Aktualno Dornava • Najprej stop tovornjakom, nato še vlakom? O Stran 3 Kmetijstvo Videm • Neustrezna kmetijska politika lahko uniči še zadnje kmetije v Halozah O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 13. oktobra 2015 letnik LXVIII • št. 79 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-pl-uj.si Danes priloga Politika Gorišnica • Katere investicije so oklestili O Stran 7 Kmetijstvo Podravje • Pomurske mlekarne v prisilni poravnavi O Stran 8 Šport Boks • Dejan še tretjič v ZDA O Stran 11 Podravje • Položili temeljni kamen za avtocesto Draženci-Gruškovje Zgodovinski dan za Haloze in Podravje Za Podravje je bil minuli petek pomemben dan. Položili so temeljni kamen za začetek gradnje 13-kilometrskega avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem. Finančna konstrukcija za projekt sicer še ni povsem jasna, a na Darsu zagotavljajo, da denar bo. Več na straneh 2 in 3. Rokomet • Ormo žani hit prvenstva Ptujsko sodisce • O Stran 11 Ognjenovik bo sedel štiri leta, Joliču pogojna zaporna kazen O Strani 2 in 3 Iz revizije DO BRODOSLI NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! V prodajalni Sanolabor v Bolnišnici Ptuj priznamo 50% popust na izdelek Svelte. Kupon velja za en nakup, popust pa lahko uveljavite od 13.10. do 6.11.2015 ©Sanolabor štajerski TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite in ga z osebnim dokumentom pokažite v prodajalni Sanolabor v Bolnišnici Ptuj, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 02 771 15 62 ali edita.mahic@gmail.com. i Ormož • Smetarski vele trgovec znižal cene odlaganja za tri mesece O Strani gíiñm 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 13. oktobra 2015 Podravje • Položili temeljni kamen za avtocesto Draženci-Gruškovje Dan, ki bo v zgodovino Podravja zapisan Za Podravje je bil minuli petek pomemben dan. Položili so temeljni kamen za začetek gradnje 13-kilometrskega avtocestnega odseka med čisto povsem jasna, čeprav na Darsu zatrjujejo, da je oz. bo denar za gradnjo zagotovljen. Petkovega slavnostnega dogodka v dolini ob vznožju Haloz so se med številnimi gosti udeležili predsednik vlade Miro Cerar, ministri Peter Ga-šperšič, Irena Majcen in Gora-zd Žmauc ter predsednik uprave Darsa Matjaž Knez. Med gosti so bili tudi župani občin Hajdina, Videm, Podlehnik in Žetale ter predstavniki podjetij, ki so na projektu izvajalci ali podizvajalci. V imenu županov je na govorniški oder stopil župan Podlehnika Marko Maučič. »Ob začetku gradnje avtoceste nas domačine prevevajo različni občutki. Občutek zadovoljstva, saj bo končno izbrisan 13-kilometrski madež na 2000 km dolgi trasi od Hamburga do Soluna. Za tiste, ki potujejo, bo izgradnja prinesla veliko olajšanje, za nas domačine pa končno varno prečkanje doline, na katerega čakamo že dolgih 45 let. Obdaja nas tudi občutek žalosti, saj smo za to evropsko povezovalno cesto morali žrtvovati najboljša kmetijska zemljišča in nekateri zapustiti svoje domove. Verjemite, da noben denar tega ne more nadomestiti. Obdaja nas tudi občutek pričakovanja. Avtocesta s kar tremi priključki na lokalne ceste je priložnost za razvoj, tako demografski kot gospodarski. Verjamem, da bo projekt kljub velikemu posegu v prostor za lokalne skupnosti pomenil veliko pridobitev. Izvajalcem želim varno in hitro delo, vsem krajanom ob gradbišču pa v času gradnje veliko potrpljenja,« je povedal pod-lehniški župan Maučič. Cerar: »Dobri in Vil ■ ■ ■■ v večji projekti so se vedno možni« Navzoče na slavnostnem dogodku je nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar. »Temeljni kamen simbolno zaznamuje začetek gradnje pomembnega infrastrukturnega projekta v državi. Smo v delu Slovenije, ki po vstopu Slovenije v Evropsko Foto: Črtomir Goznik Kot simbol začetka gradnje avtoceste je bil položen tudi temeljni kamen. unijo v vsakdanjem življenju beleži velike spremembe. Prebivalci tukajšnjih krajev vključenost v evropski prostor močno občutite; tudi s prometnega vidika. Številni prometni in drugi izzivi so odraz dejstva, da Slovenija leži na prometno pomembnem prostoru in logističnem stičišču oziroma križišču zelo dinamične Evrope ter vseh njenih premikov: migracij ljudi, blaga in storitev. Novozgrajeni avtocestni odsek bo Slovenijo Začetek gradnje več desetletij pričakovanega odseka avtoceste Draženci trasa (od leve: župan Vidma Friderik Bračič, župan Podlehnika Marko Maučič pa je ob tej priložnosti vseeno spomnil ne le na težave prebivalcev Uvodnik Za dober spor še sveča prav pride Oni dan sem po službeni dolžnosti brskal po spletu za podatki o svečah. Saj veste: da človek napiše nekaj kolikor toliko zanimivega, je dobro tisto temo poznati. In sem se seznanjal, kako nastajajo sveče, iz česa so, za kaj vse se uporabljajo (tudi v magiji imajo pomembno vlogo, če niste vedeli), koliko so (ne)škodljive v okolju, kakšne pomene ima prižiganje sveč, kaj pomeni sveča kristjanom in kaj nekristjanom, kdaj jo prižgati in zakaj... Seveda sem ob tem naletel tudi na pobudo, s katero nas vsako leto okrog dneva mrtvih okoljski dušebrižniki poskušajo prepričati, kako nevarne so sveče za okolje, in nas pozivajo, naj raje prižgemo kakšno manj kot več. Pobuda, ki ji svečarji seveda niso naklonjeni, saj se s proizvodnjo in prodajo sveč preživljajo. No ja, saj mesarji najbrž tudi niso navdušeni, ko nas kdo poskuša prepričati, naj jemo manj svinjine. Pa štajerski oljarji najbrž ne, ko se povsod povzdiguje neprecenljiva korist olivnega olja... Ob takih različnih pobudah (tudi v smislu dan brez cigarete, dan brez avtomobila, dan brez kaj-vem-česa) ljudje v glavnem zamahnemo z roko in si svoje mislimo. Nisem pa mogel verjeti očem, ko se je neka gospa v sestavku na spletu vsa ogorčena spravila na poziv, naj prižgemo svečo manj. Ker je to ateističnaprotiverska zarota! Ker hočemo mi, grdi ateisti, vernike izriniti iz javnega življenja in jim preprečiti, da javno prižgejo svečo, simbol svoje vere in svojega boga, in da se sramujejo svoje vere. Borbeni ateisti širimo nestrpni ateizem, v vernikih vzbujamo slabo vest, ker prižgejo "preveč! sveč"... Skratka gospa se je nič kaj krščansko razsrdila na pobudo»sveča manj«, kerje kratena njena verska svoboda (da so se pred leti s tem strinjali tudi škofje, je najbrž zarota ateističnega skušnjavca, kijih je zapeljal v to nečedno pobudo). Ja, celo tako nedolžna reč, kot je prižiganje sveč, pride nekomu prav, ko nas je treba spreti med sabo. Bilo bi smešno, če ne bi nekateri tega in podobnih nestrpnosti vzeli čisto zares. Jože Šmigoc Ptuj • Konec sojenja v primeru poneverjanja zdravniških receptov Ognjenovik bo sedel štiri leta, Na Okrožnem sodišču na Ptuju se je včeraj z izrekom sodbe končalo sojenje obdolženima zdravnikoma Okrožna sodnica Katja Ko-larič je oba spoznala za kriva. Ognjenoviku je za kaznivo dejanje zlorabe položaja in goljufije naložila štiri leta zaporne kazni, Vladimirju Jolicu pa za pomoč pri kaznivem dejanju goljufije eno leto in šest mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. »Dejan Ognjenovik je kriv, da je prekoračil pooblastila, zlorabil položaj in si protipravno pridobil premoženjsko korist. Prepričal je tudi druge, pomagače, ki so mu pomagali pri izvrševanju kaznivih dejanj,« je razglasila sodnica in odločila, da morata Ognjenovik in Jolic zavarovalnicam povrniti nastalo premoženjsko škodo, skupaj z obrestmi: Ognjenovik dobrih 485.000 evrov, Jolic 83.000 evrov. Obdolženemu Jolicu je sodnica naložila še plačilo denarne kazni v znesku 5.100 evrov, ki jo mora nakazati v 20 mesecih, po obrokih. Kot je poudarila sodnica, bi Vladimir Jolic moral kot nekdanji predstojnik oddelka in dolgoletni zdravnik natančno poznati svo- ja pooblastila glede predpisovanja zdravil na recept. V primeru Ognjenovika je sodnica pripomnila, da bi glede predpisovanja onkoloških zdravil za njegovo hudo bolno mamo še lahko priznalo olajševalne okoliščine. A da je bilo neupravičeno izdanih receptov za draga onkološka zdravila veliko tudi v času, ko je bila zdravnikova mama že pokojna. Po mnenju sodnice je bilo koristoljubje tisto, ki ga je gnalo v kaznivo dejanje. Sojenje potekalo devet mesecev Sojenje obdolženima Ognjenoviku in Jolicu se je začelo konec februarja. Ognjenovik je bil v času sojenja in pred njim v priporu. Prostost so mu odvzeli v začetku julija 2014. Sodnica, tožilka in obdolžena ter njuni zagovorniki so se od začetka sojenja do včeraj na sodišču srečali 17-krat. V treh terminih so bili opravljeni predobravnavni naroki, 13-krat je potekala glavna obravnava, včeraj je sledil izrek sodbe. Med dokaznim postopkom na sodišču so zaslišali 74 prič, izdelani sta bili dve izvedeniški mnenji - grafologa in izvedenca računalniške stroke, z dopolnitvijo. Zadnja glavna obravnava v postopku je bila opravljena minulo sredo, ko so zaslišali še zadnjo pričo. Na vprašanja tožilstva, obrambe in sodišča je odgovarjal Klemen Klampfer, ra-čunalničar iz Splošne bolnišnice (SB) Ptuj. Pojasnil je sistem informacijske infrastrukture v SB Ptuj in dejal, da tiskalnik, ki je bil nameščen na ginekološkem oddelku in ki so ga policisti med preiskavo zaplenili, naj ne bi bil v skupni rabi, temveč naj bi se načeloma uporabljal samo lokalno (da se nanj tiska samo iz računalnika, na katerega je bil priključen). Odvetnika kritična do dela preiskovalcev Na zadnji glavni obravnavi, pod besedo strank, sta odve- tnika obeh obtoženih, Rok Ger-lovič in Stanislav Klemenčič, dejala, da naj bi bila kriminalistična preiskava po njuni oceni opravljena površno, kar naj bi posledično terjalo tako dolg dokazni postopek na sodišču. »Če bi sodili zaradi preprodaje droge, bi bil postopek že davno končan, saj bi imeli v rokah dovolj trdne dokaze iz faze pred-kazenskega postopka. Zakaj policija ni izposlovala odredbe za prisluškovanje, angažirali bi tajne sodelavce in izvedli navidezni odkup. Odgovor policistov je, da za nazaj ni bilo možno preiskave opraviti drugače, kot so jo. Takšen odgovor je nesmiseln. Osnova vsake policijske preiskave je, da locira akterje in pojav, nato jih ustrezno spremlja in dokaže. Nemogoče je dokazovati za nazaj, kaj se je dogajalo. Vsem je jasno, da so bila draga onkološka zdravila namenjena prodaji. Da se to lahko izvede, je poleg tistega, ki je ustvaril recept in dvignil zdravila, treba angažirati tudi nekoga, ki je na vezi s kupci, ki jim Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tedni- ka oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. 749-3 Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 13. oktobra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 z velikimi črkami Draženci in Gruškovjem. Finančna konstrukcija za projekt sicer še ni draženci - gruškovje \ \ \' * ., ^ fy \ v ■ t Ui 1 DARS ji PovezujemoSlovenljo V 1 DARS Foto: Črtomir Goznik - Gruškovje so posebej pozdravili župani štirih občin, skozi katere bo tekla Maučič, župan Žetal Anton Butolen in župan Hajdine Stanislav Glažar); ob magistralki, ampak tudi na številne smrtne žrtve te ceste. še bolj regijsko povezal, omogočil hitrejši in varnejši pretok prometa ter pozitivno vplival na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Za izgradnjo tega pomembnega odseka na lokalni, državni in evropski ravni je družba Dars pridobila sredstva v višini 57 milijonov evrov. Kasneje je bilo uspešno pridobljenih še šest milijonov evrov. Za celoten odsek je sedaj predvidenih 63 milijonov evrov evropskih sredstev, kar bi finančno razbremenilo družbo Dars. Začetek te investicije dokazuje, da so dobri in večji projekti v naši državi še vedno možni,« je poudaril prvi med ministri Miro Cerar. Predsednik uprave Darsa Matjaž Knez je na petkovem slavnostnem dogodku dejal, da položitev temeljnega kamna pomeni popotnico k uspešni realizaciji projekta. Novozgrajena cesta bo po njegovih besedah izboljšala kakovost okolja in življenja lokalnih prebivalcev, zvišala pretočnost in pro- Foto: Črtomir Goznik Celotna vrednost projekta izgradnje avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem je po besedah predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza 230 milijonov evrov, vključujoč stroške od začetka načrtovanja do konca izvedbe (projekti, odkupi zemljišč, gradnja, DDV ...). Financiranje projekta po Knezovih besedah ni vprašljivo. Za okrog 60 milijonov evrov je pridobljenih evropskih sredstev, denar nameravajo črpati tudi iz Evropske investicijske banke za razvoj. Pogodba z izvajalcem za prvo etapo gradnje dolžine odseka 7,25 km v vrednosti 56,2 milijona evrov je bila podpisana julija letos, prav tako je pogodba podpisana z izvajalcem pripravljalnih del za drugo etapo (6,2 milijona evrov). Za gradnjo druge etape v dolžini 5,7 kilometra je razpis v teku, a se postopek, kot je povedal premier Miro Cerar, zapleta. Po napovedih vladnega vrha in vodstva Darsa naj bi bila avtocesta zgrajena še pred začetkom poletne turistične sezone 2018. Glavni izvajalec del na prvi etapi projekta je murskosoboški Pomgrad v sodelovanju s partnerskimi družbami, med katerimi je tudi Cestno podjetje Ptuj. metno varnost, prinesla zadovoljstvo uporabnikov ter prevzela velik del mednarodnega prometa. Prvi mož Darsa je še dodal, da dela na omenjenem odseku potekajo po predvide- nem načrtu in bodo s skladu z njim tudi končana. Na petkovi slovesnosti so nastopili pevci Osnovne šole Videm in članice dekliške vokalne skupine Cantilena iz Pod- lehnika, zaigrali so godbeniki Godbe na pihala iz Podlehnika, blagoslov ob začetku del pa je opravil pater Tarzicij Kolenko iz župnije sv. Vida. Mojca Zemljarič Joliču pogojna zaporna kazen ginekologoma Dejanu Ognjenoviku in Vladimirju Joliču. blago dostavlja in za to prejme denar. V tej smeri v preiskavi ni bilo narejeno absolutno nič,« je povedal Gerlovič, Klemenčič pa pripomnil, da se je kriminalistična preiskava končala sredi poti in da manjkajo ključni dokazi - kakšna je bila pot zdravil in kje so končala. »Ni mogoče poenostavljeno zaključevati, da sta bila Jolič in Ognjenovik tista, ki sta namenoma goljufala ter pridobivala protipravno premoženjsko korist.« Odvetnik Klemenčič je še dodal, da je recepte žigosalo in podpisalo več zdravnikov in da je »pri Ognjenovikovih receptih velika zmeda, ki je v kazenskem postopku zaradi pomanjkljivega predkazenskega postopka več ni bilo možno razjasniti.« Kaj sta na zadnji glavni obravnavi povedala obdolžena Dejan Ognjenovik je v svojem zagovoru na zadnji glavni obravnavi ponovno podrobno navedel, kakšno zvezo bi lahko imel s katerim od receptov in s katerimi nima popolnoma nič. Dejan Ognjenovik Foto: Črtomir Goznik Dejal je, da ga obtožujejo brez neposrednih dokazov. »Kje je denar?« je spraševal. »Obsojen bom za nekaj, česar nisem naredil. Namesto, da bi iskali dokaze o moji krivdi, so iskali dokaze iz mojega intimnega življenja. Goljufije ne priznavam. Iz poštenega, strogega, neo-madeževanega in načelnega zdravnika sem čez noč postal virtualni kriminalec. Prepričan sem, da tožilstvo nima oprijemljivih dokazov.