sLovensKA ■ I ■ I Božji mlini meljejo počasi, a gotovo! LETNIK XXXVII.-VOLUME XXXVII MAJ 1986 Št.: 5 Dr. Alojzij Ambrožič novi torontski nadškof! HIS GRACE COADJUTOR ARCHBISHOP AMBROZIC Kanadsko časopisje, radijske in televizijske postaje so dne 29. maja prinesle nadvse veselo novico, da je papež Janez Pavel II. imenoval torontskega pomožnega škofa, dr. Alojzija Ambrožiča za nadškofa in koadjutorja torontskemu nadškofu in kardinalu Emmettu Carterju s pravico nasledstva, ki bo postopoma dokončno izvršeno meseca marca 1987 leta. V številnih intervjujih, ki jih je novi nadškof največje in najvplivnejše angleško govoreče škofije v Kanadi dal novinarjem, je razvidno, da seje novoimenovani nadškof, ki je bil rojen v Sloveniji kot 15 letni deček leta 1945 skupno s svojo družino umaknil (preko Ljubelja) pred komunisti v Avstrijo, kjer je v begunskem taborišču v Špitalu obiskoval in končal strednjo šolo. Nato je skupno s starši in šestimi brati in sestrami emigriral v Kanado, kjer je po končanih študijah v semenišču sv. Avguština v Torontu bil posvečen v duhovnika, služboval kot dušni pastir, dokler ga ni škofija poslala na nadaljnje študije v Rim in v Za-padno Nemčijo. Po povratku v Kanado je začel poučevati sv. pismo Nove zaveze v semenišču in pozneje na torontski univerzi, dokler ni bil imenovan za pomožnega ško- V zadevah' Cerkvenega Magisterija je novi nadškof jasno izjavil, da se njegovo gledanje popolnoma ujema z gledanjem papežajaneza Pavla II. t. j. odločno proti-abortno stališče, jeproti odpravi celebata-aaaaaa in je proti temu, da bi ženske postale duhovniki. Nekateri imenujejo to stališče orto-doksno-konservativno, pa istočasno v pogledu socialne pravičnosti na svetu podpira papeževe napore za pravično razdelitev zemeljskih dobrin in podpira papeža v njegovi zadnji okrožnici o osvo-boditveni teologiji. Obsoja "borbo socialnega razreda proti drugemu z namenom eliminirati drugega". Obsoja načrtno zanikanjeBoga in verskih vrednot v gotovih družbenih ustrojih, zlasti v Sovjetski zvezi, Vzhodni Evropi, Kitajski in do gotove mere tudi v Nikaragui o kateri pravi, da ni nobenega dvoma, daje tamkajšnji režim mark-sistično-leninističen, torej komunistični. Osebno je globoko veren, rad moli rožni venec, in časti Marijo. Vsi katoliški komentarji govore povoljno in pohvalno o njegovih odločnih principih v času, ko se zdi, da pri Cerkvi manjka odločnega vodstva. Časopisi pišejo tudi, da je novi nadškof zelo podoben papežu "just like Pope" pri gledanju na sodobne naloge in probleme Cerkve in Magistrijuma in na praktično in pravično rešitev socialnih problemov v človeški družbi. Novemu nadškofu želimo SLOVENCI; iz katerega naroda ta visoka osebnost izhaja,blagoslov Svetega Duha, da bo zmogel težke naloge, ki ga v njegovem novem položaju čakajo, z željo in v prepričanju, da čakajo sorazmerno mladega, nadarjenega in sodobno pravičnega nadškofa še večje naloge in odgovornosti v bližnji bodočnosti. Prevzvišeni! Poleg običajnih skromnih čestitk Vam iz srca želimo, naj Vas Marija Brezi-janska varno vodi skozi življenje! Naše iskrene čestitke tudi najožjim sorodnikom! "Go, way-farer, bear news to Sparta's town that here, their bidding done, we laid us down". Simonides at Thermopylae, 480 B.C. "Pojdi popotnik in svetu povej, da zvesti povelju smo legli k počitku v Kočevju, po bridkem trpljenju brez mej!' V Rogu A.D.1945. Večer z grofom Nikolajem Tolstojem, avtorjem pravkar tiskane knjige "The Minister and the Massacres" Pridite poslušat največjega britanskega izvedenca o slovenski tragediji v Vetrinju Maja-Junija 1945, v torek, dne 17. junija 1986 ob 7:00 zvečer v dvorani za slavnostna kosila podjetja Linden na 1574 The Queensway in voglu Atomic Ave. Vstopnice za večerjo samo v predprodaji $20.00. Za prednaročila kličite po telefonu: 255-8667.239-3750.783-3593. Slovenski Domobranci Count Nikolai Tolstoy is the heir to the senior line of the Tolstoy family, and a relative of the great Russian novelist. Educated at VVellington College and Trinity College, Dublin, wherehetookan MAin Historyand Political Theory, he has ma.ny previous booksto his credit, including the highly-acclaimed Victims ofYalta and Stalin's Secret War. He is a Fellovv of the Royal Society of Literature, and makes frequent television and press appearances. Nikolai Tolstoy is married, and now lives with his wife and four children in Berkshire. Pridiga pri spominski maši za pobite domobrance 31. maja 1986 Nekaj dni potem, ko so angleške oblasti na Koroškem vrnili vse domobrance v Slovenijo slovenskim komunistom na ljubo v zakol, je prišel škof dr. Gregorij Rožman k taboriščnikom v Peggez. Maše-val je na prostem in imel med mašo tudi pridigo. Ko nam je začel govoriti, je najprej izbruhnil v krčevit jok. Nato se mu je razvedril obraz, poln posebnega žara na obrazu in v očeh je razprostrl proti nam roke in preroško napovedal :"Sedaj se ne bojim več za Cerkev v Sloveniji in za slovenski narod, ko je dalo toliko slovenskih mož in fantov življenje za vero in domovino." Te preroške be- sede je izrekel škof Rožman ob največji tragediji slovenskega naroda, ker je bil poln vere in upanja v božjo dobroto in usmiljenje. Žrtve, ki so jih doprinesli slovenski domobranci, verni očetje in matere, fantje in dekleta in duhovniki, so bile res velike. Se nikdar prej ni bila slovenska zamlja v tako kratkem času napo-jena s toliko krvjo slovenskih mož in fantov kakor tiste usodne pomladi leta 1945. ... Vec na str.2 slovenska država a* FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates $12 00 per year $1 00 single issue Advertising 1 column x 1"$4 20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Avenue. Toronto. Ont M6G 2T5 SLOVENSKA DRŽAVA IZHAJA ENKRAT MESEČNO GLAVNI UREDNIK: VLADIMIR MAUKO P. O. BOX 393, STATION "A", WILLOWDALE ONTARIO, CANADA M2N 5T1 UREDNIK ZA ARGENTINO: MARTIH DUH CALLE 105, No. 4311 VILLA BALLESTER, ARGENTINA Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $12. za Argentino in Braziliio po dogovoru Anglija. Avstriia. Avstralija. Francija, Italija in druge države $12 US Po letalski pošti po dogovoru Za podpisane članke odgovarja pisec Ni nu|no. da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja PRIDIGA PRI SPOMINSKI MASI Nadaljevanje s str.1 Te mučeniške žrtve za vero in domovino je Bog pripravljal že veliko let prej. Ko sem bil še študent v škofovih zavodih (1932), nas je vzgojni prefekt dr. Janez Kraljič ob večerih zbiral okoli sebe in nam govoril o mučeniš-kih časih na slovenski zemlji in da Bog tudi koga izmed nas izbral za mučeniško žrtev. Te besede je poslušal tudi moj sošolec Franc Cvar. Prav njega je Bog dobrih 10 let pozneje izbral za mučenca. Ko je bil kaplan v Št. Rupertu na Dolenjskem, se mu je v sanjah prikazala pokojna mati in mu rek-la: "Sin moj, pripravi se, kmalu boš prišel za menoj." Te sanje so ga tako prevzele, da je še tisti dan šel delat duhovne vaje, opravil življenjsko spoved in zadnji dan duhovnih vaj so prišli ponj partizani in so ga skupaj s svetniškim župnikom g. Nahtigalom odpeljali v gozd. Sama sta si morala izkopati jamo, mučili so ju inše skoraj živa zakopali. Mučeniški časi za Slovenijo so nastopili: padali so duhovniki, padali verni očetje in matere, fantje in dekleta. Na te čase jih je pripravljal škof Rožman, pripravljale so jih verske organizacije in zlasti evha-ristični kongres v Ljubljani, katerega zlati jubilej smo lani obhajali. Pri nočni maši za može in fante na stadionu so možje in fantje vpričo škofa Rožmana obljubili Jezusu zvestobo, če treba, tudi za ceno lastnega življenja. Škof Jeglič je nekaj dni pred svojo smrtjo na slovenskem taboru v Celju izrekel preroške besede: "Časi, v katerih živimo, so veliki, veliki po svoji hudobiji, pa tudi veliki po svetosti in junaštvu. Satan ima že svojo fronto, pa tudi Kristus ima že svojo fronto: to ste vi mladi možje in fantje." Ta škofova napoved se je začela uresničevati v letih komunistične revolucije na slovenski zemlji. Satanova fronta se je razdivjala in dosegla svoj višek, ko so angleške oblasti pomladi I. 1945 vrnile razorožene domobrance v Slovenijo in so jih partizani neusmiljeno mučili in pobili. Vendar to še ni bil njihov največji greh in zločin. Večji greh je bil, da so z mučenjem njihovih teles hoteli ubiti tudi njihovo dobro ime pred slovenskim ljudstvom in pred svetom. Vrgli so med ljudi trditev: domobranci so bili zločinci in izdajalci slovenskega naroda. In še danes tako govore in pišejo. Vendar je bila večina domobrancev poštenih in so se iskreno borili za vero in svobodo domovine. Dveleti sem spovedoval ranjene domobrance in nekateri, ki so bili za celo življenje pohabljeni (brez roke ali noge), so mi zatrjevali, da darujejo vse svoje trpljenje za zaslepljene Slovence-komuniste, da bi spregledali in se spreobrnili. Komunistične oblasti bi rade vse svoje zločine naprtile domobrancem, sebe pa prikazale ljudem kot osvoboditelje in pravične sodnike, ki so z zločinci domobranci storilitako kot so zaslužili. Vendar resnica prihaja vedno bolj na dan. Odkrivajo jo tudi mladi doma. Posebno pozornost je zbudila lani ga. Spomenka Hribar, članica komunistične partije. In vendar se je zavzela za pobite domobrance. Logično je izpeljala idejo, da je narodova sprava nujno potrebna za obstoj in zdrav razvoj slovenskega naroda. Kajti slovenski narod ni komunistična partija, ampak vsi Slovenci ne glede na njihovo ideološko prepričanje. Tudi domobranci so se po svojem prepričanju borili za slovensko domovino in bi morali tudi njim v Ljubljani postaviti spomenikz napisom: Padli za domovino. Učinek je bil, da so jo izključili iz komunistične partije in spet zlili gnojnico očitkov napadle domobrance. Narodova sprava je nujno potrebna in bo moralo priti v novem rodu do nje, če hočemo, da se bo slovenski narod zdravo razvijal in rastel iz krščanskih korenin. Domobranci niso padli le za domovino, ampak tudi za vero. Vedeli so, da je komunizem po svoji ideologiji brezbožen. In če v Sloveniji pride na oblast, bo skušal slovensko mladino vzgajati marksistično, brezbožno. Vedeli so, da bodo komunisti vzeli svobodo slovenskemu narodu in izpodko-pavali krščansko vero, iz katere so Slovenci živeli že nad 1000 let. Da so imeli prav, je pokazala v teh 41 letih komunistična vlada v Sloveniji. Še danes je vsa vzgoja po šolah v Sloveniji ateistična, marksistična. Še danes so zavedni katoličani v Sloveniji drugorazedni državljani, še danes največji slovenski krščanski in narodni praznik-božič ni priz- The Minister and the Massacres By Nikolai Tolstoy Te dni je v Angliji izšla knjiga pod gornjim naslovom. To je najbolj zgodovinsko raziskana in dokazana kruta usoda Slovenskih domobrancev. 12 let neumornega raziskovanja, dokumentiranega z dokazi in izjavami o kršitvi angleškega in mednarodnega prava z izročitvijo vseh protikomunističnih borcev in nasprotnikov Titovim komunistom spomladil945, in njehovega krvoločnega in tragičnega konca po izročitvi.Svetovno znani pisatelj grof Nikolaj Tolstoy opisuje strašno trpljenje in krivice, ki so jih doživeli poleg drugih narodnosti, tudi demokratsko čuteči Slovenci od strani jugoslovanskih in slovenskih komunistov in par skrivnostnih angleških vojaških in političnih voditeljev. Knjiga pisana v angleščini, ali njen prevod, bi morala priti v vsako slovensko hišo v zdomstvu, zamejstvu in v domovini, da bodo bodoči slovenski rodovi lahko nepristransko in pravično presojali dogodke med vojno in takoj po vojni ter tako lahko sami spoznali, kdo so bili resnični izdajalci slovenskega naroda, in kdo resnični braniki zapadne demokracije. Navajamo v naglici nekaj izvlečkov iz te knjige. V oklepaju navajamo stran knjige. Kdo je odgovoren za citat, bodo morali bralci ugotoviti sami, ko bodo brali knjigo. (417) Domobranci so bili v glavnem skromni kmetje (peasants), ki so bili v bistvu proti-Nemški in pro-Zavezniški. (402) Partizani so polagali manj važnosti borbi proti Nemcem, kakor pripravam za politično borbo na koncu vojne. (403) Stane Semič-Daki piše v svojih spominih 1972 leta, da je-bilo njegovi diviziji sredi 1944 leta ukazano prenehati se boriti proti Nemcem, češ da mora divizija počivati, ker se lahko zgodi, da bo morala skozi Gorski Kotar do morja, če bi se slučajno anglo-amerikanci hoteli izkrcati na jugoslovanski obali, čemur je Tito nasprotoval. (150-151) Uradno vojaško poveljstvo v Italiji in ameriški svetovalec Aleksander Kirk, ni nikoli pristalo na prisilno vračanje katerihkoli jugoslovanov (Domobrancev, Četnikov, Ustašev, Hrvatov, Slovencev) in raznih disidentov v civilu vključno žensk in otrok). (409) Partizanski general Kosta Nadj je v pornografskem tedniku Reporter (Jan.6-13, 1985) izjavil, da je padlo v njegove roke 150.000 nasprotnikov režima, katere smo, naravno, na koncu vse likvidirali. (132) 17. maja je Vrhovni poveljnik Marshal Aleksander ukazal ustaviti vsako prisilno repatriacijo Jugoslovanov. (420) 6. marca 1944 je general Donovan (OSS) poročal, da so bile partizanske enote pod kontrolo "političnih komisarjev", za katere je dejal,da "so bili izvežbani v Rusiji." (385) Resnično oblast v Jugoslaviji ni imel Tito ampak ruski general-major Kiselev, kije bil pri sovjetski vojaški komisiji, katerega mnenje je mnogokrat prevladalo nad Titovim, tudi v najmanjših notranjhi zadevah. (387) Metode krvoprelitja v Kočcevju so bile identične z onimi, ki so jih rabili Sovjeti v Katinu leta 1940, ko so likvidirali poljske oficirje. (198) Eksekutorji najprej v bližini St. Vida, nato pa v Kočevju so bili izbrani iz Enajste Dalmatinske brigade. Bilo jih je 60-70 in so bili pod poveljstvom kapetana Nikola Maršiča. V osmih dneh so ti krvoločneži pobili kakih 40.000 Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po osmem dnevu so jim oblasti pripravile dobro hrano, ples in ženske, da jih