Kamniški občan ŠT. 10 LETO XXXIV KAMNIK, 25. MAJA 1995 Na gradu Zaprice Odprt 1. Mednarodni bienale akvarela Letošnji 11. maj bo prav gotovo za Kamnik in njegovo kulturno zgodovino zapisan kot pomemben dan. Ta večer so namreč na gradu Zaprice odprli 1. Mednarodni bienale akvarela. Kljub dežju se je v tudi zunaj slavnostno osvetljenem gradu zbralo veliko obiskovalcev, tako iz Slovenije kot tudi iz sosednjih držav. 38 umetnikov iz šestih članic skupnosti Alpe Jadran (Slovenije, Avstrije, Bavarske, Hrvaške, Italije in Madžarske, med njimi je tudi Kamničan Dušan Lipovec) je v grajskih sobanah razstavilo sto akva- relov. Tokratna prireditev, ki naj bi bila odslej vsaki dve leti, je bila posvečena spominu na kamniškega rojaka slikarja Miha Maleša in 50. letnici zmage nad nacifašizmom. Zbrane goste in obiskovalce prireditve je pozdravil Tone Smolnikar, kamniški župan in podpredsednik pripravljalnega odbora. Poudaril je pomen te prireditve za uveljavitev Ka- mnika kot kulturno zgodovin- skega in turističnega mesta. Za- hvalil se je sodelavcem pri zah- tevni organizaciji razstave in sponzorjem, med katerimi so mnoga kamniška podjetja, ki so omogočili uresničitev zamisli o bienalu akvarela, s katerim so se umetniško izpovedovali tudi ka- mniški slikarji, zlasti Miha Ma- leš, Aladin Lanc in danes Dušan Lipovec. »Idejno zasnovo kamniškega bienala smo že takoj na začetku postavili v mednarodni okvir, saj se zavedamo, da je treba preseči nekoč tako popularne pobude soočanja s samim seboj, se pravi, da je treba dosežke domačih av- torjev postaviti v širši kulturni prostor,« je o pristopu k organi- zaciji bienala dejal Aleksander Bassin, generalni sekretar bie- nala. Mednarodni bienale akva- rela v Kamniku ostaja brez no- stalgične razsežnosti, odprt v pri- hodnost in vpet v raziskovanje fenomena, ki se imenuje ume- tnost. Prof. Ernesto L. Francalanci z Akademije za likovno umetnost v Benetkah je kot predsednik mednarodne žirije, ki so jo se- stavljali še Aleksander Bassin, Zvonko Makovič in Igor Zabel, predstavil razstavljalce in nagra- jence bienala. Dejal je, da dela, ki so na ogled, predstavljajo stilno zelo različno panoramo ter da ta bienale jasno kaže, da akvarel ni samo tehnika, pač pa tudi sistem komunikacije jezika in estetike. Veliko odkupno nagrado je žirija podelila Dušanu Kirbišu (Slovenija) za delo Brez naslova 1995 za razvoj tradicionalnega jezika in tradicionalnega akva- rela v novo podobo celote. Tri odkupne nagrade pa so prejeli Giovanni Albanese (Italija) za delo Melamin in antimelamin, 1994 (stekleničke zdravil in po- vijalne mize), Cornelius Kolig (Avstrija) za delo Urin, 1995 in Ljubomir Perlinčić (Hrvaška) za delo Kvadrat sredine B, 1994. Minister za kulturo Sergij Pel- han je kot predsednik častnega odbora ob odprtju razstave de- jal, da mednarodni futurologi predvidevajo, da bo prihodnje ti- sočletje tisočletje kulture ter da je to spoznalo tudi vodstvo Ka- mnika, ko se je skupaj s kultur- niki te občine odločilo za orga- nizacijo tako pomebne priredi- tve. Ni slučajno, da je ta razstava prav v Kamniku, ki ima izre- dno bogato kulturno dediščino. V svetu župani tistih mest, ki že- lijo nekaj pomeniti, pripravljajo prireditve, ki presegajo okvire same občine. Nihče namreč ne more promovirati svojega mesta ali občine samo z asfaltiranjem cest in urejanjem kanalizacije. (Nadaljevanje na 2. strani) Naslednja, 11. številka Ka- mniškega občana bo izšla v četrtek, 8. junija. Prispevke sprejemamo do srede, 31. maja; oglase, zahvale in ob- vestila pa do torka, 6. ju- nija. I----\r-» f~3R -i ■-.--- -__ Microsoft AST AST COMPUTER COMPUTER Casiovea —El II I ^■■■■■11 I Lastni razvoj poslovnih programov PrlFirma. PooblaSčena prodaja izdelkov Microsoft in računalnikov Cabiopea Informatika d.o.o. Glavni trg 26, Kamnik tel/fax 061 832-110 Anketa LDS o prometu skozi Šutno Ustanovili zavod zaCATV Vi sprašujete, župan odgovarja (stran 2) (strah 2) (stran 3) Občina Kamnik ima nov statut Sprejet tudi občinski proračun za leto 1995 Občinski svet je na včerajšnji seji sprejel statut občine Kamnik in občinski proračun za leto 1995, Potem so svetniki nekaj pred polnočjo sejo prekinili, nadaljevali jo bodo v juniju. Več o poteku seje pri- hodnjič, (fs) \ POi^l v/ Moste m A Prodajalna obutve in tekstila * velika izbira kopalk Raisins, Član * velika izbira poletne obutve Velika odkupna nagrada na bienalu: Slikar Dušan Kirbišznagrajenim akvarelom Brez naslova 1995 Sklicana 5. seja občinskega sveta Glavni točki: statut in proračun Odločanje o predlogu ob- činskega statuta in o občin- skem proračunu za letos bo- sta osrednji točki dnevnega reda 5. seje občinskega sveta, ki jo je predsednik občin- skega sveta Igor Podbrežnik sklical za sredo, 24. maja. Svetniki se bodo poleg tega opredelili do pripomb in pre- dlogov s spremembami ob- činskih planov in osnutka lo- kacijskega načrta za avtoce- sto na odseku Vransko-Bla- govica. Občinski svet bo odločal tudi o predlogu sklepa o na- činu financiranja političnih strank v občini Kamnik. Precej razprave bo gotovo povzročil tudi osnutek spre- memb odloka o ureditvi ce- stnega prometa v občini Ka- mnik, s katerim svetniki LDS in SDSS predlagajo ureditev odprtja Sutne za enosmerni promet od severa proti jugu. Pri volitvah in imenovanjih bodo svetniki odločali o ime- novanju predsednika in čla- nov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, o imenovanju upravnega od- bora sklada stavbnih zemljišč ter o imenovanju predsedni- kov in članov štirih odborov občinskega sveta: za prora- čun in gospodarjenje z občin- skim premoženjem, za podje- tništvo in turizem, za varova- nje okolja in za družbene de- javnosti. (fs) YY""V TRGOVINA 1 | K A M N I K Trgovina MERY Kamnik KOPALKE za vso družino! Največja izbira kopalk v Kamniku je v trgovinah »Merv«. Naj vas ne moti razkopana cesta, vzemite si trenutek časa in pridite pomerit kopalke. Vabijo vas prijazne prodajalke.___________ 1. Mednarodni bienale K V A R E L A 11. Maj - 11. Avgust 1995 Grad Zaprice . Galerija Mihe Maleša Občina Kamnik . Sekretariat za družbene dejavnosti KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 25. MAJA 1995 Odprt 1. Mednarodni bienale akvarela (Nadaljevanje s 1. strani) »Če želimo prodreti v Evropo in svet, je potrebno ustvarjati tudi dogodke, ki ljudi duhovno bogatijo,« je ob za- ključku poudaril minister Pel han. Pester program odprtja raz- stave, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so prepletale skladbe ka- mniškega baročnega skladate- lja Jakoba Frančiška Zupana, Tomasa Albinonija in Antonia Tarsia, ki so jih izvedli sopra- Minister Sergij Pelban, župan Tone Smolnikar in vodja projekta Biserka Močnik na svečanem odprtju bienaia v gradu Zaprice. Predsednik mednarodne žirije prof. Ernesto L. Francalanci ob sodelovanju generalnega sekretarja bienaia Aleksandra Bassina izroča nagrado Dušanu Kirbišu. nistka Olga Gracelj, mezzoso- pranistka Sabira Hajdarevič ob spremljavi Igorja Grasselija, vi- olina, Igorja Mitroviča, violon- čelo, Milko Bizjak pa je igral na špinet. Postavitev razstave in oblikovanje razstavnega ka- taloga je delo arh Marjana Kocjana. Nagrajenec Dušan Kirbiš: Sem počaščen in presenečen Na razstavi smo za kratek pogovor zaprosili nagrajenca Dušana Kirbiša s prošnjo, naj se za bralce Kamniškega občana predstavi in pove kaj o svojem delu. Povedal je, da je bil rojen na Jesenicah, vendar se bolj počuti Štajerca, kjer je dalj časa živel. Sedaj pa živi v Ljubljani, kjer kot profesor na tekstilni fakulteti poučuje likovno teorijo in teorijo barvoslovja. Po likovni akademiji je kon- čal specialko za slikarstvo in grafiko. Pri prof. Basovizu v Berlinu pa je opravil mojstrsko delavnico. »Poleg akvarela slikam tudi v drugih tehnikah. Tehnologija sama po sebi ni vodilo, ki bi usmerjalo v kreativnost.« In kaj meni o nagradi? »V kulturnem angažiranju ne pristajam na tekmovalni duh. O nagradi sploh nisem razmišljal. Sem pa po eni strani počaščen, po drugi pa malo presenečen. Vsekakor je lep občutek pre- jeti nagrado v taki mednarodni konkurenci, kot jo slutim, če- prav razstave v celoti še nisem videl.« Kaj sodite o pobudi Kamnika za izvedbo bienaia? »Po mojem je to zelo po- membna odločitev. Na Kamnik mnogi gledajo še kot na pred- mestje Ljubljane, v kateri naj bi se dogajale vse pomembnejše prireditve. Zelo prav je, da se tudi take prireditve bolj enako- merno porazdelijo po naši de- želi. Tudi kamniški bienale je poleg prireditev v Kostanjevici, na obali in na Štajerskem korak naprej v to smer. Kamnik kar dobro poznam. Bil sem že več- krat tu in v okolici. Tudi Male- ševo galerijo sem si že ogledal. Gotovo se bo z nocojšnjo pri- reditvijo zanimanje za Kamnik in njegovo kulturno izročilo še povečalo.« RSVETELJ Anketa LDS o odprtju prometa skozi Šutno Merjenje utripa meščanov in obiskovalcev mesta, kot so v LDS Kamnik imenovali anketo, ki so jo na na Glavnem trgu izve- dli 6. maja letosje pokazalo,da je svoje podpise za odprtje prometa skozi Šutno dalo 155 ljudi, proti odprtju pa je bilo 63 anketiran- cev. Na stojnici so se obiskovalci lahko seznanili s študijo prome- tne ureditve v mestu Kamniku (eno izmed mnogih, ki jih ima občina v svojih predalih), ki jo je po naročilu občine ob odpr- tju Šolske ulice leta 1987 izde- lal SCT Projekt Ljubljana (dipl. ing. Tomaž Guzelj). V svojem po- zivu krajanom »Za odprto Šu- tno« LDS navaja, da se je ZSM- S-LS že pred volitvami leta 1990 zavzela za možno varianto eno- smernega prometa skozi Šutno. To dejstvo in pa rezultati pre- verjanja javnega mnenja so spod- budili svetnike iz LDS, da so sku- paj s svetniki SDSS pripravili predlog za spremembo odloka o prometni ureditvi v občini Ka- mnik, ki naj bi ga občinski svet obravnaval že na prvi naslednji seji 24. maja letos. Na vprašanje, če ta odločitev pomeni tudi oblikovanje neke Za in proti odprtju prometa skozi Šutno: LDS je podpisom namenila dve ločeni knjigi. Hitreje se je polnila tista z oznako »ZA«. koalicije v občinskem svetu, je Stane Zamik odgovoril, da je to lahko samo koalicija za izpeljavo te zamisli. Sicer pa je bilo to majsko so- boto ob akciji LDS na Glav- nem trgu kar živahno. Utrip sta popestrila tudi ansambel Radius iz Vodic in kamniška Mestna godba s promenadnim koncer- tom po naročilu lastnika turi- stične poslovalnice Metulj Ja- neza Repanška, ki je ob pro- mociji svoje poslovalnice gostil predstavnike slovenskih turistič- nih agencij. (fs) Srečanje krvodajalcev Človek človeku človek V tednu Rdečega križa je ob- močna organizacija RK Kamnik v nedeljo, 14. maja, v razstavi- šču Veronika pripravila srečanje krvodajalcev, ki so darovali kri 20-krat, 25-krat, 30-krat, 35-krat, 40-krat, 45-krat, 50-krat, 60-krat in več. Slavnostni govornik, predse- Ustanovna skupščina Zavoda za razvoj kabelsko- satelitskega televizijskega sistema Kamnik 12. maja se je v neveljski šoli zbralo 26 predstavnikov kra- jevnih skupnosti, predstavnikov zainteresirane javnosti in vzdr- ževalcev kabelskega sistema, da bi obravnavali in sprejeli akt o ustanovitvi Zavoda za ra- zvoj kabelsko-satelitskega TV sistema Kamnik. Ugotovili so, da je od 4354 so- lastnikov oz. uporabnikov tega sistema v 11. krajevnih sku- pnostih izjavo o soustanovitelj- stvu Zavoda podpisalo 2353 ali 53,59% ljudi. Ustanovno skup- ščino je vodil Silvester Burja, predsednik odbora CATV Ka- mnik. Akt o ustanovitvi Zavoda je obrazložil njegov pripravljalec, odvetnik Milan Štumberger, ki je poudaril, da so se za ustano- vitev javnega zavoda kot oblike gospodarjenja odločili zato, ker pri tem ne gre za ustvarjanju dobička, pač pa za zagotavlja- nje delovanja, vzdrževanja in širitve CATV sistema. Glavni dohodek zavoda bo namreč naročnina. Nekaj sred- stev bo prispevala le lokalna TV, vendar ne toliko, da bi bilo vredno ustanoviti profitno družbo. Ena od nalog Zavoda bo tudi izbira programov in njihova registracija v skladu z zako- nom o avtorskih pravicah in zakonom o javnih glasilih. V bodoče namreč ne bo mogoče več prenašati satelitskih in dru- gih TV programov brez pravne podlage. V aktu o ustanovi- tvi Zavoda so poleg nalog pri upravljanju in gospodarje- nju s kabelskim sistemom na- štete tudi naslednje naloge: po- sredovanje obvestil preko vi- deo strani, izvajanje internega lokalnega TV programa, spre- mljanje in posredovanje kultur- nih dogajanj v občini, posre- dovanje informacij o delu or- ganov Zavoda, vzdrževanje ka- belskega sistema itd. Zavod bo opravljal 15-član- ski upravni odbor, od kate- rih bo 11 članov predstavnikov ustanoviteljev iz KS, po en član iz Združenja kabelskih operaterjev Slovenije, solastni- kov sistema, ki niso pristopili k ustanovitvi Zavoda, delavcev v Zavodu in od vzdrževalcev ka- belskega sistema. Način njihove izvolitve bo določen s statutom NOTAR JANEZ NOVAK KAMNIK, Glavni trg 20 obvešča, da nastopi uradno poslovanje dne 1. junija. Uradne ure vsak dan: dopoldan: pon.