« Obdolženi je sodišče vljudno prosil, naj odloči negativno, nepristransko in pošteno. Soobtoženi zdravnik Vladimir Jolič je v svojem zagovoru dejal, da ni imel razloga, zakaj bi stanovskemu kolegu odklonil zapis recepta (k čemur naj bi ga zavezovala tudi Hipokratova zaprisega). Ni vedel, da je z recepti karkoli narobe in da jih ne bi smel predpisovati. Jolič sicer še pravi, da ni vedel, da je bil zaveden saj je bil prepričan, da predpisuje zdravila za Ognjenovikovo mamo, ki je pred leti dejansko bolehala za hudo boleznijo. Mojca Zemljarič Dornava • Tovornjaki na poljskih cestah Najprej stop tovornjakom, nato še vlakom? V občini Dornava so se po (tamkajšnjem) zaključku prenove železniške proge znašli v precejšnjih težavah, na katere ob pripravi projektov zaprtja določenih nivojskih železniških prehodov in ureditve vzporednih cest očitno ni pomislil nihče: zaradi zaprtja največjega železniškega prehoda na meji z občino Gorišnico, ki je omogočal najlažjo in najhitrejšo povezavo z gorišniško obrtno cono, se zdaj trume težkih tovornjakov do cone valijo po preozki in neprimerni vzporedni cesti. Kot je opozoril dornavski župan Rajko Janžekovič, je uničevanje novonare-jenih vzporednih cest z bankinami, ki jih tovornjaki rinejo na njive ter varnost na teh cestah tako ogrožena, da je treba ukrepati takoj: »Z Direkcijo RS za infrastrukturo smo poskušali doseči rešitev v smeri, da se te ceste, ki so bile potrebne zaradi ukinitve železniških prehodov, razširijo. A njihov odgovor je bil zelo kratek, češ, da je to nemogoče izvesti, saj to ni predvideno v sklopu projekta prenove železniške proge Pragersko-Hodoš, ki je sofinancirana z evropskim denarjem. Tako nam ne preostane drugega, kot da prepovemo promet za težke tovornjake nad 7,5 tone na cesti Mezgovci-Strelci ter na vseh novih povezovalnih cestah!« 10 od devetih svetnikov občine je takšen predlog sklepa tudi potrdilo, zapora bo začela veljati v nekaj dneh, ustrezno prometno signalizacijo bo postavilo Cestno podjetje Ptuj. Župan Janžekovič ob tej potezi pričakuje ne le razumevanje, ampak tudi pomoč vseh občanov Dornave in sosednjih občin, zlasti še občine Gorišnica, ki ima dobro razvijajočo se obrtno cono tik ob zaprtem železniškem prehodu. »Razširitev teh cest je nujna zaradi tovornega prometa in menim, da tistih 100 do 150.000 evrov, kolikor bi to stalo, ne more biti tako velika ovira za državo. Če pa je, potem bodo pač vračali nekaj milijonov v evropsko blagajno ... Pri tej naši zahtevi ne bomo popuščali, in če bo treba, bomo v prihodnje zaprli tudi železniško progo!« Foto: arhiv (Fotografija je simbolična) 4 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 13. oktobra 2015 Ormož • Cene odlaganja odpadkov so znižali zaradi zahteve dobavitelja Kateri smetarski veletrgovec bo v treh Zadnje tri mesece pred zaprtjem bo odlaganje ostanka mešanih komunalnih odpadkov (MKO) na odlagališču Dobrava pri Ormožu za uporabnike centov nižji znesek kot doslej. V treh mesecih torej vsega skupaj evro in pol. Komunalno podjetje (KP) Ormož znižanja cene ni predlagalo zaradi občanov, temveč zaradi smetarskega podjetja, ki je Ormožu ponudilo odpadke, vendar ne po ceni, kot je bila od maja letos v veljavi. Ponudnik, ki s smetmi razpolaga in jih je v Ormožu pripravljen odložiti, je to pogojeval z znižanjem cene. Razjasnimo. Ormoška deponija sme obratovati samo še do konca leta. Ker je Ptuj letos konec aprila dobil okoljevarstveno dovoljenje, se odpadki iz občin upravne enote Ptuj od takrat ponovno odlagajo v Cero Gaj-ke. Ormož je posledično ostal brez dobršnega dela dotoka surovine (smeti) za zapolnitev deponije - kot mu to omogočajo dovoljenje in kapacitete. Ker ormoška Komunala zdaj ugotavlja, da bi pa v zadnjih treh mesecih pred zaprtjem deponije vendarle bilo dobro, če bi neki evro še lahko zaslužili iz naslova odlaganja, zapolnili bi tudi jamo oz. odlagališče, so popustili zahtevi ponudnika in občinskemu svetu predlagali znižanje cen odlaganja. Iz povedanega na nedavni izredni seji občinskega sveta je moč sklepati, da bo odpadke do konca leta na deponiji Dobrava odlagalo podjetje Saubermacher. Ludvik Hriberšek, ki je v KP Ormož zadolžen za področje ravnanja s komunalnimi odpadki, je na seji dejal, da se bodo v Ormožu v teh mesecih odlagali odpadki, ki bi sicer drugače pristali v Avstriji. So pa to odpadki, za katere je Hriberšek dejal, da se zbirajo na območju severovzhodne Slovenije oziroma po Hriberškovo v »sosednjih občinah malo dalje od Ormoža«. »Del snovnih tokov, ki tečejo v Avstrijo, bo v prihodnje v Ormožu,« je poudaril. Podjetje, ki ustreza opisu, ki ga je navedel Hriberšek, je Saubermacher. N«^ VB» irf^fe^ Foto: MZ Največ vprašanj so koncesionarju in občinskemu vodstvu zastavili svetniki (z leve) Vladimir Pajenk, Monika Ivanuša in Mojca Žnidarič. Matjaž Veršič iz KP Ormož je na seji pojasnil, da je dobavitelj odlaganje v Ormožu pogojeval z znižanjem cene. »Dobavitelj je rekel, to je cena, po kateri lahko odlagamo pri vas,« je povedal Veršič. Konec koncev bo Komunala kljub znižanju cene še vedno od tega imela lep finančni učinek. Posel bo dober za ene in za druge: smetar, ki ima veliko količino smeti, jih bo odložil po ugodni ceni, KP Ormož bo za to dobilo plačilo, ki ga sicer (če cene ne bi znižali), ne bi. Za pol evra bodo mesečno na boljšem tudi občani. Za toliko bo nižji znesek na njihovi položnici za 120-litrsko posodo. Ampak realno gledano: bolj kot občanom je Komunala v tem primeru šla na roke smetarskemu veletrgovcu. Pol evra mesečno, tudi za tiste, ki se preživljajo z najnižjimi dohodki, ne pomeni nobenega posebnega finančnega bonusa oziroma prihranka. Hriberšek je na seji sicer še povedal, da so se o ceni odlaganja skozi leto dogovarjali z več ponudniki, ki se v Sloveniji ukvarjajo z odpadki. Vendar jim je bila cena odlaganja previsoka. Z zdajšnjim ponudnikom jim je očitno uspelo najti konsenz, njegovi zahtevi za znižanje cene so se pokorili in jo tudi uveljavili, saj jo je občinski svet, skupaj z elaboratom, na izredni seji 5. APRIL 2015 l/.mcun cene m posamezen 16. Certa javne infrastmki odpadki 17. i Vik. slon Ive /ii.ti- odpadkov IS. BIO ODPADKI /111 OKTOBER 2015 16. Cena javne inlrastruklurc 15.(J odpadki 17. Cena storitve zbiranja Ö1Ü odpadkov 18. BIO ODPADKI ZBIRANJE ivmmc 1.1i ' i (VcrSifc MntjsH Ludvik Hriberšek Iz prikazanega gradiva je jasno in nedvoumno razvidno, da se cene za Matjaž Veršič, ki sta elaborata pripravljala, ter župan Alojz Sok, ki daje oktobra potrdil. Da potekajo pogovori z družbo Saubermacher, nam je Veršič včeraj dopoldan potrdil. »V tem trenutku imamo dogovorjene količine za odlaganje 1.550 ton obdelanih odpadkov od drugih dobaviteljev in 300 ton obdelanih odpadkov iz občin Ormož, Središče in Sv. Tomaž. Pogovore za odlaganje obdelanih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava vodimo z različnimi dobavitelji, med katerimi je tudi podjetje Saubermacher,« je med drugim zapisal v odgovoru na naše novinarsko vprašanje. »Kaj bomo Ormožani imeli od tega, da bo v jami malo več smeti? Nič! Še malo bolj bo smrdelo.« Vprašanja, kdo bi lahko bil potencialni dobavitelj smeti za zapolnitev ormoške deponije, Ptuj • Iz revizijskega poročila o poslovanju Doma Kateri oskrbovanec Doma upokojencev se Revizija, ki je bila naročena, da se pregleda pravilnost izkazovanja določenih postavk v računovodskih izkazih in področjih poslovanja Doma upokojencev tudi javno, saj nam je ta dokument uspelo dobiti kot informacijo javnega značaja. Revizijska družba KPMG Slovenija je izdala končno revizijsko poročilo, ki je dolgo kar 111 strani. „Pregled smo opravili na podlagi razpoložljive dokumentacije," so med drugim zapisali v revizijskem poročilu revizorji in poudarili, da so bili nekateri dokumenti neurejeni in pomanjkljivi. „Glede na omejitve pregleda obstaja verjetnost, da so naše ugotovitve iz teh razlogov pomanjkljive ali da ne temeljijo na ustreznih in popolnih podlagah," v uvodu navajajo revizorji. A na podlagi zbranih dokumentov so izpostavili številne nepravilnosti, ugotovljene med revizijo. Je bilo premalo zaposlenih v času Doklove? Ali so bili kadrovski normativi v Domu upokojencev Ptuj v letih 2008 do 2014 upoštevani ali ne, je vprašanje, ki se ga je lotila tudi revizija. Ugotavlja, da se podatki o dejanskem številu zaposlenih po delovnih mestih, ki jih Dom prikazuje v letnem poročilu, precej razlikujejo po letih zaradi različnega izkazovanja zaposlenih na posameznih delovnih mestih, zato poudarjajo, da ni možno zanesljivo oceniti, ali je Dom dosegal kadrovske normative. Kljub temu pa je iz ugotovitev revizije možno razbrati, da je dejansko število zaposlenih pod kadrovskim normativom pri osnovni oskrbi in poslovodenju. „Zavod pri zagotavljanju ustreznega števila zaposlenih ni spoštoval kadrovskih normativov, kar je v več nadzorih ugotavljala tudi socialna inšpekcija Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je opozarjala na neustrezno in nezadostno kadrovsko zasedenost v zavodu," piše v končnem revizijskem poročilu, kar so podkrepili tudi z ugotovitvijo, da je v obdobju od novembra 2013 do januarja 2014 storitve osnovne in socialne oskrbe izvajalo 17 delavcev manj, kot določa kadrovski normativ, skupno z nalogami strokovnih in vodstvenih delavcev pa 20 delavcev manj. Revizorji so še ugotovili, da je zavod glede na zmogljivosti in oskrbne dni imel manj zaposlenih od povprečja vseh izvajalcev storitev institucionalnega varstva v Sloveniji ter da so ti bili posledično bistveno bolj obremenjeni. Delovna uspešnost: komu in koliko se je izplačevala? DU Ptuj je zaposlenim v letih od 2008 do 2014 izplačeval delovno uspešnost za povečan obseg dela. Zanimivo je, da je (tako izhaja iz revizijskega poročila) bilo leta 2008 na račun delovne uspešnosti (zaradi povečanega obsega dela pri izgradnji enote v Kidričevem) in zaradi sodelovanja pri projektih Kristini Dokl, nekdanji direktorici, izplačanih 21.654 evrov bruto. V letih 2009 do 2014 je prejela še okrog 16.000 evrov bruto dodatka zaradi delovne uspešnosti, skupaj torej od leta 2008 do 2014 nekaj manj kot 38.000 evrov bruto. Še večji dodatek za delovno uspešnost je imel vodja splošno tehnične službe (Dejan Dokl). Ta je po ugotovitvah revizorjev v letih od 2008 do 2009 iz tega naslova prejel 41.105 evrov. Izstopa še računovodkinja, ki je v letih 2009 do 2014 na račun delovne uspešnosti prejela kar DOBRODOŠLI ns 28.537 evrov bruto. Kot pišejo revizorji, so razlike med zaposlenimi glede zneskov obračunanega dodatka za povečan obseg dela velike, saj so nekateri letno prejeli zneske, manjše od 50 evrov. 1)0 M PTUj I ^ i* T h UOMA PTUI Končno revizijsko poročilo o dejanskih ugotovitvah postopkov v zvezi s poslovanjem DU Ptuj v obdobju od 2008-2014 je zelo zanimivo ... Foto: DK torek • 13. oktobra 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 mesecih odložil 1.550 ton odpadkov cenejše. Za občane občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž bo to pri končnem izračunu na položnici za 120-litrsko posodo pomenilo 50 i'uluini'ii ziiljgjnilsH v liliR/mcsi-r Vreta RDI Zn bojnih 12») / it li 11 Ml i It 2401 Z» bujni k II1101 irc BIO 0,6224 I.244K 1 BIO 1 3,8193 # 7. M Ni. IANJE 4.4417 N.JfN.U ¿abojnikit v i' l'li/iui".00 16 ^J¡OTíülülüia Pril0Sa Štajerskega tednika CZ) C liTr1 I Davčne blagajne za zmanjšanje utaje davkov in povečanje nadzora nad delom na črno Slovenija: Davčne blagajne so sistem potrjevanja računov Približuje se datum obvezne uporabe davčnih blagajn - 2. januar. Uporabljati jih bodo morali vsi obrtniki, podjetniki, trgovci, pa tudi nosilci dopolnilnih dejavnosti oziroma vsi, ki so zavezani k izdaji računov. A z davčnimi blagajnami Finančna uprava RS (Furs) ne bo nadzirala le prometa zavezancev, temveč tudi delo na črno. Kot so pojasnili na Furs, Slovenija ne uvaja davčnih bla- gajn v obliki certificirane programske opreme ali ustrezne strojne opreme: »Davčne blagajne uvajamo v obliki postopka davčnega potrjevanja računov pri finančni upravi z namenom posredovanja podatkov o ustvarjenem prometu pri gotovinskem poslovanju. Postopek bo potekal tako, da se bo v postopku izdaje računa sistem zavezanca preko spleta povezal s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave. Bistvo potrjevanja računov je, da izdajatelj gotovinskega računa v postopku potrjevanja pridobi enotno oznako računa.« Račun naj bi bil na Furs potrjen v 0,3 sekunde, ob tem pa pričakujejo, da bodo dnev- no potrdili tudi do pet milijonov računov. Za potrjevanje računov bo treba kupiti programsko opremo za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju, ki omogoča potrjevanje podatkov pri Furs. »Razvijalcem teh davčnih rešitev smo izdali že 200 potrdil, zato je pričakovati, da bo konkurenca na trgu velika in posledično tudi nižji stroški za zavezance,« so še pojasnili na Furs. To pomeni, da bo vsak, ki potrebuje davčno blagajno, lahko sam izbral ponudnika programske opreme. Po oceni Furs bo tako strošek elektronske naprave za izdajanje računov med nič evri (če zavezanec elektronsko blagajno že ima) do okoli 300 evrov (če mora blagajno kupiti) in stroški dostopa do interneta. Seveda pa bo nastal strošek programske opreme in njene- ga vzdrževanje. Na letošnjem MOS je Obrtno-podjetni-ška zbornica pripravila okroglo mizo na to temo, kjer je eden izmed ponudnikov programske opreme dejal, da je mesečni strošek približno 15 evrov. Brezplačna aplikacija -mini blagajna Kot vsak zakon tudi ta dopušča izjeme. Svojih programov za potrjevanje računov ne bodo potrebovali vsi podjetniki, obrtniki, kmetje ..., temveč zgolj tisti, ki bodo zaradi narave dela ali prometa ocenili, da jo potrebujejo. »Furs bo na svoji spletni strani omogočila t. i. mini blagajno - brezplačno aplikacijo za izdajo in potrjevanje računov pri gotovinskem ZDRAVJE VAM BO POVRNILO, KAR VANJ VLOŽITE. VZAJEMNA V NOVI POSLOVALNICI NA MINORITSKEM TRGU Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vse svoje zveste člane obvešča, da se bodo na Ptuju preselili v nove prostore, kjer vam bodo na voljo za vse informacije o aktualni ponudbi in ugodnostih, ki jih nudijo zavarovancem. Nove Vzajemnine prostore na Minoritskem trgu 4 na Ptuju boste lahko obiskali od ponedeljka, 21. septembra. Njihovi svetovalci vam bodo predstavili široko paleto ugodnosti, ki jih zavarovanci lahko uveljavljate v okviru programa Varuh zdravja. Poleg tega boste izvedeli vse o novem zavarovanju Zdravstvena polica, ki vam omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez čakalnih dob, pri najboljših specialistih doma in v tujini, zavarovanje pa krije tudi 850 operativnih posegov. Ce se v življenju posameznika pojavi težka bolezen, kot je rak, srčni infarkt ali možganska kap, se marsikaj spremeni. V Vzajemni so zato oblikovali prvo pravo zdravstveno zavarovanje za težje bolezni pri nas, ki omogoča zavarovalno zaščito za primer 21 najpogostejših težjih bolezni. Več informacij zavarovanjih in o omenjenih ostali aktualni ponudbi boste prejeli v Vzajemnini poslovalnici na Ptuju, kjer so za vas dosegljivi tudi na telefonski številki 02 798 05 30. Aktualno dogajanje pa lahko spremljate tudi na spletni strani www.vzajemna.si ali Vzajemninem Facebook profilu. NOVA POSLOVALNICA Poslovalnica Ptuj Minoritski trg 4, Ptu| tel.: 02 798 05 30 Pričetek poslovanja na novi lokaciji v ponedeljek, 21. 9. 2015. Slavko Hrnčič s.p., Klepova ul. 52,2250 Ptuj. Tel.: (02)74814 94, Fax: (02) 74814 94, GSM 041 667 307 pošta: blrokoda@amls.net www.blrokoda.sl Sodobna blagajna, pregledna in preprosta za uporabo Možnost vodenja materialnega poslovanja in usklajena z trenutno zakonodajo Primerna za: - Trgovine - Gostilne, bare - serviserje, frizerje, butike - prodajo na tržnici ali na terenu NAKUP IN NAJEM DAVČNIH BLAGAJN, KATERE BODO V VELJAVI Z 01.01.2016 Kazni tudi za kupce Iztok Kolarič z OZS je povedal, da se OZS zdijo ustavno sporne tudi kazni, ki segajo tudi do 75.000 evrov: »Tako lahko pravno osebo, ki ni na vidnem mestu objavila obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame račun, doleti kazen med 2.000 in 50.000 evra. Kot pravijo predpisi, bi morala biti višina kazni sorazmerna teži prekrška; težko bi to rekli za te kazni in prekrške.