počastijo in da se zabavajo. Naslednji dan so zapustili Kočevje in šli na Bled v luksuzen hotel za 12 dni "na dopust": Tam so jih zabavali amaterski igralci, ki jim jih je poskrbela glavna komanda njihove 26. Dalmatinske divizije. Od Tita so dobili 2-3 odlikovanja skupno z zlatimi urami in fotografskimi aparati. Mnogi so baje pozneje dobili "partizansko bolezen" t. j. živčni zlom. (302) Dne 4. junija obišče slovensko taborišče v Vetrinju Field Marshal Aleksander (toje edino taborišče, ki gaje obiskal!) in govori z dr. Meršolom, zastopnikov beguncev. Dr. Meršol mu je povedal sledeče: "Naši domobranci se niso nikoli bojevali proti zaveznikom. Nasprotno, oni so reševali vaše pilote in pomagali Zaveznikom kadarkoli so mogli. Borili so se samo proti komunistom, ki so bili v Sloveniji in drugih pokrajinah Jugoslavije čisto navadni banditi in morilci." Aleksander je pogledal po taborišču. Vse okoli njega stlačeni v začasna zaklonišča so bile množice kmečkih žen in otrok, njihove oči nepremično uprte v človeka, kije edini imel oblast in moč nad njihovim življenjem in smrtjo, "kaj so po poklicu ti ljudje*fje vprašal Marshal. "Večinoma kmetje, ki so zapustili svojedomove in svojozemljo iz strahu, da jih bodo komunisti pobili. Želim se zahvaliti Vam in drugim britanskim oblastem za pomoč, ki ste nam jo dajali v preteklosti. Prosimo, da nam naklonite pravico azila in nadaljno pomoč in zaščito. Prosimo Vas, pustite nas ostati v Vetrinju. Ne pošljite nas nazaj v Jugoslavijo. To bi pomenilo mučenje in gotovo smrt za nas vse." Presenečen nad dr. Meršolovim poročanjem o strašni usodi Domobrancev, je Field Marshal odgovoril: "Ker razumete angleščino, Vam bom v angleščini odgovoril: Na žalost jaz tega (da so vrnili Domobrance) nisem vedel preje. Zal mi je, da se sedaj ne da nič popraviti. Kar se mene tiče, vi vsi lahko ostanete tukaj. Zagotavljam Vam, da bomo pomagali Vam in Vašim ljudem." Še isti večer je Vrhovni komandant izdal sledeče povelje: 1. Noben Jugoslovan ne bo vrnjen v Jugoslavijo ali predan jugoslovanskim četam proti njegovi volji. 2. Jugoslovani, ki so nosili orožje proti Titu bodo smatrani kot predane osebe in poslani v taborišče v Vetrinje. 3.Vetrinjsko taborišče ne bomo evakuirali. Zakaj je pisatelj Tolstoj napisal tako obremenilno knjigoPSam pravi, da zato,da bi resnica prinesla vsaj nekaj zakasnele pravice tistim, ki so krivico taku kruto trpeli. Pisatelj nadalje trdi, daje še živeči Harold McMillan, kije leta 1942 smatral, daje "socializem (komunizem) neizogiben", v svojem položaju britanskega ministra in političnega svetovalca v Aleksandrovem Glavnem stanu, imel pri nasilni izročitvi Kozakov in Jugoslovanov mnogo več odgovornosti, kot jo je pripravljen priznati. Na drugi strani, trdi pisatelj, da so poizkusi natrpati odgovornost za ta mednarodni zločin Vrhovnemu poveljniku, sedaj že pokojnemu Field Marshalu Aleksandru, zelo krivični in navaja celo vrsto dokazov, da Aleksander tega ni kriv. nan v Sloveniji za praznik.Ne gre, da bi odkrivali rane, treba jih je celiti. Vendar se je treba boriti proti lažem in proti tistim, ki še danes blatijo škofa Rožmana, domobrance in njihovo borbo za verske in narodne ideale. Iskati moramo narodovo spravo in delati za mir in edinost med nami. Vendar ne po navodilih komunistične partije, ampak po navodilih Kristusa in njegovega evangelija. Kajti le v Kristusu je naša rešitev in rešitev slovenskega naroda. Janez Kopač, C. M. TORONTO Toronto-Dne 12. maja je v Torontu zasedal širši odbor Slovensko-Kanadskega sveta, in je za naslednji dve leti izvolil nov Delovni odbor. V delovni odbor so bile izvoljene naslednje osebe: Predsednik dr. Branka Lapanje, podpredsednik g. Otmar Mauser, tajnik g. Ciril Pleško, blagajnik g. Peter Markež ml. in svetovalca gg. dr. Peter Klopčič in g. Peter Pavlin. Zasedanja seje udeležilo po svojih delegatih 14 društev in organizacij iz Toronta in okolice. Na zborovanju so sprejeli tudi sklep, da bodo pred ka- nadskim ljudskim štetjem ki bo 3. junija, opozarjali Slovence v Kanadi, naj se pri štetju javijo kot Slovenci, katerih prvi jezik je SLOVENSKI, da bodo kanadske civilne oblasti o nas vedele, če bomo rabili kako pomoč pri naših šolah ali starostnih domovih. ŠA- HOVSKI TURNIR: našišahisti so na lovski farmi v Allistonu dne 18. maja t. 1. imeli prijetni popoldan. Ob dokaj številni udeležbi, se je zaključilo letošnje prvenstvo. Na prvo mesto se je zopet postavil g. Ignac Vučko,v petih igrah je izgubil samo pol točke. Drugo mesto je zasedel prof. Miro Mihelič in tretje pa organizator sam Peter Urbane. Vsem naše častitke! Castitemu g. Mihaelu Bruncu v spomin Zadnji dan aprila je v Celovcu podlegel dolgi in težki bolezni sale-zijanski duhovnik in vzgojitelj mladine, č. g. Mihael Brunec, v 76 letu starosti. Pokopali so ga 2. maja t. 1. na pokopališču na Kamnu, na Koroškem. dal je v portugalščini grško vad-nico za nižje šole z uvedbo nove, moderne metode učenja grškega jezika. Omenjen je v raznih knjigah in revijah radi svojih člankov in spiskov o bibličnih in moralnih vprašanjih. Poleg materinega slo- Znašli smo se v državah v katerih je doma demokracija, sicer nikjer popolna, ker na svetu popolnih stvari ni, vendar svoboda, kije tudi v stari Jugoslaviji nismo poznali. Ostali smo, vsaj ogromna večina, zvesti katoliški veri in Cerkvi, pa tudi zvesti taboru, ki je za orožje prijel za obstoj slovenskega naroda. Le nekaj se jih je dalo vpreči v jarem sodelovanja s Partijo. Bog nas je obvaroval z begunstvom, neznosno strupenega zadušljivega vzdušja v katerem je prisiljeno živeti prebivalstvo matične Slovenije: ko nihče ne ve, ali ni njegov sosed, ali prijatelj, ali celo njegov brat, v službi tajne policije. Ob šti- ridesetletnici begunstva lahko zapojemo s psalmistom; "Hvalimo Gospoda, ker je dober, ker je veliko njegovo usmiljenje nad nami!" Potem Preroško nadaljuje; "Pa sem iz Medjugorja (jaz verjamem popolnoma trdno v resničnost Marijinih prikazovanj) prav zadnje čase dobil sporočila, da se bodo medjugorske "skrivnosti" začele v kratkem spolnjevati. Bog bo začel s strašnimi šibami opozarjati človeški rod, daje še vedno On Gospodar nad svetom, ne pa Sa-tam (ki je bil začasno spuščen z verige). Človeštvo bo zelo spremenjeno izšlo iz teh katastrof, ki bodo zadele predvsem božje sovražni- ke..." Pismo zaključuje; "Bog Vam vsem plačaj prisrčno dobroto in pomoč, ki sem jo užival z Vaše strani. Dragi..., zdaj se poslovim od Vas vseh, kajti čas smrti ni daleč. Sicer pa smo, mi starejši rod, že vsi blizu večnosti. Tam se bomo pa naprej pomenili o tem in onem. Naj Bog in Marija Medjugorska blagoslovi Vas vse! S prijateljskim objemom, Vam hvaležni. Miško." V skromnosti si bil rojen, reven si umrl, pa vseeno "ex humili po-tens"... V miru počivaj, Miško dragi, pri Gospodarju nebes in zemlje! Bivši gojenec in prijatelj, A. Kuk Kakšno samostojnost zahtevamo? Č. g. Brunec, ponosen sin slovenskega Prekmurja, kije trdno veroval, da je za ohranitev slovenskega naroda edina rešitev v suvereni slovenski državi, kot je mladenič zapustil svoj skromen dom ob Muri in odšel v bližnji Veržej k salezijan-cem, kjer je končal svoje nižje-šolske študije. Po teh je vstopil v salezijansko družbo in posvetil svoje življenje po vzoru sv. Don Bosca vzgajanju mladine. Po končanem noviciatu je več let poučeval na veržejski gimnaziji latinščino in francoščino, dokler ga niso skupno z njegovimi sobrati in njihovim ravnatejem dr. jožetom Kukom pregnali Nemci, ki so poslopje zasedli, po končani vojni pa komunisti podržavili. Leta 1945 se je skupno z desettisoči slovenskih beguncev umaknil na Koroško, kjer je, zlasti v špitalskem taborišču, z veliko vnemo in ljubeznijo lajšal težke čase slovenski mladini, za kar mu je na tisoče emigrantov še danes hvaležnih. Po vojni je bil 21 let profesor sv.pisma, hebrejščine, aramejšči-ne, grščine(klasične in helenistič-ne), poleg filozofije, sociologije in verouke. Kot profesorje poučeval v Madridu, Lizboni, Neaplju, dokler ni bil odpoklican za profesorja na novo salezijansko univerzo v Rimu. Predno seje vrnil k vzgoji slovenske mladine v celovškem mari-janišču, pri kateri je ostal zadnje desetletje, je poučeval še v Montor-tone pri Padovi, na teološki fakulteti, podružnici univerze v Rimu. Sodeloval je pri sestavljanju nove portugalsko-brazilske enciklopedije. Bil je imenovan za konzulta-torja pri papeški komisiji za revizijo Vulgate na podlagi izvirnega hebrejskega in grškega teksta. Za uspešno opravljeno delo je prejel priznanje od papeža Pavla VI: Iz- venskega jezika je govoril gladko tudi latinsko, italijansko, portugalsko, špansko, francosko,zadostno tudi nemško, angleško, srbsko in hrvaško, klasično grščino, hebrejščino in aramejščino in razumel zadostno ruščino. Živel je dolga leta v Italiji,Španiji, Portugalski in Avstriji, potoval je po Franciji, Nemčiji, Palestini, Združenih državah in Kanadi. Bilje izredno dobro podkovan v marksizmu-leninizmu in njegovih aplikacij ;h v jugoslovanskem komunizmu. G em je mnogo pisal. V Avstriji je po demokratskih pravicah dostikrat javno kritiziral komunistične sisteme in škodljivost slovenskega komunizma Sloveniji, za kar je pa navadno žel nezadovoljstvo in celo odkrito sovraštvo zlasti med slovenskimi levičarji doma in v zamejstvu, ki so ga pogosto skupno s pokojnim dr. Ciganom klevetah kot izdajalca. Par tednov pred smrtjo, ko so mu zdravniki po operaciji napovedali le še kratek čas življenja, je svojim prijateljem na ameriškem kontinentu poslal poslovilno pismo. Ker v pismu prosi, naj seznanimo či, večje število njegovih prijateljev z njegovim gledanjem na življenje,"njegovim testamentom", ga ob tej priliki objavljamo. Takole piše predan v božjo voljo, dne 8. marca t. 1. "Nič me ni prizadela novica, da bom moral v kratkem emigrirati na drugi svet. Star sem že 75 let in nimam na svetu tako rekoč kaj zgubiti. Štirideset let bo od tega, kar smo zapustili domovino. Z bridkim srcem smo šli v negotovost. Po štiridesetih letih moramo priznati, da nas je spremljal izreden božji blagoslov. Vsi skupaj smo našli zunaj tako delo, ki nam je omogočilo gospodarski obstoj. Ker je tu in tam slišati, da Slovenski narodni odbor še ni zavzel jasnega stališča do slovenske državnosti, pojasnjujemo tistim, ki niso brali naših dosedanjih izjav in člankov v zvezi s tem vprašanjem, da je bilo to že večkrat jasno pou-darjano. Tako je npr. razvidno iz Izjave SNO (oktober 1985), kakšno državno samostojnost zahtevamo za svoj narod demokratični Slovenci. V prvem členu omenjene Izjave stoji, da "Slovenci zahtevamo zase politično, kulturno, versko in gospodarsko svobodo, ki naj tenelji na spoštovanju človekove osebe." Nato pa sledi odstavek, ki pravi: "Slovenci hočemo državno samostojnost, da bo slovensko ljudstvo moglo s polno odgovornostjo odločati o svoji usodi, duhovno in tvarno napredovati ter izpolniti svojo dolžnost." Ne more biti nobenega dvoma, da sta v gornjih odstavkih združeni zahteva po resnično demokratični družbeni ureditvi in zahteva po državni samostojnosti. Slednja zahteva je ponovno izražena v na-daljnem odstavku "Izjave" z besedami: "O vstopu slovenske države v kakršnokoli zvezo držav ali v mednarodne tržne enote naj svobodno odloči narod sam na podlagi svoje demokratične ustave, na enak način naj bo mogoč tudi njen izstop." Jasno je tedaj, da se Slovenci ne zadovoljujemo s kako avtonomijo ali federacijo in da hočemo državno samostojnost v smislu evropskega državnopravnega pojmovanja države, t. j. države s polno suverenostjo in z najvišjimi atributi, kolikor je to v današnjih razmerah in po mednarodnem pravu mogoče. Suverena država, ki jo zahtevamo, se razlikuje npr. od "držav", ki sestavljajo veliko severnoameriško demokracijo in tudi od "držav" v Brazilu, ki so le federalne edinice, vemo namreč iz lastne izkušnje, da take družbene oblike ne predstavljajo rešitve za naš narod. Že v programu SLS iz leta 1954 beremo osnovno načelo, "da ima slovenski narod po narav- nem pravu pravico do svoje države in da zato SLS dela na tem, da narod to svojo pravico uveljavi in se ves združi v slovenski državi." Kasneje je bila v "Deklaraciji SLS ob 90-letni-ci" (december 1982) ta misel potrjena s pozivom, naj se "narod združi v slovenski državi", da postane "Slovenija svobodna, samostojna in združena." Tudi Slovenska demokratska stranka je v svojem programu (avgust 1984) izjavila,naj bo "državna oblika Slovenije parlamentarna republika", te da naj "narodi svobodno in suvereno izberejo novo vsebino in obliko svoje lastne kot tudi medsebojne ureditve." SNO to zahtevo demokratičnih strank ponovno potrjuje v omenjeni "Izjavi" z besedami:"Združimo se v zahtevah po slovenski svobodi in samostojnosti!" Ni tedaj vprašanje, kaj Slovenci hočemo, marveč, kako naj to, kar hočemo, uresničimo v okviru notranjih in zunanjih danosti. Pot do državne samostojnosti ni končana, a slovenski narod stopa po njej vedno s krepkej-šimi koraki. Rudolf Smersu Reagan? Kaj išče v Evropi ta silhueta brez civilizajske in kulturne tradicije? Tako je zapisal v tržaški reviji Zaliv (dec. 1985, str. 150) v Dnevniku za 19. junij 1985, profesor dr. Boris Pahor iz Trsta. Ta stavek nadutosti in prezira, (njegov lasten, ali citat, je vseeno!) ki kaže pomanjkanje srčne kulture in višek nehvaležnosti, je zapisala oseba, kije menda že pozabila, ali pa ne mara več vedeti, daje ta "silhueta" izredno popularen in z ogromno večino demokratsko izvoljen predsednik države, ki je v zadnji vojni nesebično žrtvovala nad 400.000 mladih ameriških življenj, da so ukrotili japonsko agresijo in rešili kulturno Evropo izpod tiranije fašizma in nacizma ter pomagali vzpostaviti svobodo in demokracijo v zapadni Evropi, ki danes dopušča tako nehvaležno pisanje. Brez te pomoči bi tržaški pisatelj zelo verjetno pisal svoj "Dnevnik" v sibirskem Gulagu, ali