-pet. 9.00-12.00 popoldan: pon.-čet. 14.00-16.00 petek 13.00-14.00 Informacije in dogovor o terminu za sprejem strank zaradi sklepanja notarskih zapisov o pravnih poslih ter sestave ostalih pogodb in zasebnih listin - tel. 817-153 Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač. occ. Ureja uredniški odbor. stavi se je Janez Praprotnik zopet s vrnil k tradicionalnemu realistič- i nemu odslikavanju krajin in ve- dut, ki jih sicer mojstrsko obvlada v barvi in risbi in pa seveda v teh- niki akvarela. Tako smo si lahko ' ogledali akvarelne zapise s študij- skega potovanja, še posebno tiste iz Benetk, o katerih je avtor sam zapisal nekaj literarnih drobcev, ki so objavljeni v njegovem pri- : čujočem članku: »Zakaj beneški ' akvareli?« : DUŠAN LIPOVEC Ob 5-letnici delovanja Koncert Kamniških kolednikov Številni ljubitelji naših Kamni- ških kolednikov, njihovih pesmi •n melodij, zbrani v avli Srednje f°le Rudolfa Maistra, so v so- boto, 13. maja, z navdušenjem spremljali njihov jubilejni kon- Ceft Kamniških kolednikov ob lijo, Avstrijo in na Hrvaško. Kamniški koledniki so z re- citali slovenskih narodnih, po- narodelih in umetnih pesmi, ki so jih povezovala spremna be- sedila, posvečena kamniški li- terarni dediščini, kamor sodijo Kamniški koledniki so na koncertu ob 5-letnici delovanja nav- dušili poslušalce-ljubitelje njihovih lepih pesmi. Nadvse toplo sPrejetaje bila pesem o slovenskih zvonovih. petnici delovanja. Prisluhnili so basistu Roku Lapu, baritonistu ^nezu Majcenoviču in citrarju 'omažu Plahutniku. Program so Povezovali Tone Ftičar, Marta yabret in Mojca Zaje z recitaci- jami pesmi kamniških pesnikov ? Antona Medveda, Rudolfa Ma- 'stra, Franceta Balantiča in dru- gih. Vse pesmi koncertnega pro- grama je za citre in oba pevca pri- redil Tomaž Plahutnik, vezno be- sedilo pa je pripravil Janez Maj- cenovič. Že dobrih pet let prepevajo Kai tek Anton Medved, Rudolf Maister, France Balantič, Aladin Lanc, Nina Osredkar, France Štele in drugi. Z njihovimi pesmimi in ne nazadnje tudi s svojim imenom, so nosili po svetu podobo in zgo- dovino mesta Kamnika ter nje- gove okolice. Skozi pesmi je za- živel Kamnik z Malim gradom in z zakladi zaklete Veronike, ki kot pol-žena in pol-kača čaka na svoje odrešenje. Poslušalci doma in po svetu so to »ambasador- stvo« sprejeli z naklonjenostjo pripadnosti mestu z dušo in zgo- dovino. Kamniški koledniki so izra- zito ljubiteljska skupina, čeprav imajo za seboj tudi glasbeno izo- braževanje in prakso. Oba pevca sta se za več desetletij vrasla v 113-letno zgodovino in glasbeno tvornost Prvega slovenskega dru- štva Lira, citrar pa je pedagog na glasbeni šoli. Vsi trije Kamniški koledniki pa so dozorevali tudi pri Francetu Gačniku, župniku v Stranjah, ki jim je kot skladatelj, pevovodja in organizator kultur- nega življenja vsadil v srce in dušo mnoge pesmi, ki jih prepe- vajo svojim poslušalcem in sebi. S svojim nastopanjem Kamni- ški koledniki ne sledijo poslov- nim ciljem. V veliko pomoč jim je Zveza kulturnih organizacij Ka- mnik, ki jih je vzela pod svoje okrilje in jim pomagala pri reše- vanju različnih težav. Na jubilejnem koncertu ob 5-letnici delovanja so Kamniški koledniki s svojimi pesmimi nav- duševali številne poslušalce, ki so se jim zahvaljevali z bučnim apla- vzom. Nekaj hudomušnih besed je za slovo povedal kolednik Ja- nez Majcenovič. Zakaj beneški akvareli? mniški koledniki. To je le kra- : utrinek v dolgi dobi glasbene tradicije, ki so jo v Kamniku obli- kovali Janez Krstnik Dolar, Ja- Kob Frančišek Zupan in genera- le kamniških glasbenih ustvar- jalcev in poustvarjalcev. V ta tok zgodovine se je zapisal tudi sa- monikli glasbeni sestav dveh niz- .'" moških glasov s spremljavo ''er in ponesel pesem Kamni- tih kolednikov v številne kraje Po Sloveniji, pa tudi prek meja Argentino, Urugvaj, Brazilijo, Avstralijo, Nemčijo, Švedsko, Ita- Benetke - ta Meka množic z vsega sveta nekoč in danes - me ne privlačijo zato, ker je tu nako- pičeno toliko lepega, znanja, stila, okusa in kiča, pač pa zaradi svojih nasprotij. Ne moti me, da je Benetke upodobil že skoraj vsak, ki se s tem poslom ukvarja, močan vtis - dober ali slab - pustijo sleher- nemu obiskovalcu. Mimo palač, ki imajo še danes zlat okras, po kanalih plavajo uvelo cvetje, od- padki, čolni s trgovskim blagom, gondole, vaporetti... Ta »plava- joča pestrost« ima ob slabem vre- menu močan vonj. Benetke se mi včasih zdijo kot nekdo, ki si - v najlepši obleki - ni umil nog in očistil čevljev. Greš po Marko- vem trgu, kjer pred kavarnami in bistroji igra solist ali orkester in prefinjeno vabi goste, v prvi vzporedni ulici za trgom pa lahko vidiš enega od mestnih proble- mov - kam z odpadki iz gospo- dinjstev, restavracij in podobnih lokalov. Tudi priprava hrane se zdi zato problematična. Pa ne gre le za vodo in druge osnovne po- trebe ljudi. Ob vsem blišču se istočasno kaže tudi vztrajni pro- pad stoletnih prizadevanj gradi- teljev in prebivalcev. Ko sem bil pred leti nekaj dni v Benetkah, sem doživel del pra- Qb 5-letnici delovanja Koncert Kamniških kolednikov Janez Praprotnik: Motiv iz Benetk, 1994, akvarel Akvareli »s poti po Evropi« v Majolki 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 25. MAJA 1995 Nekateri dogodki v Kamniku in okolici v letih 1941-1945 Izjava delavcev Osnovne šole Toma v luči arhivskega gradiva Kot je znano, je občina Kamnik kmalu po volitvah leta 1990 ustano- vila Komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomlji- vih procesov in drugih nepravilno- sti. V tej komisiji sem delal ves čas njenega delovanja. Potem ko smo ugotovili lokacijo Številnih množič- nih grobišč, nastalih v maju in juniju 1945, se je pojavilo vprašanje, zakaj in čemu je bilo novi oblasti potrebno, da tako množično pobija ljudi. Se- veda se je kmalu pojavila domneva, da je bilo množično pobijanje po koncu vojne preprosto rezultat mi- selnosti in političnih konceptov, ki jih je komunizem razvil se pred kon- cem vojne, se pravi že v medvojnem obdobju v letih 1941-1945. Tako me je ta komisija poobla- stila, naj pregledam kamniško mr- liško knjigo in vsaj nekatere dosto- pne arhive. Tu sem se omejil le na Zgodovinski arhiv mesta Ljubljana (KAM 3, 3-6; 6, 11; 35, 71-75; 2, 1-16) ter na Arhiv Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Ljubljana. O svojem delu sem redno - nava- dno pisno - poročal na sejah. Ta poročila so na voljo v ar- hivu Komisije za raziskavo po- vojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih ne- pravilnosti. S svojim delom sem na- daljeval tudi potem, ko je ta komi- sija prenehala delovati. V tem članku želim kamniško javnost opozoriti na nekaj po- membnih neznank iz dogajanj v Kamniku in okolici med zadnjo svetovno vojno. Tu želim po eni strani osvetliti nekatere dogodke v decembru 1943 in januarju 1944, po drugi strani pa prikazati nekatere vidike partizanske justice. V ta namen bom moral omenjati tudi imena. Iz razumljivih razlogov bom pri ljudeh iz Kamnika in oko- lice uporabljal le začetnice, pa če- prav se zavedam, da tudi tako ano- nimnost ne bo zajamčena. Pri Nem- cih bom pa imena izpisal. Obsežno gradivo bom torej raz- delil na dva sklopa in sicer: L sklop: podatki o dogajanjih, povezanih s talci iz Kamnika, ustre- ljenih 31.1.1944 v Šentvidu pri Lju- bljani. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE, Ljubljanska 72 PE Kamnik: 831-147 PE Komenda: 841-003 Obveščamo vse kmete - varčevalce HKS, da dajemo kratkoročne kredite za tekočo proizvodnjo. Kredit po R+12% se koristi namensko. Za te kredite bomo pridobili sredstva za regresiranje obresti. Podrobnejše informacije dobite pri blagajnah v Kamniku oziroma v Komendi ali v Domžalah: 722-987, 721-372. i.r^X7i^> 1.1. Dokument 99909 v fasciklu GSP Kamnik, 104-58/ZA, Arhiv MNZ, Ljubljana (za nadrobnosti glej tudi moje poročilo z dne 27.6. 1993; glej tudi dokument 303-1/ZA (51), str. 1 - 8, Arhiv MNZ, Lju- bljana). Tu so pomembni tisti odseki, kjer so opisani nemški vdori v organiza- cijo OF v Kamniku. Tista v decem- bru 1943 je opisana nepopolno. Na nekaterih mestih se pojavlja trditev (str. 10,21,23,42,45), da so bili trije aretiranci, sicer znani kot ustreljeni talci (M. M., H. P. in F. S.) dne 31. 1.1944, Rosumekovi agenti (kola- boracionisti), ki pa jih je Rosumek dal med drugimi talci ustreliti zato, da bi zaščitil sebe (!). Med temi tremi aretiranci je spet najbolj iz- postavljen eden (M. M.) kot neka- kšen osrednji izdajalec. Drugih are- tirancev, od katerih so bili nekateri ustreljeni istega dne kot zgoraj ime- novani, ta dokument ne omenja. V drugih dokumentih najdemo poleg zgoraj omenjenih še enega (F. B.), ki naj bi bil tudi izdajalec. 1.2. Fascikel PK VOS za GO- RENJSKO (politične organiza- cije), str. 436-440, Arhiv MNZ, Ljubljana. Tu gre za poročilo nekega obve- ščevalca, ki se je podpisoval kot E-d ali Edvard. Datirano je z besedami »Pričetkom junija 1943« in na za- četku opisuje sodelovanje partiza- nov z visokim funkcionarjem Ge- stapa. Na koncu tega poročila je precej dolgo poglavje z naslovom Afera kamniške OF. Iz tega poro- čila se vidi, da je bila OF natančno seznanjena z delovanjem M. M., H. P. in F. Š. Če je šlo za sodelovanje, so navedeni z Nemci sodelovali po nalogu OE Iz zadnjega poročila, ki ga je E-d poslal svojim nadrejenim, pa se vidi, da so slednji tega obveščevalca osu- mili sodelovanja z Nemci. Zdi se, da je bil E-d kmalu nato likvidiran. 1.3. Fascikel V, okraj - Kamnik, str. 1016 in 1018, Arhiv MNZ, Lju- bljana. Tu gre za dve pismi (20. 2. 1944 in 30. 3. 1944) gospodične P. P. partizanskemu komandantu Borisu. V njiju je predlog za za- menjavo ujetnikov, kar bi oskr- bel kamniški Landrat dr. Doujak. Tako naj bi Nemci iz Begunj iz- pustili takrat zaprte Kamničane, partizani pa policijskega (gesta- povskega) uradnika dr. Johanna Puhringerja in njegovo tajnico, ma- riborsko Nemko Gerto Chibo. Oba so partizani ujeli 17. 2. (?) 1944, ustrelili pa 18. 3.1944. Pred ustre- litvijo je Gerta Chiba, takrat stara 21 let, dala pisno izjavo o svojih stališčih! 2. sklop: poročila ter zapisniki o zaslišanjih osumljencev, o likvi- dacijah in nalogih za likvidacijo. Iz teh dokumentov si bralec lahko naredi predstavo o delovanju parti- zanskega sodstva: 2. 1. Okrožna komisija VOS za Kamniško okrožje (A393266, str. 140, prepis originala, Arhiv MNZ, Ljubljana) dne 28. 11. 1943 na kratko (16 vrstic besedila) poroča o zaslišanju in likvidaciji (».... na podlagi zgoraj navedenih dokazov namernega dela proti OF, Partiji in narodu...«) L. M. iz Komende. 2. 2. Okrožna komisija VOS za Kamniško okrožje (A393271, str. 143,prepis iz originala, Arhiv MNZ, Ljubljana) dne 30.11.1943 bolj ob- širno (skoraj eno tipkano stran) po- roča o zaslišanju in likvidaciji (»... na podlagi gornje navedenih doka- zov namernega dela proti OF in Partiji...«) S. K. iz Domžal. 2.3. PK VOS za Gorenjsko (A392944, str. 40) dne 14. 1. 1944 poroča, da so Nemci 7. 1. 1944 iz- sledili grob šestih justificiranih be- logardistov in plavogardistov, med drugim tudi L. M. iz Komende in da so Nemci izkopana trupla fotogra- firali. Dalje poročajo, da je v teku preiskava,da se dožene krivca, kije zakrivil najdbo. 2.4. Okrožna komisija VOS, Ka- mnik (A393330, str. 84, Arhiv MNZ, Ljubljana) naroča dne 20. 3. 1944 tov. Srečku, naj takoj aretira, zasliši in nato likvidira F. Z., po do- mače K. iz Zgornjega Tuhinja. F. Z., zelo znana oseba iz Tuhinjske do- line, je bil v partizane mobiliziran, je pa kmalu nato dezertiral. Vem, da je pred likvidacijo znani osebi iz Kamnika razkril vzrok, za- radi katerega je dezertiral. 2.5. Za primerjavo, da je znala biti partizanska justica tudi korek- tna, je pa treba prebrati npr. obširni zapisnik o zaslišanju Kamničanke M. F, obdolžene vlačuganja z gesta- povci (A452480 - A452487, Pokra- jinska izpostava ONZ za Gorenj- sko, 7. 8. - 9. 8. 