« Kazni pa so predvidene tudi za potrošnike, če ne bodo po nakupu ali opravljeni storitvi vzeli računa in ga zadržali, in sicer v višini 40 evrov. Davčna blagajna je sistem potrjevanja računov na Finančni upravi Republike Slovenije, bo pa potrebna uporaba elektronske naprave za izdajo računov (osebni računalnik, POS-blagajna, tablični računalnik, prenosni računalnik, pametni telefon ali elektronsko registrsko blagajno) in možnost dostopa do spleta. 17 STOTIN, oglasna priJoga^iaiiteii^nJi^™ poslovanju za zavezance, ki bi jim nakup ali najem opreme za izdajo in potrjevanje računov predstavljal prevelik strošek. To pomeni, da posameznik ne bo potreboval svojega blagajniškega programa, temveč bo potreboval zgolj računalnik z dostopom do spleta,« so pojasnili na Furs. OZS: Stroške davčnih blagajn naj krije država Znano je, da je obrtniki in podjetniki nasprotujejo uvedbi davčnih blagajn. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je namreč prepričan, da bodo davčne blagajne obremenile tiste, ki že izdajajo račune, in ne t.i. šušmarjev. O davčnih blagajnah pa je še d ejal, d a če se že uvaj aj o, naj potem ne bodo dodaten strošek slovenskim malim in mikro podjetje, samostojnim podjetnikom: »Najbolj poštena pot uveljavitve bi bila, da bi nam davčne blagajne država kupila in jih servisirala, to se žal ne bo zgodilo, pričakujemo pa davčne olajšave. Upam, da ne bomo naslednje leto ugotovili, da je zaradi tega ukrepa vrata zaprlo toliko in toliko obrtnikov in podjetij.« Davčne blagajne vodijo k opuščanju kmetovanja Uvedbi davčnih blagajn je nasprotovala in jim nasprotuje tudi Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije. Na KGZS so mnenja, da bodo davčne blagajne nesorazmerno obremenile kmetijske dejavnosti manjšega obsega. Tako so poslanskim skupinam predlagali, da bi zakon iz obvezne uporabe elektronske naprave za izdajo računov izvzel vse, ki imajo letni promet do šestih povprečnih neto plač. Predlagali so, da izjema velja za vse dejavnosti, ki se opravljajo v tem obsegu, ne le za kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prehodno obdobje Do 31. decembra 2017 zavezanci lahko izdajajo račune še z uporabo vezane knjige računov. Vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, bodo lahko izbrali med uporabo elektronske naprave za izdajo računov ter vezane knjige računov. Zavezanec, ki bo med 2. januarjem 2016 in 31. decembrom 2017 uporabljal vezano knjigo računov, bo moral v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov. RAČUNOVODSKI SERVIS C & H D.O.O. POT V TOPLICE 9 2251 PTUJ TEL.:02/788 57 10 e-mail: ch-racunovodstvo@siol.net www.chdoo.si 23 LET USPEŠNOSTI Vodenje poslovnih knjic • samostojne podjetnike • gospodarske družbe • zavode in društva. Pokličite nas in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za l/as in vaše podjetje. RAČUNOVODSKI SERVIS PELIKAN RAČUNOVODSTVO PELIKAN d.o.o Njiverce vas 15, 2325 Kidričevo Poslovna enota PTUJ Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj 02/ 776 49 11, 031/ 349 344 pelikan.sp@siol.net opravljanje računovodskih storitev, sestava končnih poročil, davčno svetovanje za obrtnike, podjetja in društva Odpis dolgov - vloge še do konca tega meseca Odpis dolga bo enkraten projekt, s katerim namerava Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pomagati državljanom. Vloge se lahko oddajo do konca tega meseca, dolgovi pa bodo odpisani do januarja prihodnje leto. „V skladu z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov bodo lahko odpisani dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, za vrtec in šolsko prehrano ali ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. Dolgove bodo odpisovala podjetja in občine, ki so podpisali sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim. Odpisani bodo lahko eno leto stari dolgovi oziroma dolgovi, ki so nastali pred letom 2014," pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Vloga oziroma predlog za odpis dolga mora biti oddan na obrazcu, ki je na voljo na spletni strani ministrstva, pomoč pri izpolnjevanju pa nudijo tudi na centru za socialno delo. Kot je ob obisku na Ptuju poudarila ministrica Anja Kopač Mrak, so s številom občin in podjetij, ki so pristopili k dogovoru in bodo sodelovali v omenjenem projektu, zado- voljni, še zmeraj pa delajo na tem, da bi jih bilo še več. Ob tem je pojasnila, da ni nujno, da bodo odpisovali dolgove v celoti: „Vsako podjetje, ki je podpisalo sporazum, dolg odpisuje ločeno in ima pravico samo določiti višino odpisa dolga. Ministrstvo ima za odpis dolgov omejena sredstva, zato bo eden od kriterijev tudi vrstni red vloženih prošenj, kar pa za obveznosti do državnega proračuna, ki jih odpisuje Finančna uprava RS, ne velja. Dolgovi se ne morejo odpisati osebam, ki so v osebnem stečaju." In kakšni so kriteriji za odpis dolgov, komu se torej lahko odpišejo? Do odpisa dolga bodo upravičene fizične osebe (seveda v občinah in podjetjih, ki so pristopili k dogovoru), ki imajo dolg do upnika in so bili kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba, navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka, tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. „Odpis dolga je sicer eden izmed ukrepov znotraj širšega paketa pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vsebuje tudi reševanje problematike delo-žacij, ki se ga je ministrstvo lotilo skupaj s humanitarnimi organizacijami. Pomemben del paketa pomoči je tudi uvedba sistema predplačni-ških kartic za socialno najbolj ogrožene, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati. Kartice bodo omogočale način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno. Na kartice bodo posamezniki prejemali izključno socialne transferje," so še pojasnili na ministrstvu. CZ) s IT 18 —^TlNiiiliauiiiaii Štajerskega tednika Ena pokojnina, dve pokojnini ... POKOJNINA Izzivi zagotavljanja dostojnih pokojnin prihodnjim generacijam upokojencev so že vrsto let nepogrešljiv spremljevalec našega vsakdana. Z njimi se soočajo vsa razvita gospodarstva in v Sloveniji pri tem nismo izjema. Celo več, demografski trendi nas uvrščajo nad povprečja in nas postavljajo še pred večje izzive. Dve pokojninski reformi v zadnjih petnajstih letih sta pustili močan pečat: spremenjeni pogoji upokojevanja so tistim, ki so se upokojevali v zadnjem desetletju, odmerili primerljivo precej nižje pokojnine. Povprečne starostne pokojnine danes dosegajo vsega 61 odstotkov povprečne plače. Trend upadanja je že v tem trenutku dejstvo še do oddaljenega leta 2022. Dodatna pokojnina Različne oblike pokojninskih rent Ponudba rent je pestra. Značilnosti pokojninskih rent so v dobršni meri predpisane. Poleg doživljenjskega izplačevanja je predpisano tudi, da se rente letno valorizirajo. Večinoma se posamezniki odločajo med klasično rento z enakomernim izplačevanjem in sestavljeno rento, kjer posameznik v dveh obdobjih prejema dva različna zneska pokojninske rente. Zlasti slednja je danes deležna največjega zanimanja zavarovancev. StarcM B5 Id 10.000 EUR prihrankov Vrsta rente Višina Izplačilo Trajanje Klasična tonln 41,31 mesečne do smrti iwirsvaíiíí Klasična renta. 20 let garancije 37,73 mesečno do smrti zavarovanca (vendar rtaim ani 20 let) Sestavljena renta, 3 leta garancije 203.56 30,00 mesečno íetrtiotno prva 3 leta od 4 lata do smiti zavarovanca Sestavljena renta, 5 tet garanc^e 128,05 30,00 mesečno íetrtíetno prvih 5 let od6 lota da imrii «vorovBnco Sestavljena renta, 20 let garancije 42,45 30,00 mesečno četrtletno prvih 20 let od 21. leta do smrti zavarovanca Razmerje med starostno pokojnino in plačo (povprečje) Vir: Moja naložba, izračun po podatkih ZPIZ. Kaj je pokojninska renta? Obstaja svetla plat. Medtem ko zgolj odvisnost od pokojnine iz obveznega zavarovanja težko ustreza pričakovanjem po primerni pokojnini, je le-ta vendarle dosegljiva. Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, namenskim varčevanjem za dodatno pokojnino, je to mogoče - na varen, učinkovit in sistemsko dorečen način. Nemalo posameznikov danes že prejema dve pokojnini - poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja tudi rento iz namenskega varčevanja preteklih deset do petnajst let. Za pokojninsko varčevanje je to sicer kratka doba, a vendarle so rezultati že sedaj več kot vzpodbudni. Pokojnina je višja za približno 6 odstotkov. Glede na izbrano pokojninsko rento lahko tudi več. Dodatna pokojninska renta se izplačuje doživljenjsko. Izračuna se lahko šele ob koncu varčevanja - glede na privarčevani znesek. Prihranki, zbrani v delovno aktivni dobi posameznika, se razporedijo in morajo zadoščati do konca življenja. Tudi ta dejavnik - kako dolgo je povprečno trajanje življenja - je znan šele ob upokojitvi. Živimo vse dlje, tudi v pokoju, kljub kasnejšemu upokojevanju. znesek Visoka renta Nizka renta smrt zajamčeno obdobje čas Doživljenjska pokojninska renta iz prihrankov, zbranih v dodatnem pokojninskem zavarovanju. Višina prihrankov, starost ob upokojitvi in takratna pričakovana življenjska doba pomembno vplivajo na izračun višine rente. Izplačevanje rent Pokojninska renta se začne izplačevati ob upokojitvi in se izplačuje do konca življenja. Praviloma se izplačuje v mesečnih zneskih. Izbira izplačevalca rente Ob upokojitvi si izplačevalca pokojninske rente izbere zavarovanec sam. Pokojninsko rento lahko izplačuje drug izvajalec in ne nujno tisti, pri katerem je zavarovanec var-čeval. Oblika rente Obliko rente ob upokojitvi izbere zavarovanec sam. Lahko se izplačuje v enakomernih zneskih ali pa tudi v različnih zneskih v posameznem obdobju. Davčna olajšava - velja tudi za rente Varčevanje za dodatno pokojninsko rento je vzpodbujeno z davčnimi olajšavami. Privarčevani znesek je tako pomembno višji. Samo na račun priznanih davčnih olajšav lahko privarčujemo tudi do 100 odstotkov dejansko vplačanega zneska. Tudi izplačilu v obliki pokojninske rente se prizna davčna olajšava - polovica rente je iz obdavčitve izvzeta, polovica pa se upošteva kot dohodek posameznika. Dohodkovna realnost upokojencev je po podatkih ZPIZ takšna: skoraj 91 odstotkov vseh upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 1.000 evrov. Kar 70 odstotkov jih prejema manj kot 700 evrov mesečno. Za večino upokojencev in prejemnikov rent je dejanska obdavčitev rent zanemarljivo nizka in nepomembna - zlasti v luči razmerij - koliko višja je lahko pokojnina, če sta pokojnini dejansko dve - iz obveznega zavarovanja in varčevanja v drugem pokojninskem stebru. Starosi BS let 10.000 EUR prihrankov Zneski so izračunani po trenutno veljavnih pogojih. Vir: Moja naložba. Sestavljena renta je primerna izbira za posameznike z relativno nizkimi prihranki (nekaj tisoč evrov) ali posameznike, ki želijo v prvih letih po upokojitvi prejemati visoke pokojninske rente. Času izplačevanja visoke pokojninske rente sledi doživljenjsko izplačevanje nizke rente. Klasična renta Sestavljena renta Sestavljena renta 3 leta od4. leta 5 let od 6. leta Izplačilo mesečno mesečno Četrtletno mesečno četrtletno Znesek 41.31 203,56 30.00 120,05 30.D0 Efektivna obdavčitev 1,96% 2.58% 1.03% 2.31% 1,03% Prikaz izplačevanja sestavljene pokojninske rente (visoka/ nizka) Vir: Moja naložba. Pokojninska renta se deduje Ob upokojitvi si lahko izberemo zajamčeno obdobje izplačevanja pokojninske rente. Izbirati je mogoče od tri pa vse do dvajset let. Odločitev za zajamčeno obdobje je smiselna. Tudi priporočljiva. Takšna renta se izplačuje, dokler je zavarovanec živ, vendar najmanj zajamčeno število let. Ob zavarovančevi smrti pred iztekom zajamčenega obdobja do izteka tega obdobja rento prejema dedič. Če zavarovanec živi dlje, kot traja zajamčeno obdobje, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Zajamčena doba izplačevanja Zajamčeno obdobje izplačevanja pomeni, da se renta zavarovancu izplačuje do konca njegovega življenja, vendar najmanj zajamčeno število let. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom zajamčenega obdobja (npr. 20 let) do izteka tega obdobja rento prejema dedič. Če zavarovanec živi dlje (več kot 20 let), rento prejema še naprej - do konca svojega življenja. Valorizacija pokojninskih rent Predpisana je letna valorizacija rent. Obdavčenje pokojninskih rent V davčno osnovo se všteva le 50 odstotkov odmerjene višine rente (drugih 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzeto). Če izplačilo presega 160 EUR, se ob samem izplačilu obračuna akontacija dohodnine (25 odstotkov). Zavarovanec se lahko odloči, da se ob izplačilu obračunava akontacija dohodnine po znižani stopnji (16 odstotkov), o čemer mora obvestiti davčni organ. Izračun: Moja naložba. Pomembno je začeti pravočasno varčevati Razmišljanje o pokojnini se zlasti mlajšim pogosto dozdeva kot neuresničljiva in zelo oddaljena prihodnost. Prednost imajo druge, sprotne reči in težave. A vendarle tretjino življenja preživimo v obdobju »starosti«. Potrebujemo višje pokojnine, kot jih lahko zagotavlja obvezno zavarovanje, zato moramo o namenskem varčevanju razmišljati že zgodaj. Prej kot začnemo varčevati, lažje privarčujemo za primerno pokojnino. Skladi življenjskega cikla - novost v letu 2016 V prihodnjem letu bomo v Moji naložbi uvedli pomembno novost - sklade življenjskega cikla. Po novem bodo zavarovanci in tisti, ki se boste varčevanju za dodatno pokojnino pri Moji naložbi šele pridružili, lahko izbirali med različnimi naložbenimi politikami: bolj tveganimi in na daljši rok pričakovano donosnejšimi brez zajamčene donosnosti, ter manj tveganimi, enako varnimi kot doslej in z zajamčeno donosnostjo. Ne glede na naložbeno politiko boste deležni tudi davčnih olajšav. Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko sklenete: • v Moji naložbi, pokojninski družbi, na naslovu Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, • v najbližji poslovalnici Nove KBM, • na naslovu www.moja-nalozba.si natisnete pristopno izjavo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in jo izpolnjeno pošljete na naš naslov. Za sklenitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v vašem podjetju • nas, prosimo, pokličite na telefon 080 29 29 • ali pišite na naslov info@moja-nalozba.si. Več informacij najdete na naslovu www.moja-nalozba.si. torek • 13. oktobra 2015 Šport Štajerski 19 Tenis • Ekipno DP U-18 Do državnega naslova »leteli po igrišču« Zoran Krajnc: »Izjemno sem ponosen na vse naše igralke in igralce, ki so v teh dneh pokazali, kako se bori za barve svojega kluba. V vseh dvobojih je bil prisoten izjemen ekipni duh, ki ga ohranjamo že leta in prav na ta račun dosegamo takšne in podobne uspehe. Državni ekipni naslov pomeni tudi najboljši možni zaključek mladinske kariere Tamare, pa tudi lepa čestitka Svenu za njegov rojstni dan. V ekipo so se lepo vključili tudi gostujoči igralci, kar je pika na i temu uspehu.