pa na Golem otoku. Čut objektovnosti bi zahteval, da bi se bil pisatelj, namesto tega prezirljivega pisanja, vsaj v duhu pridružil vrhovnemu poveljniku ameriških čet, predsedniku Re-aganu, kije tiste dni na norman-dijski obali izkazoval čast tam izkrvavelim ameriškim junakom. Tako in podobno pisanje jemlje' dobro voljo ameriškim državljanom, (med njimi tudi tistim slovenskega porekla!) ki sicer niso brez hib (saj npr. njihovi politični voditelji v svoji nedoslednosti ali taktiki podpirajo komunizem vju-goslaviji, medtem ko ga preganjajo drugod po svetu), so pa pred zgodovino že mnogokrat dokazali svojo nesebično širokogrudnost, (ali je dr. Pahor že kedaj slišal o Marshall Planu?) za katero so pa običajno dobivali le brce v zahvalo. Ali tak antiamerikanizem (sic!) ne ustreza sovjetsko orkestriranemu vpitju: "Yankees, go home!" in krepi vedno glasnejšo zahtevo ameriških davkoplačevalcev po i~ zolaciji, t. j. po odpoklicu ameriške vojske iz Evrope (kontinenta Hitlerja, Mussolinija, Stalina in Tita) in prepustitvi njene obrambe civiliziranim in kulturnim Evropejcem samim? Slovenski pregovor: "Dobrota je sirota!" še vedno drži. Kanadski Slovenec Tiskovni škrat in še kaj... V roke sem dobil moj članek narodna izdaja','ki je bil priobčen v SD marec 1986 ,na sedmi strani na koncu drugega odstavka zadnjih pet vrstic (op. ur. S: D:). Moj stavek: Povsem jasna je bilo, da po pravici ali krivici se ni moglo generala Rupnika pridoma angažirati za moment, ko bi prišlo do even-tuelnega kontakta in važnih pogovorov z zavezniki. V S.D. pa je objavljeno: Povsem jasno je bilo, da niso znali ali ne hoteli delovanje gen. Rupnika pravilno voditi in ga tako primerno pripraviti za tisti trenutek, ko bi prišlo do srečanja in razgovorov z zavezniki. Ni bil namen uredništva spremeniti smisel. S tem popravkom upamo, da zadostimo resnici, se opravičujemo za hudomušno "konspiraci-jo" tiskarskega škrata. G. Z. I. pa prosimo za nadaljno sodelovanje. Urednik AVTO CESTA prehod iz Austrije proti Italiji se razvija preko Bren-nerja in preko Trbiža. Brenner. avtocesta je bila gotova pred 30 leti letos julija pa bo izgotovljena au-tocesta Celovec-Beljak- Trbiz-Vi-dem.Tako rekoč vse do stare ital-jansko- avstrijske meje bo ta cesta Šla po še nedavno povsem slovenskem narodnem ozemlju. Ko slovenski režim ne more najti denarja za izgradnjo saj glavnih avtocest to je Jesenice-Ljubl-jana-Zagreb in St. Ilj-Maribor-Ljubljana-Razdrto-Gorica in Koper so nas dokončnoprehiteli so-sedje.Promet, ki bi mogel in moral iti preko Slovenije bo sedaj dokončno uporabljal to novo avtocesto. Slovenija je tako iz perspektive ugodnih modernih potniških vlakov in sedaj avtocest za nedolcčeno dobo izločena in izolirana iz srednje Evrope. MIRKO JAVORNIK - Pisatelj in časnikar Pri pisanju spominskega članka ob 30. letnici smrti prof. J. Kesslerja (umrl 8. 5.1956) me je 12. maja presenetil z obiskom prijatelj Tine Duh z novico: "VI. Mauko mi je sinoči telefo-nično sporočil, da je 30. aprila v USA umrl pisatelj in časnikar Mirko Javornik." Dr. Tine De-beljak je popoldne sprejel dr. C. Žebotovo pismo z enakim sporočilom. Umrl je eden najvidnejših predstavnikov svobodnega slovenskega tiska, bivši glavni urednik Slovenskega doma, sodelavec pri revijah Modra ptica in Dom in sveta, pisatelj izvirnih književnih slovenskih del in prevajalec svetovne književnosti. V kratkih vrsticah nam je nemogoče navesti številnih njegovih del, predavanj, govorov in esejev ter člankov v Slovenski državi, Meddobju, Vrednotah, Glasu SKA, Siju slovenske svobode ter mnogih nastopov v tržaškem in celovškem radiju. Ko sem ga 1.1937 po nastopu kot vodja podružnice Slovenca in Slovenskega doma v Celju spoznal, je Mirko Javornik že imel sloves odličnega lepos-lovca in esejista. Že ko mladenič je bil član Pen kluba. Po Ja-vornikovi zaslugi smo uspeli pri KTD, da je pristalo na posebno prilogo za laški, brežiški in celjski okraj. "Slovenski dom" je v letih do začetka vojne imel v teh okrajih naročnike za polovice naklade. Nemška nacistična propaganda je bila na Štajerskem velika. Nihče se ni upal dvigniti glave, "Slovenski dom" pa je z jasno slovensko linijozmanjševal slovensko stisko, ki se je dan za dnemve-čala. Javornikov Črni breg je den prvih slovenskih socialnih romanov. Za časa revolucije je kot urednik Obiska in Črnih bukev potrdil svojo socialno in politično jasnost. Med prvimi je v svojih načelnih člankih obsodil komunistično Osvobodilno fronto in njen revolucionarni zločinski načrt. Komunistična levica ga je v mladih letih želela zajeti. Pa jo je kmalu spoznal in se odločno s peresom postavil proti njej. "Slovenski dom" jepostal najodločnejšip-ričevalec protirevolucije, ki jo je KPS vsilila slovenskemu narodu. Mirko Javornik je ostal do konca vojne zvest orientaciji slovenskega domobranstva. Ko je iz Rima prišlo povelje, da moramo prenehati pisati proti Titu in vladi, uredniki z Javor-nikom na čelu nismo na to pristali in nadalje razkrinkavali KPS: Člani uredništva smo so-doživljali partizansko izdajo v Noem mestu in na Turjaku,zato nismo verjeli v nove možnosti skupnega nastopa, kakor so ga nam narekovali iz Londona. Kdor je prebral Javornikov "Potni list" (Meddobje), zgodbo viharne divje noči nekje ob meji, ki danes deli Evropo na dva svetova, je lahko našel odgovor na vprašanje v tujem svetu, kjer je rdeča in sopot-niška politična propaganda sramotila slovenski narod in slovensko domobranstvo. Slovensko zdomstvo bo pogrešalo jasne Javornikove članke o stvarni politični sodobnosti. Javornik je bil videč,ki je s svojo poštenostjo in načelnostjo znal usmerjati svoj delovni krog in z znjim vztrajal pri delu za splošni politični blagor v slovenskem občestvu. Bil je globoko veren. Javorni-kova leposlovna reportaža "Mož božje volje"(dr. Lambert Ehrlich) potrjuje njegovo zaupanje v božjo voljo. Pravi. "Čutil sem njegovo vero v božjo voljo ob neštetih prilikah. Spoštoval sem df. Ehrljcha zaradi njegove skrbi za bližnjega, v njegovi ljubezni do slovenstva, vtisoč različnih dejanjih njegovega svetega, neutrudnega, nesebičnega življenja". Mirko Javornik je umrl. 50 let je pisal, več kot 50 let se je boril s peresom in časom... za Resnico, pravico in svobodo... Roka mu je otrpnila, pero spodrsnelo, njegovo 50 let kulturno in politično delo za svobodo slovenskega naroda pa je mladim slovenskim zdomskim časnikarjem in publicistom ter književnikom zapustilo vzgled, kako je potrebno ostati zvest do konca aslovenski besedi. V 76. letih življenja se je mnogo žrtvoval, Bog daj, da bi našel posnemovalce med zdomsko mladino! Zmaj ima še nešteto glav... Pero in čas... morata po Javornikovem vzgledu tudi v bodoče biti naše orožje v boju za svobodo slovenskega naroda. Somišljeniki SDG se klanjamo Ja-vornikovemu spominu s sprošnjo, da ga Bog poplača za vse dobro, kar je ta veliki slovenski duh storil za slovenski narod. Ge.Soprogi in otrokom izrekamo sožalje vsega slovenskega zdomstva in zamejstva. Jutrov kulturni kritik Božidar Borko je v oceni o Javornikovih publicističnih člankih našel v njem odličnega esejista, s katerim "se in-cipit historia nova": Javornik je znal ločiti duhove in bil neobziren, ko je s peresom snemal različne politične maske. V tem je bil v slovenskem časnikarstvu edinstven. Mirko Javornik mi je po Mauko-vem "državniškem" obisku v Argentini s kartico skoro napovedal svoj obisk. S P. Rantom sva se ga veselila , Mirko Kunčič pa je podvomil , da bo dočakal ta dan. Oba sem spremljal do groba. Mirko Javornik je s svojo smrtjo izpolnil 21. mesto v vrsti pokojnih slovenskih časnikarjev v zdomstvu. Slavko Skoberne OPRAVCILO UREDNIŠTVA IN UPRAVE. Pričujuča številka se je zakasnila iz treh razlogov: 1. Nenadoma smo morali spremeniti tiskarno, dobiti stavca in se boriti z novimi sestavljalskimi stroji (computer preko telefona)! 2. V sredi aprila je urednik moral nenadoma odpotovati v Celovec in Zapadno Nemčijo. V Celovcu je obiskal na smrt bolnega prijatelja in sina, ki je bil v Nemčiji operiran za težko operacijo na hrbtu. 3. Po povratku pa se je sam ponovno znašel trikrat v bolnici z različnimi komplikacijami. Zato prosimo oprostite zamudi in razumite naš položaj. Za vse -že v naprej prisrčna hvala! Upamo - da se bo tudi uredniku polagoma vrnilo zdravje! S. D. ...o marksizmu kot edino pravi veri za Slovence - NEKDAJ "Prešinilo me je jasno spoznanje, da se bo preoblikovanje reda in človeka na Slovenskem moglo izvršiti le s silovito doslednostjo... S Kidričem sem imel dolg razgovor. Skupno sva ugotovila, da je potrebno, da duhovnike,ki začenjajo ogrožati naše. (komunistično) djlo, justificiramo po treznem premisleku.. Zarisali smo prve obrise novega sodstva s tem, da smo ustanovili vojaška sodišča z revolucionarnim značajem... Slovenski narod se more iz današnje stiske rešiti le z druž-benorevolucionarnim odporom, nikoli pa zgolj z demokratičnimi sredstvi... (Matej Bor) je v pesmi v čast Stalinu podelil očetu narodov kar religiozno potezo. Stalinu je dal patriarhalno podobo Boga očeta, ki je kot duh povsod navzoč, vse vidi in vse ve... Mi kristjani se ne bojimo sodelovanja s komunisti, ker zaupamo v njihovo človečnost... Komunizem je nedvomno prava pot do skladja, poštenosti in resnice. Zameje komunizem religiozen pojav. To spoznanje daje posebno duhovno globino duhovni drami, ki se začenja odvijati... Zdaj se mi odpira kraljevstvo bivanja... Cerkev in krščanstvo moreta biti v današnji družbi le farizejska. Resnično skladna sama s seboj bosta le v socialistični družbi... Trezno gledanja pravi, da je slovensko utelešenje (?) mogoče le v socialističnem družbenem redu... Socializem in duhovna svoboda sta nujno povezana... In kaj je bolj razumljivo kakor to, da so v političnih in družbenih zadevah prevzeli iniciativo komunisti, ki to svojo pravico jemljejo iz mark-sizma-leninizma, najnaprednejšega družbenega nauka... (Edvard Kocbek, Tovarišija. Dnevniški zapiski iz partizanstva I: Državna založba Slovenije, Ljubljana 1949, stran 29, 41, 49, 54, 71, 73, 74, 151, 525, 362)... " Ne morem nehati premišljevati o /logi partizanstva. Premišljujem, in postajam doslednejši. Ne morem več reči samo partizanstvo, reči moram marksizem. Iz svat brezumnega nasilja more (jugoslovanske narode) rešiti le marski-zem s svojim revolucionarnim pojmovanjem sile in nasilje..."(Edvard Kocbek, Listina. Dnevniški zapiski iz partizanstva II. Slovenska Matica, Ljubljana, stran 513). ...O istem marskizmu po njegovi zmagi "V. M., ki je decembra začel z obiski pri meni, je udbovski kon-fident. Streslo me je in zmedlo, čeprav vsak dan zvem nove žalostne dogodke o nasilju nad človekom (v socialistični Sloveniji). Kaj se bom torej hudoval in pohujševal nad M:, saj sem sam prav tak. Kaj naj storim? Ni dvoma, da sem mu povedal stvari, ki si jih udbovci s slastjo zapisujejo, in a si jih je M: še nalašč garniral (zabelil), da bi se do-padle pasjemu gospodarju. Pravim, da me vse to ne moti, pač pa me vznemirja splošen in vedno bolj učinkovit način takega modernega policijskega ustrahovanja. Niti Italijani niti Nemci niso povzročili takšne človeške škode, kakor je povzročajo satanski načini (komunističnega) ubijanja človekove celote, lomljenje njegove moralne suverenosti, poniževanje njegove osebne resnice, zasramovanje njegove notranjosti, drobljenje njegove zavesti, mehaniziranje KAJ PIŠEJO DRUGI... volje in počasnega, temeljitega odtujevanja samega sebi. Ta špi-jonski sistem obsega samo med Slovenci več deset tisoč ljudi, ubija jim dušo pri živem telesu in hromi najdražje v človeku: nedotakljivo vest, sveto svobodo vesti in duha... Tako kakor zdaj še nisem čutil, da živim v času, ki v njem gospodari satan..." (Edvard Kocbek, zapisi iz povojnega dnevnika. Nova Revija, Ljubljana, IV-1985, stran 834, 835). ...O Sloveniji brez Jugoslavije "Te teorije (o neslovanskem izvoru Slovencev, ki jih med drugimi utemeljuje komunistični pesnik in zgodovinar Matej Bor) bi težko bile deležne večje pažnje, če ne bi sovpadale z določanjem novega slovenskega (političnega) stališča, ki ga je priklicala v življenje sedanja kriza v Jugoslaviji. Dva politika - predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije Hafner in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Šetinc -sodita, daje njuna republika sicer trdno za Jugoslavijo, ni pa moč izključiti , da se ne bi slovenski narod kdaj utegnil odločiti drugače... Po sodbi priznanega strokovnjaka za zgodnjo slovensko zgodovino (in predsednika Slovenske Matice) Boga Gvafenau-erja, naj bi se bili Slovenci (1918) res odločili za Jugoslavijo, da bi se ubranili raznarodovalnega pritiska nemških in italijanskih sosedov, toda le za to, da bi svoj narod zavarovali, ne pa da bi se utopili v kako jugoslovanstvo... Slovenski razumniki se pritožujejo nad vedno nasilnejšimi glasovi iz Srbije, ki hočejo Slovencem os-poravati njiho samosvojost ter hočejo vsako prizadevanje za to obsoditi kot nacionalizem in šovinizem. V Ljubljani menijo, da se začenja velesrbski hegemoni-zem izpred druge svetovne vojne uveljavljati tudi pod krinko (jugoslovanskega) socializma. Tuji opazovavci so presenečeni, ko v tisku uradni belgrajskih ustanov berejo, da je vztrajanje pri ohranjanju različnih narodnih kultur uresničevanje Goebbelsovih (nacističnih) navodil... Slovenski gospodarstveniki sodijo, da ni njiva dežela lahko obstajala kot samostojna gospodarska enota, če bi to le hotela. Ne drži, da bi bila Slovenija odvisna baje od cenenih surovin iz drugih delov Jugoslavije. Naspotno, jeklo iz Bosne mora na primer plačevati skoraj dvakrat dražje kakor tisto, uvoženo iz tujine... Narodno obrambni bcj, ki mnoge Slovence še vedlo skrbi, je spočel množico nasprotujočih si gesel. Dosti je na primer govora o pripadnosti Slovenije Evropi, na kar se uradna jugoslovanska politika ne ozira zadosti... Odprte