1944, Arhiv MNZ, Ljubljana). Zapisniku sta priloženi izjavi dveh prič ter izvid ginekolo- škega pregleda z ugotovitvijo, da obtoženka še ni spolno občevala! (nad. prihodnjič) MARJAN KORDAS Brejca Kamnik Delavci Osnovne šole Toma Brejca Kamnik smo osupli in ogorčeni ob grobem javnem na- padu na našega ravnatelja Vuka Cmiljaniča in blatenju njegovega imena po resnem in bulvar- skem časopisju. Kljub pomanjka- nju objektivnega pisanja in no- vinarske etike v današnjem času je to le preveč in postavlja v slabo luč vse naše vzgojnoizo- braževalno delo. Hoteli smo se oglasiti takoj, vendar je ravnatelj po svoji presoji najprej umirjeno zbral potrebno dokumentacijo, s katero je v medijih že argumen- tirano zavrnil krivične obsodbe o zlorabi svojega položaja in proti- pravnem prisvajanju denarja. Iro- nija in burka! Šola, pa »profitna« organizacija, ko zmanjkuje sred- stev za obnovo, za razširjeni pro- gram in smo v zadregi, ko je treba gostu umetniku na kulturni prire- ditvi pokloniti šopek ali kamniško majoliko! Ko so potrebne drobne iznajdljivosti, da nekomu plačaš vstavitev šipe ali majhno uslugo na podružnični šoli; pa to niso še pred nedavnim »dovoljene ko- ristne malverzacije«, saj moremo razpolagati samo v okviru dode- ljenih sredstev, za katera pa vemo, kolikšna so za šolstvo. Sredstva so bila porabljena racionalno in go- spodarno. Ne vemo še, kakšno in v čigavo korist je podlo ozadje sumniča- vega delovanja proti človeku pred upokojitvijo. Človeku, za katerega z vso odgovornostjo zatrdimo, da je absolutni poštenjak! Človek ši- rokega demokratičnega duha, hu- manist in zaveden slovenski drža- vljan, kar se kaže v njegovih pe- dagoških usmeritvah in zahtevah. Daleč od materialističnega prido- bitništva. Kakšne sile so ga pri- tisnite ob zid na njegovi najbolj občutljivi človeški točki, se bo za- gotovo razkrilo. Prepričani smo, da se vsak realno misleči bralec ob takih obtožbah lahko pomilo- valno nasmehne. Šola Toma Brejca je največja osnovna šola v občini in deluje v najtežjih razmerah (število po- družnic, učenci vozači, dvoizmen- ski pouk, dotrajane stavbe z nepri- merno lego itd.) Vsa leta Cmilja- ničevega ravnateljevanja se izva- jajo obnovitvena dela in ravno pod njegovim vodstvom so se obnovile prav vse podružnice in centralna šola, kar ni zanemarlji- vega pomena, v Tuhinjski dolini pa se (tudi ob njegovi prizadevno- sti) gradi nova osemletka. Delavci matične in podružničnih šol smo izoblikovali homogeno skupnost in vse to se odraža na vidnih vzgoj- noizobraževalnih uspehih šole, ki jih vsako leto dosega pri rednih in izvenšolskih dejavnostih. G. Vuka Cmiljaniča smo zato vsi delavci potrdili za novi mandat (niti en glas ni bil proti) na tajnem glaso- vanju, ki ga je zahteval sam. Šola je imela vseskozi dobro ime. Tega imena si ne damo vzeti, čeprav nam je bila zaradi me- dijske odmevnosti trenutno nare- jena velika moralna škoda. Pričakujemo moralno podporo kamniške javnosti in objektivno presojo spričo že tako kritičnih razmer in nezadovoljstva v šol- stvu ter splošnega zdraharskega vzdušja novih časov. Delavci OŠ Toma Brejca Kamnik (51 podpisov) Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je v rubriki Pisma, mnenja, odmevi v prispevku Še o Šutni, avtorice Saše Lavrinc, dipl. ing. arh., pri stavljenju besedila v tiskarni nehote nastala napaka. Zadnji štirje stavki v 3. odstavku bi se morali pravilno glasiti: »Nekatera mesta imajo peš cone, čeprav so majhna. Tam je to potrebo narekoval turizem. V Kamniku pa bi peš cona na Šutni narekovala turizem. To se mi ne zdi prav vrstni red.« Za neljubo napako se avtorici in bralcem opravičujemo. Uredništvo mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi mnenja, odmevi mnenja odmevi Odgovor hišnemu svetu Kajuhova pot 10: Na vaš dopis, ki ste nam ga z isto vsebino že posredovali, smo odgovorili 19. 4.1995, zato vam v tem odgovoru navajamo samo še nekatera dejstva. - Dela na rekonstrukciji Kajuhove poti smo prido- bili po zbiranju ponudb kot najugodnejši izvajalec. Investitorja sta bila Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik in Krajevna skupnost Perovo, nadzor nad gradnjo pa je vršil SKG Kamnik. - Vsa pogodbena dela smo izvršili brez pripomb, nadzornega organa in vaše predsednice Krajevne skupnosti, s katero smo bili med gradnjo v stalnem stiku. Dela na Kajuhovi poti pa še niso končana, ker in- vestitorja v tekočem letu nista imela dovolj sredstev za dokončanje del, kot jih predvideva projekt. Za vsa manjkajoča dela pa je naše podjetje že septembra 1994 posredovalo investitorju predračun. - Površine okoli šol, vrtcev, blokov in ostalih objektov javnega pomena niso v našem obsegu del, niti niso zajeti v proračunu Občine. Zanje naj bi skrbeli upravljalci oz. lastniki. Pa še to: tudi našemu podjetju čistoča in skrb-za okolje veliko pomenita,zato upamo,da bo vaša upra- vičena jeza, ki pa je bila naslovljena na napačnega naslovnika, našla pravega krivca za vaše težave. Komunalno podjetje Kamnik Direktor: Andrej Skodlar, ing. gr. Kdo naj bi upravljal catv - sistem? II. Ko sem prebral članek g. NVindschnurerja, sem bil začuden in osupel hkrati. V pisanju sem prebral kar nekaj stvari, za katere ne vem. Prav gotovo tak način ustanavljanja Zavoda za razvoj kabelsko-satelitsko televizijskega sistema Kamnik, kot ga je opisal avtor članka, ni primeren. Prav rad bi videl tisti dokument in tako izvedel, kdo ga je izdal, saj očitno ni prišel do vseh, ki smo »lastniki« catv sistema Kamnik, sploh pa ne do podjetja Impulz No. 1, ki je po članku sodeč tudi vpleteno. V tem članku me motijo razne ugotovitve, ki so zelo zelo daleč od resnice. Ker se je gospod \Vindschnurer v preteklih letih ukvarjal pretežno s telefonijo, verjetno ne ve, kako je catv sistem Kamnik sploh nastal. Pa tudi o vplete- nosti Impulza No. X je podatke mogoče dobil kje na ulici. Seveda, ko so rezultati dela in odrekanj tu, pa se najdejo »strokovnjaki« in kar naenkrat je vse zanič, vsi so pokvarjeni, kradejo nam našo lastnino, lahko bi naredili tako pa tako itd. Bravo! Od daleč so take kritike tako pronicljive, pametne, ustvarjalne, pa še zadovoljni smo sami s sabo. Mar ne? Toda kljub temu, ali ste se vprašali g. Windsch- nurer, koliko ljudi, ki so s srcem, veseljem in zagna- nostjo postavili catv sistem, pa tudi Impulz No.l (čeprav je privatno podjetje, kakšen greh), ste užalili in pred javnostjo razvrednotili njihovo delo? Vsemu navkljub pa mislim, da so gospodje v kabelskem odboru ponosni na svoje delo in veseli, da Kamničani lahko gledajo toliko tv programov (tudi catv Impulz), ne pa da se mučijo z grozdi anten na strehah z željo, da v tej dolinici dobijo signal vsaj TV Slovenije. Tudi nam v podjetju Impulz No.l nam ni žal pre- streljenih avtomobilov in ranjenega snemalca med vojno, ne prečutih noči, premraženih ekip na terenu in našega truda ter denarja, saj vemo, da marsikateri Kamničan ali Domžalčan z veseljem sede pred tv sprejemnik in z zanimanjem gleda naš program, saj smo vendar VAŠE OČI IN UŠESA. Ponosni smo, da smo ena izmed najboljših lokalnih televizij, kar ni lahko, in da naš program tedensko gleda še drugih 14 podobnih kabelskih sistemov po Sloveniji (tudi to je promocija našega kraja). Program CATV IMPULZ producira samostojno podjetje IMPULZ No.l d. o. o., ki s kabelskim siste- mom Kamnik nima nič, razen pogodbe, da moramo kot domača lokalna televizija plačevati najemnino našega kanala (to ste v vašem članku navedli pra- vilno), medtem ko se v catv sistemu bohotijo neka- tere zasebne televizije (KANAL A, MM TV), katere pa tega prispevka ne plačujejo. Vidite, tak monopol ima naše podjetje v kamniškem catv sistemu in tudi vi, če želite, imate možnost zakupiti enega ali več tv kanalov in postati monopolist. G. Windschnurer, v vašem prostem spisu ste že v prvem odstavku ustrelili v prazno. Res ne vem, zakaj vas je tako strah, da bi Impulz No.l prevzel catv sistem? Ker so vaše informacije napačne, naj vam povem, da Impulz Nol. nikdar ni hotel prevzeti lastništva nad catv sistemom Kamnik, ampak smo hoteli priskočiti na pomoč kabelskemu odboru pri legalizaciji catv sistema nasploh in pri iskanju upra- vljalca sistema, saj je od tega odvisen tudi obstoj našega kolektiva. Vsi dobro vemo, da catv sistem kot celota ni legalno izgrajen in da na nekaterih področjih niso pridobljena vsa potrebna soglasja. Kamniško kabel- sko omrežje je postalo tako veliko, da za vzdrževa- nje in posodobitev potrebuje profesionalen pristop vključno z ostalimi storitvami, česar pa obstoječi kabelski odbor kljub trudu in zagnanosti ne zmore. Preveč znana se mi zdi trditev in trkanje po prsih, da je vse naše in da bomo že znali poskrbeti za tako »malenkost«, kot je catv sistem v Kamniku. Ko plačate električni priključek, še niste solastnik elektro omrežja. Ko smo kopali jarke za vodovodno napeljavo in kljub temu plačali vodovodni priklju- ček, še nismo postali lastniki vodovodnega omrežja. Tudi če smo v dragem telefonskem priključku plačali del telefonske centrale, ta ni naša, da raznih samopri- spevkov sploh ne omenjam. Prav zaradi teh primerov mislim, da bi moralo lastninjenje catv sistema Kamnik potekati javno, s čistimi računi in predvsem strokovno s sodelovanjem strokovnjakov s tega področja, kar pa vsi povprek gotovo nismo. Impulz No. 1 d. o. o. lastnik Milan Završnik Granitne kocke na Šutni? Večje ali manjše kamnite kocke ali kvadre so za tlakovanje cest uporabljali že stari Rimljani. Vendar se je od tistih časov marsikaj spremenilo. Znanost in tehnologija sta močno napredovali. Danes vemo, da je granit stara, nadpovprečno radioaktivna kame- nina. To pomeni, da je v njej več urana, radija kot v drugih kameninah. Pravi granit uvažamo, ker ga pri nas menda sploh ne najdemo. Pohorski tonalit pa je poznan. Po veljavnih predpisih bi ga lahko uporabili celo za gradnjo hiše. Če so torej tla iz granita, bodo ljudje nad njimi prejeli povečano dozo sevanja. Morda le za 10 ali 20 odstotkov, morda za faktor 2 ali več, pač glede na to, kakšen material je granit nadomestil. Na hitro lahko podamo le grobo oceno posameznih vplivov. Oceno pričakovanih doz bi lahko pokazale meritve na katerem od realiziranih projektov, npr. v Ljubljani na površinah pred Maksimarketom. Varstvo pred sevanjem priporoča, naj se izognemo vsakemu nepotrebnemu dodatnemu obsevanju, če je to možno in če obsevanje ni nujno potrebno. Ni namreč dokazov, da bi bile celo majhne doze sevanja neškodljive. Nadalje pravi, da moramo tehtati koristi in škodo, ki jo dodatno obsevanje prinese. Pri odlo- čitvi o tem, koliko sredstev bomo uporabili za možno zmanjšanje doze, moramo biti preudarni. Za malen- kostne znižanje doze, ki je že v mejah normalne in dovoljenega, gotovo ne bomo porabili celoletnega občinskega proračuna. Toliko o materialih na področju, rezerviranem za pešce na Šutni. Naj dodam, da sem proti odprtju prometa tako eno- kot dvosmernega po Šutni, seveda z običajnim režimom dostopa v določenih urah. Pro- met pa bi lahko sprostili za počasi vozeče kolesarje. Lepo Vas pozdravlja dr. Janez Sušnik Ne za »beštek«, pač pa skrb za celoten Dom na Vegradu Izvršni odbor Lovske družine Stahovica ne name- rava polemizirati z vsebino prispevka v Stranjskih novicah št. 3 pod naslovom Kulturni (Lovski) dom na Vegradu, saj vsak krajan oz. obiskovalec doma dobro pozna razmere in stanje, v kakršnem je bil dom, preden ga je v upravljanje prevzela LD Stahovica in kako je bil v celoti obnovljen in kako je vzdrževan danes. Vsekakor pa je treba odgovoriti na trditev v članku, da se lovska družina financira predvsem iz davkoplačevalskega denarja. To pa ni res. LD doslej ni dobila niti tolarja, ne od občine, še manj pa od krajevne skupnosti. Vsa obnovitvena dela na domu so bila opravljena s številnimi prostovoljnimi delov- nimi urami lovcev in s prispevki v obliki materiala nekaterih podjetij. Nekaj denarja za ta namen pa so zbrali tudi z organizacijo zabavnih prireditev (silve- strovanj in pd.). Torej ne gre za nobeno zlato ptico iz pravljice, kot navaja člankar. Še to: »bešteka«, ki je glavna poanta članka, ni za 150 oseb,pač pa pol manj. Dopolniti je treba tudi obvestilo krajanom KS Kamniška Bistrica, ki ga je v isti številki Stranjskih novic napisal Karel Repanšek, predsednik (sveta) KS Kamniška Bistrica. Navaja namreč odstavek 8. člena najemne pogodbe, sklenjene med KS Kamni- ška Bistrica in LD Stahovica o najemu Doma na Vegradu. Navedel je namreč samo del besedila tega člena: »LD Stahovica se obvezuje nuditi posame- zne prostore, dvorano in okolico tudi ostalim druž- benopolitičnim organizacijam v krajevni skupnosti za svoje delovanje.