« Ekipa TK Terme Ptuj U-18 je zasluženo osvojila naslov državnih ekipnih prvakov. Mladinska ekipa TK Terme Ptuj je na najboljši možen način končala domačo sezono v ekipnih tekmovanjih - z naslovom državnih prvakov v kategoriji U-18. Pod uspeh so se podpisali Tamara Zi-danšek, Maruša Plank, Ena Babic, Sven Lah, Blaž Bezjak, Jakob Aljaž Kaplja (dvojna registracija iz TK Radomlje), Maks Meh (dvojna registracija ŠTK Velenje) in trener Zoran Krajnc. Letošnje tekmovanje je v konkurenco vključevalo 10 mešanih ekip z igralci, starimi do 18 let. Ptujčani so bili po začetnem ratingu uvrščeni na 2. mesto (1. nosilci so bili člani ekipe ŽTK Maribor), a so to na koncu povsem zasluženo presegli. Najprej so v petek v Mariboru v četrtfinalu gladko preskočili Branik Maribor (5:2), kar jim je prineslo sobotni polfinal-ni dvoboj proti ekipi MAX klub Ljubljana v gosteh. Tudi tukaj dvomov o zmagovalcih ni bilo, čeprav je Sven Lah nastopil s trebušnimi težavami. Kljub temu je svoji ekipi pomagal po najboljših močeh, proti Mihi Okornu pa je klonil šele v zaključku tretjega niza (5:7). Dober dvoboj (rezultat) so domači navijači v prestolnici pričakovali še v igri Mance Pislak proti Ta-mari Zidanšek, a je slednja po izgubljenem prvem nizu vključila v višjo prestavo in tekmici do konca oddala le še dve igri. V finale sta se tako pričakovano uvrstili ekipi TK Terme Ptuj in ŽTK Maribor. Slednji »so na letošnjem mastersu do 18 let osvojili vse lovorike, a predvsem zaradi tega, ker tam niso nastopili najboljši člani ptujske ekipe ...« (zapis iz spletne strani TZS, op. a.) In prav to se je potrdilo v nedeljskem finalu v balonu na igriščih v Termah Ptuj, kjer se je zbralo lepo število navijačev in podpornikov kluba. Izjemno motivirani domačini so naravnost blesteli in do- besedno »leteli« po igrišču. To je še najbolje prezentiral Blaž Bezjak, ki je svojemu mariborskemu tekmecu zavezal dve »teniški kravati«, za nameček pa v zadnji igri nanizal tri točke, ki so izvabile glasen aplavz vseh prisotnih. Še najbolj izenačen dvoboj je odigral Jakob Aljaž Kaplja, a tudi on je bil nepopustljiv in je dvoboj obrnil v svoj prid. Tako je svoji ekipi priboril četrto točko (prvo in drugo sta osvojili Tamara in Ena) in je slavljenca dneva Svena Laha (17. rojstni dan - čestitamo) »prikrajšal« za njegov dvoboj ... Jože Mohorič Ekipno DP U-18, rezultati: četrtfinale: TK Terme Ptuj - TK Branik Maribor 5:2, ŽTK Maribor - TK Otočec 4:3, Triglav Kranj - Litija 5:2, MAX klub Ljubljana - LTC Ljubljana b. b.; polfinale: TK Terme Ptuj - MAX klub Ljubljana 5:2, ŽTK Maribor - Triglav Kranj 4:1; finale: TK Terme Ptuj - ŽTK Maribor 4:0. Nino ustavile 2. nosilke 18-letna Nina Potočnik (Galtena, 669.) je pretekli teden nastopala na 10 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Italiji, v kraju Santa Margherita Di Pula. Nina je imela zelo težak žreb v obeh konkurencah, posamični in v dvojicah, in je bila obakrat ustavljena v 2. krogu. Med posameznicami je po zmagi v 1. krogu proti leto starejši Američanki Dashi Ivanovi (771.) v 2. krogu igrala proti 2. nosilki. 24-letna Italijanka Gioia Barbieri je doslej slavila že na osmih turnirjih podobnega ranga, proti Nini pa se je morala zelo potruditi za zmago, saj je odločala podaljšana igra odločilnega seta ... Med dvojicami je Nina igrala skupaj s češko vrstnico Ven-dulo Zovincovo, v četrtfinalu pa sta ju ustavili 2. nosilki, Bel-gijka Deborah Kerfs in Francozinja Marine Partaud - 6:3, 1:6, 4:10. Santa Margherita di Pula, rezultati: 1. krog: Potočnik - Ivanova (ZDA) 2:6, 6:4, 6:2; 2. krog: Potočnik - Barbieri (Italija, 2.) 3:6, 6:4, 6:7(3). Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m) Led prebili tudi Gorišničani Alples Železniki -Moškanjci-Gorišni-ca 31:33 (12:20) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šincek 6, M. Bedrač 6, Valenko 6, Balas 3, Stopar 1, Koštomaj 11, Žuran, Te-ment, Ozmec, N. Bedrač. Trener: Samo Trofenik. Četrti krog je rokometa-šem Moškanjcev-Gorišnice prinesel obilo zadovoljstva: na gostovanju v Železnikih jim je namreč uspelo prvič letos slaviti. Zmaga varovancev Sama Trofenika je vredna še več, saj je bila dosežena s precej oslabljenim kadrom, saj so zaradi različnih obveznosti manjkali Šincek, Kovač, Lozinšek in Preac, medtem ko se je Petek zaradi službenih obveznosti vsaj začasno odločil za premor od rokometa. Fantje v črno-rumenih dresih so pokazali pravi karakter, se držali trenerjevih navodil pred tekmo in takoj povedli 0:4, kar jih je povsem sprostilo. Pri rezultatu 7:11, je sredi prvega dela igre sledila še serija 0:5 (7:16), tako da so prvih trideset minut rumeno-črni brez težav pripeljali do konca z visoko prednostjo. Tudi začetek drugega polčasa je minil v prevladi gostov, nato pa je sledil padec. Ta je bil posledica zdesetkanega igralskega kadra, saj so nekateri rokometaši morali igrati praktično celotno srečanje (v kadru sta bila npr. tudi dva Foto: Črtomir Goznik Boštjan Koštomaj (Moškanjci-Gorišnica) kadeta, in sicer Nino Bedrač in Žan Ozmec). Domačini so v zadnjem obdobju tekme prednost začeli topiti, toda zmaga gostov ni bila vprašljiva niti v enem trenutku. Alples iz Železnikov je tako na koncu le ublažil poraz. tp Herz Šmartno -Drava Ptuj 24:23 (13:11) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 5, Janžekovič 6, Verdenik 3, Jensterle 1, Bračič, Maroh 1, Požar 1, Fridrih 1, Bedenik, Sabo, Bedeti, Lesjak 2, Žuran 2, Belec; Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so v dvorani Pungrt z nepopolno postavo nastopili proti enim izmed favoritov 1. B lige -Herzu. Ptujčani imajo iz različnih razlogov na začetku prvenstva težave z levičarji, na tekmi s Šmartnim pa zaradi bolezni ni zaigral niti eden stebrov ekipe Filip Jerenec. Kljub temu je Drava dobro začela tekmo in si je z nepopustljivo obrambo ter solidno realizacijo v prvih desetih minutah priigrala dva zadetka naskoka. To ni zmedlo izkušenejših domačinov, pri katerih dajeta tempo igri Šmejc in Gradišek, tako da so hitro ujeli Ptujčane. Ti so naredili ponovno preveč 1. B SRL (m) REZULTATI 4. KROGA: Alples Železniki - Moškanjci-Gorišnica 31:33, Grosuplje -Brežice 27:28, Radeče-Mik Celje - Mokerc-lg 33:26, Dol Tki Hrastnik -Škofljica Pekarna Pečjak 29:28, Krško -Sviš Ivančna Gorica 30:30, Herz Šmartno -Drava Ptuj 24:23, Krim -Črnomelj 29:27 1.D0L TKI HRASTNIK 4 4 0 0 8 2. HERZ ŠMARTNO 4 4 0 0 8 3. BREŽICE 4 3 0 1 6 4. DRAVA PTUJ 4 2 115 5. KRIM-0LIMPIJA 4 2 115 6. RADEČE-MIK CELJE 4 2 115 7. ČRNOMELJ 4 2 0 2 4 8. SVIŠ IVANČNA GOR. 4 12 14 9. M0KERC-IG 4 2 0 2 4 10. KRŠKO 4 112 3 11. M0ŠKANJCI-G0R. 4 10 3 2 12. GROSUPLJE 4 0 13 1 13. ALPLES ŽELEZNIKI 4 0 13 1 14. ŠKOFLJICA PEČJAK 4 0 0 4 0 tehničnih napak, prav tako pa velikokrat akcij niso izpeljali do konca. Pri Smartnemu je bil prvo ime odličen organizator igre Strmljan, ki je dosegel osem zadetkov in obenem razigral svoje soigralce. Na drugi strani sta bila strelsko najbolj razpoložena Jan-žekovič s šestimi in Cvetko s petimi zadetki, a v napadu je Dravi tokrat primanjkovalo razpoloženih rokometašev. V prvem polčasu so domačini izkoristili padec v igri gostov in ta del dobili s 13:11. Prednost dveh, treh zadetkov je Drava lovila večino nadaljevanja, ko se je nekajkrat približala tudi na zadetek. Varovanci Uroša Šerbca so v zadnjih minutah zelo »stisnili« predvsem v obrambi tekme. Takrat sta na sceno stopila tudi sodnika, ki nista imela enakovrednega kriterija in sta v odločilnih trenutkih kakšni dve minuti pred koncem obračuna neupravičeno izključila Maroha. Kljub temu so Ptujčani imeli priložnost za izenačenje, a je Janžeko-vič zgrešil strel z levega krila. Ptujčanom je kljub odvzeti žogi nato zmanjkalo časa za zaključek zadnjega napada ... David Breznik 2. SRL (m): zmaga na gostovanju po 1355 dneh: Radovljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:30 (17:14) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Preac 8 obr., Škrjanec 1 obr., Zorec 3, Ščav-ničar, Kociper 6, Bombek 2, Topolovec, Mavrič 8, Bezjak, Hojžar 3, Lukman 6, Lorenčič 2, Cimerman, Vukan, Marin. Trener: Matjaž Hanželič. Po težko priigrani zmagi proti Pomurju so si igralci Velike Nedelje Carrera Optyl prigarali še drugo zmago v 2. ligi. Ekipa na težko gostovanje ni odpotovala v popolni postavi, saj so zaradi poškodb manjkali Uroš Šerod, Timon Grabovac ter Boštjan Žižek Cvetko. Veselje po zmagi v Radovljici je bilo zato razumljivo, saj so prekinili 1355 dni dolg urok porazov na gostovanjih! Čeprav odločeni, da bo odločitev o zmagovalcu padla že pred zaključkom tekme, ni bilo tako. Do 10. minute je bil rezultat izenačen, nato so domači začeli izkoriščati napake gostov in iz minute v minuto višali svojo prednost, čeprav so igrali v polju tudi s tremi igralci manj. V 21. minuti so domači vodili že 13:8, vendar to gostov ni zmedlo. Do polčasa so znižali na -3, v 52. minuti pa so izenačili na 24:24. Že v naslednji minuti so znova zaostajali za dva zadetka. Po minuti odmora gostov so ti v 55. minuti prevzeli pobudo in prešli v vodstvo, ki je trajalo vse do zadnje minute tekme. Gostitelji so pol minute pred koncem izenačili, vendar so gostje izkoristili še zadnjo minuto odmora za dogovor, kako odigrati zadnjih 25 sekund. Dogovor so fantje v popolnosti izpolnili, Vid Lukman pa je nekaj sekund pred koncem zadel za končnih 29:30. Vsi prisotni na tekmi so se strinjali, da fantje niso odigrali bleščeče predstave, vendar na koncu štejejo točke. Velikonedeljčani naslednjo tekmo igrajo šele 24. 10., ko gostujejo na Kozini, saj je domača tekma 3. kroga na željo RD Rudar prestavljena na 5. december. Ur 2. SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Po- murje - Ajdovščina 32:32 (16:21), Radovljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:30 (17:14), Rudar - Cerklje 37:32 (16:18), Jadran 2009 Hrpe-lje Kozina - Arcont Radgona 31:24 (13:12). 1. V. NEDELJA C. 0. 2 2 0 0 4 2. AJDOVŠČINA 2 110 3 3. CERKLJE 2 1 0 1 2 4. HRPELJE KOZINA 1 1 0 0 2 5. RUDAR 2 10 12 6. ARCONT RADGONA 2 1 0 1 2 7. POMURJE 2 0 1 1 1 8. METLIKA 1 0 0 1 0 9. RADOVLJICA 2 0 0 2 0 20 Štajerski Šport, rekreacija torek • 13. oktobra 2015 Nogomet • 3. SNL - sever, lige MNZ Ptuj Videm in Brežice ostajajo hit prvenstva 3. SNL sever V Brežicah so po napredovanju v 3. ligo sever sestavili kakovostno ekipo, ki ne popušča in niza zmage. Tokrat so bili z 2:0 boljši od Mons Claudiusa in po neigranju Maribora B v gosteh proti Podvincem Be-tonarni Kuhar (tekma je bila zaradi razmočenega igrišča v Podvincih preložena, op. a.) ostajajo na vrhu lestvice. Pri vrhu ostaja tudi predstavnik MNZ Ptuj Videm, ki je po bolečem porazu s 6:1 proti Mariboru B hitro preusmeril svoje misli v pozitivne in je v gosteh z zadetkom Sebastjana Krajn-ca v zadnji minuti tekme prišel do zmage z 2:3 proti Radljam (pred tem je za Videm dvakrat zadel Dominik Božak). Izmed favoritov sta svoje delo po načrtih opravila Šmarje pri Jelšah in očitno vedno boljša Dravi-nja, medtem ko sta se opekla Šampion v Lenartu in Fužinar z Dobrovčani, za katere je dva zadetka dosegel bivši igralec Drave Naser Kajtazi. REZULTATI 8. KROGA: Radlje - Videm 2:3 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd 5:2 (2:0), Brežice 1919 - Mons Claudius 2:0 (1:0), Dravinja - Šmartno 1928 3:2 (1:2), AjDAS Lenart - Šam-pion 2:1 (1:1), Fužinar Noži Ravne - S. Rojko Dobrovce 2:3 (1:2). Tekma Podvinci Be-tonarna Kuhar - Maribor B je bila prestavljena. 1. BREŽICE 1919 8 6 2 0 20:2 20 2. MARIBOR B 7 5 2 0 27:10 17 3. VIDEM 8 5 2 1 22:17 17 4. ŠAMPION 8 5 12 15:9 16 5. ŠMARJE PRI JELŠAH 8 5 0 3 24:19 15 6. FUŽINAR NOŽI RAVNE 8 4 1 3 15:14 13 7. AjDAS LENART 8 4 0 4 17:14 12 8. MONS CLAUDIUS 8 3 14 11:16 10 9. DRAVINJA 8 2 3 3 8:14 9 10. ŠMARTNO 1928 8 2 2 4 11:19 8 11. ROJKO DOBROVCE 8 2 0 6 13:18 6 12. RADLJE 8 2 0 6 7:16 6 13. K. DRAVOGRAD 8 1 2 5 818 5 14. PODVINCI KUHAR 7 1 0 6 3:16 3 David Breznik RADLJE - VIDEM 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Kovač (10.), 1:1 Božak (14.), 1:2 Božak (76.), 2:2 Krel (84.), 2:3 Krajnc (90.). VIDEM: Malogorski, Trep, Gerečnik (od 63. Koren), Lah, Leskovar (od 69. Kostanjevec), Muric, Tement, Cafuta, Božak, Krajnc, Škvaric (od 81. Kme-tec). Trener: Primož Gorše. Foto: Črtomir Goznik Dominik Božak (Videm, rumeni dres) še naprej ohranja izjemno strelsko formo. Visok poraz med tednom v Mariboru so Videmčani preboleli na najboljši možni način - z zmago na naslednji preizkušnji. Tokrat so gostovali v Radljah ob Dravi in po dveh zadetkih Božaka ter zmagovalnem Krajnca v zadnjih trenutkih tekme ponovno dokazali, da upravičeno zasedajo mesta pod vrhom lige. Prvi del igre je pripadel gostom, ki so bili podjetnejši, vendar pa so bili Korošci tisti, ki so prvi zadeli iz protinapada. Tudi sicer je posest žoge pripadla Vidmu, domačini pa so skušali igrati na protinapade. Kmalu po domačem vodstvu je izenačil Božak. 1:1 je bil tudi izid polčasa. Na odlično pripravljenem igrišču je bil uvod nadaljevanja dokaj enakovreden, nato pa je bil pri gostih izključen Leskovar, ki je storil prekršek v čisti situaciji za zadetek. Po tem dogodku je domača četa razumljivo »dobila krila«, rumeno-zeleni so se z igralcem manj pomaknili nazaj. A so na njihovo srečo prvi zadeli, spet je za-blestel Božak. Po izenačenju Radelj, ki so srečno zadele za 2:2, je že vse kazalo na remi, toda prav v zadnji minuti je srečanje s strelom z glavo odločil Krajnc in Vidmu zagotovil nove tri točke. Sicer pa je bilo tokrat pri gostih nekaj manjših sprememb v ekipi, predvsem v zadnji liniji, kar pa se je z novim slavjem izkazalo za odlično idejo. V sredo bodo igralci Vidma v pokalnem tekmovanju MNZ Ptuj gostili lanske tekmece iz Superlige, ekipo Gerečje vasi, nato pa v prvenstvu v nedeljo doma gostili Šmarje pri Jelšah. Superliga: Strelski razcvet - na petih tekmah 22 golov Cirkulane - Gerečja vas 1:0; strelec: 1:0 Letonja (40.); Hajdina - Središče ob Dravi 0:3; strelca: 0:1 Lesjak (2.), 0:2 Perišic (26.), 0:3 Lesjak (90.); Aha Emmi Bistrica - Carrera Optyl Ormož 1:1; strelca 0:1 Tomašic (36.), 1:1 Janžič (61.); Apače - Stojnci 3:5; strelci: 0:1 Komljenovic (17.), 0:2 Kokot (37.), 1:2 Pulko (44.), 1:3 Roškar (55.), 1:4 Kokot (62.), 2:4 Čeh (72.), 2:5 S. Me-znarič (77.), 3:5 Lendero (83.); Bukovci - Tržec 6:2; strelci: 0:1 J. Emeršič (17., z 11 m), 1:1 Droždek (28.), 2:1 An-tolič (51.), 3:1 Topolnik (53.), 4:1 Droždek (56.), 5:1 Antolič (69.), 6:1 Topolnik (61.), 6:2 B. Emeršič (90.). 1. BUKOVCI 7 6 1 0 22:9 19 2. CIRKULANE 7 4 2 1 11:2 14 3. STOJNCI 7 3 4 0 15:10 13 4. GEREČJA VAS 7 3 13 15:10 10 ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04i3 www.radio-ptuj.si 5.CARRERAO.ORMOŽ 7 3 13 12:13 10 6. AHA EMMI BISTRICA 7 2 3 2 13:14 9 7. HAJDINA 7 2 1 4 7:11 7 8. SREDIŠČE OB DRAVI 7 1 3 3 8:11 6 9. TRŽEC 7 1 2 4 20:29 5 10. APAČE 7 1 0 6 14:28 3 tP 1. liga MNZ Ptuj: Dornava do prve zmage REZULTATI 7. KROGA: Le skovec - Skorba 1:2 (0:1), Markovci - Podvinci Betonar-na Kuhar 0:2 (0:0), Boč Polj-čane - Gorišnica 2:2 (0:1), Lovrenc - Podlehnik 0:4 (0:2), Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Rogoznica 5:0 (3:0) 1. SKORBA 7 6 0 1 20:10 18 2. BOČ POUČANE 7 4 2 1 17:9 14 3. PODLEHNIK 7 4 0 3 18:9 12 4. LESKOVEC 7 3 3 1 13:10 12 5. GORIŠNICA 7 3 13 13:15 10 6. ROGOZNICA 7 3 13 11:19 10 7. PODVINCI KUHAR 7 2 1 4 11:14 7 8. DORNAVA KOVAČEC 7 1 3 3 9:9 6 9. MARKOVCI 7 2 0 5 7:14 6 10. LOVRENC 7 1 1 5 5:15 4 2. liga MNZ Ptuj: 5 zadetkov Vrečarja za prvo zmago Slovenje vasi REZULTATI 7. KROGA: Haj-doše - Majšperk 7:1 (4:0), Zgornja Polskava - Pragersko 2:2 (0:1), Grajena - Slovenja vas 2:5 (2:1), Makole - Pol-skava. 