meje proti Zahodu se zde Slovencem življenjsko potrebne. Zahtevajo jih tudi, in ne nazadnje, v imenu enotnega slovenskega kulturnega prostora. S tem mislijo na svojo manjšino v Avstriji in Italiji. Za tem tiči zahteva po večji duhovni svobodi, zakaj v Trstu, Gorici in na Koroškem prihajajo do besede tudi druga mnenja, ne samo socialistična.Nazadnje je že vendar treba priznati, sodi slovensko razumništvo, da socializem ne more imeti nikakršnega monopola v slovenskem duhov- nem življenju..." (Viktor Meier, Strah pred utopitvijo v Jugoslavijo, Frankfurter Allgemeine Zei-tung, 10. februarja 1986). ...O novi himni SFRJ - po starem "Že nekaj let (kakih 40) se v Jugoslaviji bavijo z uvedbo nove državne himne, ki naj bi izražala sedanjo socialistično in samoupravno stvarnost. Razpisanih je bila celo vrsta natečajev tako glede novega besedila kot spremljajoče glasbe. Javnost pa je vedno znova zahtevala, naj ostane dosedanja himna "Hej, Slovani (po Jugo-ilirčih Poljakom ukraden ponarejek njihove "Poljska ni še izginila"). Sedaj pa je Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije podprla predlog komisije jugoslovanske (zvezne) skupščine, naj dosedanja himna z nekimi popravki ostane, tako kot je. Zamenjane naj bi bile besede "Hej,Slovani I" z "Jugoslovani",besede "živi, živi, duh slovanski" pa naj bi nadomestil "duh svobode..." (Katoliški glas, Gorica 3. dec, 1985). ...O ustreljenih, a še zmeraj živih "Ime Mirka Javornika sem si zapomnil po njegovem nenavadno zanimivem zapisu o Kreleževem polemičnem predgovoru v Po-dravske motive (slikarja) Krsta Hegedušiča. Javornikov zapis se mi je zdel objektivnejši od drugih v skoraj vseh časopisih, ker so se takoj odločno opredelili za Krležo ali proti njemu, četudi sem malo vedel o njegovem piscu. Vse to sem povedal Kreftu in ga prosil, naj mi da nekaj podatkov o Ja-vorniku. Kreft je dejal, da je ta "v začetku pripadal nam. Pozneje se je vse bolj oddaljeval, bil zadrt klerikalcev, šel bolj in bolj na desno ter na koncu postal celo -fašist. Razvil se je v enega najbolj gorečih nasprotnikov komunizma, od katerega smo imeli dosti neprijetnosti. Med vojno je • služil okupatorju, a po osvoboditvi so ga partizani ustrelili... (Vasilije Kaležič, pogovor z dr. Bratkom Kreftom, podpredsednikom Slovenske akademije znanost in umetnosti v Ljubljani ter s tem tudi njenega razreda za zgodovino v belgrajskem tedniku Intervju, 8. junija 1984). Dragi Vlado: Pošiljam obrok za april ter voščilo za vuzem Tebi in vsem naše misliži. Delo je bilo tokrat sitno, v 14 dnevih sem moral prebaviti Kocbekovo Tovarišijo in Listino, vsega blizu 1000 strani, pa še Re-bulove Oblake Michigana ter njegove, Pahorjeve in Ošlakove Sle-vedove drage... Dobro se drži! Tvoj To je bil zadnji prispevek 'našega stalnega dopisnika g. Mirka Javornika. Tokrat ga objavljamo pod njegovim imenomna znanje vsem, ki zanikajo obstoj našega lista in njegovo dolgoletno sodelovanje pri njem. (Urednik) NAŠE SVETINJE Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 Gorizia-Gorica, llal>; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 Spet so tu dnevi spominov na dni, katerih kruto resničnost še po več kot štiridesetih letih ni mogoče razumeti: Po končanih sovražnostih na svetovnih bojiščih je Slovenec moril Slovenca-brata, moril v tako velikem številu, da meji, že na sam rodomor. Kar daje tej masovni moriji posebno tragiko, je sadistično mučenje nesrečnih žrtev pred smrtjo. Tu ni govora o kakšnem pravnem zasliševanju obtožencev, ampak gre kratkomalo za fizično uničevanje v tako satanski obliki, da mu ne najdemo primere med najbolj divjimi plemeni džungle in niti ne pri krvoločnih zvereh. Komu je to koristilo? Zakaj je bilo to potrebno po koncu vojne, ko so jim zavezniki vendar podarili zmago, katere si sami niso mogli priboriti injebila smrt vnaprej določena kazen za vsakogar, ki ni soglašal s protina-rodno in brezvestno politiko komunistične partije? Če kaj, je to zadnje dejanje potrdilo, da grozote o komunistični zaroti niso bile kakšno propagandno stra-šenje; da sta imela general Rupnik kot vojaški izvedenec in škof Rožman kot duhovni voditelj slovenskega naroda, prav, ko sta narod svarila, da je komunizem največja nesreča za slovenski narod, predvsem pa, da je komunizem še veliko groznejši, kot ga more prikazati še tako vesten opazovalec, in tako opravičila vse tiste, ki so se tej satanski diktaturi našega stoletja uprli. Komunistični voditelji sami najbolje vedo, da je komunistični sistem človeški naravi nesprejemljiv, zato se vedno in povsod zatekajo k drastičnim ukrepom fizičnega uničenja vseh idejnih nasprotnikov. Isto usodo so določili tudi slovenskim domobrancem, ker le pred mrtvimi nimajo strahu za oblast, kar vse je potrdil Tito sam, rekoč:"Naredili smo konec enkrat za vselej. Sodili smo po zakonih, ki smo jih imeli..." Do tega pa ni prišlo kar čez noč. KP je za svoj nastop izrabila stisko in zmedo vojne. Najprej je z raznimi gesli demoralizirala jugoslovansko vojsko in zvesto stala na strani napadalne Nemčije, ker je to vezala nenapadalna pogodba s Sovjetsko zvezo (Rib-bentrop-Molotov Pakt). V tem času je okupatorju vneto ovajala zavedne Slovence in pomagala pri izseljavanju. Šelo ko je Nemčija napadlo Rusijo, je partija na videz spremenila svojo igro, v resnici pa še vedno sodelovala z okupatorjem proti lastnemu narodu. Odklonila je sodelovanje z drugimi ilegalnimi skupinami pri pripravah za nastop proti okupatorju, sama sebe je oklicala za edinega nosilca borbe proti tujcu, obenem pa za narodnega izdajalca proglasila vsakogar, ki partiji ni priznal te samozvane vodilne vloge. Da bo ta oblast zagotovljena tudi po vojni, so začeli z ubijanjem svojih idejnih nasprotnikov, kar je imelo namen narod tako prestrašiti, da jim bo sledil iz strahu, ko jim ni hotel iz prepričanja. Z nesmiselnimi umori Slovencev in draženjem okupatorja je po krivdi KP do srede leta 1942 Slovenija dosegla blizu 2000 žrtev. Med temi so bili politiki, profesorji, duhovniki, učitelji, župani in vplivni kmetje, ki so bili vsi prepričani, da se z nasiljem, krajo in umori ne rešuje naroda. Komunistični agenti pa so oznanjali, da so potrebne tudi žrtve..." za svobodo slovenskega naroda". Tedaj je bile mera polna: narod je hotel živeti , zato se je uprl. V skrajni sili je sprejel orožje od italijanskega okupatorja, kar je po mednarodnem pravu dovoljeno za samoobrambo, če okupator ne more ali noče držati reda ali jamčiti osebne varnosti okupiranih ljudstev. Nastale so Vaške straže za varstvo naših vasi. Okupator je z vojaškimi mahinaci-jami skrbel za ravnotežje nasprotujočih si strani: dovolil je vaške straže, jih oborožil s starimi puškami ter jih zaprl v ograjene postojanke, obenem pa je držal najboljše zveze s partizani, jih obveščal o vojaških akcijah ter jih zalagal z orožjem, strelivom, hrano in drugim vojaškim materialom. Ob kapitulaciji so Lahi stopili na stran partizanov in je po padcu Turjaka Kardelj zapisal, da je ..."pet tisoč plavo in belogardistov bilo za vedno izbrisanih s slovenske zemlje." Narod je kljub tem smrtnim ranam še enkrat zbral svoje moči in se zbral na okopih Slovenskega Domobranstva. Za komunistične partizane se je začel divji beg pred voljo naroda, ki je trajal do konca vojne. Samo slepota za-padnih velesil in organizirana zarota mednarodnega komunizma so ta beg podivjanih morilskih tolp ustavili in jih nagradili z zmago, večina borcev za resnično svobodo naroda pa je nasilno vrnjena iz Vetrinja in brez sodbe pobita v Kočevskem Rogu, v okolici Teharja in rugod po slovenski zemlji. Ne glede na vse to, ali pa prav zaradi tega, bodo imena Vaške straže in Domobranci ostala v slovenski zgodovini vzor plemenitega in svetlega še dolgo potem, ko o veliki laži NOB (narodno-osvobodilne borbe) ne bo ostalo drugega kot osovražen spomin na revolucionarje, ki so pod krinko OF slovenski narod privedli na rob propada. Vaške straže so pomenile - stra-žiti naše vasi in mirne ljudi v njih pred "osvoboditelji", ki so iz gozdov prihajali krast, požigat in morit... Domobranstvo je pomenilo -braniti naše domove in varovati naše družine za boljše dni, spet pred tistimi, ki so s srpom in kladivom napovedovali nove čase, obenem pa jih ni bilo priznati, da bo vse prav in lepo, "če revolucijo preživi samo pet Slovencev pa bodo ti komunisti, ker bo partija tako dosegla svoj namen..." (Kidrič v svojem govoru). Ko je bila sila in je iz vsakega grma prežala smrt, ko je vsaka misel drhtela od strahu in trpljenja, so tudi nam vse lepše zvenela ta imena. V tistih temnih nočeh, ko se je zdelo, da nas je tudi Bog zapustil, je bil samo v teh imenih dih upanja, rešitve in svobode. Tudi po Vetrinju, ko je bilo vsega konec in na slovenskem nebu ni bilo ne sonca ne zvezde, smo še radi mislili na ta imena, na fante, ki so korakali pod temi gesli in na kri, katero so zastonj prelili za našo svobodo... tudi za mojo in tvojo, dragi nehvaležni rojak, ki že dolgo nimava za greh izdajati to mladost in kri z vsemi nadami in pogledom v bodočnost. Tako smo misliti takrat, ko so nas naduti Albionci preganjali iz kraja v kraj in niso vedeli, kaj bi z nami. ko je bilo nebo in temna noč naša streha in nismo imeli nikogar, ki bi nam dal besedo, kateri bi lahko verjeli ter mirno legli k počitku. Tako smo mislili, tudi še potem, ko smo bili že daleč od slovenske domačije, a še nismo imeli svojih hiš. O domu se v tujini ne govori, pa naj bo še tako razkošno pozidan, ker v sebi ne nosi sladkosti, ki prinaša srečo in blagoslove slovenskega doma. Dom more biti samo tisti srečni kraj, kjer ve-kaš in narediš prve korake, kjer spoznavaš materino ljubezen in očetov ukaz, kjer se učiš razločiti dobro od hudega in zrasteš v osebo, ki je za spoznane dobrine pripravljena tudi na žrtve. V obrambo tega doma je stopala slovenska domobranska vojska, zato naš narod ne bo mogel nikoli zbrati kaj večjegaa, zato je tudi tako strašen zločin pobiti mladost, ki se je darovala za tako svetle ideale. Potem so prišli za nami drugi, z drugačnimi cilji: nekateri so si samo zaželeli belega kruha, potem ko jim režim, kateremu so pomagali na noge, niti črnega ni dal; bili so pa tudi taki med njimi, ki so se doma nak-ričali in politično zgradili, potem pa so bili poslani za nami, da nam na tujem govore o "svobodi" doma. Z izpoljnjevanjem te naloge nam v resnici zastrupljajo misel na dom in trgajo domoljubne niti, ki z vseh kontinentov iz vseh slovenskih src vodijo preko Karavank in se kot mlada ljubezen vpijajo v vonje in lepoto zemlje, kateri se nismo nikoli odpovedali. Nekateri med nami so tem vabam nasedli in pljunili na grobove v Rogu, v teharskih jarkih in okrog Trbovelj, pod Blegošem in Podutikom, pod Krimom, po notranjskih hribih, po Goriškem in v okolici Trsta ter po kotanjah našega Krasa tja do Reke. Za skledo leče so se prodali, kot je zapisano v sv. pismu: za obiske in da niso na seznamu tistih, ki še nismo pozabili na svoje pomorjene brate. Letos malo globlje pomislimo na ta imena:Vaške straže...Domobranci... Nič sebičnosti ni v njih, ne želje po časti ne iskanje osebnih koristi, ampak samo služba bližnjemu in žrtvovanje do konca brez misli na plačilo. Kakor v tistih težkih dneh zmede in strahu, tudi zdaj še vedno žarita kot upanje, ki se razdaja obupajočim, zato ni čudno, da ju režim veže z velikim grehom narodnega izdajstva. To zahteva doslednost uradne politike laži, kateri doma že dolgo nihče ne verjame. Ima pa svojo magično moč ustrahovanja v tujini, kjer ljudje ne znamo več misliti s svojo glavo. Ob teh imenih se nekateri umikajo v ozadje in molče, ko bi morali govoriti in braniti resnico. Res je: zrnje je padlo v zemljo, pleve je odnesel veter. V tem svetovnem prepihu ideoloških nazorov so Vaške straže in Domobranstvo napisana z velikimi črkami. To so znamenja velikih nasprotovanj, ki ločijo duhove. Ob teh se bomo spoznali do kraja. Prav je tako in to se mora zgoditi, da bomo ob zori nove Slovenije prosti kužnih tvorov med seboj in brez mečev na obe strani. Morda bomo v zasljepljosti vse junaštvo naše polpretekle dobe poteptali v blato pozabe in sramote, a prišel bo tudi tisti veliki dan, ki bo razodel vso resnico ter vaške stražarje in domobrance postavil v vrsto junakov, ki so slovenski rod reševali v najtežjih dneh njegove zgodovine. Ne domišljam si, da bi bil vreden doča- kati ta dan, a pričakal bi ga rad, dad bi videl ponižanje v očeh tistih, ki niti zdaj nočejo slišati o narodni spravi, ker se boje vsta-jenjskih zvonov in fanfar zmagoslavja. Ko bo zgodovina pisala zadnjo besedo, bo verjetno to opravila v nekaj stavkih. Ne bo pa mogla spregledati mučenja in umorov prvega leta revolucije, ki so narod prisilili v obrambo za lastno življenje, pa tudi ne množičnih umorov po vojni, ki so brezpravno klanje izdanih in zvezanih domobrancev, za kar do zdaj še ni bil nihče klican na odgovor. O tem smo že veliko napisali za nas same, zdaj je o tem velikem zločinu za svetovno javnost zprego-voril pisatelj, grof Nikolaj Tolstoj v svoji knjigi The Minister and the Massacres. Morda bo pa to tisti kamen, ki bo podrl zavese laži ter našim bratom in sestram vrnil čast, ki bo vredna njihove velike žrtve. Slovenci veliko dolgujemo temu svetovnoznanemu angleškemu pisatelju ruskega rodu, ki je slovenski narod tako prikazal svetu, kot bi to ne mogel nihče od nas samih. Mi postavljamo križe, kjerkoli smo, on pa jim je postavil spomenik, ki je za vse celine in za mnoge rodove. Razgalil je izdajalsko vlogo Angležev in zločin komunistov, nam pa, bratje in sestre, čeprav nas je vedno manj in se nam iztekajo leta, je dal nove vere v zmago resnice, obnovljene vere, da tudi na naš slovenski narod še sije sonce,čeprav je še skrito za oblaki. S.P: Bishop Ambrozic's Coat of Arms The shield is divided by a cross in the form of the Greek Chi, the initial of