« Izpustil pa je stavek, da »se o pogojih najema LD Stahovica in uporabnik medse- bojno dogovorita«. Nato pa nadaljuje z besedilom tega člena: »KS si za svoje potrebe, potrebe CZ in TO brezplačno najame en prostor pod oboki«. Torej dom ni zaprt in izgubljen za kraj, kot namiguje pisec prej omenjenega članka, pač pa je na voljo tudi drugim društvom in strankam v krajevni skupnosti. Seveda pa se je treba prej dogovoriti za pogoje uporabe (n. pr. pokritje obratovalnih stroškov, nadzor nad uporabo inventarja in pd.). Na samopostrežni način uporabe pa seveda ni mogoče pristajati, saj bi objekt kmalu spet dobil svojo nekdanjo neslavno podobo. Izvršni odbor LD Stahovica 25. MAJA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN Kamnik je tudi moje mesto Človek ima eno samo svoje mesto. Četudi živi v njego- vem predmestju ali njegovem obronku in celo nekaj deset ki- lometrov proč na podeželju. Ču- stvo pripadnosti in svojstva na- rašča sorazmerno z razdaljo, ki človeka ločuje nek določen tre- nutek od svojega mesta. Dlje ko se nahaja od njega, tem globlje je podoba o mestu, kjer je doma. Takrat o njem razmišlja in pripo- veduje, kot je z besedami poeta predstavljeno v drobni knjižnici: o mestu v naročju planin, o me- stu z dušo in zgodovino... Kaj pravzaprav želim pove- dati? Da usoda mesta Kamnik, njegovo življenje in njegova ure- ditev, pa naj bo kulturna ali pro- metna, ne more in ne sme biti prepuščena v (ne)milost peščici ljudi, predvsem pa ne nekaj de- setim lastnikom ali najemnikom lokalov in še manj strankarsko zanesenim politikom, ki svoje odločitve krojijo po meri trenu- tnih moči in koristi. Ne želim se spuščati v vsebino predlogov za in proti odprtju prometa po Šu- tni, še manj, ali naj se promet od- pre od severa proti jugu ali obra- tno... O tem naj presodijo za to poklicani. Želim pa povedati, da me ni prepričala izpoved lastnice (ali najemnice) lokala, kako dra- stično je promet v njeni trgo- vini padel zaradi zaprte ceste, če ima njena soseda čez cesto ve- dno (pre)polno trgovino kupcev. Vzrok za prazen lokal ne more biti zaprta cesta, če ga samo troje vrat loči od lokala, v katerem so skoraj vse mize vedno zasedene. Kajti še vedno je ena prvih tržnih zakonitosti - ponudba! Žalostno in zaskrbljujoče pa je, da celo stranka, ki se ima za najnaprednejšo, vidi v odpr- tju ceste več oarkirnih prosto- rov in da bo Šutna ne le s pro- metom (pre)obremenjena cesta, temveč tudi zapolnjena s plo- čevino. Kako bodo čez nekaj let pripadniki te stranke svojim otrokom, s katerimi so se zdaj brezskrbno sprehodili po Šutni, pojasnili, kam so izginile varne in prijazne površine?! Da niso varne in prijazne?! Krivec za to je znan in bolje bi bilo politično moč in avtoriteto preliti v to, kot pa odpreti cesto, da bosta gneča in nered še večja! Občinska odbora Liberalne demokracije Slovenije in So- cialdemokratske stranke Slove- nije, predlagatelja spremembe odloka, s katerim naj bi se odprl enosmerni promet na Šutni, pa vidita še druge prednosti. Ena od teh naj bi bila oživitev mestnega jedra, ki umira. Po njunem je umirajočemu potreben hrup av- tomobilov, izpušni plini... Človek v železju! Prav tako oba ocenju- jeta, da med stanovalci in pod- jetniki sedanja prometna uredi- tev ni bila nikoli sprejeta. To- rej je bilo zadnje odprto pismo stanovalcev šutne v Kamniškem občanu privid oziroma pisarija, na katero se oba požvižgata. Na- sprotno, pa sta oba v imenu dela in »cvetočega« podjetništva pri- pravljena prisluhniti »propada- jočim« trgovcem, gostincem in drugim podjetnikom in celo ti- stim, ki so lokale najeli ali kupili že v sedaj veljavnem prometnem režimu, torej zaprti Šutni (nek- daj Kidričevi ulici). O tem, da po njunem kakršna- koli primerjava v smislu prome- tnih površin za pešce z drugimi evropskimi mesti ne zdrži resne strokovne presoje, pa le toliko: vsepovsod po svetu, ljudje spo- štujejo svoje mesto. Priklanjajo se celo hišam, starim komaj sto- letje! Vedo, da bodo te bajale življenje prednikov, ki so si omi- slili tako lepe in varne domove, v katerih se bodo stoletja rojevali novi in novi rodovi. Človek si mesta (ki ga ni zgradil) ne more podrediti, lahko mu le pripada, ga spoštuje in neguje za vse pri- hodnje rodove. Pri vsem tem pa je treba obu- diti spomin zavzetim liberalcem, • ki so z enako vnemo, kot se- daj, ko se zavzemajo za odpr- tje ceste, hiteli pred leti, ko se je obravnaval prometni režim, z vlaganjem amandmaja, da se po letu dni (poskusne dobe) z referendumom pri vseh obča- nih Kamnika ugotovi, za kakšno prometno ureditev so. Ta ista stranka je nekaj dni pred izte- kom enoletnega obdobja dose- gla, da se takšen člen umakne, ker naj bi referendum preveč stal. Ali pa je njihov spomin kar dober in seje »mini« referendum odločila speljati kar sama. In to tako, da je v dnevnem časopisu Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Petek, 2. junija, ob 20. url Frančiškanska cerkev, Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA: EVA BOHTE, KLAVIR Program: Bach, Beethoven, Prokofjev, Srebotnjak Sponzor koncerta: Salon klavirjev Benton Mengeš Sobota, 3. junija, ob 20. url Frančiškanska cerkev, Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA: HOMMAGE A CIRIL VREMŠAK Koncert ob 95-letnici rojstva kamniškega skladatelja in zborovodja Izvajalci: Ansambel Slovenski vokalni solisti Orgle: Marija Holcar Umetniški vodja: Samo Vremšak Sponzor koncerta: NOVA LB d. d., PODRUŽNICA KAMNIK Generalna sponzorja Festivala MUŠICA AETERNA: Občina Kamnik in Razvojni zavod Domžale. Delo po novinarskem glasniku sporočila, da se zavzema za odpr- tje Šutne in bo 6. maja od 9. do 13. ure zbirala podpise meščanov, ki se strinjajo z njihovim predlo- gom. Ah' drugače povedano, pri- dejo naj predvsem tisti, ki pod- pirajo njihovo idejo in stranko, seveda! Okoli dvesto naključnih (če naj temu verjamemo) občanov naj bi bil po njihovem tudi dovolj velik vzorec populacije, da se za- deva končno uredi. Seveda brez nepotrebnih stroškov in pred- vsem tako, kot sami predlagajo. Boj za politične točke bližajočih se volitev seje torej začel. In če je temu tako, je potrebno pri tem obuditi spomin še na en, po nji- hovem obetajoč »projekt« na za- četku devetdesetih let: cesta po železniški progi v smeri jug - se- ver... Projekt bi zdaj nemara po- stal celo aktualen, ko se tudi sve- tnik socialdemokratov zavzema za pomoč mrtvemu mestu. Še to- liko bolj je verjeten, ker gospoda svetnika na mesto Kamnik ne vežejo domovinske korenine! Čisto mogoče je, da bodo novoizvoljeni svetniki in sve- tnice predlagani odlok o uredi- tvi cestnega prometa sprejeli. V imenu lagodja in cvetočega podjetništva bosta tako človek in mestna duša poteptana. Dokaz več, kako čevlje lahko sodijo vsi, le kopitar ne! IVANA SRAMEN O tovariših in tovarištvih Ko sem prebral članek Elke Podbevšek »To- varištvo« / K. občan št. 5., 9. marca 1995, str. 9/, si nisem mogel kaj, da ne bi tudi jaz povedal svojega mnenja o tej stvari. Predvsem moram povedati, da imam na svojo osnovnošolsko učiteljico Elko Podbe- všek lepe spomine in jo kot človeka, pedagogi- njo in pesnico cenim in spoštujem. Iz različnih razlogov pa imam pomisleke o terminu tovariš, tovarištvo. Etimološko gledano je beseda tovariš ru- skega in panslovanskega izvora, saj jo v takšni ali drugačni obliki in pomenu poznajo skoraj vsi slovanski jeziki, z izjemo hrvaščine in srb- ščine, kjer je pomen besede tovariš nadomestil izraz drug. To pa v slovenščini pomeni »nekdo drug, drugačen« ali če smo malo sarkastični: drugorazreden, manjvreden, skratka neprila- godljiv, moteč. Vsakršna asociacija na trenutne balkanske razmere je zgolj naključje!/ Za razliko od slovenščine pa poznajo na hr- vaškem in srbskem govornem področju, pred- vsem v Hercegovini in Dalmaciji ter tudi v Istri besede tovar, ki je drug izraz za magarac ali v dobesednem prevodu osel. Ne da bi hotel de- lati krivico tej ubogi živali, me povsem etimo- loško pravoverno beseda tovar pripelje do slo- venskega izraza tovor /breme/. Torej mi osel, to je tovar, pomaga nositi tovor /breme/ in kot bi rekel Oton Župančič: »Baš to je oslovstvo.«/ Pa če tudi ni šel osel niti enkrat na led!/. Torej je moj tovariš, drug ali tovar, moj tovariš zato, ker mi pomaga nositi tovor /breme/ in je s tem nujno v podrejenem položaju, kar ga postavlja v prislovično sfero neumnosti, to je v oslovstvo. Pa šalo na stran! Če se zopet vrnemo na jezikoslovno podro- čje, imamo v nam najbližjem germanskem je- zikovnem področju adekvaten izraz kamerad /iz latinskega kamera-soba, prostor; kamerad = sostanovalec, preneseno ideološki somišlje- nik/. Vemo pa, kdo so za časa monstruoznega Hitlerjevega režima drug drugega nazivali s kameradom. Ali pa v časih še bolj krvave oblasti z rusko besedo »tavariš« /Stalin/. Zopet gledano etimološko ima slovenska beseda tovariš globoke korenine, a je imela še pred dobrimi tristo leti drugačen pomen. V svoji Slavi vojvodine Kranjske se sam Val- vasor titulira kot »tovarš engleškega krajla tovarštva«, to je ud, sotrudnik, član najvišje znanstvene institucije v Angliji - Akademije znanosti Združenega kraljestva. V to najvišjo znanstveno britansko organizacijo so J. V. Valvasorja sprejeli angleški akademiki na po- dlagi njegove znanstvene ekspertize o feno- menu svetovnega formata, to je o Cerkni- škem jezeru! Žal mi je, ampak moram citirati zaključne besede članka Podbevškove: »Skrbeti bi nas moralo, če bodo v bodoče naši otroci ločeni na bolj ali manj vredne in če bodo nad vzgoj- nimi prevladovale materialne dobrine.« Da, krute so te besede, ki pa so danes, žal, re- alnost. Moramo pa tudi vedeti in javno po- vedati, da so bili ravno v času »tovarištva« /ali če hočete zajedništva, jugoslovanstva, so- cializma ali komunizma/ tudi otroci /poli- tično/ ločeni na bolj ali manj vredne. Nenor- malno hlastanje za materialnimi dobrinami pa je trenutno dejstvo v vsej vzhodni Evropi kot posledica petdesetletnega nenormalnega in nemoralnega stanja, ki ga je vzpostavilo ravno »tovarištvo« /beri: takoimenovani so- cializem v deželah vzhodne Evrope/. Menim, da ni dilema ali gospodje ali to- variši, ampak je dilema Človek. Da, Človek z veliko začetnico. Kajti v tej deželi in na tem svetu je vse več prebivalcev in vse manj Ljudi! DUŠAN LIPOVEC Šut na, naš večni problem Notranja ureditev mesta ni problematična samo v Kamniku, temveč tudi v drugih slovenskih mestih. V Kamniku se zdi, da je vprašanje odprtja oz. zaprtja Šutne še največji problem. Na- sproti si stojita dve strani - na eni strani stanovalci Šutne in na drugi strani lastniki lokalov (zelo v grobem). Prvi so za zaprtje ulice, razumljivo, saj ta predsta- vlja njihovo domače okolje in bi odprtje ceste za promet pomenilo velik obremenilni dejavnik za bi- vanje v takšnem okolju. Drugi vi- dijo v zaprtju ceste oviro za po- slovanje njihovih trgovin in loka- lov. Razumno rešitev bomo našli, če se bomo postavili na realna tla in ne bomo vnaprej zavračali ugotovitev strok, ki se ukvarjajo s funkcijsko zasnovo mest. Dej- stvo je, da se je notranja struktura mest v zadnjem desetletju spre- menila, tudi v Kamniku. Vzrokov za to je več: od uvedbe tržnega gospodarstva pa vse do velike motorizacije prebivalstva. In prav to zadnje povzroča največ pregla- vic. Ne samo zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, kar je naj- večkrat izgovor, da se pripeljemo do vrat trgovine, pa čeprav je tam promet prepovedan, ampak tudi, priznajmo, zaradi pomanj- kanja prometne kulture in pogo- sto tudi naše lenobe. Največja sprememba v notra- nji strukturi mest v zadnjem času je premeščanje nekaterih gospo- darskih dejavnosti na obrobje mesta. Nastajajo t. im. poslovno, obrtno, trgovske cone, ki so loci- rane na obrobju mest. Poslovno trgovski center ob kamniški ob- voznici in obrtna cona ob Lju- bljanski cesti na Duplici sta ti- pična primera za to. V mestu je enostavno zmanjkalo prostora za dejavnosti, ki potrebujejo za svoje poslovanje veliko prostora (za stavbe in parkirišča). Hkrati pa so to dejavnosti, ki se jih prebivalstvo ne poslužuje vsa- kodnevno (diskonti, avtomobil- ske delavnice, saloni pohištva...). Prav tako se iz centra mesta selijo banke, pošte in podobne dejav- nosti. Vse to pomeni razbremeni- tev starega dela mesta ali centra, mogoča pa je zaradi velike moto- rizacije prebivalstva. Druga značilnost, ki je tudi spremenila funkcijo mesta, pa je nastajanje manjših »centrov« na obrobju mest, ki zadovolju- jejo vse vsakodnevne potrebe bli- žnjega prebivalstva. V Kamniku je za to tipičen primer na Ba- kovniku, kjer se nahaja poŠta, sa- mopostrežni trgovini, banka in druge manjše terciarne dejavno- sti. S tem je za te prebivalce od- padla potreba po vsakodnevnem obisku mestnega centra. Mestno središče s tem izgubi nekatere de- javnosti, ki jih v bistvu več ne potrebuje. To praznino pa morajo zapolniti druge dejavnosti. Bodimo konkretnejši. Kaj bi Kamničani pridobili z odprtjem