Glasi slovenski, od kterih je že ^Tovarš" v 13. 1. govoril, so delo mladega, nadepolnega učitelja g. Fr« Gerbic-a v Teinovem. ,,Novice" so že v 28. 1. te napeve očitno pobvalile. Tudi ^Tovars" jih prav živo priporoča vsem slovenskim pevcom in domoljubom. Glasna slava, ki si jo bodo ti napevi kmali sami peli, nam bo naj gotovše znamnje, da so dobro sostavljeni. Naj krasnejši med samospevi je: ,,Svojemu čohiiču" in med čveterospevi: ,,Vojakom v slovo". — Lepo je, da se zbujajo skladatelji slovenski, in prav hvalno je prizadetje mladih učiteljev na zelo zanemarjenem polju glasbenem. Dragi bratje slovenski! čversto in veselo naj se razlega glas slovenskih niilih pesera po hribih in dolinah drage doinovine naše, da «e bo bolj in bolj npolnovalo: Slovenc je rad vesel. Zakaj bi tud ne pel ? Saj mu pesmice iz serca gredo!