Christ in that language. The field of the shield is gold and the tincture of the cross is red, the colors of red for the humanity and gold for the divinity of Our Lord. The beehive represents the name of Saint Ambrose, from which the surname Ambrozic is derived, and the lily represents Saint Aloysius. The two linden leaves betoken Slovenia, where the Bishop was bom, and the maple leaf represents Canada. The motto "Jesus is Lord" is an early Christian profes-sion of faith in the resurrection of Jesus and His universal dominion. i Inž. Janez Ložar umrl BUENOS AIRES, Arg. — V nedeljo 6. aprila t J. je v bolnišnici v Belo Horizonte, glavnem mestu brazilske province Minas Gerais, od možganske kapi zadet umrl inž. Janez Ložar. Rodil seje 11. maja 1913 — bil bi torej sedaj star 73 let — v poznani ljubljanski družini, lastnici gostilne »Pri kaplanu« med Tromostovjem in Zmajskim mostom v Ljubljani. Osnovno šolo je Janez Ložar obiskoval v domačem mestnem okraju, nato klasično gimnazijo, kjer je maturiral, na univerzi pa si je izbral elektrotehniško stroko in promo-viral za inženirja elektrotehnike. Po končanih akademskih izpitih je kot inženir dobil zaposlitev v takrat dobro znani tovarni pohištva v Duplici pod Kamnikom in se kmalu uveljavil kot strokovnjak v svoji stroki. Kot sin katoliške slovenske družine se je že v srednji šoli aktivno udeleževal dela v štu-dentovskih organizacijah, zlasti v Marijini kongregaciji, zanimala pa so ga tudi že druga vprašanja kot npr. gospodarstvo in politika. V letih, ko je Janez Ložar študiral na univerzi, je Boris Kidrič pričel v slovenski partiji obnovitveno gibanje in je kot izhodiščno točko izbral univerzo. S prikrito komunistično akcijo je komunistična stranka hotela zavzeti postojanke na univerzi in se na njih utrditi. Na poti do tega cilja je pa zadela na močan odpor takrat sicer še majhne, toda zavedne skupine katoliških akademikov, med katerimi sta takoj od začetka bila brata Janez in Slavko Ložar (Slavko Ložar je diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze, bil častnik domobranske vojske, v maju 1945 vrnjen iz Vetrinja in ubit nekje v Sloveniji). V omenjeni skupini univerzitetnih študentov, ki so se odločili pomagati univ. prof. dr. Lambertu Ehrlichu, ko je kot duhovni vodja katoliških akademikov že leta 1931 pričel odprt boj proti partijskemu vdoru na slovensko univerzo, so poleg bratov Ložarjev bili še Maks Loh, Kazimir Kukovič, Matej Poštuvan, Ciril Žebot, Ferko Cesar in še nekaj drugih. Delne rezultate tega boja poznamo: Najprej je padel Kukovič, potem na binkoštni torek, 26. maja 1942 pred Ciri-lovim domom v Streliški ulici v Ljubljani profesor Lambert Ehrlich, po italijanski kapitulaciji pa je septembra 1943 na Škofljici na poti v Ljubljano, ko je šel prosit pomoč za oble-gance na Turjaku, bil ubit Ferko Cesar. Ko so se v začetku maja 1945 vojaško nepremagani slo- Na pot List, ki je naslovljen s klicem, mora imeti za svoj nastanek posebno nujne razloge. Ti razlogi so: * Slovenci smo kot narod ogroženi; * o tej ogroženosti ni dovoljena javna obravnava ali je vsaj močno ovirana; * na ogroženost ne moremo ustrezno in svobodno reagirati ter ukrepati v skladu z zahtevo časa. Zgodovinski priložnosti za ustanovitev slovenske države v letih 1848 in 1918 sta bili, kot kaže, samo opozorili, da nas bo prihodnost prej ali slej postavila pred odločilno preizkušnjo: da svoji narodni samobitnosti jasno in odločno pritrdimo - ali pa se nam utegne zgoditi, da bomo izginili iz zgodovine. Izkušnje iz preteklosti nam govorijo, da je neokrnjena državna suverenost in samostojnost slovenskega naroda edino zagotovilo za uresničenje njegovih pravic. Zato bomo težnji po pridobitvi take nacionalne neodvisnosti posvetili osrednjo pozornost. Vsi čutimo, da je slovensko narodno telo težak bolnik. Verjetnost ozdravitve pa je toliko večja, kolikor hitreje bo ta bolnik in ranjenec pripravljen izpovedati svojo bolečino in razkriti svoje rane. Zamolčevanje simptomov vodi do napredovanja bolezni, skrivanje ran vodi v neizprosno izkrvavitev, povijanje v nečiste krpe sprenevedanja pa v enako usodno zastrupitev. Z ozirom na to, da slovensko narodno-poi-itično časopisje tudi na Koroškem kaže le na nekatere rane, tu pač le na tiste, ki nam jih zadaja ozki in nestrpni nemški nacionalizem, skoraj pič pa ne opozarja na notranje rane in razjede, smo se odločili izdajati ta list. Velik del slovenskega časopisja na Koroškem in Primorskem je namreč vse bolj odvisen od boljševistične vladavine v Jugoslaviji, ki bistveno pogojuje in pospešuje duhovno-moralni razkroj v slovenskem narodu, kar ga dela notranje najbolj ranljivega. List "Slovenci!" smo sklenili izdajati, da bi povzdignili glas čistega narodnega interesa Slovencev, ki jim je narodni obstoj prva javna skrb. In tudi naprej hoče ostati skromen list papirja, da bi lahko ostal neodvisen in nepodkupljiv slovenski glas, kar je njegov poglavitni smoter. Naša usmeritev je obče-slovenska, demokratična (v smislu pluralističnega parlamentarizma in neokrnjenih osebnih svoboščin) in krščanska v ekumenskem smislu. Prav zaradi krščanske sestavine v naši usmeritvi ne bomo obsojali oseb, temveč bomo zavračali samo ideje, ki se nam bodo zdele napačne, in dejanja, ki se nam bodo zdela nemoralna ali nerazumna. To nas bo delalo še bolj sproščene za brezkompromisno izražanje resnice, kakršna se nam pač kaže. List "Slovenci!" bomo izdajali mesečno oz. po potrebi. Vabimo vse rojake, ki se lahko poistovetijo z linijo našega lista, da sodelujejo s predlogi, pripombami, informacijami in lastnimi prispevki. V maju 1986 Odbor pobudnikov IMPRESSUM: Lastnik, založnik in izdajatelj, Peter Kassl, Pantzerg. 26/20,1190 VVien/Dunaj. Tisk v lastni režiji. Prosimo za darove na Kto. štev. 0936-34244/00 pri Creditanstalt, Julius Tandler-Platz, Wien, Austria. Hvala žc naprej! Linija: slovenska solidarnosc, demokratič nost, krščanstvo venski domobranci morali umakniti na Koroško, se je z njimi umaknil tudi Janez Ložar. Ni pa se pridružil nobeni večji skupini slovenskih beguncev v Avstriji, ampak se je z majhno skupino prijateljev Stražarjev nastanil v nekdanjem Ehrlichovem slovenskem dijaškem domu na Ahacljevi ulici štev. 7 v Celovcu. Ta dom je bil zaradi bombardiranja sicer precej poškodovan in brez stanovalcev, zato se je Janez Ložar s svojimi prijatelji z dovoljenjem Ehrlichove sestre Mici naselil v njegovih ruševinah. Z nekaj zasilnimi in naglimi popravili je v začektu našega begunstva kar dobro služil študentovskim brezdomcem za zasilno zatočišče. Rajni inž. Ložar je bil eden redkih Slovencev, ki se ni vključil v nobeno emigrantsko skupino za vselitev v neko določeno državo. Kot dober profesionalec je imel več možnosti izbire in zaposlitve. Naselil se je v Braziliji, najprej v Sao Paulo, kjer je bil zaposlen zaporedoma v dveh metalur-gičnih tovarnah kot šef vzdrževanja. Prijalo pa mu ni podnebje, ki je v Sao Paolo zelo vlažno, kar je zelo slabo vplivalo na njegovo vedno močnejšo na- duho. Zato je leta 1951 sprejel mesto vodje nakupov v državnem podjetju ZEMIG veliko bolj na severu, v hriboviti in suhi provinci Minas Gerais v mestu Belo Horizonte. Tu so mu kmalu priznali njegovo inženirsko diplomo iz Ljubljane. Tudi zaslužek je bil boljši, saj si je kmalu mogel kupiti precej veliko posestvo, kjer je gojil pokrajinske pridelke. Najel je delavce-domačine, jim sezidal lične, udobne stanovanjske hišice in se zelo čudil, ko so se čez nekaj časa spet preselili nazaj v svoje iz palmovih vej spletene kolibe. Bil je zelo dober gospodar svojim delavcem in je z njimi ravnal prav po evangeljski zapovedi. Bil je bister opazovalec dogajanj okrog sebe in tudi v državi. Kadar in kjer je opazil kako pomanjkljivost v državni ali pokrajinski upravi, je takoj pismeno sporočil svoje proteste in pripombe z nasveti za izboljšanje na pristojno mesto: dopisoval si je z ministri in je npr. sedanjemu ministru za gospodarstvo dal nekaj zelo praktičnih predlogov in dopolnitev k sedaj izvajajoči se gospodarski reformi — »plan cruzado«. Nekaj njegovih pripomb in predlogov k tej reformi je dejansko bilo tudi upo- Kraj izhajanja: Celovec, Ljubljana, Monoster, Trst, Cleveland, Toronto, Buenos Aires, Sydney SLOVENCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE šiv.l Demokracija pomeni - vmešavati se; (Freda Meissner - Blau) V tistem delu slovenskega tiska na Koroškem, ki prezenti-ra ali povzema mnenja, stališča in ideje nekaterih vodilnih ljudi osrednjih slovenskih organizacij, je mogoče najti nekaj pogledov, trditev in doktrin, ki so tako šokantno v nasprotju z dejstvi, zdravo človeško pametjo, predvsem pa s krščanskim pogledom na svet in z občeslovensko solidarnostjo, da se nam zdi potrebno te ideje argumentirano zavrniti in opozoriti na pogubne posledice, ki bi lahko nastale, če bi te zamisli postale del našega življenja in vedenja. • Nevaešavanje naj bi bil vodilni princip odnosov med Slovenci v slovenski republiki, v zamejstvu in v svetu.,. Povedati je treba, da je doktrina "nevmešavanja" san.o uporaba medblokovskega načela, da bo vsakdo ostal neoviran gospodar v svojem "lovišču", kot so ga pred deselleLjem sprejeli v Helsinkih, na našem majhnem slovenskem območju. Kaj pomeni doktrina "nevmešavanju" v slovenskih razmerah? Naj bo temeljna zapoved dobremu Slovencu, naj se ne "vmešava" v lastne slovenske razmere? Dosledno po tej zapoveui se ravnajo asimiliranci (narodni izobčene i), ki se de jansko ne ukvarjajo več s tem, iz česar so zrasli, Lemveč j i li zanima samo še veliki svet njihove nove izbire. Kdor daje Slovencem navodila "nevmešavanja", La jih posredno nagovarja k asimilaciji! Doktrina "nevmešavanja" pa je nevzdržna tudi nasploh kot vzorec človeškega ravnanja v ožji in širši skupnosti. 0 "vmešavanju" je mogoče govoriti samo tam, kjer si je kdo področje javnih zadev pridržal zase - ali pa se je sam izključil iz kakega področja. "Vmešavati" se je torej mogoče le v popolni diktaturi. Slovenec na Koroškem, ki izjavi, da se ne želi "vmešavati" v razmere na Slovenskem, se v bistvu nima več za Slovenca, temveč zgolj še za slovensko govorečega Korošca ali Avvstr*-jca. V razmerah demokracije in občenarodne solidarnosLi je ta pojem torej brez vsakega smisla. Če pa ga kdo kljub temu uporablja, ga smemo sumiti, da se hoče posluževali metod diktature.i Zahteva po "nevmešavanju" pa je tudi v nasprotju z etiko in krščanstvom. Moralno razvit in odgovoren človek bo posegel v dogodke vselej, kadar lahko s tem prepreči zlo ali stori kaj dobrega. Kristjan pa je Samarijan, ki se vselej "vmeša", kadar vidi ležati v jarku ob poti pobitega in oropanega človeka. Slovenci ne moremo sprejeti dvojnega merila in dvojne morale, po katerih naj bi se na vso moč zavzemali za Južno Afriko in Nikaragvo, v lastne slovenske zadeve pa naj se ne bi "vmešavali"! * Doslej koledar Družbe svetega Mohorja še ni imel dosti kaj opravka s "Celovškim Zvonom". Letošnja izdaja pa mu je postala nekam sorodna: oba se zavzemata za slovensko politično emigracijo, za nekdanje belogardiste in domobrance... S svojim zavzemanjem za slovenske emigrante v Ameriki resno kvarita odnose s Slovenijo in s tem škodujeta interesom koroških Slovencev... Žebot velja v Jugoslaviji za vojnega zločinca... Vse do zmage boljševizma v vzhodni Evropi biti emigrant ni pomenilo biti zločinec. Kako tudi, saj so bili prav komunisti in boljševiki najštevilnejši emigranti. Drugače kot slovenski povojni emigranti, ki se izživljajo zgolj s pisanjem svojih spominov in kvečjemu mnenj, so emigranti komunistične generacije seveda na veliko organizirali prevratno in tudi teroristično dejavnost. Emigranti so bili vsi "klasiki komunizma", torej: Marx, Engels in Lenin. Emigranti so bili Tito, Kidrič, Kardelj, Prežih. Emigranti pa so bili tudi najsvetlejši liki človeške zgodovine. Kaj ni Stara zaveza prepletena z eno samo emigracijo? Kaj ni emigrirala Sveta družina? Niso emigrirali apostoli in evangelisti? In v sodobni Avstriji; mar niso prav tisti veliki ljudje, na katere je danes Avstrija najbolj ponosna, emigrirali pred Hitlerjem? In prepričani smo lahko, da so bili vsi emigranti po vrsti v očeh svojih preganjalcev "zločinci" in "izdajalci". S tem seveda ni rečeno, da človek, ki emig-rira, zaradi tega ne bi mogel biti slab, prav tako pa Ua " ne bi mogel biti dober. S tem je'samo rečeno, da ni emigran-tstvo tisto, kar dela človega slabega ali dobrega. Marsikdo, ki hodi danes v Ljubljano spraševat, kdo je zločinec in kdo ne, je lahko končal slovensko gimnazijo v Celovcu prav zato, ker velik del povojne slovenske emigracije v Ameriki z velikim altruizmom redno zbira denar za vzdrževanje slovenskih dijaških domov v Avstriji, pa tudi za denarno podpiranje socialno šibkejših dijakov. Kaže, da pri denarju nekateri koroški funkcionarji pozabijo ua razdelitev med "matično domovino" in "izdajalsko belogardi;»-tično emigracijo". Poseben cinizem je, če se koroški narodni voditelj spozabi tako daleč, da prostodušno pove, da ne ve, kako bi se sam odločil, če bi se znašel v slovenskih razmerah med vojno, a da zanj pač velja sodba, ki jo izreka jugoslovansko politično vodstvo. Zase torej ne ve, kaka bi se odločil, natančno pa ve, kako bi se moral odločiLi drugi, in da je ta drugi brez možnosti obrambe "zločinec"... _' Argument, ua nekdo v a aa ce hapoam y JyrocjiaBMjn hhm npe ocjio-6one KOMyHWCTMMKe anKTaType. JKejiM-mo aa ao twx npoMeHa y Harnoj 3Cmji>m Aohe Ha MMpaH n cjio6oa3h hsmhh h Aa ce HauiM HapoAH na acmoupstckm Ha-hhh Mory oajiv^htii Kaxo o o6jmicy Bjra-AaBMHe Taxo M o mehyco6hmm oahochms. Ha^aMo ce Aa ho, c o63npoM Ha tc Taxo Ba>KHC OAJiyxe, hhm rrpe aoHm ao cj)0)khmx norjieAa w3Mehy cbmx Hap>oA-hhx 3ajeAH"ua y JyrocJiaBMjw, KojMMa Ha cpuy jiejKM wejba sa yHyTap»>HM cno-6oAaMa m mhpho peiueH>e cbmx nnTaH>a xojn ce TMny OAHoca mel)y