Šutne? Bi lastniki lokalov res več zaslužili? Ne verjamem, da bi se več ljudi odločalo za nakup v majhnih trgovinah na Šutni, saj svoje potrebe, tudi zaradi stiske s časom, zadovoljujejo v svojih bli- žnjih trgovinah. »Pridobili« pa bi še večji prometni kaos, kot vlada zdaj, tudi če bi bila cesta odprta enosmerno. Enostavno preozka je. Ob tem pa si zamislimo še našo prometno kulturo!? Kaj torej storiti? Ne smemo ustvariti nereda, na drugi strani pa Šutna ne sme »umreti«. Mi- slim, da bi morala biti Šutna za promet zaprta, z možnostjo do- stave v določenem času in mo- žnostjo dostopa ob nujni pomoči. Trgovine z živilskimi izdelki v glavnem zadovoljujejo potrebe bližnjega prebivalstva in si ne morejo delati iluzij, da bi z od- prtjem ceste pridobili večji do- hodek. Ostale dejavnosti, ki ne služijo samo bližnjemu prebival- stvu, pa bi morale izstopati s svojo kvaliteto ali specifično po- nudbo. Vendar to ni lahko. Biti izjemen pomeni nova vlaganja, znanje, podjetnost in vedno tudi tveganje. S takšno rešitvijo ne bi prido- bili samo kalitetno bivalno oko- lje za prebivalce Šutne z manj hrupa in onesnaženosti, ampak bi lep ambient stare mestne ulice z novo načrtovanim tlakovanjem in zanimivo ter kvalitetno po- nudbo privabil tudi ljudi od dru- god. Takšna ulica, zaprta za pro- met, pa daje tudi možnost orga- niziranja kulturnih prireditev na prostem. Sprijaznimo se torej s tem, da se k sreči tudi Kamnik spreminja in enkrat prisluhnimo tudi stroki. Na lokalni televiziji je bila zelo kvalitetno predstavljena proble- matika mestnih središč s poudar- kom na Kamniku in Šutni. Ob odzivih gledalcev pa človek dobi občutek, da je bilo vse zaman. Priznajmo vendar, da ima v tem primeru stroka prav. ivi. a Pisana polja tulipanov v Volčjem Potoku so tudi letos pritegnila številne občudovalce od blizu in daleč, tudi iz zamejstva. Pravijo, Gregor Jeretina z Novega trga je ob lepem vremenu, 23. maja, da bi le,t.ošnJi •*** r enajstih dneh trajanja razstave Dva mili- pohitel s prvo košnjo, saj ga ob ugodnih vremenskih razmerah Jona tulipanov lahko primerjali z obiskom razstave Cvetje m mir čez poletje čakajo še dve do tri košnje. Ieta 199h BolJ natančnega podatka o številu obiskovalcev pa Y. MEJAČ ,u'smo »speli izvedeti. 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo - spori 25. MAJA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXXIII Okno v Pripravniški grapi Velik kamnit obok pred koncem Pripravniške grape v jugo- zahodni steni Planjave (2394 m), viden tudi z markirane poti na Kamniško sedlo, nmv približno 1900 m. Ko gremo od Pastirjev proti Kamniškem sedlu, seveda, če se nam preveč ne mudi ali pa ni- mamo pretežkega nahrbtnika, nam pogled rad uhaja na levo proti Brani, še raje pa na desno proti Planjavi.Ta je polna različ- nih oblik. Že visoko v steni od- stopa s svojo barvo Rdeči kup, desno od njega se temni Okno. V grebenu, ki se vleče levo od Macesnovca, pa že skoraj pod Sukalnikom opazimo temno li- sto. In če smo v pravem polo- žaju ali pa kadar plešejo tam okoli svoj ples prave meglice, vidimo, da je ta temna lisa na- ravno okno, pravzaprav bolj na- ravni most. Se bolje se to vidi, če pogledamo skozi boljši dalj- nogled. Nad grapo se pne vitek most iz svetlega apnenca, ki daje pri- meren odsev na temnini grape. Ima približno deset metrov raz- pona, medtem ko je širok manj kot tri metre. Debelina je od tri do štiri metre, tako da je dovolj trden za težo obiskovalcev, ki pa morajo biti vešči plezanja, Če hočejo priti čezenj. Ker je grapa, čez katero se pne, precej nagnjena, je tudi globina pod mostom različna: od 15 do 30 metrov, odvisno, kje bi jo merili. Kdo je bil prvi prav pri njem, je težko ugotoviti. Skoraj go- tovo so bili to domačini, lovci ali pa pastirji, ki so na Sedlu ali pa na Planjavskih zelenicah pasli ovce, koze in takrat verje- tno oblezli vse robove in grape, kjer ni bilo potrebno pretežko plezanje. DOSTOP: Do mostu ne vodi nobena nadelana pot. Pod mo- stom in čez njega vodi plezalna smer. Možno pa je do njega priti po skrotju in dnin z označene poti. V vsakem primeru je po- trebno spremstvo primernega vodnika; za dostop izpod Sukal- nika bi bil mogoče zadosten vo- dnik za zahtevno brezpotje, za ostalo pa obvezno GV. S Kamniškega sedla gremo po označeni poti proti Planjavi, vse dokler ne prečkamo grape, ki prihaja s Sukalnika. TU za- vijemo s poti desno poševno navzdol v skrotje in po njem več kot 100 m navzdol vse do grebena pod izrazit grebenski steber, katerega vznožje je sla- bih 100 m niže od mesta, kjer se stikata grebena, ki omejujeta levo in desno stran grape pod mostom. Okoli stebra po travi in desno navzgor v grapo. Po njej pod mostom. Od Koče na Kamniškem sedlu približno uro in pol. Druga varianta, ki pa že zah- teva obvladovanje osnov ple- zanja, je po levi vstopni vari- anti Wisiakove smeri (nekdanji, sedaj pa povsem opuščen do- stop na Planjavo) in nato de- sno navzgor po drnu in skrotju do grebenskega stolpa, do kate- rega lahko pridemo tudi z ozna- čene poti - prej opisani dostop (Univerzalna smer) - in naprej v grapo (Pripravniška grapa). Po njej še približno 100 m pod most. Od Koče na Kamniškem sedlu uro in pol do 2 uri. Za tiste, ki obvladajo pleza- nje in imajo primerno opremo, pa je zelo zanimivo priti pod most ali po Pripravniški grapi (IV, I) ali po Pripravniškem ste- bru (IV+, II), to je po eni od dveh smeri v tem delu Planjave, ki se malo pod mostom združita. V tem primeru se lahko pleza najprej pod mostom, nato pa še čez njega in nadaljuje po smeri (grebenu) do označene poti pod Sukalnikom. Seveda pa to traja precej dlje, od vstopa v smer 3 do 4 ure. Za ogled mostu od daleč, s poti na Kamniško sedlo, pa ni potreben poseben vodnik, če imamo primerno znanje in veščino za hojo po označenih planinskih poteh, kar pomeni, da smo sposobni samostojnega, varnega vzpona na Kamniško sedlo. B. POLLAK Okno, pravzaprav most, v Pripravniški grapi v zahodni steni Pla- njave Povabilo v Grintovce Poletje je čas popotovanja v gorski svet. Ljubitelji narave, predvsem hribolazci, vsako leto skrbno načrtujejo pot, ki jo nameravajo prehoditi med svojim oddihom. Razumljivo je, da pri tem načrtovanju potrebujejo nasvete in navodila pla- ninskih društev oziroma izkušenih gorskih vodnikov. Tudi Slovenija je naposled začela tržiti svoje gore. S prospekti o manjših predelih in krajih, določenih vrhov in kočah seznanja pohodnike z navodili in pravili obnašanja v gorah. Planinsko društvo v Kamniku se z vso vnemo pripravlja za novo sezono. Na široko odpira vrata obeh domov na Kokrskem in Kamniškem sedlu. V ta namen je njen pro- pagandni in gospodarski odsek izdal ličen, barvni prospekt z opisom svojih postojank. S ponosom lahko trdijo, da je to prvi prospekt, ki ga je izdalo kako planinsko društvo, saj se zavedajo, da so še vedno tihi dejavnik pri pospeševanju turizma v svojem kraju. Zato tudi naj bi bilo »POVABILO V GRINTOVCE« dobrodošlo kot lokalni prospekt, ki spodbuja k hoji v gore tiste, ki jih pravzaprav sploh ni treba spodbujati, in navdušuje tiste, ki ne vedo natančno, kaj vse je v gorah lepega in dobrega. Največja vrednost teh reklamnih sporočil je v tem, da so konkretna: Slovenija nima samo gorskih verig, ki so lepe kulise, ampak čisto določene gorske vrhove in čisto določene poti, ob njih pa določene koče in domove. Veliko vsega tega imamo, zato se nam ni treba bati, da bi gorski popotniki hoteli ubirati samo nekatere poti, vendar pa jim je treba ponuditi čisto vse možnosti. Planinci v Kamniku vas vsekakor vabijo v ta prelepi gorski svet. V obeh domovih boste postreženi s tradicio- nalno gostoljubnostjo. Veseli bomo vašega obiska, še bolj pa vašega zadovoljstva in dobrega počutja v svetu pod Grintovci. Planinsko društvo /A. S. Ob kamniški obvoznici ODPRTA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO ZnrtO K lISnA avtomobilov Kamnik, Perovo 26, tel./faks: 812-888 • prodaja akumulatorjev TOPIA po tovarniških cenah z dveletno garancijo, pooblaščeni servis • VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah • avtoelektro oprema Iskra • olja CASTROL, VALVOUNE, UQUI MOLY, ELF, AGIP in olje za menjalnike CASTROL • filtri Donit, Champion, Fiamm • svečke CHAMPION za vse vrste vozil h • kompletni program svetil SATURNUS • žice sklopke, plina, števca in ročne • velika izbira sedežnih prevlek in avtopreprog za vse vrste vozil • avtoradiji in avtozvočniki z montažo NOVO: avtoradiji in avtozvočniki MTA po zelo ugodnih cenah Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od a do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure. Pojdimo spet čez Rigelj na Veliko planino V lanskem letu so nekaj lov- ske poti čez Rigelj obnovili in letošnji predlog tradicional- nega trimskega pohoda (prvi je bil leta 1980) na Veliko planino je ta, da gremo skupaj pogledat, kakšna je ta obnovljena pot. Pot ni markirana, vendar je zanimiva, saj tudi planinci radi včasih zaidemo na »prepove- dana« pota. Naučili smo se ob- našanja v gorah, tisti, ki pa tega še niso storili, imajo prav na takih pohodih in izletih prilo- žnost, da pridobijo določena znanja in izkušnje. Zato je prav zanimivo iti včasih tudi po po- teh, po katerih običajno ne ho- dimo. Ena takih je gotovo ta, po kateri naj bi potekala planirana tura. Toda že zaradi same poti, ki je ozka, saj je delana za lovce, ki so navajeni težkega terena, poleg tega pa zaradi področja, v katerem je pot, ta tura ni pri- merna za množičen obisk. Zbor bo v soboto, 3. junija 1995, ob 7.40 pod spodnjo po- stajo gondolske žičnice na Ve- liko planino na parkirišču ob cesti, kjer ustavlja avtobus. Ta odpelje iz Kamnika ob 7.20. Se- veda pa se da do tja pripeljati tudi z osebnim avtomobilom. Na zbornem mestu bo naj- prej predstavitev, po potrebi razdelitev v skupine, dogovor o režimu ture. Odhod bo ob 7.45. Po cesti bomo šli pod lo- vsko kočo na Kraljevem hribu, kjer je sedaj zanimivo gostišče. Po 15 do 20 minutah hoje se odcepi nemarkirana pot, ki se nadaljuje v zložnem dviganju vse do odcepa proti Sivniku.Tu se začne strmina. Pot je ozka in se vzpenja skozi redek gozd in travne strmali, tako da je po- trebna posebna previdnost. Ko se povzpne na greben, se malo položi in tudi gozd se zgosti. Nadaljevanje je enostavnejše, dokler ne pride do nekakšnega pomola, od koder je lep razgled proti jugu. Od tu pa do roba je še malo lahkega plezanja čez Rigelj, kakor pravijo strmi stop- nji. Ko bomo prestopili ograjo, bomo šli ves čas po robu pla- note, po brezpotju tik ob ograji, tako da bomo imeli razgled ne samo na sever in zahod, ampak tudi proti jugu. Mimogrede si bomo lahko ogledali tudi na- ravno znamenitost - Luknjo oziroma Wukno, kot ji v na- rečju pravijo domačini, in Za plečam spet prišli na označeno pot, ki jo bomo zapustili pri pa- stirskem naselju. Sledili bomo zahodni rob planote - Poljan- ski rob - in šli do Domžalskega doma. Tu naj bi bil tudi daljši počitek. Ko si bomo privezali duše, bomo šli skozi pastirsko naselje Velike planine in si mimogrede ogledali še naravno znameni- tost - Veternice. Sledil bo spust čez Konjščico na Dol in naprej do gostišča na Kraljevem hribu, kjer bo konec ture. Hoje navzgor (do planin- skega doma) je za okoli 4 ure, Pričetek sezone jadralnih padalcev Toplejši dnevi pomenijo tudi boljše pogoje za jadralne pa- dalce, pomlad pa je hkrati čas za pričetek prvih tekmovanj. Letošnja sezona je malo pozna zaradi obilice novega snega po hribih, sneg je namreč prepre- čeval nastajanje še ugodnejših termičnih pogojev. Že v začetku marca je član kamniškega kluba Polet, Rok Preložnik, kot član reprezen- tance Slovenije, odpotoval na svetovno prvenstvo v jadral- nem padalstvu, ki se je tokrat odvijalo na Japonskem. Rok je po odličnem začetku (32. me- sto) zbolel, izpustiti je moral štiri tekmovalne dni, tako da je na koncu zasedel 82. mesto. Domača tekmovanja v sklopu tekmovanj Liga 95 so se pričela 2. aprila na Lijaku nad Novo Gorico. Zaradi slabih ter- mičnih pogojev ni nihče prele- tel predpisane razdatje 66 km, najboljši tekmovalec je preletel 40 km, najbolje uvrščen član Poleta pa je bil Tomo Drolec na 7. mestu. Tudi letos Polet nastopa Z najštevilčnejšo klub- sko ekipo, močno pomlajena vrsta pa šteje 12 pilotov. Eki- pno so se najboljši trije člani Poleta uvrstili na 4. mesto, če- prav je letošnjo sezono ekipa sposobna tudi zmagati. Tudi le- tos so tekmovalcem priskočili na pomoč sponzorji Petrol, Re- stavracija Repovž, Fun fly, Alp sport, Urko, ki omogočajo tek- movalcem, da tekmujejo z naj- boljšo opremo v dobro organi- zirani ekipi. Seveda je poleg le- tenja potrebno še marsikaj po- storiti, da klub dobro deluje. Ena od glavnih nalog spomladi je ureditev pristajalnih mest in ureditev vzletišča na Veliki pla- nini, kjer bo predvidoma junija tudi tekmovalni dan Lige 95, kjer se pričakuje tudi mednaro- dna udeležba. Zanimanje za jadralno pa- dalstvo še naprej narašča, zato vabimo vse zainteresirane, da se pridružite razgibani klubski dejavnosti kamniškega kluba Polet. Vse potrebne informa- cije lahko dobite v športni tr- govini Alp sport ob obvoznici na Perovem. Poleg tekmovanj so kamniški jadralni padalci le- tos opravili tudi nekaj lepih preletov, čeprav nagaja nesta- bilno vreme. Drolec, Mrzlikar in Repovž pa so marca leteli že preko 50 km daleč. D. O. al^J smmmooviM gport simsšPommoPMMi ' PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 V športni trgovini vam nudimo: - GORSKA KOLESA SCOTT, HOOGER BOOGER, SCHVVINN IN DODATNO OPREMO TER REZERVNE DELE SHIMANO - IGLU ŠOTORE, OPREMO ZA POHODNIŠTVO IN PLANINARJENJE, TREKING ČEVLJI TREZETA - VSE ZA TENIS IN ŠPORTNA OBLAČILA V servisu vam servisiramo gorsko kolo in napnemo strune v teniški ali badminton lopar. Odprto od 9. do 12. In od 15. do 19. ure. navzdol pa za okoli 3 ure. Pot ni primerna za vrtoglave. To je lovska pot, ne planinska, že zato zahteva določeno izur- jenost in osnovno planinsko znanje. Potrebna je primerna oprema, obutev in kondicija. Začetna točka je okoli 540 m nad morjem, najvišja možna je fbčka 1666 m. V primeru slabega vremena (dež, sneg, občasen dež) tura čez Rigelj odpade, saj radi re- čemo: »Če že moram biti mo- ker, potem sem to raje doma, pod toplim tušem.