1. PRAGERSKO 2.HAJDOŠE 3. GRAJENA 4. MAJŠPERK 7 3 4 7 3 3 7 3 2 7 3 2 5. ZGORNJA POLSKAVA 7 2 1 6. SLOVENJA VAS 7 7. MAKOLE 6 8. POLSKAVA 6 1 2 0 1 1 18 2 16 2 13 4 9 13 3 12 1 3 2 10 3 8 Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj PARI ČETRTFINALA - SREDA ob 16.00: Aluminij - Stojnci, Markovci - Podvinci Betonarna Kuhar, Videm - Gerečja vas, Drava Ptuj - Cirkulane. Odbojka • Pokal Slovenije (ž) PAR OSMINE FINALA - SREDA ob 19.00: ŽOK GM mobil Ptuj - Calcit Volleyball. David Breznik Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Podrle 114 kegljev več Šoštanj - Drava Ptuj 2:6 (2794:2908) DRAVA PTUJ: Fridl 486, Kozoderc 471, Plajnšek 498, Pavlič 500, Kavčič 439, Kram-berger 514. Ptujska kegljaška šesterica je v Šoštanju brez večjih težav prišla do nove zmage. Članice Drave so skupno podrle 2908 kegljev, kar je sila povprečen rezultat in počasi zadeve »nalagajo« ter izboljšujejo svoje številke. Gledano skozi nje je bila prva violina tokrat Marina Kramberger s 514 podrtimi keglji, medtem ko je najmlajša igralka Maja Pavlič s podrtimi 500 keglji pokazala konstantnost. Ob omenjeni dvojici sta posamezni točki tokrat osvojili še Ivanka Plajnšek in Andreja Kavčič, medtem ko sta premoč svojim tekmicam morali priznati Nada Fridl in Marija Kozoderc. Ptujčanke so s tem dosegle drugo zaporedno zmago, tretjo bodo lovile na domačem kegljišču Deta centra v soboto od 13 30 naprej proti Fu-žinarju, ko bo v ekipi Drave ponovno zaigrala tudi Selena Bombek. David Breznik Atletika • Evropske igre 7 13 12 12 14 11 16 11 16 7 13 6 12 6 0 5 V Franciji šest medalj za Slugo in Prsteca Veteranske lige: Vinko v zadnji minuti odločil derbi VETERANI - 35 REZULTATI 5. KROGA: Videm - Dornava 3:4, Skorba - Grajena 2:6. 1. VIDEM 5 4 0 1 17:7 12 2. GRAJENA 5 3 0 2 13:11 9 3. DORNAVA 5 2 0 3 14:14 6 4. SKORBA 5 1 0 4 10:22 3 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 6. KROGA: Pod-lehnik - Markovci 1:4, Tržec - Borovci 3:1, Ormož - Lesko-vec 4:1, Podvinci - Gorišnica (petek, 23. 10., ob 16.00) 1. ORMOŽ 6 4 2 0 21:7 14 2. TRŽEC 6 4 1 1 12:14 13 3. GORIŠNICA 5 3 2 0 19:6 11 4. PODVINCI 5 3 0 2 15:9 9 5. BOROVCI 6 1 2 3 9:11 5 6. LESKOVEC 6 12 3 10:15 5 7. MARKOVCI 6 1 2 3 8:21 5 8. PODLEHNIK 6 0 1 5 7:18 1 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI6. KROGA: Gerečja vas - Hajdina 1:2, Lovrenc - S. Polskava 3:0, Pohorje -Oplotnica - Pragersko 1:2, Majšperk - Z. Polskava 2:3 1. LOVRENC 6 5 1 0 20:3 16 2. HAJDINA 6 5 1 0 20:9 16 3. SPODNJA POLSKAVA 6 3 1 2 11:11 10 4. ZGORNJA POLSKAVA 6 3 0 3 11:11 9 5. GEREČJA VAS 6 2 1 3 8:11 7 6. PRAGERSKO 6 2 0 4 6:11 6 7. MAJŠPERK 6 1 0 5 7:17 3 8. POHORJE-OPLOT. 6 1 0 5 7:17 3 jb Nica je med 1. in 11. oktobrom gostila Evropske veteranske igre, na katerih je v 27 športnih disciplinah sodelovalo okrog 7000 športnikov! Na tem tekmovanju sta v kraljici športa tekmovala Marko Sluga in Miki Pr-stec. V kategoriji M-80 je častni član AK Ptuj Marko Sluga osvojil kar štiri medalje. Zlato si je priboril v metanju kopja, kjer je orodje najdlje poletelo do znamke 28,90 metra. V treh disciplinah - suvanju krogle, metu kladiva in skoku v višino - je dosegel državne rekorde, s katerimi pa je osvojil druga mesta. Po posameznih disciplinah je dosegel naslednje izide: v suvanju krogle 11,19 metra, v metu kladiva 28,06 metra in v skoku v daljino 121 centimetrov. Drugi član ptujskega atletskega kluba Miki Prstec je tekmoval v starostni skupini M-55. Odličen atlet je bil drugi v suvanju krogle, kjer je orodje poletelo do daljine 12,92 metra, in tretji v skoku v višino, v katerem je letvico preskočil na višini 150 centimetrov. Oba člana AK Ptuj sta se s skupno šestimi osvojenimi medaljami zelo izkazala, tako kot skozi celotno leto 2015, v katerem so ptujski atleti veterani osvojili številne medalje na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Za večino izmed njih bo glavni cilj v naslednjem letu dober nastop na svetovnem veteranskem prvenstvu v Perthu v Avstraliji. David Breznik torek • 13. oktobra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 21 Rokomet Futsal • 2. SFL Igra boljša, a znova brez točk Do zmage 16 sekund pred koncem ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj -Krka 33:36 (18:22) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 4, Lah, Ambrož, Ivančič 2, Majcen, Pož-gan, B. Selinšek 12, Kolednik 8, Zorec 1, Šrajner 4, Otič 1, Ogrizek, Kopold-Metličar 1, Rozman. Trener: Sašo Petek. Po visokem porazu proti Zagorju so tokrat mlade Ptuj-čanke gostile ekipo Krke. Domačinke so pokazale bistveno več kot zadnjič, na žalost pa tudi to ni bilo dovolj za presenečenje. Varovanke Saša Petka so v tekmo krenile odločno in se dobro upirale »farma-cevtkam«. Še v 25. minuti je bil izid poravnan (18:18), sledile pa so »črne minute« in serija 0:4. Ob polčasu je bilo tako 18:22. Tudi drugi del je minil v precej izenačeni igri, Dolenjkam pa je za končno slavje zadostovala prednost, pridobljena v končnici prvega dela igre. Čeprav so se Ptujčanke trudile, do popolnega obrata ni prišlo. V 58. minuti je bilo sicer le -1 (33:34), toda Krka je nato še dvakrat zadela. V domači ekipi je blestela B. Selinšek z 12 zadetki, pri gostjah pa je mladinska reprezentantka Čopijeva zadela kar 14-krat. Obramba domače vrste je bila tokrat bistveno boljša kot na prvi tekmi, za razliko od prejšnje tekme pa svojega dne nista imeli vratarki. Pred varovankami Saša Petka je sedaj dober teden treningov, kajti naslednje srečanje bodo odigrale šele v ponedeljek, 18. oktobra, ko sledi najbližje gostovanje v Mariboru. tp Planinski kotiček Planinski izlet na Boč in Sladko goro Sobota, 24. oktober 2015 Ptujski planinci vas tokrat vabimo na jesenski sprehod v deželo med Bočem in Kozjanskim. Podali se bomo v slikovito pokrajino, ki jo prepredajo zanimive planinske in poho-dniške poti. Seveda bomo uživali v širokih razgledih, prijetnem druženju, ne bomo pa pozabili na domačo kulinariko in kakšen kozarček rujnega, ki ga v tem delu Slovenije zagotovo ne manjka. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 24. oktobra, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Poljčan. Pot nas bo vodila do planinskega doma na Boču, kjer si bomo vzeli čas za počitek. Pot bomo nadaljevali čez Galke v Lovnik, kjer se bomo ustavili na turistični kmetiji Zorin. Seveda bo možno poskusiti domače dobrote, od nedavnega pa je možno tudi kaj kupiti za domov. Po Marijini poti se bomo nato podali do Sladke gore, kjer stoji znamenita Marijina cerkev s freskami Franca Jelovška. Po ogledu cerkve bomo sestopili v Dolgo goro in se z vlakom vrnili nazaj na Ptuj. Opremite se planinsko za lažje poti (planinski čevlji, pokrivalo, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, v planinskem domu in na turistični kmetiji Lovrenčič. Cena izleta znaša 7,00 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 20. oktobra, v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Šahovski kotiček Društvena turnirja v oktobru Nadaljeval se je ciklus šahovskih tekmovanj za letošnje prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu. TURNIR V HITROPOTEZNEM ŠAHU Na oktobrskem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 13,5 točke, Anton Butolen 12,5 točke, Andraž Šuta 11,5 točke, Karel Žajdela in Bori Žlender po 10,5 točke, Jože Korban 10 točk, Darko Dominko 9,5 točke, Janko Bohak 8,5 točke, Martin Majcenovič 7,5 točke, Leon Selišek 6,5 točke, Martin Skledar in Ciril Kužner po 6 točk itd. TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Na oktobrskem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: David Murko 5,5 točke, Andraž Šuta in Boris Žlender po 5 točk, Janko Bohak in Martin Majcenovič po 4,5 točke, Branko Orešek 4 točke, Ciril Kužner, Naj Pivec, Branko Se-dlašek in Matjaž Zupanič po 3,5 točke, Milan Fijan, Žiga Polajžar in Amalija Sok po 3 točke itd. Janko Bohak Futsal club Ptuj -KMN Velike Lašče 4:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Pirman (1., ag), 2:0 Čuček (11.), 2:1 Feguš Blaž (14.), 2:2 Žužek (29.), 3:2 Krajnc (31.), 3:3 Pirman (38.), 4:3 Šilec (40.). FC PTUJ: Starčevič, Kavaš, Šilec, Krajnc, Pihler, Fleten, Čuček, Vindiš, Roškar, Mulej, Jazbec, Brunčič. Trener: Aleksander Furek. Ptujčani so pred svojimi zvestimi navijači prišli do zaslužene zmage, za katero pa so morali potrošiti dobesedno zadnje atome moči. Zmagoviti zadetek je namreč šele 16 sekund pred koncem dosegel 19-letni Miha Šilec. Domačini so pred tem v 20. minuti pri vodstvu 2:1 zapravili kazenski strel z 10 metrov. »Fantje so odigrali tak- 2. SFL REZULTATI 2. KROGA: Tomaž Picerija Ozmec - Zavas 0:0, FC Ptuj - KMN Velike Lašče 4:3 (2:1), Futsal klub Ke-belj - Gorica 3:3 (1:2), Futsal klub Dobrepolje - KMN Oplast Kobarid 5:3 (2:1), ŠD Mlinše -Futsal klub Stripy 6:5 (3:3). 1. DOBREPOLJE 2 2 0 0 11:7 6 2. MLINŠE 2 2 0 0 9:7 6 3. TOMAŽ OZMEC 2 110 4:1 4 4. ZAVAS 2 110 3:0 4 5. KEBELJ 2 1 1 0 6:5 4 6. FC PTUJ 2 10 1 8:9 3 7. GORICA 2 0 1 1 5:6 1 8. OPL. KOBARID 2 0 0 2 5:8 0 9. STRIPY 2 0 0 2 6:10 0 10. VELIKE LAŠČE 2 0 0 2 3:7 0 Judo • 1. SJL Foto: Črtomir Goznik Ekipa FC Ptuj je na domačem igrišču dosegla prvo zmago v sezoni. tično točno tako, kot smo se dogovorili in zato zasluženo prišli do pomembne zmage na začetku prvenstva. Izplačali sta se nepopustljivost in borba do zanje sekunde. Še naprej se držimo svoje poti, na kateri želimo s trdim delom dosegati dobre rezultate,« je povedal Aleksander Furek. Tomaž Picerija Ozmec - Zavas 0:0 TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Vrbnjak, Magdič, Goričan, Jau-šovec, Školiber, Gašparič, Bel-šak, Goričan, Gajser, Vočanec, Lukman, Kolarič. Trener: Matej Gajser Petek je bil pomemben dan za ljubitelje futsala na Ormoškem, saj je bila po več kot dveh letih na Hardeku znova tekma 2. futsal lige. Na tekmi so se gostje že na samem uvodu prikazali kot zelo čvrsta ekipa. Kljub temu da je imela domača ekipa v prvem polčasu pobudo, se je na odmor odšlo z rezultatom 0:0. V nadaljevanju so gledalci ponovno gledali pravo prvenstveno tekmo, kjer sta se obe moštvi osredotočili na branjenje svojih vrat, saj sta se zavedali, da lahko gol v njihovi mreži že odloči srečanje. Tekma se je tako končala z rezultatom 0:0, kar je v malem nogometu zelo redko. Obe ekipi tako ostajata neporaženi. Gorišničani v sodnikovem podaljšku brez zmage Matej Gajser, trener KMN Tomaž: »Čestitke fantom za dosledno in požrtvovalno igro v obrambi, ki nam je prinesla zasluženo točko. Za kaj več nam je v napadu zmanjkalo moči. Vsekakor je bil to večer obeh vratarjev, ki sta bila na zelo visokem nivoju. Veseli dejstvo, da nismo prejeli zadetka, imamo pa še velike rezerve v telesni pripravi in igri v napadu.« V prihajajočem tednu v 2. SFL ni tekem, na sporedu so pokalni obračuni. Ekipa Tomaža bo v soboto ob 18.00 v ŠD Velika Nedelja gostila vodilno ekipo 1. sFl Remax Brezje iz Maribora. JM, DB 1. SJL V sredo je bil na sporedu drugi krog 1. slovenske lige, v kateri izmed klubov iz Spodnjega Podravja nastopa ekipa JK Gorišnica. Varovanci trenerja Franca Naska so tokrat nastopali na turnirju v Mariboru. V prvem dvoboju so se pomerili z domačini, ekipo Jk Železničar. Celoten dvoboj je bil izjemno napet do zadnjih minut, v katerih sta o končnem zmagovalcu odločala tekmovalca v najtežji kategoriji nad 100 kg. Pred tem so za domačine točke osvojili Naj Pungaršek (do 60 kg), Sašo Kirbiš (do 73 kg) in Ervin Vinko (do 81 kg), za goste pa Jure Kuralt (do 66 kg), Matija Harpf (do 90 kg) in Denis Rus (do 100 kg). Zadnjo točko sta svojima ekipama poskušala priboriti Nejc Kučan in Damijan Fras, že v podaljšku borbe pa je po ne povsem jasni sodniški odločitvi uspelo salviti domačemu borcu ... V dvoboju Gorišničanov proti Bistriča-nom je edino točko osvojil Jure Kuralt. Na vrhu po dveh turnirjih ostajajo tri ekipe brez poraza (Bežigrad, Šiška, Impol), Go-rišničani pa še naprej ohra- njajo realne možnosti za obstanek. Tretji krog lige bo na sporedu konec meseca. REZULTATI 2. KROGA: Maribor: Železničar - Gori-šnica 4:3, Impol - Gorišnica 6:1, Železničar - Impol 3:4; Ljubljana: Olimpija - Bežigrad 1:6, Z'dežele Sankaku - Bežigrad 0:7, Olimpija -Z'dežele Sankaku 5:2; Maribor: Acron Slovenj Gradec - Branik Broker 3:4, Branik Broker - Šiška 0:7, Acron Slovenj Gradec - Šiška 1:6. 1. BEŽIGRAD 4 4 0 0 25:3 8 2. ŠIŠKA 4 4 0 0 23:5 8 3. IMPOL 4 4 0 0 18:10 8 4. BRANIK BR0K. 4 2 0 2 11:17 4 5. OLIMPIJA 4 10 3 12:16 2 6. GORIŠNICA 4 10 3 11:17 2 7. A-SL. GRADEC 4 10 3 10:18 2 8. ŽELEZNIČAR 4 10 3 10:18 2 9. Z'D. SANKAKU 4 0 0 4 6:22 0 Tekmovanje na Hrvaškem: Tomi na najvišji, Nika in Mihaela na najnižji stopnički Požega je gostila mednarodno prvenstvo Hrvaške v judu, na katerem se je zbralo 339 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih držav. Judo klub Drava so zastopali štirje tekmovalci v konkurenci kadetov. Največji uspeh je v kategoriji do 66 kg dosegel Tomi Milošič, saj je osvojil prvo mesto. Z dvema zmagama je v kategoriji nad 70 kg bila tokrat tretja Nika Šlamber-ger. Enako uvrstitev je v kategoriji do 63 kg dosegla Mihaela Vogrin, medtem ko je bil Rene Kloar v višji kategoriji do 60 kg z dvema zmagama peti. JM, DB «t a- Jta Tomi Milošič se je na tekmovanju na Hrvaškem izkazal z zmago v kategoriji do 66 kg. 22 Štajerski Šport, zanimivosti torek • 13. oktobra 2015 1 Gimnastika • Predstavitev GD Ptuj Pikado M a v« «i v ■■ vse zmorejo nasi gimnasticarji Gimnastika je osnovni bazični šport, ki je v organizirani obliki na Ptuju prisotna od leta 1985. Od takrat do danes se je s tem zahtevnim športom ukvarjalo zares veliko posameznikov, trenutno je v Gimnastično društvo Ptuj vpisanih 130 članov. Okrog 100 jih je sodelovalo na predstavitvi različnih vadbenih skupin v petek v športni dvorani Center, kjer se je zbralo res veliko število gledalcev. V pestrem programu s podnaslovom Kaj vse zmorejo naši gimnastičarji, so sodelovale tri vadbene skupine, in sicer predšolska, rekreativna in tekmovalna. V slednji je registriranih 36 tekmovalcev, ki so na različne načine prikazali svoje gimnastično znanje. Predvsem navdušujoče so bile akrobatika in nekatere vaje. Rekreativna skupina je prav tako prikazala svoje znanje, medtem ko so bili največje pozornosti deležni člani predšolske skupine. V njej so bili otroci od tretjega leta starosti, ki so izvajali osnovne gimnastične prvine. Program, ki je zajemal sedem točk, je bil prepleten tudi z glasbo oziroma plesom, ki je vseboval ritmične elemente. Ob tem je bila na projektorju tudi vi- Fotozapis Utrinek s predstavitve Gimnastičnega društva Ptuj deo predstavitev vadbenih skupin. Posebno presenečenje pa so s svojim nastopom pripravili nekdanji člani gD Ptuj. Celoten program je pripravila Tjaša Flanjak, ki je v zadnjem desetletju tudi daleč najuspešnejša ptujska gimnastičarka. Je tudi trenerka v društvu, v katerem že skorajda dvajset let kot trenerja delujeta tudi Nataša Flanjak in Rikardo Flanjak. Omenjeni trojici trenerjev pri izvedbi programa in tudi pri izvedbi treningov pomagajo vaditelji Gordana Kolednik, Katja Zupanič, Ivana Fekonja, Nuša Maj-cenovič in Eva Veselič. Vsi omenjeni so s pomočjo svojih vadečih navdušili gledalce. Tjaša Flanjak, GD Ptuj: »S filmčki smo predstavili delovanje našega društva, da je širša javnost videla, s čim se de- Začela se je štajerska poslovna nogometna liga V soboto, 3. oktobra, se je na Hajdini začela štajerska poslovna nogometna liga. To je po Kopru in Ljubljani tretji primer, ko ekipe iz poslovnega sveta tekmujejo in se obenem družijo na športnem področju. Tekmovanje organizirata Sport Forum in Fovio, d. o. o., v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije. V ligi sodelujejo 12 ekip: DPZ Impol, Pocinkovalnica, TAM Durabus, Meltal IS, Mestna občina Ptuj, F.A. MAIK, Henkel, Talum, Manager klub Ptuj, Elektro Maribor, Univerza v Mariboru in Goja Transport. UR Srečanja so potekala v športnem duhu. Turniščani zmagali na državnem prvenstvu Ekipa DU Turnišče je na državnem prvenstvu med upokojenci osvojila naslov državnih prvakov. Foto: Črtomir Goznik jansko ukvarjamo. Na nastopu smo pokazali tudi nekatere koreografije, ki so bile vodene pod mojim mentorstvom. Najmlajši so prikazali gimna-stične osnove, kot so poligoni, hoja po gredi in prevali, medtem ko sta ostali dve skupini glede na njihovo znanje prikazali tudi precej različnih gimnastičnih elementov.