h>hmi. y Met>yBpeMeHy jkcjihmo BaMa, BaiuMM capaa"hi|mma, n cbmm cji060a0ji»y6>ibhm hjimiobmma CpnCKor haiihohajihor oa6o-pa, MCTpajHoCT y vcnexe y pa;iy 3a 3a-jPA"H'iKy HHM cnnfioAV. C.veiioc Anpoc, 12. jyiin 19R5 roAMna C noiuTonaifeOM, l*.va Cwcpcy, ttpcaccahhk cnobchahkor hapoahor o^Oopa Ombuih hapoahh nocjiaHHX y napjiaMpHTy je bila poleg pozdrava samo izra-zena želja, naj se narodi Jugoslavije čimprej osvobodijo komunistične diktature in da naj se spremembe v Jugoslaviji izvršijo na miren način in da naj se narodi Jugoslavije na demokratičen način odločijo za novo ureditev države in za ureditev medsebojnih odnosov. - Pripominjam, da je bil podoben pozdrav poslan Hrvatskemu narodnemu vijecu (v roke dr. Mate Meštroviču) in tudi drugim narodnim skupinam. SNO je mnenja, da je koristno in potrebno imeti prijateljske odnose z vsemi narodi Jugoslavije. S takimi odnosi ni oškodovana slovenska narodna samobitnost, marveč je prav nasprotno poudarjena naša politična samostojnost. Mislim, da ni treba posebej poudariti, da so vsi dopisi, ki jih pošilja SNO zastopnikom narodov Jugoslavije, pisani v slovenščini. Naslov članka "Po starih tirnicah" (ki je i je povzročilo uredništvo srbskega lista, op. ur. SD), je gotovo krivičen. Politična usmerjenost SNO je jasna in tudi dovolj znana slovenski javnosti. Po zaslugi vodstva SNO in političnih strank, ki z njim sodelujejo, teče slovenska politika po tirnicah, ki sloni na zahtevi po svobodni, samostojni in suvereni slovenski državi. Zadevne izjave je objavila tudi Slovenska Država... POPRAVEK (Sprejeli smo kot popravek in to rade volje objavljamo. Kot vidite članek v originalu,so bili naši pomisleki takrat na mestu. Uredništvo). Dragi gospod Mauko! V Slovenski Državi (marec 1986) je bil na četrti strani pod naslovom "Po starih tirnicah"objavl-jen pozdrav, ki ga je udeležencem kongresa Srbskega narod- nega odbora poslal Slovenski narodni odbor z mojim podpisom. Ta pozdrav je prevedel v srbski jezik in objavil srbski emigrantski Ižist "Beli orao", ki izhaja v Dus-seldorfu in mu dodal naslov "Slovenci žele zajednicu sa Srbi-ma". (Primerno pismo bi moremo iti tudi uredništvo "Belega orla" v Nemčiji, op. ur. SD). Kdor je ta pozdrav mirno prebral, je mogel videti, da v vsem pozdravu ni niti besedice o tem, da bi Slovenci želeli skupnost (zajednico) s Srbi.To je bil samovoljni pristavek omenjenega srbskega lista. V pozdravu SNO Lepo Vas pozdravlja Vaš Rudolf Smersu Libertad 550 San Andres B., Argentina Slcj^eniia, CREAlEANEMfJOB FOR AVOUNG PERSON ANDWELLPAYYOU $125 AN HOUR. Ustvarite novo delo za eno mlado osebo in mi Vam bomo plačali $1.25 na uro. Podjetje ali kmetija, Vi ste lahko vpoštevani, če nastavite mlado osebo, kije stara med 15 in 24 leti to poletje. Ta program teče od 14. aprila do 18. oktobra. Zadnjeprošnje sprejemamo do 6. junija. "The Ontario Youth Employment Program je zelo popularen, tako je pametno, če se hitro odločite. So še druge pomembne kvalifikacije. O teh se lahko poučite in dobite tozadevno brošuro in potrebne formularje za prošnje, če kličete brezplačno hotline: 1-800-387-1290. m tt: Poletno delo za ontarijske mlade ljudi. Ministry of Skills Development Ontario Minister. Hon. Gregory Sorbara Premier. Hon David Peterson REVOLUCIJA IN VERA Od vsega začetka revolucije so poudarjali da bo vera povsem svobodna. Ta princip je bil tudi vedno poudarjen v vseh 4 ustavah in tudi v republiških. Kako je bilo s to svobodo počasi prihaja na dan. Pred kratkim so v Sloveniji z darovi vernikov zopet sezidali samostan kar-meličank. Znano je, da je ta red najbolj strog, sestre so povsem odmaknjene od sveta. O kakšni povezavi s politiko ni niti govora. Ob tej priliki je prišlo na dan: Samostan bosonogih karmeliČank na Selu v Ljubljani je bil po revoluciji razlaščen in končno s cerkvijo vred porušen. Odškodnine sestre niso dobili nobene. Sestre so bile razgnane v civilne službe ali na domove. Mnoge so se zatekle v Avstrijo. Šele 1967 so se prve tri sestre vrnile v Slovenijo v neko gospodarsko poslopje blizu cerkve v Mengšu. Še danes 40 let po revoluciji v Sloveniji ne vidiš katoliških sestra v njihovih oblekah. To je dejstvo verske svobode zadnjih 40 let v republiki! P « i •'•*'« I !»"• « • W1 » ► i tri »I* L..» » *«»'*» . . m,J ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA "SLOVENIJA" Vam nudi razne finančne usluge: Posojila za hiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji. POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE! URADNE URE na 618 Manning Ave. Toronto Tel.: 531-8475 Torek — sreda_ 10 a.m. — 3 p.m. Četrtek — petek_ 10 a.m. — 8 p.m. Sobota_:_ 10 a.m. — 1 p.m. na 739 Brown's Line, Toronto Tel.: 255-1742 Torek — sreda_ 10 a.m. — 3 p.m. Četrtek — petek_ 1 p.m. — 8 p.m. Sobota_ 10 a.m. — 1 p.m. v Hamillonu pri sv. Gregoriju Velikem Tel.: 561-9952 Vsak petek od 4h do 8h zvečer. CANEVIN HIGH SCHOOL, ki je poznana kot najboljša HighSc-hool v Pittsburghu in okolici, je v zadnji številki svoje revije Alumni Journal objavila sledeči članek 30 maja bo Raymond Planinšič, ki je mnogokrat igral gostom v Ti-roler House na svojo harmoniko, promoviran za M. D. Slovenska Država mu iskreno čestita. CLASS OF 1977 Raymond Planinšič s quest to become a medi-cal doctor has taken him from Pittsburgh to Europe and finally New York City. Ray graduated with honors from Carnegie Mellon University in 1981 with a B: S: in Chemistry. He then spent the 1981-82 school yearatthe U. of Pittburgh, teaching and wor-king tovvards a Master Degree in Chemistry. The years 1982-84 saw Ray enrolled at the Faculte Libre de Medecine in Lille, France. He returned to the United States in 1984 to begin his third year as a Medical Študent at Mount Sinai School of Medicine in New York City and expects to receive his medical degree in May of 1986. -/VI. D- Kaj če bi...? Pred kratkim mi je znanec rekel, da niso vseh slovenskih nesreč krivi Srbi. In to tudi drži.Brez dvoma ne vseh. Pravtako brez dvoma pa vsaj nekaterih. Osebno sem mnenja, da so naredili najbolj usodno napako slovenski politiki sami, ko so od razpadu Avstro-Ogrske popeljali Slovence in slovenski narod v Kraljevino SHS in poznejšo Jugoslavijo. S 'em korakom so za vedno preus-mernili tok in razvoj slovenske zgodovine. Seveda pa moramo upoštevati in razumevati takratno vzdušje in takratne razmere. Med južnimi Slovani je bil v tistih časih zelo močan duh "slavizma" ali celo "pans-lavizma". Južni slovanski narodi so takrat sanjali o nekakem "vseslo-vanskem" gibanju ali sodelovanju ali pa celo kar združevanju. Rezultat tega sanjarjenja pa seje izoblikoval v eventuelno zaželjeno združenje vseh južnoslovanskih narodov v skupno državno tvorbo. Namesto, da bi trezno mislili in narod vodili, so se pa mnogi slovenski politiki enostavno prepustili "panslo-vanskemu" toku in se vedli "kot je pihal veter". Ta "panslavizem" je bil pa menda še mnočnejši med Hrvati kot med Slovenci, čeprav to Hrvatje danes neradi priznavajo. Rad bi nastavil vprašanje. Kaj bi bilo,če bi se takrat, ali pa celo pozneje, Slovenci ne odločili za skupno južnoslovansko državo? Kakšna bi bila naša zgodovina? Kot prvo, najbrž bi ne izgubili plebiscita na Koroškem. Torej, kakih 100.000 Slovencev bi ostalo kot sestavni del slovenskega naroda na skupnem ozemlju. Koroško vprašanje bi ne obstojalo. Zakaj to pravim? Zgodovinski viri pravijo, da je bila mnogim koroškim Slovencem prav odvratna srbska "ciganska" vojna odločilni faktor, da so se izrekli za Avstrijo. Torej, primer, ko so bili prav Srbi krivi vsaj ene naših nesreč. Drugo, če smo že enkrat vstopili v SHS in sprevideli,da to nikamor ne gre, zakaj se nismo po strezenju in prepoznanju enostavno odcepili od Jugoslavije? Kdo bi nam mogel to preprečiti?Ena takih prilik za se-cesijo je bila ob atentatu na kralja Aleksandra. Toda naši politiki so vedno iskali rešitve le v sklopu Jugoslavije. Namesto, daje dr. Korošec tratil svoje talente v iskanju "pomirjenja" med Hrvati in Srbi (ki ga pa še celo po 50 letih ni),zakaj se ni posvetil slovenskim vpra-šanjam? Zakaj ni iskal "slovenskih" in ne "jugoslovanskih" rešitev slovenskim problemom? Kot razumen politik bi vsekakor moral vedeti, da nam Srbi,ki so imeli v rokah vse vodstvo države, takopoli-tično kot gospodarsko in socialno, ne bodo niti "mogli", še manj pa "želeli" najti predvsem Slovencem zadovoljive rešitve na slovenska vprašanja, na vprašanja ki so bila in so nekatera celo še danes v bistvenem interesu, morda celo obstoju, slovenskega naroda. Naj obračamo stvari kakorkoli,mnogi bistveni interesi srbskega in slovenskega naroda niso nikdar bili in nikdar ne morejo biti isti in enaki. Omenil sem že izgubo Koroške. Prav isto je bilo menda z izgubo Primorske. Srbski politiki so takrat (ob nastanku SHS) izjavljali, da imajo z Italijo "prijateljske" odnose, seveda na račun primorskih Slovencev. Zopet primer še ene naše nesreče po krivdi Srbov. Nadaljna prilika za secesijo pa je (STEKLINA) VACCINATE VOUR PET. Protect your family. Leash your pet. Avoid strays. ear in Ontario 2.150 Deoole children. should be tauaht to a' Last year in Ontario 2,150 people were treated for rabies exposure. As a result, the Ontario Ministry of Health is urging ali residents to be extremely cautious. Since the disease is fatal to humans as well as pets, anyone who's been in con-tact with a rabid animal must take a series of shots. You can protect your family by taking these simple precautions. First, vaccinate your pets against rabies. Second, keep them on a leash. Third, everyone, especially children, should be taught to avoid strays and wildlife that might carry rabies. Always wear gloves when handling a dead animal. Remember, farm animals can be infected too. Protect your family and friends by protecting your pets from rabies. Ministry of Health ©Ontario Minister, Hon. Murray Elston Premier, Hon. David Peterson 1 bila ob "puču", leta 1941. Tudi takrat nismo nič storili. Če bi se odcepili, bi bila Slovenija mogoče ostala v vojni nevtralna? Mogoče bi nam bila celo prizanešena vojna vihra? Majhni narodi si namreč ne moremo privoščiti, da bi se ukvarjali s svetovno politiko. Celo Srbi so se leta 1941 pošteno opekli. Kot tretje, pa tudi drži, da bi v Sloveniji nikdar ne bilo komunizma, če bi Slovenija ne bila v Jugoslaviji. To trditev bom podprl z dejstvom, da so domobranci proti koncu vojne, Kranjsko skoro popolnoma očistili partizanov. V tistih časih, so, namreč, slovenski komunisti predstavljali le neznatno manjšino s katero bi Slovenci sami brez pomoči "bratskih partizanov" z lahkoto obračunali. Sam Kardelj je, po pisanju Djilasa, večkrat tarnal kako malo ima podpore med Slovenci. Če je kdo, je moral to on vedeti. Torej, ravno Jugoslavija nam je prinesla komunizem. Ne smemo pozabiti, da so imeli, in še imajo, komunisti veliko večjo podporo in zaslombo med Srbi in med ostalimi južnjaki, kot med Slovenci. Torej, zopet srbska krivda naše nesreče. Da pa se ne bom omejil samo na svoje osebne in druge slovenske poglede na Srbe, bi rad dodal kaj pravijo o njih njihovi stoletni sosedje, ne prenapeti Hrvati, ampak - Bolgari. V svoji prvi knjigi, "Ziv-jeti - Nedoživjeti", knjižica Hrvatske Revije, Munchen-Barce-lona 1982, hrvaški publicist in književnik, BogdanRadica takole citira (stran 351) bolgarske diplomate: "Vi Hrvati niste poznali Srbov kakor mi Bolgari. Mi smo vedno vedeli, da so oni imperialisti, in, da bi nas oni pokorili, ali zlepa ali zgrda. Mi smo vedno pazili na to, da nismo šli v skupnost s Srbi, ker smo vedeli, da bomo povlekli kratko. Oni bi z nami postopali kot z narodom, katerega so osvobodili in nad katerim morajo vladati. Ravnopravnosti v skupnosti s Srbi ni moglo biti." Citat se nadaljuje za skoraj celo stran. Vendar nam gornje dovolj pove. Škoda je le, da naši pretekli in še celo nekateri sedanji slovenski politiki o gornjih srbskih zgodovinskih lastnostih ali niso nič vedeli in še ne vejo ali pa sploh o tem niso več vedeti hoteli? Kdaj se bomo naučili? Torej, kaj če bi.'