« Z drugimi besedami povedano: če bo de- ževalo in bo vremenska napo- ved slaba, tura odpade, če bo pa samo rosilo in bo vremenska napoved dobra (izboljšanje že dopoldne), potem tura bo. Glede na vreme, stvarno sta- nje terena, števila udeležencev in vodnikov na dan ture so mo- žne še spremembe smeri, cilja, mest počitkov in podobnega. BOJČ SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861 SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL.: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 V REDNO DELOVNO RAZMERJE ZAPOSLIMO FANTA, STAREGA 20-25 LET Telefon: 811-624 (med 7. in 8. uro) al j 0609-612-284. 25. MAJA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 11 Iz dela organov Športne zveze občine Kamnik Organi Športne zveze v novi sestavi so po seji skupščine Špor- tne zveze že začeli z delom. Tako se je novo predsedstvo pod vod- stvom predsednika Staneta Zar- nika v aprilu dvakrat že sestalo. Na prvi seji so se pristojni dogovorili za način in metodo dela predsed- stva, izbrali podpredsednika zveze (Brane Bremšak), vsem ostalim svetom, odborom in komisijam pri Športni zvezi pa naložili nalogo, naj se čim prej sestanejo in sprej mejo svoje okvrrne programe dela. Prav tako so člani predsedstva na svoji prvi seji predlagali, naj se v bodoče na seje povabi tudi pred- stavnike lokalnih medijev, žal pa vsaj na naslednji seji s te strani ni bilo nikakršnega odziva, čeprav sta bila na sejo, kjer smo športniki razglabljali o sredstvih, ki jih ob- čina namenja za šport, vabljena tako kamniški župan kot občinska svetovalka za področje športa. Na tej drugi seji je predsedstvo Športne zveze (župan se je opra- vičil, namesto njega pa je težave športnikov skušal razumeti v.d. taj- nika g. Mlakar), največ časa po- svetilo osnutku občinskega prora- čuna, kjer se je jasno in nedvo- umno ugotovilo, da bo letošnja proračunska mošnja do športa še bolj zategnjena, saj - tako je vsaj bilo napisano v osnutku prora- čuna - občina Kamnik v letu 1995 ne namerava za tekoče vzdrže- vanje (in tudi ne za investicije) športnih objektov nameniti niti to- larja, kar z drugimi besedami po- meni, da se bodo morali športni objekti v občini preživljati popol- noma sami z lastno storitveno de- javnostjo. Tako globoko v doseda- njem obstoju in delovanju Špor- tne zveze še nismo šli, zato je predsedstvo Športne zveze spre- jelo odločne sklepe v zvezi s pro- računskimi sredstvi, namenjenimi za šport in jih kot take v pisni obliki posredovalo kamniškemu županu in občinskemu svetu. Na isti seji je predsedstvo tudi spre- jelo okvirni program dela celotne Športne zveze, ki je razdelan po posameznih področjih delovanja. Svet za predšolski šport je na svoji prvi seji sprejel glavne na- loge s področja delovanja, ki pa se nanašajo na izvajanje programa športne značke I, koordinacijo in izvedbo zimovanj in letovanj, izpe- ljavo akcije »Naučimo se plavati« in razširitev že izvajane dejavnosti v okviru redne vadbe za predšol- ske otroke, ki teče v okviru Špor- tne zveze. Prisotni na seji sveta so se stri- njali, da bi bilo v okviru sprejema- nja nacionalnega programa športa napeti vse moči vsaj za eno otro- ško športno šolo, prav tako pa so se dogovorili, da bodo v prihodnji se- zoni pripravili nekaj akcij tekmo- valnega značaja za najmlajše. Žal svet za šolski šport ni bil sklepčen, tako da je predsednik Milan Kerec predlagal sestanek takoj po prvomajskih praznikih. Pred šolskimi športniki so namreč še republiška ŠSD prvenstva, v ob- činskem merilu pa še Atletski me- morial Rudija Friedla in zaključna prireditev v tekmovanju za naj- boljšo ŠŠD in najboljše posame- zne športnice in športnike. Svet za športno rekreacijo si je v okviru svojega rednega pro- grama zadal izjemno zahtevno nalogo priprave koledarja špor- tno-rekreacijskih prireditev v ka- mniškem prostoru. Naloga je zah- tevna, predvsem zaradi še neiz- delanega informacijskega sistema. Prav tako bo ta svet spremljal že ustaljene in poznane športno-re- kreacijske prireditve, kot so to šte- vilne občinske lige in tekmovanja, skušal pa bo realizirati že začrtani projekt športnih vikendov v Ka- mniku. Med sveti pri Športni zvezi je vsekakor svet za vrhunski in tek- movalni šport tisti, ki v okviru svojih pristojnosti odloča o naj- več sredstvih, namenjenih za šport. Tako bo svet spremljal uresniče- vanje sprejetih kriterijev za deli- tev sredstev za dejavnost in za vr- hunske športnike, verjetno pa bo moral izdelati podobne kriterije za delitev sredstev iz sklada za izobraževanja. Prav tako bo mo- ral dodelati kriterije za ocenjeva- nje profesionalnih trenerjev. Člani sveta menijo, da ne bi bilo slabo, če bi imeli ustrezno evidenco teren- skega kadra v klubih, saj so uspehi posameznih ekip v veliki meri od- visni od sposobnosti in učinkovito- sti trenerjev. Komisija za kadrovska vpraša- BK Virtus uspešen proti Primskovem in Prestranku Balinarji Virtusa so v 3. in 4. kolu uspešno nada- ljevali svojo tekmovalno pot v I. državni ligi. Na domaČem igrišču so premagali ekipo Primskovega z 11:5, v gosteh pa so bili na postojsnekm igrišču boljši proti Prestranku 12:4. Na domačem igrišču pa so morali zmago prepustiti prekaljenim Jeseni- čanom s 4:12. Samo nekaj podatkov o igri Virtusa proti Prim- skovem. V igri dvojic sta Grega Golob ter Ivo Kore- tič in Dušan Rak morala prepustiti zmago naspro- tnim dvojicam z 9:11 in 9:13. Rezultat sta v klasični igri posameznikov izenačila Dušan Prijatelj (13:8) in Cveto Lanišek (11:8). V hitrostnem izbijanju je bil boljši Grega Golob, kije sotekmovalca Primsko- vega odpravil s 26:18. Dodatni točki je priboril še Cveto Petek v natančnem izbijanju. Končni rezultat pa sta postavila v krogu Cveto Lanišek (16:16) in Jože Žirovnik (20:19) Zagnani balinarji dupliškega Virtusa so tako kot novinci v I. ligi v petih kolih iztržili deset točk, kar je vsekakor spodbuden rezultat. F. S. Balinarji Virtusa (levo) in Primskovega pred tekmo na dupliškem balinišču 75 let kamniškega nogometa (8) Napori niso bili zaman. NK STOL je z igranjem v najvišji re- publiški ligi v sezonah med leti 1981 in 1990 dosegel svoj tekmo- valni vrh. To je bil hkrati tudi najvišji tekmovalni nivo v kamni- ški zgodovini nogometa, kajti mo- štvo je spadalo v ožji krog teda- njih najboljši slovenskih klubov. Igralo je v konkurenci Maribora, Mure, Kopra, Izole, Rudarja in se z njimi merilo povsem enako- pravno. Celo več. Na Duplici je »padel« Maribor, slovenski prvak, na koprski Bonifiki pa so igralci STOLA izvlekli remi s Koprom, vstopajočim v 2. zvezno ligo. Ti- stikrat so si »Stolovci« prislužili prvo denarno premijo. Bila je iz- jema glede na pravilo, kajti igralci so od kluba prejemali le potrebno športno opremo in malico po tek- mah. Klub pa je nadaljeval že kar nesrečno kamniško tradicijo v zvezi s prevozi na tekme.Tokrat je bil vzrok avtomobilski »par-ne- par«. Igralci V času, koje bil pojem »Dream -team« še popolna neznanka, so navijači NK Kamnik že leta 1972 napadalno petorko svojega kluba imenovali »sanjski napad«. V pe- terici Koželj, Bunc, Mali, Jančigaj in Medmeš je slednji s številko 9 zasedal posebno mesto. Miha Medmeš, pionir od leta 1954, član od 1962 do 1976 in kasneje tre- ner članske enajsterice, je bil strah in trepet vratarjev širom po Slo- veniji. Zadeval je z vseh položa- jev in načinov, najslajše mu je bilo pod prečko. Preizkusil se je tudi v Olimpiji, toda okolje sonč- nih neveljskih travnikov je zanj bilo močnejše. Na teh travah sta vzklila še dva igralca: Roman Tor- kar, spreten branilec, sposoben ujeti lastno senco, in Stane Novak, krilni napadalec, danes prva vio- lina moštva, segal bi do krošenj, če ne bi poznal tiste »ogledalce, ogledalce na steni, povej....« Jure Slapničar, agilnost in raci- onalnost, brata Mali, tehnika, di- stribucija, Marjan Urh, recepcija, moč, karakter. Milomir Mandič in Janko Poljanšek, Santosova šola Goltezovega vrta, Mandič je oku- sil tudi terene 2. zvezne lige. Peter Fischer, ljubljanska okrepitev, ver- ziranost, »il presidente«. Tudi Dupličani so jih imeli. Pr- voligaški poker asov: vratar No- vak in igralci Kavčič, Fricelj, Bu- kovec. Imeli so vse odlike dobrih nogometašev, dodali so še nepre- cenljivo izkušenost. Njihovi sko- raj sodobniki igrajo še danes: vse- stranski Cvijanovič, skočil bi do 1. nadstropja, Hajdinjak, koordi- nator Jeglič, skalpelovsko preci- zni Juvan... Najdemo jih pri dana- šnjih drugoligaših in tretjeligaših. Morda kdo od njih svojo športno jesen preživlja tudi v zadnji, 5. ligi, ampak vsem je skupno eno: lep del svoje mladosti so zapisali žogi in ji posvetili svoja najlepša leta. Malokateri od njih bi se danes po- novno odločil drugače. M. MIHELČIĆ nja pri Športni zvezi si je za stalno nalogo zadala tekoče spremljanje dela in uspehov kamniških špor- tnikov in športnih delavcev, saj si člani komisije želijo, da na vsako- letni prireditvi, ko se podelijo pri- znanja najboljšim športnikom in športnim delavcem, priznanja do- bijo res najboljši. Še največ dela pa v prihodnjem obdobju čaka odbor za vzdrževa- nje in izgradnjo športnih objek- tov. Zadeva zveni nekoliko para- doksalno ob že omenjenem dej- stvu, da se občina do vzdrževanja športnih objektov precej mačeho- vsko obnaša, toda športne objekte je potrebno stalno tekoče vzdrže- vati, zato odbor ne namerava dr- žati križem rok. Naloge so si v odboru razporedili po posameznih pomembnejših športnih objektih, podrobnejša analiza pa bo v pri- hodnjih dneh dala tudi spisek pre- dnostnih del in nalog s tega podro- čja. Novoizvoljeni športni delavci pri Športni zvezi so resno zastavili v novem mandatnem obdobju, res pa je, da smo trenutno lahko le v fazi dogovorov, saj ne vemo, ka- kšno rezinico nam bo odrezal tisti, ki nam tudi sicer reže kose prora- čunske pogače. OLAF GRBEC Kamničamso z navdušenjem pozdravilikolesarje, še posebejprve tri, katerim je župan Tone Smolnikar izročilspominska priznanja. V Kamniku cilj I. etape mednarodne kolesarske dirke Tudi letos je kamniški organiza- cijski odbor prve etape dirke po Sloveniji pripravil prisrčen spre- jem številnih tekmovalcev in go- stov. Občina Kamnik je bila pokro- vitelj cilja prve etape tretje kole- sarske dirke »Po Sloveniji« - od Otočca do Kamnika. Lepo sončno popoldne, 8. maja, je bilo kot naročeno, saj se je na cilju zbralo mnogo gledalcev, ki so prišli pozdravit hrabre in garaške kolesrje. V center Kamnika je čez ciljno črto prvi pripeljal 28-letni kolesar ljubljanskega Roga Robert Pinta- rič. Na slovesnosti mu je rumeno majico pomagal obleči naš župan Tone Smolnikar. Prostor na zma- govalnih stopničkah sta si zagoto- vila še Italijan Marco di Renza in nemški profesionalec Thomas Fle- iseher. Slovenski uspeh je s četrtim mestom polepšal Gorazd Štangelj. V rumeno majico oblečenega, nosi jo vodilni v skupni razvrsti- tvi, Roberta Pintariča so številni gledalci pozdravili z bučnim apla- vzom. Z zanimanjem so prisluhnili njegovim izjavam o naporni 163 km dolgi progi od Otočca