« David Breznik Tekmovanja v pikadu so med upokojenci zelo razširjena dejavnost, ki se je redno udeležujejo številni tudi v Spodnjem Podravju. Tako je letos na tekmovanju Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Po-dravje v Zagojičih nastopilo kar 17 ekip. Zmagala je ekipa Društva upokojencev (DU) Turnišče, ki je s tem pridobila pravico udeležbe na državnem prvenstvu, ki ga je konec septembra organiziralo DU Rateče Planica. V Športnem centru Planica je sodelovalo 15 ekip iz vseh pokrajinskih zvez Slovenije, ob tem še lanski zmagovalec in organizator. Ekipa DU Turnišče je nastopila v postavi Karl Pušnik, Ignac Kokol, Franc Zupanič, Ciril Voljčjak in kot rezerva Polde Strelec. Zbrali so 3238 točk in s tem rezultatom slavili prepričljivo zmago. Dodatno je uspeh s tretjim mestom med posamezniki začinil Franc Zupanič. »Pri DU Turnišče deluje več športnih sekcij, med njimi je ena izmed njih pikado moški, ki šteje 12 članov. Obstaja tudi ženska pikado ekipa, ki šteje 8 članic. Vadimo redno in sicer vsako sredo po dve uri, v tem času za popestritev tudi redno tekmujemo med seboj,« je povedal Franc Zupanič. UR Skupinska fotografija ob premieri novoustanovljene lige na Hajdini Planinski kotiček 4. pohod po Slovenjegoriški planinski poti Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 7. novembra, 4. pohod po Slovenjegoriški planinski poti. Izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8.00 in 8.45 odpeljal posebni avtobus v Juršince (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Start pohoda bo pred gostiščem v centru Juršincev, pri baru Kavčič, med 8.15 in 10. uro. Pohodnike bo pot najprej vodila po cesti do Turistične kmetije Marte Toplak, kjer bo ogled muzeja kmečkih dobrot in kraljic. Nato nas bo pot vodila mimo Herbersteinove kleti proti Sakušaku in do Pu-hovega muzeju v Sakušaku, kjer je KT1 pohoda in osma kontrolna točka SGPP. Od muzeja nadaljujemo pot po grebenski cesti do glavne ceste Juršinci-Gomila. Po njej gremo sto metrov levo, nato zavijemo desno po cesti navzdol do turistične kmetije Amur pri Slodnjakovih v Bodkovcih, kjer je KT2 pohoda (čaj). Skozi gozd se povzpnemo do grebenske asfaltne ceste na Ilovšaku, prečkamo glavno cesto Ptuj-Savci in povzpnemo do Marijine romarske cerkve. Nasproti cerkve je več kot sto let stara gostilna Šegula, v kateri si lahko odpočijemo telo in duha. V gostilni je žig devete kontrolne točke ter KT3 pohoda. Nadaljujemo pot po travnih, gozdovih ter cestah vse do vzpona na Prerad ter še potem nekaj metrov do najvišje točke, s katere je prekrasen razgled na vse strani. Tukaj je KT4 pohoda. Čaka nas še zamušanski breg ter spust na ravnico Ptujskega polja do Dominkove domačije. Po ogledu se podamo do bližnjega Doma krajanov Gorišnica, kjer bo zaključek letošnjega pohoda. Iz Gorišnice bo odpeljal avtobus v Ptuj ob 16.30 in 17.30. Varianta je tudi uporaba vlaka na postaji Zamušani. Proti Ptuju z vlakom ob 15.59 in 20.25 - smer Pragersko, Celje in Ljubljana (prestop za Maribor) ter proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu ob 15.32 in 16.23. Strošek pohoda: 10 € (startnina, prevoz, čaj, topla malica) ali 7 € (startnina, čaj, topla malica) Start-KT1: 45 minut KT1-KT2: 1 ura 10 minut KT2-KT3: 1 ura 15 minut KT3-cilj: 1 ura 15 minut Foto: MB Foto: MB torek • 13. oktobra 2015 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 23 Destrnik • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo S prvega nastopa v polfinale sama dekleta Osmega oktobra se je v kulturni dvorani na Destrniku začel nov cikel prireditev v okviru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga tudi v novem šolskem letu na Ptujskem in širše izvaja družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami na tem območju. r '- Ti / w_ Foto: Črtomir Goznik Polfinalistka v drugi kategoriji (od 6. do 9. razreda) OŠ Destr-nik-Trnovska vas je Sara Horvat: "Od majhnega že pojem, vesela sem, da grem naprej. O tem, da bi bila pevka, še nisem razmišljala. Po končani OŠ, obiskujem 9. razred, bom šolanje nadaljevala v gimnaziji." direktor Drago Slameršak, ki je vsem zaželel uspešen začetni nastop in veliko uspeha v nadaljnjih nastopili. Šole, če to že- Foto: Črtomir Goznik Špela Marot iz PŠ Trnovska vas se je v polfinale uvrstila v kategoriji od 1. do 5. razreda OŠ: „Na odru sem se počutila malo prestrašeno. Zdaj ko je vse za menoj, se počutim dobro. Vesela sem, da bom pela tudi v polfinalu. Prvo je družba pripravila v sodelovanju z OŠ Destrnik-Tr-novska vas ter občinama Destrnik in Trnovska vas. Nastopili so otroci iz OŠ Destrnik-Trno-vska vas in PŠ Trnovska vas, ki so ognjeni krst dobro prestali. Na oder so stopili vsi, ki radi pojejo slovenske pesmi in ki so zbrali dovolj poguma, da so zapeli širši javnosti, ker želijo s svojim odrskim nastopom pokazati svojo samozavest ter morda nekoč petje izbrati kot svojo življenjsko in karierno priložnost. Predvsem pa prireditev gradi na spoštovanju slovenskega jezika, besede in glasbe ter domoljubju in druženju mladih. Na letošnji nastop jih bodo spominjali lični obeski v obliki živalic za ključe. Mlade pevce je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj pozdravil V kulturni dvorani na Destrniku so nastopili: Urška Fridl, Tamara Rola, Špela Marot, Leon Lozinšek, Alen Lozinšek, Klara Sužnik, Lea Murko in Lara Čeh, Rene Cafuta, Lara Lovrenčič, Jan Benko, Sara Horvat, Miha Brumen in Julija Nedeljko. Foto: Črtomir Goznik Polfinalistki iz prve kategorije OŠ Destrnik-Destrnik sta Lea Murko in Lara Čeh: „ Prijateljici sva od 1. razreda, že lani sva skupaj peli. Veliko sva vadili, ker sva želeli čim bolje zapeti." lijo, pa se lahko na posameznih prireditvah predstavijo tudi s krajšimi kulturnimi programi. Sponzor prireditev je tudi letos Perutnina Ptuj. Nastopajoče je pozdravil tudi ravnatelj OŠ De-strnik-Trnovska vas Drago Skur-jeni, ki pričakuje, da bo tudi letošnji cikel prireditev pod naslovom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tako uspešen, kot je bil v prejšnjem šolskem letu. Šola je ponosna na vse, ki so zbrali pogum in zapeli, vsi so zmagali, s prvo prireditvijo projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Foto: Črtomir Goznik V drugi kategoriji se je v polfinale iz PŠ Trnovska vas uvrstila Julija Nedeljko: „Pojem od 1. razreda. Veliko mi pomeni. Upam, da mi bo tudi v polfinalu dobro šlo." pa v OŠ Destrnik-Trnovska vas zaključujejo pester program aktivnosti, ki so jih pripravili v letošnjem tednu otroka, kar jih še posebej veseli. Foto: Črtomir Goznik Mladi pevci iz Oš Destrnik-Trnovska vas in PŠ Trnovska vas v družbi z voditeljem Daliborjem Bedenikom Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Z vsake prireditve oz. iz vsake sodelujoče šole bo strokovna komisija, ki ocenjuje predvsem kakovost petja, sestavljajo jo tonska tehnika Tone Topolovec in Borut Horvat ter vodja projekta oz. voditelj Dalibor Bedenik, izbrala po dva polfinalista, enega v skupini od 1. do 5. razreda OŠ, drugega pa v skupini od 6. do 9. razreda OŠ. Odločitev za dve kategoriji naj bi prireditev naredila še bolj živo. Na Destrniku so 8. oktobra izbrali štiri zmagovalce. Polfinalni nastop bo v začetku decembra, finale pa 23. decembra, na katerem bodo izbrali najboljše v obeh kategorijah, po tri v vsaki kategoriji. Zmagovalce čakajo tudi lepe nagrade. Na zaključni prireditvi bodo zapeli tudi izbrani glasbeni gostje. Tudi letos bo družba Radio-Tednik Ptuj najboljše povabila na Orfejčkovo parado, ki bo 26. decembra in na kateri si bodo mladi nadarjeni pevci delili oder z že uveljavljenimi slovenskimi pevci, pevkami in glasbenimi skupinami. Koliko jih bo doletela ta čast, v tem trenutku še ni znano, kot pravi direktor Drago Slameršak, bo odločila kakovost petja. MG Ljubljana • Festival tretjega življenjskega obdobja Inovativno in medgeneracijsko Na letošnjem Festivalu tretjega življenjskega obdobja, ki je že tradicionalno potekal v Ljubljani, se je predstavila tudi zadruga Mozaik generacij s Ptuja. V sodelovanju z visokošolskim izobraževalnim zavodom Alma Mater Europaea Maribor je letos organizirala tudi med-generacijsko druženje staršev, vnukov, dedkov in babic v obliki potovanja z vlakom od Ptuja do Ljubljane. Najmlajši iz Vrtca Ptuj - enote Marjetica - so navdušili s prikazom starih običajev na trgatvi v igri z naslovom Haloška trgatev. Obiskovalci festivala so lahko doživeli pristno trgatev z vsemi potrebnimi rekviziti, ki so jih predhodno izdelali že v vrtcu, ob tem pa so najmlajši še zapeli in zaplesali, tako kot je to v navadi na trgatvi. Foto: Zasebni arhiv Na Festivalu tretjega življenjskega obdobja nastopili tudi otroci iz Vrtca Ptuj - enota Marjetica. „Študenti programa socialna gerontologija Alma Mater Eu-ropaea že vrsto let zelo aktivno sodelujejo na Festivalu tretjega življenjskega obdobja. Tudi letos so ob stojnici in predstavitvi študijskega programa pripravili bogat program, vrhunec katerega je bila okrogla miza z naslovom Inovativni poslovni model delovanja dnevnih centrov aktivnosti po principih zadružništva. Sodelovali so tudi predstavniki ministrstev in institucij," je v imenu zadruge Mozaik generacij povedala Lidija Ribič. MG 24 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. oktobra 2015 Ormož • S slovesnega odprtja Vrtca Velika Nedelja Veselje ob odprtju novega petoddelčnega vrtca „Danes je prav poseben dan za vse nas, ki živimo in delamo v vrtcu, za naše otroke in starše, za krajane KS Velika Nedelja in za celotno občino Ormož, saj smo pridobili še en nov vrtec, ki bo lahko sprejel do 88 otrok," je na uradnem odprtju novega petoddelčnega vrtca v Veliki Nedelji, povedala v. d. ravnateljice VIZ Vrtca Ormož Marjeta Meško. Minuli petek je bilo v Veliki Nedelji nadvse veselo. Razigrani vrtčevski otroci so skupaj z zaposlenimi pripravili slovesnost ob odprtju novega sodobnega in nizkoenergetskega vrtca. Zbrane je v nabito polni dvorani v uvodu nagovorila v. d. ravnateljice VIZ Vrtca Ormož Marjeta Meško. V svojem govoru je izrazila izjemno veselje in zadovoljstvo ob „pridobljenem bogastvu". Okrog 40 let star vrtec je bil namreč dotrajan in tudi premajhen, saj ni bilo prostora za en oddelek, ki je moral gostovati v prostorih OŠ Velika Nedelja. Na istem mestu pa po slabem letu dni stoji nov in več kot dvakrat večji vrtec s svetlimi prostori, petimi igralnicami ter dodatnimi prostori, tudi pralnico, ki je stari vrtec ni imel. Me-škova se je ob tej priložnosti še zahvalila izvajalcem, osebju vrtca in staršem otrok ter drugim, predvsem pa Občini Ormož, ki je skoraj 1,2 milijona evrov vredno investicijo v celoti financirala sama. V nadaljevanju so zbrane nagovorili tudi župan občine Ormož Alojz Sok, direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolo Gregor Mohorčič, Fanika Fras Berro z Zavoda RS za šolstvo in direktor podjetja GP Project ing Antun Daljavec. V programu so poleg otrok nastopali tamburaška skupina Pika poka, vokalna skupina Tisa ter mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja. S pesmijo pa so otroci zbrane po- vabili še na ogled novega vrtca. Pred velikonedeljskim vrtcem je potekalo svečano odprtje vrtca z blagoslovom in predajo ključev. Vrtec je blagoslovil prior Janko Štampar, slavnostni trak pa sta skupaj z deklico iz vrtca prerezala župan in ravnateljica. Monika Levanič Prejeli smo Zupan naklonjen javno-zasebnemu partnerstvu (2) Pod tem naslovom je novinarka Štajerskega tednika Mojca Zemljane dne 29.9.2015 objavila članek o koncesiji za javno razsvetljavo v Občini Ormož. V članku so objavljeni nepopolni in netočni podatki, ki bralcem ne dajejo objektivnega pogleda na omenjeno koncesijo za javno razsvetljavo. Tako je v članku med drugim navedeno, da se je vrednost koncesije na letni ravni povečala z aneksi iz 26.000 EUR na 36.000 EUR, pri tem pa novinarka pozabi ali pa ne navede, da se je število kandelabrov in s tem obseg omrežja za vzdrževanje povečalo iz 782 kandelabrov v letu 2004, ko je bila koncesija sklenjena na 1.272 kandelabrov v letu 2015, kar je imelo za posledico dvig nadomestila koncesionarju iz 26.000 EUR na 36.000 EUR. Nepreverjeno novinarka v članku tudi navede: » Ker ima Ivanu-ša TRR blokiran že dalj časa, naj bi večina transakcij iz naslova koncesijskega razmerja z občino Ormož šla preko asignacij na druga podjetja, ki so v lasti oz. upravljanju Ivanuševih prijateljev ali sorodnikov«. Ne vemo od kod novinarki ti podatki, ki se slišijo senzacionalno, saj Občina Ormož obveznosti iz naslova koncesije do Ivanuša nakazuje po Sklepih o davčni izvršbi na račun Finančnega urada Republike Slovenije. Alojz Sok, župan občine Ormož Slavnostni prerez traku sta poleg pogumne deklice iz Vrtca Velika Nedelja izvedla župan Alojz Sok in v. d. ravnateljice Marjeta Meško. Foto: ML Ljutomer • Obrali so potomko najstarejše trte Nosila je natanko 44 grozdov Konec prejšnjega stoletja je bila v atriju Mestne hiše v Ljutomeru posajena potomka najstarejše trte na svetu, ki rase na mariborskem Lentu. Pridelek s trte vsako leto poberejo v sklopu prireditve Prleška brotva, ki jo pripravljata Martina - Klub vinskih kraljic Ljutomer ter Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. »S kakovostjo pridelka smo lahko zadovoljni. Vreme je bilo, v primerjavi z lanskim letom, letos naklonjeno vinogradništvu, razmere pa so odlično vplivale tudi na to našo trto, ki je sicer izredno odporna,« je povedal Kuhar, ki je s pomočjo nekdanjih ljutomerskih vinskih kraljic natrgal natanko 44 grozdov sorte žametovka ali modra kavčina. Da je bila letina ena boljših v zadnjih letih, sta ob pregledu natrganega grozdja in izmerjeni sladkobi oceno podala predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Miran Torič in nekdanji mestni viničar Franc Žličar. Zbrane na prireditvi sta nagovorili vinska kraljica Slovenije Sandra Vuč-ko in vinska kraljica Društva vinogradnikov Mala Nedelja Danijela Rožman, v programu pa sta poleg bivših ljutomerskih vinskih kraljic nastopili še moška vokalna skupina Pše-nični klas iz Babincev in folklorna skupina s Cvena. Nad trto zadnja leta bdi mestni viničar Mihael Kuhar. NŠ V atriju Mestne hiše v Ljutomeru so pobrali grozdje s potomke najstarejše trte na svetu. Ptuj • 27. zborovanje Arhivskega društva Slovenije Arhivi na razpotju Arhivsko društvo Slovenije bo 15. in 16. oktobra na Ptuju v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom na Ptuju pripravilo že 27. zborovanje z naslovom Arhivi na razpotju. Zborovanje je