..? Tone Arko OPOZICIJA:po 40 letih oblasti komunistov in po polomu,ki ga doživlja Slovenija na vsakem koraku, se oglašajo številni disidenti. Posebno živi so razni kulturniki, ki so si edini v povdarku na večjo veljavo in samostojnost slovenskega-naroda. Na žalost se še drže režimskega okvira NOB. Še vedno obstoja zanikanje upravičenosti domobranstva. So pa častne izjeme, ki povsem pravilno dojemajo dogodke iz 1941-45. Mladina, vplivni list slovenskih akademikov in dijakov npr. 7. feb. 1986 v članku Džuli Švige o Prešerenu pride med drugim do zaključka: "Tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postavo'.' Ta 'tje" je seveda daljna Argentina'; Inše;"ko zor zašije na mrličev trope, leže ko ob ajde žetvi ali pšenice po njivah tam leže snopovja kope". Ta verz sicer ni raztolmačen, toda nedvomno pisec misli na mrtve junake iz junija in julija 1945. Prosimo, poravnajte naročnino in s prispevki v tiskovni sklad pomagajte našemu listu za uspešno ohranjevanje med nami naše materine besede! Pomen Ehrlichove vizije slovenstva za slovenski narodni program _tllllllll*llllltI(llIlllllIflllllMllltillllllllIlilflfllllltlIIIII11llitMfitlilll 1111 ■ ■ I JMIJX!iLiJJJt|lliJiJU tli MlIlllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllTl + Univ. prof. dr. LAMBERT EHRLICH * 18. sept. 1878 +26. maja 1942 ...Ker je bil slovenskim komunistom pokojni univerzitetni profesor dr. lambert Ehrlich s svojo „Vi-šarsko idejo" o rešitvi Slovenije v napoto, so ga pred 4 inštiridesetimi leti umorili, misleč, da bodo s tem krvavim dejanjem zadali smrtni udarec tej za vsestransko ogroženi slovenski narod rešilni ideji. V svojem sovraštvu in zlobi so šli komunisti še dalje: izkopali so njegov grob, njegove zemeljske ostanke razmetali v neznano in s tem podlim dejanjem hoteli za vedno izbrisati njegovo ime. Zmotili so se! Danes po štirih desetletjih komunističnega suženjstva, snovnega in duhovnega razdejanja, njegova „Višarska ideja" o svobodni, duhovno izgrajeni Sloveniji, živi, raste in vedno bolj prepričuje o pravilnosti njegove vizionarne slovenske državne zamisli številne zaskrbljene Slovence v matični domovini, zamejstvu in zdomstvu... Ko se sleherno leto 26.maja po svetu raztreseni spominjamo mučeniške smrti univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha - letos je od onega žalostnega dogodka minilo že 44 let - njegovi učenci tudi z občudovanjem in hvaležnostjo na naših zdaj že redkih sestankih razpravljamo o mnogočem, kar smo v njegovi le nekaj kratkih let, trajajoči družbi, predvsem na predavanjih v akademskem klubu "Straža" doživeli, česar smo se iz njegovih duhovnih misli pred začetkom sestankov, zlasti pa še iz njegovih zgledov naučili in se mnogokrat dejansko učimo še danes. Najglobljo in vse do danes najbolj vidno sled so v srcih njegovih akademikov iz kluba "Straže", pa tudi velike večine njegovih priložnostih poslušalcev zarezala Ehrlichova razmišljanjai in razglabljanja o položaju slovenskega naroda na zemlji, katere posestnik, ne pa lastnik je že vse od svoje naselitve v srcu Evrope -naselitve, ki sega vsaj eno tisočletje ali več pred rojstvo Kristusa. Zlasti so nas zanimala njegova razmišljanja o važni vlogi navzočnosti slovenskega naroda v bodoči Evropi. Kajti prof. Ehrlich je bil kot duhovnik prepričan, da Bog vodi ne le usodo poedin-cev ampak tudi narodov in je trdno verjel, da slovenski narod na svojem koščku Evrope živi po božji odločitvi in mu je zato Bog vkljub njegovi številčni in ozemljski neznatnosti namenil posebno poslanstvo v skupnosti evropskih narodov. Slovensko narodno problematiko je prof. Ehrlich vedno prikazoval in presojal v evropskem in zato v svetovnem okviru. Preko svoje aktivne navzočnosti med., evropskimi narodi bi slovenski narod mogel biti udeležen tudi v svetovni politiki. Evropsko zgodovino je dobro poznal in je iz nje sklepal, da gre zgodovinski razvoj v Evropi nezadržno po poti povezovanja in združevanja narodov oz. držav. Narodno in državno razdrobljena in razkosana Evropa ne bo zmogla dovolj življenjske sile, da bi njeni majhni sestavni deli mogli vsak zase, brez pomoči drugega us-.^ pešno kljubovati kakršnikoli večji, izven njihovih meja grozeči nevarnosti. Bodočnost in obstoj Ev— rope bosta zato mogoča le, če bodo evropske države zmožne ost-variti široko povezavo enakopravnih narodnih držav. V taki organizaciji bodoče Evrope bo mogoča tudi Slovenija kot samostojna in suverena država po obstoječem mednarodnem pravu. Saj je Slovenija že po površnem opazovanju evropskega zemljevida po svojem geopolitičnem položaju kot nalašč določena za tako združevalno funkcijo med evropskimi državami na severu in jugu, na vzhodu in na zahodu. Vse poti v katerokoli smer gredo ravno čez Slovenijo. Če pa bo Slovenija to svojo naravno povezovalno in združevalno funkcijo hotela uspešno izpolnjevati, bo morala ponovno postati to, kar je prena-hala biti pred davnimi stoletji, namreč sama svoja, ne le od močnejših sosedov ampak od nikogar na svetu odvisna država. Morala bo postati samostojen, od nobenega drugega mednarodnega subjekta odvisen dejav- nik: slovenski narod bo v bodoče moral govoriti v svojem lastnem imenu, ne bo smel zanj govoriti gospodar, ki bi sedel morda na severu, jugu, na vzhodu ali zahodu, v nobenem mestu, ki ne bi ležalo na svobodni slovenski zemlji ali bi kakorkoli bilo odvisno od tuje, neslovenske oblasti. Toda ta Ehrlichova slovenska bodočnost je bila spričo znanega slovenskega načela zvestobe vsakokratni zapriseženi obstoječi oblasti, ki je po evangeljskem nauku od Boga, tako revolucionarna in za širšo javnost nevarna, za takratne politične voditelje vseh barv pa izdajalska in zato nesprejemljiva, da so jo mogli razumeti in asimilirati le maloštevilni visokošolski študentje, ki jih je prof. Ehrlich ob letnih počitnicah vodil na božjo pot k Materi božji na Svete Višarje, v Julijskih Alpah na italijanski strani meje. Akademska mladina v tem pogledu ni bila polovičarska in ne strahopetna. Vsak, kdor je le površno poznal slovensko zgodovino od srede 19. stol. dalje, je lahko brez posebnega truda prišel do spoznanja, da smo Slovenci od prvega slovenskega narodnega programa pa do t. i. "osvoboditve" oz. "ujedinjenja" s Srbi in Hrvati v skupno državo s svojimi narodnimi pravicami nazadovali, izvili smo se iz krempljev nemškega imperializma, da smo takoj padli v še hujšega, srbskega, ki nas je hotel pod pretvezo narodne enotnosti oropati naše slovenske narodnosti in nas pojugoslovaniti. Slovenski narod bo v bodočnosti kot narod obstal le, če bo zemlja, ki je že ves čas njegovega življenja njegova domovina, v bodoči ureditvi Evrope postala njen aktivni sestavni del kot samostojna država, ker bo le kot taka na svoji zemlji mogla biti mejnik, ki ne loči ampak druži. To bo njena funkcija v bodočnosti. Da pa bo mogla to povezovalno funkcijo z uspehom vršiti, "hočemo ohraniti in krepiti slovenstvo na zemlji, ki jo ima slovenski narod v posesti, skrbeti za povezanost vseh raztresenih udov slovenske družine, gojiti do najvišje možnosti duhovno in snovno kulturo slovenskega naroda in ohraniti v slovenstvu katolicizem kot njegovo bistveno oznako,(Straža v Viharju, 14. aprila 1938). Morda se bo kak programsko zakasneli slovenski politik zgrozil ali pa vsaj spotaknil ob trditev, da smo Slovenci po prvi svetovni vojni iz germanskega imperializma kar čez noč zrdsnili pod peto srbskega, ki se je mnogim verjetno zaradi jezika, ki nam je bil bolj razumljiv, zdel po ravnanju nekoliko manj surov, bil pa je zato po svojem namenu in končnem cilju germanskemu enak in še veliko boj nevaren, ker je prihajal oblečen v obleko bratstva in nam pripovedoval pravljico o "osvobojenju". Slovenija je danes po ustavi, t. j.na papirju sicer "suverena narodna republika", pa vkljub temu centralna vlada - po zakonu ali brez njega - konfiscira presežke slovenskega gospodarstva in jih odvaja v federalno blagajno za financiranje stroškov in dolgov, ki jih slovenski narod ni naredil, ni od njih imel nobene koristi, pa je zanje solidarno odgovoren. Tudi jezikovno se Slovenija srbizira. Vedno večje srbščine po slovenskih mestih in vaseh, po federalnih uradih, v prometu, v gostinstvu, v trgovinah, v vojski je srbščina edino dovoljen jezik. Na vseh mejnih prehodih iz sosednih držav v Slovenijo te navadno neprijazen carinik nahruli v srbskem jeziku, slovenščina je po ustavi sicer eden izmed uradnih jezikov, kar velja za celo državo, pa se ta ustavna določba enostavno ne upošteva, ker gre pač samo za slovenščino. Kako naj bo tudi drugače, če pa celo slovenski partijski voditelji na svojih shodih po slovenskih krajih govorijo najraje srbsko? Je pa tako ravnanje s Slovenci v državi, ki jim na vsakem koraku poje, da so zdaj bolj svobodni kot so bili kdajkoli poprej, zares čisto navaden inskrajnosurov imperializem, ki z njim močnejši oz. številnejši narod namenoma tlači manjšega, številčno slabšega. Tako so delali nekoč Rusi s Poljaki, med obema vojnama so tako Poljaki tlačili Ukrajince in Litvan-ce, Čehi Slovake, Srbi Slovence, Hrvate in Makedonce, čeprav so v vseh teh primerih tlačeni narodi po jeziku bili sorodni svojim gospodarjem in so po sprejetih ustavah bili v vsem enakopravni večinskim narodom. Med najbolj tlačene narode (med omenjenimi) lahko štejemo ravno Slovence, saj so tudi po zadnji svetovni vojni vkljub dejstvu, da je Titova Jugoslavija bila med zmagovalci, ostali razdeljeni med iste štiri države, kot po prvi svetovni vojni. In to vkljub toliko opevani in napihovani NOB! Profesor Ehrlich je bil doma na Koroškem, na zemlji, ki je pred stoletji bila središče slovenske-zemlje. Iz zgodovine je vedel in na lastne oči je videl, kako ger-manstvo vztrajno potiska severno slovensko jezikovno mejo leto za letom vedno bolj proti jugu. Tudi se je zavedal, da je prvi in proglavitni razlog za to slovensko narodno tragedijo odsotnost slovenskega naroda iz evropske zgodovine, saj Slovenci v Evropi nismo bili navzoči niti s kako po naši narodnosti imenovano teritorialno enoto niti ne s svojim lastnim imenom; nas sploh ni bilo, ker pač nismo imeli svoje lastne države, spomin na našo davno državnost pa je bil že izbrisan iz zgodovinskega spomina evropkih narodov, za slehernega, ki je le količkaj poznal načela in pravila obstoječega mednarodnega prava je bilo jasno, da bo slovenski narod mogla rešiti dokončne narodne smrti le samostojna in neodvisna slovenska država. Prav zato je takoj, ko je kraljevska Jugoslavija dejansko prenehala obstojati, izrabil za Slovence prvo zgodovinsko priložnost po nastanku te države in vrgel med slovenski narod revolucionarno misel suverene slovenske države v združeni povojni Evropi. Toda ideja je za večino -če ne prav za vse - takratnih slovenskih političnih voditeljev in drugih vidnih osebnosti spričo pravne kontinuitete; (po mednarodnem pravu)Jugos!avije ve-leizdajalska, zgodovinsko zanjo niso našli opravičila, razen tega pa je po prepričanju velike večine bila nedosegljiva in neizvedljiva utopija. Ehrlichova ideja pa je vžgala mladino, zlasti univerzitetno in še precejšnje število drugih zavednih mladih slovenskih izobražencev. Med temi mladimi akademiki je bilo nekaj takih, ki so v letih Aleksandrove diktature hodili s profesorjem Ehrlichom v poletnih mesecih na romanja k višarski Mariji. Tu jim je ob veče- rih ob ognju razlagal geopolitični položaj slovenske zemlje in njen pomen za bodočo Evropo. Na njemu lastni način je pozornost študentov obrnil na okolnost, ki do takrat nikomur ni padla v oči: da namreč Marijino svetišče na višarski gori leži na točki, kjer se srečujejo tri glavne evropske narodnostne skupine. S severa segajo v podnožje gore Germani z avstrijskimi Nemci, z juga Slovani s svojim najzapadnejšim narodom - s Slovenci, z zahoda pa romanska Italija. Oba slovenska soseda sta v zgodovini skušala preko slovenske zemlje, ki jima je zapirala pot, drug drugega potisniti čim globlje v sosedovo ozemlje. Slovenska zemlja je vedno bila razlog spora med sosedi, vedno je bila menjalni drobiž med odločujočimi. Toda slovenski pradedje so bili modrejši in so na vrhu gore zgradili cerkev, ki naj bi družila v molitvi po jeziku sicer različne, po veri pa enake sosede. S tem so naši predniki svojim sovražnim sosedom hoteli pokazati in povedati, da nimajo proti nobenemu sovražnih namenov, ampak hočejo z vsemi živeti v miru, v dobri soseščini. Tako je profesor Ehrlich svojim akademikom razlagal pomen Marijinega svetišča na Višarski gori. S te razgledne točke je Slovenijo mogoče primerjati z velikansko železniško postajo, kamor prihajajo vlaki z vseh strani in tudi odhajajo na vse strani v severno, južno, vzhodno in zahodno Evropo. Svete Višarje, Marijino svetišče, katerega namen je povezovati samostojne države in državice doboče Evrope. Mejnik, ki ne loči ampak druži! Višarsko slovenstvo! M. D. Argentina CENENO OLJE V zgodovini se ne najde večje zlorabe kapitala kot jo je izvedel OPEC leta 1973. Zloraba kapitalizma v njegovem začetku, posebno v Angliji je v primeru z OPEC-om prava igrača. Poleg OPEC-a je največja izvoznica olja Sovjetskega zveza. V cenah petroleja so se Sovjeti obnašali povsem tako kot najhujši kapitalisti. Zahtevali so in dobili najvišje cene tako od svojih satelitov kot od zapada, kamor eksportirajo 2 miljona sodov na dan. SZ je iztržila do dve tretjini deviz iz tega eksporta. Tako so še iztržili 14 biljonov dolarjev. Ko je sedaj padla cena od 34 na 12 dolarjev za sod in še ko je padla cena dolarju so Sovjeti silno prizadeti. Vsa njihova ekonomija, že tako slaba, je postavljena pred obupne težave. Ko jim zmanjkuje deviz za najnujnejše bo nedvomno posledica ta, da bodo sateliti, še posebno oni izven vzhodnega bloka,silno prizadeti. SZ si bo komaj mogla privoščiti kake nove "osvobodilne" podvige, ko še sredstev za Kubo, Nikaraguo, da o "afriških zaveznikih" niti ne govorimo zmanjkuje tako radikalno. V tej krizi so prisiljeni pokazati socialistično solidarnost države vzhodnega bloka, ki še danes plačujejo petrolej SZ po 28 dol. za sod. ; Sloveniam esse delendam (Komentar) Znameniti naslov tega pisanja je povzet iz naslova analize notranjega stanja v Jugoslaviji, katero analizo je napisal avtor v domovini, ki seveda ne sme biti imenovan. Uredništvu AD jo je poslal njen naročnik, ki ga urednik pozna in je zatorej razpravo objavil v celoti. Pripisal je, da avtor želi, naj se objavi v svobodnem zahodnem svetu in prosi za komentarje. Eden takih komentarjev so pričujoče vrstice, katerim naj bi sledile še druge ocene branja in komentarja vrednega članka našega rojaka v domovini. Najprej zasluži priznanje in pohvalo urednik AD, da je stvar v celoti priobčil. S tem je v svojem listu odprl vrata zelo toplo zaželenim opisom notranjega stanja v stari domovini, ki stvarno iz prve roke analizirajo razmere v domovini in nakazujejo Slovencem v svetu smer, v katero naj obračajo svoja prizadevanja za svobodno bodočnost svojega naroda. Upati smemo, da se bo nam nepoznani avtor še oglasil, kakor tudi, da bo njegov zgled opogumil še druge dopisnike v Sloveniji in se bo na ta način ustvarilo plodonosno sodelovanje med slovensko emigracijo in narodom doma ter vzel iz jader monopol obveščanja izseljenske javnosti le od strani Slovenske izseljenske matice. Ta je namreč trobilo režimske politike, ki je odgovorna za vse ogromne težave in nevarnosti, ki ogrožajo sam obstanek naroda spričo militantne-ga jugoslovanskega unitaristič-nega navala na Slovenijo in njeno delavno in visoko kulturno ljudstvo. Ta okret zasluži naše toplo priznanje in zahvalo. Stari rimski državnik Cato je imel navado po vsakem govoru v senatu dostaviti znani izrek: Ceterum censeo, Car-taginam esse delendam (Sicer pa mislim, da se mora Kartagi-na razdejati). To cvetoče mesto v severni Afriki je krepko tekmovalo z Rimom pri obvladovanju takratnega znanega sveta in je šlo Catu močno na živce. Bilo je res pozneje porušeno do tal, da je zginilo s površja zemlje. Pisec iz Slovenije mora torej gledati na napeto razmerje med Srbijo in Slovenijo s prav znatno zaskrbljenostjo, ko daje svojemu članku takšen pomemben naslov. Moram pa priznati, da je njegovo pisanje odlično, precizno in stvarno, njegovi argumenti prepričljivi, njegovo sklepanje logično in pravilno, ko konča razpravo z naslednjo ugotovitvijo: »Ker centralistično jugoslovansko (bolje: srbsko, moja op.) državotvorje ne v predvojnem in ne v povojnem primeru ni izkazalo potrebne konstitutivne moči in ni moglo obvladati ne združevalnih ne razdruževalnih potekov (procesov), je takorekoč obsojeno na eno samo orožje: na razdi-ranje in motenje vsake drugačne gradnje.