do Ka- mnika, ki jo je prekolesarilo 118 tekmovalcev iz 13. držav. Zlasti na- porna je bila zanj proga skozi Sa- vinjsko dolino. Ob koncu je Ro- bert zmogel dovolj moči in za pol dolžine kolesa premagal italijan- skega šprinterja Marca di Renza. Na slovesnosti je župan Tone Smolnikar trem najboljšim podelil spominska priznanja. Vsem priso- tnim je izrekel prisrčno dobrodo- šlico in jih povabil, da še kdaj obi- ščejo-to naše lepo mesto v vznožju kamniških planin. Za skrbno organizacijo spre- jema udeležencev in spremljeval- cev na cilju I. etape tretje kolesar- ske dirke Po Sloveniji je predse- dnik organizacijskega odbora ce- lotne tekme Ivan Bizjak občini Kamnik podelil spominsko prizna- nje. Številnim gostom je organiza- cijski odbor občine Kamnik, pod vodstvom Bogdana Jamska, pri- pravil sprejem in predstavitev Ka- mnika. VERA MEJAČ Minister Pavle in gorsko kolesarstvo Letošnja sezona se za gorsko kolesarstvo ni začela vzpodbudno. Sprejeta je bila vladna uredba, ki naj bi preprečevala vožnjo z mo- tornimi vozili po Pokljuki in po- dobnih lepih kotičkih Slovenije, se- veda izven kategoriziranih cest. Po- leg motornih terenskih vozil so v uredbo vključili še kolo. V najve- čji nevarnosti so bila tekmovanja, ki jih ni brez stezic in slabih kolo- vozov. Po makadamu se lahko vo- ziš tudi s ponijem. Po pogovorih z ministrom Pavletom Gantarjem je vlada le sprevidela napako. Nekaj tekem pa je že odpadlo. Prva leto- šnja tekma se je tako odvijala v Bo- hinju in to celo že na območju Tri- glavskega narodnega parka. Klub Alpe 94 je s svojim sponzorjem Red Buli privabil vse najboljše sloven- ske Mtb-erje. Konkurenca je bila podkrepljena z madžarskimi repre- zentanti in z avstrijskim zvezdni- kom Ekkehardom D6rschlagom na čelu. Šest krogov po 6 km z višin- sko razliko 140 m je bilo dovolj za utrujenost in naslednji vrstni red: 1. DOrschlag, 2. Otto, 3. Duga (oba Madžarska), 4. Sandi Srdar, 6. MM. Smolo z okvarami na kolesu sta imela vodilna slovenska kolesarja Jauk in Brelih, ki sta tudi odstopila. Pri mladincih sta kamniška nara- ščajnika za las zgrešila zmagovalne stopničke. Tadej Trobevšek formo načrtuje za kasnejše tekme, prese- netil pa je Jure Podbevšek s pogu- mno vožnjo po bohinjskih stezicah. Uvrščena sta bila na 4. in 5. me- sto. Na kakršnem koli ekipnem tek- movanju bi se Kamničani uvrstiU na sam vrh. Tako pa smo žal raz- kropljeni po različnih klubih (Uni Team, Stop Team, Proloco Scott). Tekmovali smo tudi zunaj meja Slovenije, kjer s takimi prepovedmi nimajo problemov. V zamejskem Devinu je nastopil najhitrejši ka- mniški kolesarski serviser Sandi Sr- dar. Priložnost za delovni trening je imel tudi na progi, kjer je ob- stal z okvaro menjalnika. Seveda ni mogel nadaljevati, čeprav je imel dober položaj, da bi se zavihtel na stopničke. Svoje kolo je v Vrbi - Veldnu ob Vrbskem jezeru na Ko- roškem servisiral tudi Tadej Trobe- všek. Upov na lepo mladinsko me- dnarodno zmago je bilo konec s po- čeno zračnico. Pisec teh vrstic je na istem tekmovanju samo pedala vr- tel in stopil na tretjo stopničko med člani. Tadej Trobevšek je v začetku maja videl in doživel svetovni pokal v gorskem kolesarstvu. Udeležil se je nam najbližje četrte tekme serije Grundig v croscountriju v Budim- pešti. Čeprav je še mladinec, je Ta- dej nabiral izkušnje med največjimi mojstri MTB saj mladinske katego- rije na tem tekmovanju ni. Zaradi množičnosti vse udeležence, razen 50 prvouvrščenih po točkah za SP, čakajo kvalifikacije. Sobotno kvali- fikacijsko tekmo je Tadej uspešno prestal. Na nedeljsko glavno dirko seje uvrstilo še 90 od 150 kolesarjev na startu v soboto. Po doseženih mestih je imel Tadej štartni prostor pri koncu 140 članske karavane, vendar se je pogumno boril s tekmeci in s progo po stezicah parka (60 km, 2000 m viš. razi.). Vzpodbudno 81. mesto in nove tekmovalne izkušnje mu bodo koristile pri nadaljevanju kolesar- ske kariere. METOD MOČNIK Naučili smo se plavati Osnovna šola Komenda-Moste in Agencija za šport iz Ljubljane sta bila v mesecu februarju organi- zatorja petdnevnega plavalnega te- čaja v tivolskem bazenu. Iz leta v leto ugotavljamo, da je plavalna pismenost naših učencev pred odhodom v letno šolo v naravi zelo različna. Izrednega pomena je predhodno učenje plavanja v po- kritem bazenu. Učenec bo svoj čas v naravi polneje užil, če bo vsaj delno obvladoval plavalno veščino. Seveda plavanje v pokritem bazenu ne more nadomestiti šole v naravi, lahko pa koristi pri izvedbi plaval- nega programa. V letošnji plavalni tečaj je bilo vključenih 55 učencev tretjih razre- dov iz OŠ Komenda-Moste. Tečaj je trajal pet dni, skupaj 8 ur. Po- glejmo si rezultate. Na uvodnem preizkusu je bil en učenec ocenjen z oceno plavalec pripravnik, kar pomeni, da je sposoben preplavati razdaljo 25 m v globoki vodi, 9 učencev je bilo ocenjenih kot slabši plavalci, kar 45 učencev je bilo po- polnih neplavalcev. Na končnem preverjanju so bili rezultati naslednji: od 55 učencev, ki so bili vsaj 4krat prisotni na pla- valnem tečaju je 46 učencev plaval- cev. 22 učencev je preplavalo razda- ljo 50 m v globoki vodi in s tem osvojilo »bronastega delfinčka«, 17 učencev je v globoki vodi prepla- valo razdaljo 25 m, ti so poštah' »plavalci pripravniki«, 7 učencev je bilo sposobnih preplavati razdaljo od 15 do 25 m, 9 učencev pa je ostalo neplavalcev. TI niso popolni neplavalci, saj so sposobni potopiti glavo v vodo ali pa drseti po vodi. Zagotovo bodo splavali v letni šoli v naravi. Učenci so imeli vsak dan dve uri pouka, po malici pa so se s po- sebnim avtobusom odpeljali v Lju- bljano. Cena tečaja je bila 2800 SIT, vsebovala pa je vstopnino za bazen, avtobusni prevoz in plačilo plaval- nih učiteljev. V zadovoljstvo učen- cev in njihovih staršev bomo posku- šali podoben plavalni tečaj organi- zirati tudi v naslednjem šolskem letu. RAFKO LAH 12 KAMNIŠKI OBČAN kronika 25. MAJA 1995 Tudi to se je zgodilo v aprilu Ukrajinke tudi v Kamniku? 2. 4. PP je bila preko radio- amaterja obveščena, da se je na Kamniškem vrhu pri padcu po- škodovala neka ženska. Na kraj so odšli policisti in gorski reševalci ter ugotovili, da je S. M. tik pod vrhom zdrsnilo in da je padla po melišču, potem pa drsela približno 200 m po pobočju navzdol. Občanka je bila hudo telesno poškodova- na. Reševalci so jo odnesli pod Kamniški vrh, od koder je bila odpeljana v UKC. 4. 4. V tovarni Svilanit je v oddelku Tkalnica na tkalnem stroju nastal požar. Na kraj ne- sreče so prišli policisti ter ko- misija UKS Ljubljana, ki bo poskušala ugotoviti vzrok po- žara. 5. 4. Neznani storilec je po- noči vlomil v gostinski lokal na Črnivcu in iz notranjosti odne- sel več predmetov. Opravljen je bil ogled kraja dejanja; za storilcem še poizvedujejo. 7. 4. Neznani storilec je po- noči odpeljal osebni avtomobil znamke GOLF VRG LJ 69-41S temnomodre barve iz- pred stanovanjske hiše ulice L. Stiasnvja. Če bi kdorkoli kaj vedel o omenjenem vozilu, naj to sporoči na PP. v semaforiziranem križišču v Šmarci je prišlo do prometne nesreče. C. A. je pri zavijanju iz obvoznice v smeri Domžal izsilil prednost vozniku A. V., ki je vozil naravnost v smeri Mengša proti Kamniku. V ne- sreči je M. I. dobil lažje telesne poškodbe. Sledi predlog. J. M. pri kontroli prometa ni ustavil na znak policistov in je odpeljal naprej. Policisti so od- peljali za njim. V bližini doma je J. M. ustavil vozilo in zbežal proti hiši. V temi se je udaril ob kmečki voz, ki je bil pod na- streškom, ter si pri tem zlomil nogo. Odpeljan je bil v UKC. 8.4. Neznani storilec je pre- ko noči iz odklenjenega parki- ranega osebnega avtomobila na Jakopičevi ulici odmontiral Popravek! V rubriki Skozi občanovo oko v prejšnji številki se ime slikarke, ki je razstavljala v Ar- boretumu, pravilno glasi Vera Trstenjak. Imenovani in bral- cem se za napako iskreno opra- vičujemo! Uredništvo avtoradio in ga neznano kam odnesel. Za storilcem še poiz- vedujejo. Patrulja je legitimirala tri dr- žavljanke Ukrajine, ki pri sebi niso imele osebnih dokumen- tov. Ugotovljeno je bilo, da so ilegalno vstopile iz Madžarske v Slovenijo, kjer jih je sprejel O. Z. in jih odpeljal k sebi domov. Nato so se neprijavlje- ne nastanile v prenočišču Bun- der. Ker Ukrajinke niso imele osebnih dokumentov, niso mo- gli ugotoviti njihove identitete, zato so bile odpeljane v Pre- hodni dom za tujce Prosenja- kovci in kasneje odstranjene iz države. 10. 4. Na PP se je /.glasila občanka in povedala, da jo je fizično napadla D. H., ker naj bi imela ljubezenske stike z njenim možem D. R. Pretep je sicer preprečil mož D. R., vendar je D. H. vzela betonski stebriček in začela tolči po osebnem avtomobilu prijavite- ljice B. M. ter ji pri tem poško- dovala precej delov vozila. 11. 4. Patrulja je ustavljala vozilo, ki ga je vozil L. M., vendar ta ni zaustavil ter je kr- šil CP predpise vse do Ločice, kjer je bil s pomočjo mozirske patrulje zaustavljen. L. M. je bil priveden na PP, kjer je bil zoper njega napisan predlog sodniku za prekrške. Na Križu je prišlo do pro- metne nesreče. P. K. je v bliži- ni hiše št. 79 začel prehitevati tovorno vozilo, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pravil- no pripeljal H. J., nakar je pri- šlo do trčenja. P. K. je dobil sled poškodbe, H. J. pa lahke telesne poškodbe, zaradi česar je bil odpeljan v UB KC. 15. 4. V Mostah v bližini čr- palke na regionalni cesti Mo- ste-Mengeš je prišlo do pro- metne nesreče, v kateri je P. A. v bližini prehoda za pešce trčil v otroka - kolesarja, ki je prečkal vozišče. Pri trčenju je V. B. zadobil telesne poškodbe in bil odpeljan v UB KC. Ogled kraja je prevzela patru- lja prometne policije iz Ljub- ljane. 20. 4. V Buču se je zjutraj pripetila prometna nesreča, povzročitelj pa je z vozilom od- peljal v smeri ; proti Celju. O tem so bile obveščene vse patrulje. Na kraju je bilo ugo- tovljeno, da je voznik tovorne- ga vozila v levem nepregled- nem ovinku izven naselja Buč vozil po levi strani vozišča, za- radi česar se je moral C. A. umikati desno izven vozišča, da bi preprečil čelno trčenje. Pri tem pa je ob vozišču trčil v be- tonski oporni zid. Vozilo je na- to odbilo nazaj na vozišče, kjer se je prevrnilo na streho. Voz- nika tovornega vozila je izsledi- la patrulja prometne policije iz Celja. Zoper povzročitelja ne- sreče sledi predlog. 21. 4. Na Ljubljanski cesti v križišču s Kersnikovo je pri- šlo do prometne nesreče. A. Č., ki je iz Ljubljanske zavijal na Kersnikovo,Je izsilil pred- nost vozniku J. Z. Po trčenju je A. Č. odpeljal s kraja proti do- mu ter se kasneje sam vrnil na kraj. Zoper oba udeleženca je bil odrejen preizkus z alkote- stom; pri J. Ž, je bil ta negati- ven, A. Č. pa je alkotest od- klonil. 23. 4. V Soteski se je otrok vozil s kolesom po dvorišču po strmini in pri tem zapeljal na regionalno cesto Ločica-Kam- nik. V tem trenutku je tam pra- vilno peljal voznik O. A., ki kljub zaviranju trčenja ni zmo- gel preprečiti. Otrok je padel po vozišču. Starši so ga odpe- ljali v ZD, kjer so ugotovili, da ni dobil hujših telesnih po- škodb. 24. 4. Člani GRS so bili ob- veščeni, da se M. A. ni vrnil s Kisovca. V iskalno akcijo so šli tudi policisti. Ob dvanajsti uri so našli poškodovanega M. A. na poti med Sv. Primožem in Kisovcem. M. A. je med potjo zdrsnilo in je drsel pri- bližno 10 m po poti, pri čemer si je zlomil nogo. Z nosili so ga prinesli v Dom na Kisovcu, od koder so ga s helikopterjem MNZ prepeljali v UB KC. 27. 4. V Zduši se je malo pred polnočjo pripetila pro- metna nesreča. V. M. je zaradi neprilagojene hitrosti obrnilo na desno in je bočno drsel v smeri vožnje. V tem trenutku je pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila R. M. Prišlo je do trčenja, pri čemer so udeleženci dobili telesne po- škodbe. Najhuje poškodovani so bili odpeljani z vozilom prve pomoči. Povzročitelj V. M. je bil preizkušen z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 1,10 g/kg alkohola v izdihanem zra- ku. Odpeljan je bil tudi na stro- kovni pregled. Prav tako je bil za R. M. odrejen strokovni pregled, ki so ga opravili v UKC. Zoper kršitelje sledi predlog. 28. 