namenjeno izobraževanju arhivskih delavcev, reševanju posameznih strokovnih vprašanj in poglabljanju strokovnega znanja, ima pa tudi mednarodni značaj, saj se bodo slovenskim arhivistom pridružili številni gostje iz tujine. V prvem delu zborovanja se bodo dotaknili nove arhivske zakonodaje in izkušenj pri njenem izvajanju, v drugem pa se 60 let Arhivskega društva Arhivsko društvo Slovenije je v lanskem letu praznovalo šestdesetletnico delovanja in povezuje slovenske arhive v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Ptuju in Novi Gorici, torej institucije, ki s svojim delom pokrivajo ozemlje celotne države in hranijo v različnih oblikah zapisane dokumente o naši preteklosti. Foto: Arhivsko društvo Slovenije Sonja Jazbec, predsednica Arhivskega društva Slovenije bodo usmerili na poklic arhivi-sta v sodobnem času, predvsem z vidika njegovih delovnih nalog in s tem povezane strokovne usposobljenosti, kakšen status in položaj ima v današnji družbi v primerjavi s sorodnimi poklici, katere so njegove delovne naloge in katera znanja potrebuje pri svojem delu. Prispevke je pripravilo več kot dvajset avtorjev, izšli pa bodo v zborniku, ki ga bodo udeleženci prejeli na zborovanju. Zborovanje bo potekalo v hotelu Primus, podrobnejši program pa je javnosti na voljo na spletni strani slovenskega arhivskega društva. jš Foto: NS torek • 13. oktobra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 25 Kidričevo • 11. srečanje prostovoljcev Spodnjega Podravja Sredstva se nižajo, število upokojencev pa narašča Prostovoljci iz društev upokojencev na območju Spodnjega Podravja so na letnem srečanju v Kidričevem opozorili, da država zanje preslabo skrbi, saj prejemajo le polovico tega, kar bi potrebovali za nemoten potek projekta Starejši za starejše, ki sodi med najuspešnejše tovrstne projekte v Evropi. Foto: M. Ozmec Za večletno delo na področju prostovoljstva so izročili priznanja ZDUS kar 36 izstopajočim iz društev upokojencev na območju Spodnjega Podravja. Nekaj čez 300 prostovoljkam in prostovoljcem iz društev upokojencev na območju Sp. Podravja se je v imenu vseh, ki so deležni njihove pomoči, za požrtvovalnost in humanost zahvalil Franc Hojnik, predsednik ZDUS Spodnje Podravje. Na dosežene uspehe in težave, ki so jih prostovoljci v projektu Starejši za starejše deležni v zadnjem obdobju, pa je opozorila regijska koordinatorica tega projekta Silva Gorjup, ki je poudarila, da je še posebej v času ekonomske krize prosto-voljstvo izredno pomembna in nepogrešljiva dejavnost: »Na ta način uvajamo tudi nadzor civilne družbe nad uporabo javnih sredstev, namenjenih izboljšanju kakovosti življenja starejših, ki živijo doma; izboljšujemo pa tudi pretok informacij med vladnimi in nevladnimi organizacijami o tistih, ki so pomoči dejansko potrebni,« je menila Gorjupova. V projekt Starejši za starejše je vključenih že 39 društev upokojencev (93 %), ki skrbijo za okoli 11.000 oseb, starejših od 69 let. V letu 2014 je bilo obiskanih 5611 starejših od 69 let, pri katerih so prostovoljci opravili 12.485 obiskov, pri čemer je bilo 2120 obiskanih deležno tudi njihove pomoči, zanje pa so opravili tudi 3514 različnih storitev. Za delo prostovoljcev odziv države ni zadovoljiv Žal prostovoljci ob obiskih starostnikov ugotavljajo, da je v kriznih časih vedno več takih, ki so potrebni tudi pomoči v prehrani, zato pri razdeljevanju prehranskih paketov vedno tesneje sodelujejo tudi s sodelavci Rdečega križa in Karitas, 21 društev pa aktivno deluje tudi z osnovnimi šolami, ki na svojem območju pomagajo starejšim pri prinašanju hra- ne iz trgovine ali pa se z njimi samo družijo, da lažje premagujejo osamljenost. »Čeprav smo v Sloveniji na tem področju med uspešnejšimi v Evropi, pa je odziv družbe in države za delo prostovoljcev zelo slab, saj finančna sredstva, ki jih prejemamo za njihovo humano razdajanje, ponekod na oddaljenih in hribovitih območjih ne pokrivajo niti materialnih stroškov. Za sedanji obseg dela v projektu bi potrebovali vsaj 5 evrov na starejšo osebo, ki je vključena v projekt, žal pa nam uspe zbrati največ polovico tega,« je še opozorila regijska koordinatorica tega projekta Silva Gorjup. Sredstva padajo, število upokojencev pa narašča!? Novi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko je poudaril, da sredstva države, ki jih prejemajo za ta projekt, vztrajno padajo že vse od leta 2011, čeprav število upokojencev in njihovih društev vztrajno narašča: »O tej pereči problematiki bmo govorili tudi z ministrico za delo, ki ji bomo odkrito povedali: če država ugotavlja, da je ta projekt potreben za lažje premagovanje socialnih in drugih težav, potem naj ga tudi ustrezno financira. Sedaj nam ob naših velikih naporih uspeva, da za ta projekt prejemamo od države okoli 132.000 evrov letno, za njegov nemoten potek pa bi potrebovali vsaj okoli 350.000 evrov.« Za večletno uspešno delo na področju prostovoljstva so izročili priznanja ZDUS kar 36 posebej prizadevnim iz skoraj vseh društev upokojencev na območju Spodnjega Podravja, slovesnost pa so popestrili plesna skupina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, skupina ljudskih godcev in pevcev Stari prijatelji iz Kicarja ter ansambel Prlekija. M. Ozmec Lenart • Na OŠ Voličina teden vseživljenjskega učenja Spoznavali kulturno dediščino V tednu vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja, ki je potekal od 30. septembra do 2. oktobra, so na OŠ Voličina pripravili različne ustvarjalne delavnice. Na OŠ Voličina je bilo v minulem tednu nadvse pestro. Učenci so v okviru tedna vseživljenjskega učenja in med-generacijskega sodelovanja, ki sovpada s 25-letnico dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji, spoznavali kulturno dediščino domačih krajev, šege, navade in praznovanja. „Srečali so se s folkloristi Kulturnega društva Sveta Ana, si ogledali predelavo lanu Tu- rističnega društva Destrnik, tekmovali v šaljivih kmečkih igrah, pletli izdelke iz šibja in slame, izdelovali lesene izdelke slovenske kulturne dediščine, igrali v skečih iz starih časov, vezli so prtičke, peli slovenske ljudske pesmi, pripovedovali slovenske ljudske pripovedke, kuhali in pekli avtohtone jedi, izdelovali so rože iz papirja in slovenski ornament ter peli, plesali in se igrali slovenske ljudske igre, šege in navade," je povedal ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik. Vse delavnice so predstavili na sklepni prireditvi ob zaključku dnevov dejavnosti. „Učenci in učitelji OŠ Voličina smo spoznali, da ima slovenska kulturna dediščina svojo bogato zgodovino in tradicijo. Tradicija pa je nekaj, kar velja ohranjati in skrbno negovati." Monika Levanič Foto: Arhiv OS Voličina Učenci so v okviru tedna vseživljenjskega učenja pletli tudi izdelke iz šibja. Pobrežje • Devetič zapeli in zaigrali s prijatelji Kdo bo sprejel poslankin izziv V soboto, 10. oktobra, smo bili v pobreško vaško dvorano povabljeni na že deveto srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki so ga s prijatelji pripravili pevci folklornega društva. Ljudski pevci FD Pobrežje sodijo med boljše v Spodnjem Podravju, kar jim priznavajo tudi strokovnjaki, saj so že bili povabljeni na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev. V skupini že 19 let pojejo Marjana Sodec, Terezija Šimenko (vodja skupine), Milena Štopfer, Marija Drevenšek in Vlado Štopfer (na fotografiji od leve ob voditeljici). Skupaj z njimi so poslušalci obujali spomine na svoje korenine - tradicijo ljudskega petja in igranja, ki nas je v stoletjih ohranjala in krepila. Danes se življenjske okoliščine (pre) hitro spreminjajo, zato je še kako pomembno dejstvo, da se v našem okolju najdejo ljudje, ki ohranjajo tradicijo ljudskega poustvarjanja. Zbrane sta med drugim pozdravila predsednik vaške skupnosti Pobrežje Ivan Fridauer in poslanka Suzana Lep Šimen- ko, pobreška sokrajanka, ki je pred nastopajoče postavila poseben izziv: »V državnem zboru se ljudska pesem ne sliši, ker se pač v prestolnici tovrstna dejavnost ne ohranja. Zato vas izzivam: pridite med nas, poslance, in nam zapojte. Veseli vas bomo in pomagala vam bom pri vašem nastopu.« Kdo bo prvi sprejel izziv poslanke Suzane Lep Šimenko? jš Ljudski pevci folklornega društve Pobrežje z voditeljico Vesno Grula (na levi) Foto: jš 26 Štajerski fEDNIK Zeleni tednik torek • 13. oktobra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pred vsemi svetimi Mrzlo in sivo vreme nas počasi pripravlja na zimo. Še vedno je veliko dela na vrtovih, prav tako pa prihaja čas, ko moramo urediti poslednje vrtičke naših najdražjih. Na vrtovih pospravljamo pridelek, pred nami pa je tudi zadnje opravilo, sajenje česna. Mnogi želijo tudi okrasne gredice pripraviti na zimo. Cesa se torej lotiti? Gremo najprej na pokopališča. Tudi tam lahko naredimo nekaj za našo naravo. Kako zasajamo nove grobove Grobov ne imenujemo zastonj tudi poslednje vrtičke. Ko začnete zasajati, pomislite, koliko časa boste imeli za obiskovanje pokopališča. Če nameravate grob obiskati enkrat na teden oz. 14 dni, potem naj na grobu prevladujejo rastline pred marmorjem. Naj bodo naši grobovi zeleni, živi, ne pa pokriti z mrtvim kamnom, marmorjem ali peskom. Vedno radi sledimo modnim smernicam, te danes zahtevajo, da je 50 % grobne površine pokrite s pokrivnimi rastlinami, to so lahko grmovnice ali trajnice, najlepša pa je kombinacija obojega. Manjši enojni in žarni grobovi naj bodo z zeleno odejo pokriti celo do 60 %. Okoli 35 % površine na grobu namenimo sezonskim zasaditvam, poleti enoletnicam, v jeseni pa jih nadomestimo z jesenskimi lepoticami. Vsak vrt potrebuje pomembno točko, angleški izraz je »focus point«, na grobovih je eno ali več nekoliko večjih grmičkov, mini drevesc, ki bodo usmerjali naš pogled tja, kamor želimo, k napisu, ki pove, kdo je na tem mestu našel svoj poslednji počitek. Ostala površina pa je namenjena kakšni plošči za vazo, sveče ... Ni potrebno, da je na grobu veliko sveč, zato tudi plošča v ta namen ne bo velika. Sezonske zasaditve Poleti seveda sadimo enoletnice, res pa je lepo, če jih tudi kombiniramo z zelenimi, strukturnimi rastlinami. Tukaj je izbira cvetja res velika. Poletnega Foto: Miša Pušenjak Enostavno zasajen grob, kjer marmor ni potreben: tri vrste pokrivnih grmovnic, strižene na različni višini, sezonska zasaditev pa sta samo pisanolistni šaš in jesenska vresa. sezonskega cvetja je veliko, zdaj, v jeseni pa smo bolj omejeni. A kljub temu se na vrtnariji malo ozrite okoli sebe. Ob vresah in mačehah boste našli veliko različnih trajnic, ki popestrijo jesenske zasaditve. Do zdaj cvetlice, ki bi zamenjala mačeho, ni. Mnogi ste se jih naveličali, a saj lahko izbiramo med mnogimi barvami, oblikami in velikostmi. Za grobove se mi zdijo še vedno najprimernejše plazeče oziroma povešajoče sorte z drobnimi, danes pa že srednje velikimi cvetovi, saj spomladi naredijo velike blazinice. Še eno prednost imajo, veliko bolje prezimijo. V kombinaciji z nekaterimi trajnicami, predvsem kakšno travo, ša-šem, ki odgovarjajo barvi cvetov, bo grob zanimivejši in živahnejši. Seveda pa lahko izberete še številne druge rastline, kot so skrečnik, Oktober vinotok 2015 1 ferrtek 17 sobota 2 petT 18 UM nedelja ■SF 3 sobota 19 6TIJ» ponedeljek «t 4 nedelja J» ™a m 20 torek Ji «t 5 ponedeljek 21 sreda * # 6 torek 22 četrtek * s£ 7 sreda 23 petek * * 8 četrtek 24 sobota * m 9 ¡TleT 25 nldelja 10 sobota 26 ponedeljek l ^ 11 nedelja 27 torek 12 ponedeljek 28 sreda 13 torek 29 četrtek 14 sreda 30 jrtrt 15 IEAC2UA četrtek "m 31 16 peta k ugodroTa . piKaiarit 4T tehtnica 23 sep - 23. ott Cas je za trgatev rdečega g'«zd>5 Po eöKfw co&Mvinio. ragnjena stebla in jih ßriveienvo na oocio Ko-rfuierno t ob»aniem iJboik m hruit* C*} lepem vremenu pnČJiemo S pozno trgatw|0. O škorpijon ^ 2-S oM ■ 22. nov 'ViT^C CVETJE in OLJNICE Sončni«, dSavnice. vsevrstewtlic... PODTALNI PLODOVJ 'JfßP Krorrw, korenje, pesa. 1 "" česen, čebula, redko/ jrtfr PLODOVKE m SADJE ^ GjBK Paprika, paradižnik.grah. tB fižol, vsa vrste sadja... -fi ^ USTNATE RASTLINE Mr Solate, motovileč, ohrovt. P* zelje, cvetača. blitva- kalocefalus, ki sicer ne prezimi, a ostane razgiban celo zimo, pa tudi okrasno zelje ali celo sivka, ravno včeraj sem videla nove sorte sivke s pisanimi listi. Ne smem pozabiti tudi na meni zelo ljub ognjeni dež ali hojkero. Tudi ta trajnica ima liste različnih barv, za vsak okus najdemo kakšno. Zanimivi so tudi različni mlečki z rdečimi, temno zelenimi ali lepo pisanimi listi. Lahko pa smo še nekoliko bolj drzni in uporabimo zelišča, kot so žajbelj ali timijan. Če smo izbrali listavce za drevesce, ki bo poudarilo spomenik, podenj posadimo kakšen teloh, ciklamo in seveda spominčice. Skratka, dajmo mačeham pisano družbo. Spomladi boste nekatere lahko zamenjali s primulami ali pa bodo le-te preprosto popestrile že obstoječe zasaditve. Trajnice pa potem presadite na vrtne gredice, če jih seveda imate, ali pa podarite prijateljem, ki jih bodo veseli v svojih vrtovih. Šaši pa lahko ostanejo tudi kot del poletnih zasaditev. Podobne zasaditve in kombinacije pa lahko uporabite tudi za zasaditve zimskih okrasnih loncev in posod. Pozimi sicer nimamo toliko cvetočih korit in balkonov, a da te vsaj nekaj živega pričaka pred vhodom domov ali pa je na balkonu, ko se pridemo malo prezračit, je zelo prijeten občutek. Opravki na zelenjavnem vrtu V tednu, ki je pred nami, bo na vrtu težko delati, saj bo zelo mrzlo. Ta mraz pa bo našim križnicam, zelju, ohrovtu, črni red-kvi, repi . dal še prav poseben okus. Treba pa je pokriti nekatere vrtnine. Letos bomo po dolgih letih, kot kaže, to morali narediti že v oktobru. Endivija, radič štrucar, kitajski kapus bodo pri temperaturah, ki jih napovedujejo za prihodnje dni, ozebli. Zato svetujem, da te vrtnine pokrijete z agrokoprenami. Tudi letne solate bodo za toplo odejo hvaležne. Drugih vrtnin pa še ni treba pokrivati. Pred nami pa je še zadnje sajenje na vrtu, to je sajenje česna. Samo dve stvari sta pomembni pri pridelavi česna. Imeti moramo dober semenski material. Zemlja, v kateri bo rasel, pa ne sme biti pregnojena, biti pa mora dobro prepustna za vodo in rahla. Česen slabše uspeva v težki zemlji. V taki je treba narediti dvignjene gredice, jo pre-rahljati s kremenčevimi peski. Še nekaj je pomembno. Česen ne prenese gnojenja z organskimi gnojili. Zato gnojen s hlevskim gnojem ne uspeva. Slabo uspeva tudi tam, kjer se je z njim gnojilo preveč v preteklih letih. Tisti, ki gnojite z mineralnimi gnojili, pa bodite pozorni, da so kalijeva gnojila v sulfatni obliki. Česen in njegove sorodnice ne marajo gnojenja s kalijevo soljo - kalijevim kloridom. Sorte česna Sorte česna so lahko prezimne ali jesenske ali pa spomladanske oziroma jare. Prezimne sorte so vedno večje, z manj stroki, a so ti veliki. So pa manj aromatični. Največja razlika pa je v skladiščenju. Jesenske sorte se slabo skladiščijo in jih je dobro porabiti do novega leta. Jari česen je vedno nekoliko manjši, ima pa tudi več manjših strokov. Je pa močnejšega, izrazitejšega okusa, predvsem pa se skladišči tudi do naslednjega pridelka. Še ena velika razlika med tema dvema tipoma česna je. Jesenski česen je nujno saditi v jeseni, saj brez večje količine nizkih temperatur ne delitira: se ne razdeli v stroke. Po sajenju izko-pljemo iz tal samo eno, nekoliko večjo čebulo. Spomladanski tip KGZS obvešča česna pa lahko sadimo spomladi. Vendar