« Ta zaključna definicija sedanjega položaja v Jugoslaviji se mi zdi povsem točna. Slovenija upravno, kulturno in zlasti gospodarsko daleč nadkri-ljuje Srbijo, a nima politične moči, da bi svojo gradno uveljavila v območju celokupne države, radi česar jo Beograd kot središčna politična moč stalno šikanira, gospodarsko daleč preko mere izkorišča in načrtuje, kako bi Slovence narodnostno z unitaristično asimilacijo uničil (esse delendam!). Najzgovornejši dokaz za to resnico so razvpita »jedra«, za vzgojo mladine po šolah, v smislu katerih naj bi se slovenski jezik postopoma pretopil v nekakšno jugoslo-vanščino (recite srbščino), samorastla slovenska kultura pa bi hirala in siromašila in končno umrla naravne smrti. Stvar je resnično silno resna in zahteva napor vseh moči vseh zavednih Slovencev doma in v zamejstvu in na tujem, da se načrt razkroja slovenskega naroda ustavi in uniči. Takšna enotnost v srcu in dejanju je neobhodno potrebna, ker organizirane opozicije zoper nakane srbskih (tudi hrvatskih?) komunistov v sedanjem zunanje- in notranjepolitičnem položaju absolutne dominacije komunistične partije ni mogoče ostvariti, zunanji svet pa, tako na zahodu kot na vzhodu, je zadovoljen z obstoječim stanjem iz znanih strateških razlogov in nasprotuje vsakemu poskusu notranje preobrazbe, ki bi utegnila ogrožati »unity« Jugoslavije. Odkar pomnim, ni noben ameriški predsednik pozabil r>aglasiti, da je Amerika »for the inde-pendence and unity« Jugoslavije. Na pomoč svobodnega sveta torej ni računati. Kaj pa bratje Hrvati? Nekako čudno se obnašajo do Slovencev (spomnimo se Bijeličevega pisanja o materi in hčeri v zagrebški Borbil) dasiravno tudi oni čutijo na lastni koži pritisk iz Beograda. Ali spet puščajo Slovence na cedilu v življenjsko važni narodni zadevi, kot so jih pustili v ustavnih borbah v prvi Jugoslaviji? Če upajo, da jim bo do realizacije njihove zahteve po lastni državnosti pomagal svobodni svet, so v bridki zmoti. Kako torej zbrati in aranžirati lastne slovenske sile za reševanje naroda v veliki stiski? Kako je s slovensko Cerkvijo, ki je poleg partije in komunističnih satelitskih organizacij edina organizirana enota z ogromno duhovno potenco? V preteklosti je prav Cerkev reševala in ohranjala narod ne samo versko, marveč tudi nacionalno. Ali danes to poslanstvo izpolnjuje v zadostni, zadovoljivi meri? Upreti se odločno, iz verskih razlogov drsenju v jugoslovanski unitarizem, ki s svojo versko mešanico pravoslavja, katolištva in mohamedanstva nujno vodi v verski indiferen-tizem, je njena sveta dolžnost. S takim uporom bo reševala narod sam pred utopitvijo. Kaj pa vodilna plast slovenskega dela partije? Tisti veljaki namreč, ki držijo v rokah ključne, politično odločilne položaje, kakor je zastopnik Slovencev v kolektivnem predsedstvu federalne republike v Beogradu, predsednik slovenske republike, predsednik SZDL, predsednik slovenske vlade in tako naprej. Oni imajo možnost uradnega ukrepanja in nosijo zato veliko odgo- Na prvi pefek, 7. marca, ob petih popoldne je umrl v eni izmed mendoških bolnišnic msgr. Anton Orehar, delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini. Nad dvajset let je bolehal za sladkorno boleznijo. Dolga leta jo je krepko zmagoval. Pred dvema letoma je darova) zlato mašo, nato pa je vidno hiral. V januarju letos je od. šel s šolskimi otroki v kordobske hribe, tam jim je dnevno m ase val in pridigal. Ob koncu januarja je obiskal še Slovence v Ro-sariu. Utrujen se je vrnil domov. V februarju je po stari navadi na prvi petek šel na Pristavo, kjer je imel 3v. uro. Dne 21. februarja pa je na želj« dušnih pastirjev odšel z g. Jožetom Hor-nom v Mendozo. V tamkajšnji hol-nišnici, kjer mu je v vseh ozirih stal ob strani g. Horn, so zdravniki vse storili, kar je pač možno. Njegovo zdravstveno stanje se je iz dneva v dan spreminjalo. Za upanjem je prišla zaskrbljenost. Dne 7. marca zjutraj je prosil še za sv. zakramente, nato se je začel smrtni boj. Ob lfi. uri je izgubil zavest, čez eno uro pa je umrl in tako odšel k Bogu, ki mu je zvesto služil kot Kristusov 'duhovnik malo manj kot 52 let. Msgr. Anton Orehar, delegat za slovensko dušno pastirstvo v Argentini, se je rodil 13. junija 1910 v va- vornost. Ali so prej Slovenci ali prej komunisti? Če so prej drugo, se razlikujejo od Srbov in so izdajalci naroda za ceno visokih korit. Stanje razmer zahteva, da se odločno uprejo načrtnemu raznarodovanju svojih rojakov skupno s Cerkvijo in vsemi zavednimi Slovenci. In Slovenci v diaspori, za mejami in v širnem svetu razkropljeni? Tudi ti so poklicani doprinesti svoj delež na svoj način in s svojimi sredstvi. Predvsem z gojitvijo narodne zavesti, s tiskom, narodno-kulturnim delom in tesnimi stiki s sorodniki in prijatelji v domovini. Sedanji trenutek zahteva od nas vseh, da odrinemo na stran, kar nas ločuje in slabi ter nastopimo složno kot en mož v obrambi slovenskih narodnih svetinj, katerim grozi uničenje. Sloveniam esse delendam je krik iz domovine, ki ne sme pustiti ravnodušnega nikogar, po čigar žilah še polje slovenska kri. Le vkup, le vkup... ! L. P. si Predoslje pri Kranju, očetu Blažu in materi Mariji, kot zadnji izmed devetih otrok. Ko je v Predosljah dovrši) pet razredov ljudske šole, so ga starši poslali v kranjsko klasično gimnazijo. Maturiral je leta 1929. Se isto leto j« vstopil v ljubljansko bogoslovje in je na teološki fakulteti leta 1934 dokončal študije. Dne 8. julija 1934 ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman posvetil v duhov-iiika. Teden dni nato je daroval v farni cerkvi sv. Siksta v Predosljah novo mašo. Kot kaplan je deloval štiri leta najprej v Mengšu in nato poldrugo leto v Št. Vidu pri Ljubljani. Leta 1940 jc postal stolni vikar v Ljub- V ISTIRSKIH PREMOGOVNIKIH blizu Labina so 31. januarja t. I. rudarji pričeli s stavko: za 60 per-cent višje plaže od dosedanjih. Oblasti so priznale njihovo zahtevo, žeprav jim ni jasno, odkod bodo vzele 540 milijonov dinarjev za ta povišanja rudarskih plač. S tem povišanjem bi se rudarske plače izravnale s plačami v elektroprivredi (elektrogospodarstvu), ki mu istrski labinski rudniki dobavljajo 90 percent premoga za obratovanje. Toda elektroprivreda - v nasprotju z rudniki - obratuje z izgubo. PROTI KONCU LETOŠNJEGA januarja so pričeli graditi predor pod Karavankami. To je po vrsti drugi predor, pomeni najvarnejšo in najkrajšo zvezo med Slovenijo in sosednjo Avstrijo. (Prvi predor je pod Ljubeljem). Predor gradita obe deželi skupno in bo na slovenski strani dolg 3.5 km, vhod vanj bo na Hcušici pri Jesenicah. Ijani. Napravil je izpit za profesorja verouka in ga poučeval na prvi ženski realni gimnaziji na Poljanah, v Lichtenthurnu in na Trgovski šoli. Obenem je bil zvezni asistent Katoliške akcije za dijakinje in viso-košolke ter duhovni vodja Društva sv. Marte. Leta 1945 je odšel v begunstvo. 31. maja 1945 je za župnikom Alojzijem Košmerljem prevzel dušnopa-stirsko službo v taborišču Monigu pri Trevisu. Dne 1. avgusta 1945 ga je škof Rožman imenoval za delegata ljubljanskih duhovnikov, kar je traja'o do odhoda v Argentino. Svoje vernike je iz Moniga spremljal v Servig iano in Senigallio v srednji Italiji. Vsa taboriščna leta je tudi poučeval verouk v srednji šoli. Leta 1948 je prišel v Argentino. Nastanil se je kot hišni kaplan v župniji sv. Julije v Buenos Airesu, od koder je po navodilu buenosaireškega kardinala Jakoba Alojzija Cope-lla in v dogovoru z msgr. Janezom Hlad/nikom, dušnim pastirjem predvojnih slovenskih izseljencev, začel z versko organizacijo novodošlih rojakov. Kot delegat je vodil dušno pastirstvo za Slovence v Argentini. Se posvetoval s krajevnimi škofi, kjer delujejo izseljenski duhovniki, pa tudi z drugimi, če je to zahtevala služba, glede vsega, kar je zadevalo duhovni blagor rojakov. Povezoval je slovenske dušne pastirje. Se z njimi posvetoval. Delal načrte. Z eno besedo: skrbel je za dušni blagor s'ovenskih vernikov v Argentini. To službo je vršil deloma sam, deloma pa po drugih dušnih pastirjih. V ta namen je obiskoval posamezna verska središča, teh je sedaj sedemnajst, vodil je skupne verske slovesnosti, izdajal „Oznanilo", „Du. hovno življenje" in drugi verski tisk, poučeval v Slovenskem srednješolskem tečaju, obiskoval slovenske osnovnošolske tečaje, deloval v raznih organizacijah, se udeleževal sej argentinskega katoliškega odbora. Nemalo skrbi mu je povzročala Slovenska hiša, katere graditelj je bil. Njena zgodovina sega od cvetne nedelje 1954 pa prav do danes. V cerkvi Marije Pomagaj je dan za dnem maševal. Ob nedeljah je tu razlagal božjo besedo, mesečno posebej še mladini in članstvu Katoliške akcije. Ob velikih praznikih je bilo tu zbrano „vse slovensko občestvo". Ni manjkalo pa seveda drobnega dela. Številni bolniki po Capitalu in v raznih predelih Velikega Buenos Airesa, pogosti pogrebi, šolske maše po raznih krajih in dnevna reševanja številnih problemov. V nedeljo, 8. julija 1984, je daroval v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, ki mu je bila zelo draga, svojo zlato mašo. Ob petdesetletnici njegove duhovniške službe smo vsi iz srca zapeli: Tebe, Boga hvalimo! Zahvali pa smo dodali pro. šnjo: Ohrani ga, Gospod, po Mariji Pomagaj še mnogo let! Bog mu je podaril še malo manj kakor dve leti. Sedaj pa ga je poklical k sebi, da bo v Bogu gledal na nas in z božjo ljubeznijo spremljal slovensko skupnost v Argentini. Leto XXXVIII Peta postna nedelja, 16. marca I98S štev. 16 * Žalost med Slovenci v Argentini Odšel je naš skrbni pastir Umrl je msgr. Anton Orehar, delegat slovenskega dušnega pastirstva Naš urednik postal uradno maltežki vitez! ^ Urednik našega lista g. Vladimir ki ga je doletela. Mauko je bil 24. maja uradno Tistim, ki je ta organizacija ne- ' sprejet na posebno slovesnosti v poznanaje v njegovi izkaznici oz-ukrajinski katoliški cerkvi, naka Malteških vitezov kot: "A Obredeje.opravil ukrajinski uni- chivalric and hospital order dedi-atski škof preč. I. Borecki. Dobil cated to help in the need." je mednarodno odlikovanje z Na obeh slikah vidimo, ko Prior naslovom "Sovereign Order of of Canada g. J: Frendo Combo, Saint John of Jerusalem" in tako O. S. J. s pomočjo drugih višjih postal član Malteških vitezov s funkcionarjev sprejema našega pravico uporabljanja naslova urednika med malteške viteze. Chevalier pred svojim imenom in Maltežki vitezi so bili ustanovl-z oznako 0. S. J. Čestitamo na- jeni okrog leta 1050. Letos so šemu glavnemu uredniku za čast, bili sprejeti naslednji kandidati: dranb Prior^ of (Eanafra ^otemgn <©ri>*r of jšamt 3)ol|n of JeruaaUm THE KNIGHTS HOSPITALLERS OF THE SOVEREIGN ORDER OF ST. JOHN OF JERUSALEM Chev. J. Domonko, O.S.J. Chev. B. Tanti, O.S.J. Chev. H .T. Sanders, O.S.J. chev. Nob. C. Frendo Cumbo, O.S.J. Chev. J.S. Sanders, O.S.J. Chev. V. Mauko, O.S.J ^ Chev. G. Koubis, O.S.J. Chev. J.D. Herrick, O.S.J. Chev. G. MacGregor, O.S.J. Chev. Nob. A. Azzopardi, O.S.J Chev. J.M. Oostrom, O.S.J. Dame B. Sanders, O.S.J. . A V/ Dagrte Svode Krugki at Gnace Funat-ion Kit i ilonanj Knlg ht Ponction 14$ Tam-Joltii.Road Domicile toUtMKiale., Ont. M2U ?.PS Ca.na.da r.no.CA-0553/85 l/.V.B. Mauko // »i o o -ci M The holder of this I.D.card has also been honourably dubbed with the academic accolade and laureate Cum Laude. In recognition of his devotion to the ideals of Chivalry and the principles of KNIGHTHOOD Authentication officer under (. the Great Seal KNIGHTS' PRAYER For ali those who profess affiliation with the Sovereign Order of Saint John of Jerusalem, Knights of Malta is the Prayer: 'Lord Jesus, Thou has seen fit to enlist me for Thy service among the Knights of St. John of Jerusalem; vvhose members are hated by the vvicked and many of those who believe themselves to be Christians. 'I vow, under the standard and ensign of my father^s house, to vvear the Maltese Cross so that God may protect me by this outer sign, by faith, work, and obedience, and guard me against the evil povvers of the devil in this vvorld and in the world to come, in body and soul, with ali my Christian benefactors. 'I humbly entreat Thee through the intercession of St. John the Baptist, and ali the Saints and martyrs of our history, to keep me faithful to the good vvorks and traditions of our Order. 'Be it mine to practice and defend the Christian doctrines against ali the evil designs of Satan and his servants; against ali enemies of Christian religion and culture; be it mine to practice charity tovvard my neighbors, especially the poor and afflicted. 'Give me the strength and courage I need, to carry out this my resolve, learning everfrom Thy Holy Gospel, a špirit of deep and generous Christian devotion, striving ever to promote God's Glory, the world's peace, and ali that may benefit and perpetuate the Order of St. John of Jerusalem. Amen'.