4. Policisti so bili obveš- čeni, da se v stanovanjskem bloku na Klavčičevi ulici sliši neznosen jok in kričanje otro- ka. Policisti so na kraju ugoto- vili, da so starši opravljali obred obrezovanja pri štirilet- nem sinu. O zadevi so obvestili ZD Kamnik in UKS UNZ Ljubljana. DGV iiifniMM SERVIS Prešernova 1/a, PWW TRGOVINA tel. 722-107 Akcijska prodaja! - pralni stroj Gorenje PS 906 49.900,00 - BTV Voyager 51 TTX 49.900,00 Ugodna prodaja: * zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, hladilniki, pralni stroji... * BTV Gorenje in Schnelder, ekran od 37 do 70 cm, vtdeorekorderji in glasbeni stolpi - 10% popust * KOPALNIŠKI BLOK - Gorenje (omarica z umivalnikom, šir. 160 cm) 91912 SIT Brezplačna dostava. Plačilni pogoji: - 10% gotovinski popust - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov, minimalne obresti Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojlerji, PE POHIŠTVO (tel. 816-296) Kuhinjsko in sobno pohištvo: - izredni pogoji v mesecu maju: - 18-mesečni kredit - fiksne 19% obresti - samo 5% poiog TAKIH KREDITNIH POGOJEV NIMAJO NIKJER DRUGJE! PE ELEKTRO-ŠPORT (tel. 831-436) AKCIJSKA PRODAJA AKUSTIKE DO 31 5J. Glasbeni stolpi, barvni TV, videorekorderji znamk GRUNDIG, GOLDSTAR, SAMSUNG, GORENJE po ugodnih cenah - barvni TV GRUNDIG (37 cm) samo 43.260 SIT - barvni TV GRUNDIG (51 cm) 66.310 SIT - VCR PHILIPS samo 44.070 SIT NE ZAMUDITE! PE OBLAČILA (tel. 831-369) - ZNIŽANE CENE DO 50% za opuščene programe ženske, moške in otroške konfekcije - Zaradi skorajšnjega zaprtja trgovine DODATNO 20% ZNIŽANJE PRI PLAČILU Z GOTOVINO! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! nAAannAnnnflAOaAAAartoaAflnAAAnnaAnAAAflnnAaoaaftaoaoooaoaaDAa Mali oglasi V Kamniku ali okolici kupim zazidljivo parcelo. Tel.: 811- 340. V Kamniku prodam 500 kg se- na. Tel.: 817-096. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Varstvo za 3-letnega fantka na vašem ali našem domu iščem. Tel.: 811-018 (Nožice). Hladilno skrinjo LTH, 340 I, brezhibno, prodam za 15.000 SIT. Tel.: 814-416, zvečer. Garsonjero, enosobno ali dvo- sobno stanovanje najamem v Kamniku ali okolici. Predpla- čilo (možen odkup). Telefon: 832-339, 817-410. PRODAJA ZRELIH VRTNIH JAGOD od 1. junija dalje vsak dan od 16. ure dalje. Jenko, Mlaka 16, Komenda (200 m od Lončarskega podjetja) SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa) tel.: 723-324, 727-897 Delovni čas: 9.-12., 15.-17. ure sobota: 9.-12. ure AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolle 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. WindQW$ 95 se nevarno približujejo !! Zagotovite si dobre štartne pozicije !! WiMQW^jQi^WQrkgroups 3.TL_E£ najboljša štartna pozicija !! Windows True Type Font Pack EE brezplačno !!! Uosojom Casiopea Informatika d.d.d. Glavni trg 26, Kamnik tel/fax 061 832-110 TRGOVINA S TEKSTILOM ( Vrhpolje 39/a, j Kamnik, tel.: 832-331 s&s mm izbira * moških suknjičev, hlač * ženskih oblačil (bluze, hlače, krila) * ženskega spodnjega perila Liberty, Querematto, Voila * športnega programa Campaniola, Girnnazium, lA/ampum Delovni čas: od 9M9", ob sobotah od 8h-l2h PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI IZBIRI IN KVALITETI! Vabljeni! Trgovina z instalacijskim materialom Monter & Co. Kamnik, Perovo 26 (v TPC ob kamniški obvoznici) tel./faks: 813-133 Po izjemno ugodnih cenah: - radiatorji Korado - peči Sime, CFF - vodovodne mešalne baterije Armal - bakreni inštalacijski material - in drugo Nudimo montažo! Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično! Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Otbtm Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) TeL 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAKI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! * 111.11111111111111111 m 11 itii 111 t"t'i 111111 r i rrrrrn n 11111 rrrri 25. MAJA 1995 oglasi - zahvale KAMNIŠKI OBČAN I %} Trgovina Odprto: 9.—19. ure sobota: 8.—13.ure Moste 807H Komenda tel.:841-524 j^JffSSg** * I6KAČE * AVTOHMŽI I3.SM SIT * SEDEŽE ZA KOLO 4.995 SIT VSE NA ENEM MESTU! i ! Vrtnarija Gašperlin Moste 99, Komenda tel.: 841-471 Cvetje za balkone in parke: verbene, slovenke, vodenke, lobelije, begonije... | Velika izbira, ugodne cene! Prodajamo na debelo in drobno. I_______________________________________________________________________________________________I Glej, zemlju si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 69. lelu življenja je zastalo plemenito srce našemu dragemu očetu, staremu očetu, bratu in stricu ANDREJU SEVERJU iz Kamnika Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih spoznanja krute resnice pomagali, nas bodrili, nam izrekli sožalje, naSemu dragemu poklonili cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Hvala tudi sodelavcem Stola, duhovniku, govorniku in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: hčerka Tatjana z otrokoma, sin Andrej, sestri Tonka in Zora z družino Kamnik, Priština, Beograd, Čajetina, maj 1995 Spoštovani MP** š^t* • metrsko blago: nemška viskoza, lan, bombaž, mlcro flbra, muslln, čipke, Indijski bombaž - VSE ZA POLETNE DNI V NOVIH MODNIH VZORCIH • nudimo šiviljski pribor In oblačenje gumbov • oblačila za otroke In odrasle: bluze, srajce, mlkice, hlače, nogavice, spodnje perilo, kopalke, otroški kompleti... • otroški traktorji, tridkli In kolesa vam ugodno nudi LANEN CVET v Mostah 74 odprto: 9h-12h In 14n-19h, sobota 8h-13h. TRGOVINA AJDA (NASPROTI tovarne STOL) tel.: 813-892 DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 v soboto od 7.30 do 17.00 v nedeljo od 8.00 do 12.00 V trgovini AJDA vam ob že tradicionalno najnižjih cenah celotnega asortimana prehrambenih izdelkov, čistil in kozmetike ponujamo Se dodatno ugodnost - ZAMIK PLAČILA VAŠEGA NAKUPA PRI PLAČILU S ČEKI: LB, PBS, SKB, A-BANKA- NAKUP NAD sit ZAMIK PLAČILA DO 1.500.00 15 dni 2.000,00 16 dni 2.500.00 17 dni 3.000.00 18 dni 3.500.00 19 dni 4.000,00 20 dni 4.500.00 21 dni 5.000.00 _22 dni 5.500.00 23 dni 6.000.00 24 dni + 10 dka KAVE 6.500,00 30 dni Ob boleči izgubi nase drage VERICE SCHLEGL se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano spoštovanje, izreCena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev v Kamniku za trud in pomoč v zadnjem obdobju njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, govornikoma Gozdne uprave in Društva upokojencev v Kamniku za poslovilne besede, pevcem za pesmi ob slovesu in g. župniku za pogrebni obred. Vsi njeni Maj 1995 UŽIVAJTE OB NAKUPU V NOVI TRGOVINI |KARP DEKOR USNJARSKA 9 TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * PREPROGE DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE PVC POSODE IN RAZNE ŠČETKE ZA ČIŠČENJE IN BARVANJE Odprto od 9. do 19. ure, oh sobotah od 9. do 13. ure. Pomlad na vrije nas prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi oče. stari ata, pradedek in brat PAVEL ALPNER iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in tovarni Stol za izrečeno sožalje, podarjeno evetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, Stanetu Balantiču, praporščakom in govorniku za besede slovesa, Žalujoči: vsi njegovi Godič, Stranje, Krcgarjevo, Bislričica, april 1995 Tako rad si Živel, imel si nas rad, a huda bolezen ti moč je izpila, za te ni več sonca, čeprav je pomlad, zdaj v objemu očeta te krije gomila. Žalostni in nemočni smo v komaj 44, letu življenja izgubili našega dragega sina in brata FRANCA HRIBARJA iz Srednje vasi Vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in gasilcem, ki ste nam v času njegove bolezni in v dneh slovesa stali ob strani, mu poklonili cvetja in sveč, se poklonili ob njegovi žari in ga spremili na zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni GD Srednja vas za častno stražo, poslovilne besede in pokop, sosedom Barbnim in prijatelju Tončku Burji za veliko pozornost in pomoč, gospe Tanji KoroSec za tolažbo in lajšanje njegovih bolečin v času bolezni, delavcem Heliosa Oljarne, Toka in Kika in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Srednja vas, Domžale, april 1995 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob smrti nase drage mame, stare mame, sestre in tete MANCE KRIŽAJ roj. Burgar iz Smarce se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri- jateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za mase in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom ZD Kamnik za skrb in zdravniško pomoč, se posebej dr. Logarjevi. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, društvu upokojencev in tovarni Stol. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Šmarca, maj 1995 Odšla si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. ZAHVALA V 94. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga rnama, babica, prababica in praprababica KATARINA SLAPAR roj. Kožlakar, p.d. Jurčetova mama interniranka taborišča Burkhausen Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in našim nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Julki Šuštarjevi za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje,' kakor tudi dr. Borisu Kralju in dr. Pfajfarjcvi, predstavnikom ZB Kamnik, sestri Ani-Mariji Štele, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in izvajalcu Tišine. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: vsi njeni Sp. Palovče, april 1995 | Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA j V komaj 44. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča MARIJA RIHTAR roj. Virijant iz GradiSča 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno .sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni April 1995 1 D KAMNIŠKI OBČAN 25. MAJA 1995 --------------------------NAPREDEK---------------------------- AKCIJSKA PRODAJA VNAPREDKOVEM SALONU POHIŠTVA Na 600 m2 v centru Domžal — ob blagovnici Vele — lepa izbira vseh vrst pohištva in vrtne opreme po ugodnih konkurenčnih cenah in izvrstnih kreditnih pogojih na 6, 9, 11, 12 ali 18 mesecev Spalnica Avon (Slovenijales Brežice) že za 111.350 Sit — gotovinsko plačilo V primeru kreditiranja na 6 mesecev: 4,44% obresti, polog 16.900,00 6 obrokov po 16.475 Sit 12 mesecev: 8,27% obresti, polog 23.890,00 12 obrokov po 8.037,00 Sit 18 mesecev: 12,25% obresti, polog 23.950,00 18 obrokov po 5.550,00 Sit Vrtna garnitura Brioni (Meblo) že za 23.370 Sit (miza in 4 stoli) PVC vrtna garnitura (miza in 4 stoli) uvoz iz Italije — 6.855 Sit Jogi vzmetnice že za 10.300 Sit Stoli vrtiljaki (otroški) od 5.000 Sit dalje Stoli kuhinjski že od 3.900 Sit dalje Bogata ponudba sestavljenega programa Vega (Garant) in Tempo (Alples) Gotovinski popust od 5 do 25% __________Možnost dostave na dom!__________ POSEBNA PONUDBA na elektro oddelku Blagovnice Vele Svetila — uvoz iz Italije do 30. 6. 20% ceneje pri plačilu za gotovino in 10% ceneje pri ostalih oblikah plačila. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI ToTi Attemsov trg 9 Gornji Grad Tel.: 063/843-236, 843-007 Faks: 063/843-236 Prodaja in servis vozil ŠKODA. Prodaja na kredit (na dve ali tri leta). Možnost leasinga. — na zalogi vozila Škoda Felicia 50 kW. — rezervni deli za vsa vozila Škoda — rezervni deli za motorne žage in motorje Tomos Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder .........._____,___„_______________________ Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414 RENAULT POOBLAŠČENI KONCESIONAR tel: 737-279 faks: 737-431 1 Postanite tudi vi član velike družine Renault! • celotna ponudba vozil Renault • strokovno svetovanje i • drobna presenečenja i 1 K nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom in leasingom. j; Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. ! Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. : Dobrodošli! NOVA HIDROLOŠKA POSTAJA: Te dni so delavci Hidrome- terološkega zavoda namesto stare postavili novo vodomerno postajo pri leseni brvi čez Kamniško Bistrico. Tehnik Marko Burgerje povedal, da bo to povsem avtomatska merilna postaja, ki bo javljala podatke o vodostaju, pretoku in temperaturi vode preko telefonske zveze. TTiini i i um«.....■■ ^mniTTi^^^M^i—i»-¥iiinii—imBnEiii^niiirinsffiiiiiirirunrrnifiwwmnTinwwKTiiiMiiiimmiiiiimmiiiii^^—^.Mw- NOVA STREHA NAD SADNIKARJEVO ZBIRKO: Letoš- njo pomlad je novo kritino dobila tudi rojstna hiša J. N. Sadni- karja, ki nam je zapustil prvo zasebno muzejsko zbirko v Slove- niji. MAJ NA VELIKI PLANINI: zadnji sneg in prvo pomladno cvetje v teh dneh nudita čudovit pogled na panoramo naše planine. (fs) Kamnik, Usnjarska 9, lel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: * GOSPODINJSKIH APARATOV Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6., J. in 8 obrok Pri gotovinskem plačilu priznamo 10% popust. * GLASBENIH STOLPOV IN TELEVIZORJEV Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6., 7. in 8 obrok Pri gotovinskem plačilu nad 20.000 SIT priznamo 10% popust. Ugodno! POSODA EMO, I. kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg. Satelitske antene 430 DEM z montažo. Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.