večina teh sort prezimi brez težav, jesensko sajenje daje več pridelka, zato ga sama priporočam. Res pa je, da v tem času pride v poštev samo sajenje jarega česna. Mnogi me sprašujejo, ali lahko sadijo tudi česen, ki so ga kupili v trgovini kot zelenjavo - jedilni česen. V teoriji bi ga seveda lahko. Vendar je treba vedeti, da po videzu ne morete vedeti, ali gre za jari ali zimski česen. Vsekakor pa je sajenje tega česna spomladi tvegano, saj ne morete vedeti, ali res sadite jare sorte, v jeseni pa je odločitev povsem vaša. Na mnogih kmetijah imajo domače sorte česna, ki naredijo cvetno steblo. Te naredijo izredno velike čebule z debelimi stroki. Predvsem so vse jesenski tipi, torej jih spomladi ne moremo saditi. Zanimivo je, da česen ne cveti, namesto cvetov se v kobulu pojavijo majhni stročki. Mnoge zanima, kaj narediti z njimi. Ti stročki so seveda za pojesti. Zelo uporabni pa so tudi za sajenje. Posadimo jih v jeseni, lahko dokaj na gosto, morda samo dva do tri centimetre narazen. Ne bodo delitiral (razrasel v stročke), zrasla bo le ena nekoliko večja čebula. Tudi ta je seveda užitna, najpogosteje jo pojemo kot mladi česen. Lahko pa jo zasušimo in v jeseni posadimo kot navadni semenki česen. Naslednje leto boste dobili čebule z več stroki. Slovenci smo lahko ponosni na svoj, domači česen, imamo kar tri avtohtone sorte: ptujski spomladanski in ptujski jesenski ter jesenski anka. Pokažimo svoj ponos tudi tako, da sadimo, pa tudi v trgovini kupimo samo te sorte česna. Miša Pušenjak Natečaj za izbor 20. vinske kraljice Slovenije Wh\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Foto: Miša Pušenjak Enostavna zasaditev korit, ki jo lahko uporabite tudi na grobovih: mačehe, zlata resa in povešavi bronasti šaš, zadnji dve sta trajnici, ki bosta kasneje zelo lepi tudi na vrtu. Nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, Pomurski sejem, d. d., objavlja natečaj za izbor jubilejne, 20. vinske kraljice Slovenije, ki bo nosila nacionalno vinsko krono v letu 2016. Organizator zbira prijave do vključno 16. oktobra. Vinska kraljica Slovenije je krona slovenskega vinogradništva ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Je predstavnica vinorodnih slovenskih dežel in države Slovenije kot vrhunske vinorodne de-stinacije. Doma in v tujini skrbi za pridobivanje novih prijateljev slovenskega vina ter za dvig in širitev vinske kulture. K sodelovanju na natečaju za izbor vinske kraljice Slovenije 2016 so vabljena dekleta med 18. in 25. letom starosti, slovenske državljanke samskega stanu, ki imajo znanje o vinih, o slovenskem vinogradništvu, znanje vsaj enega svetovnega jezika in vozniški izpit. Kandidatke, ki bodo pravočasno oddale prijavo in ustrezale pogojem natečaja, bodo v letošnjem novembru povabljene na predstavitev komisiji za izbor vinske kraljice Slovenije. Najprimernejše dekle, izbrano skladno s pravilnikom, pa bo okronano za 20. vinsko kraljico Slovenije v januarju 2016. Prijava kandidatke mora vsebovati: ime in priimek, stalni naslov, datum in kraj rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov), podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo. Organizator bo zbiral prijave do vključno 16. oktobra 2015 na poštnem naslovu: Pomurski sejem, d. d., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (Vinska kraljica Slovenije). Pri prijavi po klasični pošti je merodajen poštni žig z datumom oddaje pošiljke, kandidatke pa se lahko prijavijo tudi na elektronski naslov miran. mate@pomurski-sejem.si. (KGZS) KGZS Vir: splet torek • 13. oktobra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 S svetovne glasbene scene Slavni kanadski rocker Bryan Adams bo 30. oktobra na trgovske police poslal svoj novi studijski album z naslovom Get Up. Pri nastajanju albuma, na katerem bo 13 skladb, mu je tudi tokrat pomagal njegov dolgoletni sodelavec Jim Vallance. Za produkcijo devetih novih in štirih predelanih akustičnih skladb je poskrbel Jeff Lynne. Na radijskih postajah se že vrti prva skladba z novega albuma You Belong To Me, za katero so posneli tudi že videospot. Bryan Adams je v svoji izjemno uspešni karieri objavil že trinajst studijskih albumov, zadnji med njimi je bil album z naslovom Tracks of my years, ki ga je izdal lani. vJf&k»" ttfgi ■oi.o-V.r- , i -, • . «2. v: , a , , ""'fir TgK.,.. / 11- - Foto: Baron Wolman Bajaga s svojo spremljevalno skupino Instruktori mama, Ti se ljubiš na tako dobar način, Dobro jutro džezeri, Dva-deseti vek in Zažmuri. Momčilo Bajagic - Bajaga se je rodil 19. februarja 1960. v Zemunu, glasbeno kariero je začel že pri 14 letih kot pevec skupine TNT. Konec leta 1978 ga je Rajko Kojic pripeljal v Ribljo čorbo na mesto ritem kitarista. Z Ribljo čorbo je posnel pet albumov in skomponiral glasbo za številne hite. Svoj prvi solo album Frka je objavil leta 1984. Bajaga je skupaj z Instruktori objavil kar 10 studijskih albumov, ki jih je uspel prodati v več kot trimilijonski nakladi. Nastopili so tudi že na več kot 2.500 koncertih, v Sloveniji smo ga nazadnje videli letos marca v ljubljanski Cvetličarni. Zvezdnik Will Smith je napovedal svojo vrnitev na svetovno glasbeno sceno. Ta popularni filmski igralec je zaradi uspešne filmske kariere z glasbenih odrov odsoten že celo desetletje. Njegov zadnji album Lost and found je bil izdan leta 2005. V intervjuju za glasbeno revijo NME je Smith povedal, da je za novi album posnel že več kot 30 skladb, le 15 najboljših pa bo uvrstil na novo ploščo. Po izidu albuma se bo prihodnje leto odpravil tudi na koncertno turnejo. Na turneji ga bo spremljal DJ Jazzy Jeff, s katerim sta v osemdesetih nastopala kot DJ Jazzy Jeff&The Fresh Prince. Janko Bezjak Letos mineva že okroglih 30 let od izdaje danes že legendarnega albuma Sa druge strane jastuka. Brez dvoma gre za enega od največjih pop rock albumov s področja nekdanje Jugoslavije. Bajaga je skupaj s svojo spremljevalno zasedbo Instruktori album posnel v znamenitem studiu 5 Radia Beograd. Producenta albuma sta bila znana Kornelija Bata Kovač in Saša Habic, ki je v svoji bogati karieri sodeloval s takšnimi uveljavljenimi glasbeniki, kot so Dorian Gray, Bebi Dol, Zana, Zdravko Čolic, Riblja čorba in Rambo Amadeus. Na albumu je bilo 11 skladb, pravi ljubitelji glasbe se boste zagotovo spomnili danes že zimzelenih uspešnic, kot so 220, Vidi šta sam ti uradio od pesme l_e s t v j ca v NAJ 1. SUGAR - ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES 2. HOW DEEP IS YOUR LOVE - CALVIN HARRI DISCIPLES 3. LOCKED AWAY - R CITY FT ADAM LEVINE 4. REALITY - LOST FREQUENCIES feat. JANIECK DEVY 5. CAN'T FEEL MY FACE - THE WEEKND 6. MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR 7. DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE 8. YOU BELONG TO ME - BRYAN ADAMS 9. GLITTERBALL - SIGMA FT. ELLA HANDERSON 10. PHOTOGRAFH - ED SHEERAN (FELIX JAEHN REMIX) 11. UNDER THE MAKE UP - A-HA Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak Ptuj • Na OŠ Breg godujemo God je bil včasih pomembnejši kot rojstni dan V sklopu projekta Dnevi evropske kulturne dediščine so učenci, njihovi starši in stari straši ter delavci Osnovne šole Breg spoznavali nekoč zelo pogosto praznovanje - godovanje. God je bil pred leti pomembnejši praznik kot rojstni dan. Ob godovih so slavljenca obiskali gostje, ki so s seboj prinesli skromna darila, v zameno pa so bili lepo sprejeti in pogoščeni. Pomembne podatke o poteku praznovanja smo dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnjevali učenci in njihovi starši. Tako smo tudi preko živih virov in literature spoznavali ta stari običaj, tudi pogostitev, kot je tradicionalna potica in drobno pecivo, slavnostni pogrinjek in običaj oz. šege ob voščilu. V projektu Godovanje so učenci 5. a-razreda raziskovali, kdaj Foto: arhiv šole godujejo in kaj pomeni njihovo ime. Ob pomoči razredničarke Daniele Pernat in treh devetošol-cev, Petra Vogrina, Ajle Ikanovic in Nine Erbus, so tudi izdelovali nageljne iz papirja, s katerimi so se nekoč obdarovali ob tem osebnem prazniku. Ročno izvezene nageljne, ki smo jih uporabili pri voščilnicah za god, so izdelovale učenke izbirnega predmeta Vezenje pod vodstvom učiteljice Andreje Letanja Vučič. Te so tudi poiskale pregovore, ki spremljajo nekatera imena in so se v našem prostoru ohranili skozi čas. Kako je potekalo godovanje, ko so z ropotom in posebnim voščilom presenetili slavljenca njegovi najbližji, pa so nazorno predstavili učenci Gledališke skupine, ki jih je vodila učiteljica Mojca Vodušek. Učenci so svoje delo prikazali ob predstavitvi projekta Dnevi evropske kulturne dediščine 25. septembra na Ptuju in na šolski prireditvi, ki je bila v četrtek, 1. oktobra 2015, v šolski telovadnici, na katero smo povabili starše, stare starše, učence in delavce šole. Bojana Murko Majšperk • Aktivni učenci v osnovni šoli Od snubitve do ženitve Ob sloganu prireditve - Od snubitve do ženitve - smo v četrtek, 1. 10. 2015, v telovadnici OŠ Majšperk predstavili projektne dneve, ki so na naši šoli potekali od 28. 9. do 1. 10. Letos smo se namreč znova priključili projektu Dnevi evropske kulturne dediščine in skupaj obujali spomine o tem, kako so se poročali naši predniki. S prireditvijo smo želeli pokazati svoje delo ter obiskovalce popeljati v čase, ko je bilo vse drugače, a tako kot danes so se tudi takrat ob poroki in pri vseh z njo povezanih dogodkih ljudje znali ustaviti in se pove-seliti. V treh projektnih dneh smo se učenci skupaj z učitelji zelo zabavali, saj so klasičen pouk zamenjale zanimive dejavnosti, ob katerih smo se naučili marsikaj novega. Ustvarjali smo v naslednjih delavnicah: izdelava rož, ki nikoli ne ovenijo, kaligra-fija, folklora, priprava prireditve in razstave, naprsni šopki in ples, vezenje za nevestino balo, kulinarika, izdelava in poslikava skrinjic ter dramski prizori na temo poroke nekoč. Od blizu smo spoznali, kako so včasih potekale priprave na poroko in vse slavje, povezano s poroko. Ob nekaterih zgodbah smo se tudi nasmejali. S prireditvijo - gostijo pa smo projektne dneve pripeljali do konca. MP Foto: M p 28 Štajerski TEDNIK Podjetništvo Kaj bomo danes jedli torek • 20. oktobra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna mineštra kuhana prekajena re- kisla juha, testenine juha, ribji polpeti, korenčkova kremna goveja juha, pečen juha, zelenjavno- s cmočki, polnozrnat bra, krompirjeva sola- z gobami, rdeča pesa mešana solata, juha, piščančji ražnji- piščanec, široki re- mesna solata, kruh kruh, palačinke z ta, jabolčni zavitek v solati, puding s biskvit či, skutin narastek s zanci, zelena solata, z zrnjem, polnjena orehi smetano cvetačo, solata orehov kipnik jabolka Skutin narastek s cvetačo Sestavine: 200 g puste skute, 2 jajci, 1 cvetača, 1 čebula, začimbe (sol, poper, mleta rdeča paprika, provansalska zelišča ali provansalska sol), olivno olje, sir. Cvetačo očistimo, razdelimo na cvetke in skuhamo. V ponvi na olivnem olju prepražimo čebulo. V skledi zmešamo jajca, skuto in začimbe, dodamo kuhano cvetačo in prepraženo čebulo. Zmes prelijemo v pekač, obložen s papirjem za peko, ter potresemo z naribanim sirom in provansalskimi zelišči. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija, da se po vrhu zapeče. Palačinke z orehovim nadevom Sestavine: za testo: 1/8 l mleka, 60 g gladke moke, 1 jajce, sol, rastlinsko olje (ali staljeno maslo za peko); za nadev: 100 g mletih orehov ali lešnikov, 100 ml mleka, 1 vrečka vanilijevega sladkorja, 1 jedilna žlica rjavega sladkorja, 1 ščepec cimeta, 1 ščepec mletega kardamoma; stepena sladka smetana za okras. Vse sestavine za testo pomešamo, da dobimo gladko maso. Spečemo palačinke in jih shranimo na toplem. Za orehov nadev počasi zavremo mleko, mu dodamo sladkor in vanilijev sladkor ter primešamo orehe. Po želji lahko začinimo z malo cimeta ali kardamoma in shranimo na toplem. Gotove palačinke premažemo z orehovim nadevom in jih zvijemo ali zložimo na trikotnike. Pred serviranjem jih posipamo s sladkorjem v prahu in okrasimo s stepeno sladko smetano. Če palačink ne pripravljamo za otroke, lahko orehovemu nadevu prilijemo kanček orehovega likerja ali orehovega žganja. Tako dobimo še intenzivnejši okus po orehih. Pod drobnogledom ZPS in SDC • Vse o Volkswagnovem škandalu Kaj lahko naredite s svojim dizelskim volkswagnom Na ZPS se je obrnilo več potrošnikov z vprašanji, kaj lahko naredijo s svojim dizelskim volkswagnom, zato so v organizaciji zbrali vse pomembne informacije na enem mestu. Informacije bodo po potrebi, v prihodnosti, na svoji spletni strani tudi posodabljali. Kateri avtomobili so prizadeti? Na splošno so prizadeti vsi avtomobili iz koncerna Volkswagen (znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen) z motorjem tipa EA 189, ki ustreza okoljskim standardom euro 5. Gre za turbodizelski motor TDI z neposrednim vbrizgom goriva in prostornino 1,6 oziroma 2,0 litra. Po podatkih slovenskega zastopnika za Volkswagen goljufive programske opreme ni v avtomobilih z novejšimi motorji, ki ustrezajo okoljskim standardom Euro 6. Poleg 1,6- in 2,0-litrskih štirivaljnih motorjev je goljufiva programska oprema lahko vključena tudi pri avtomobilih z 1,2-litrskim trivaljnim dizelskim motorjem. Natančnega seznama v Sloveniji prizadetih modelov trenutno še ni, po posameznih znamkah pa so ti dve različici motorja vgrajevali v naslednje modele: Audi: Al, A3, A4, A5, A6, TT, Q3 in Q5; Seat: Leon, Altea, Exeo, Toledo in Alhambra; Škoda: Foto: Splet Roomster, Octavia in Superb; Volkswagen: Golf, Jetta, Beetle, Tiguan, Passat, Sharan, Caddy in Amarok, so zapisali na ZPS. Ali lahko lastnik sam ugotovi, da vozi avtomobil, ki onesnažuje bolj, kot kaže homologacija? »Zelo težko. Prostornina motorja in skladnost z okoljskim standardom Euro 5 sta sicer dva podatka, ki ju lahko najdete v homologaciji, a vseeno to še ne pomeni, da je v avtomobil zares vgrajen motor tipa 189. Oznaka je seveda odtisnjena na motorju, vendar jo je pogosto zelo težko ali celo nemogoče odkriti, saj je motor tesno vgrajen v motorni prostor. Volkswagen naj bi v oktobru začel obveščati lastnike in podobno kot to počnejo avtomobilske tovarne ob vsakem vpoklicu, pri tem navedel tudi številko šasije,« odgovarjajo na ZPS. Ali naj se lastniki oglasijo v servisnih delavnicah, da bodo preverili njihov avtomobil? »To ne bo prav nič pomagalo. Težave je povzročila programska oprema, Na straneh posameznih znamk lahko z vpisom številke šasije (VIN), ki jo najdete v servisni knjižici ali na spodnjem delu vetrobranskega stekla, ugotovite, ali je vaše vozilo med tistimi, ki imajo vgrajeno programsko opremo za prirejanje vrednosti izpustov. Vpoklici se bodo začeli šele prihodnje leto, v Sloveniji bo vpoklicanih nekaj manj kot 35.000 vozil. Audi, 3888 vozil v Sloveniji Seat, 2145 vozil v Sloveniji Škoda, 6173 vozil v Sloveniji Volkswagen, 22.085 vozil v Sloveniji ki skrbi za nadzor motorja, pooblaščeni serviserji pa do nje nimajo dostopa in je, torej, ne morejo spremeniti. Prav tako trenutno ni na voljo nova različica programske opreme. Še vedno ostaja vprašanje, ali bo spremembo sploh mogoče izvesti samo preko kabla ali pa bo treba zamenjati kakšen del v avtomobilu. Volkswagen po njihovih podatkih trenutno išče najustreznejšo rešitev, s katero bodo odpravili zavajajočo napako.« Čeprav pa ima avtomobil goljufivo programsko opremo, to ne pomeni, da se z njim ni mogoče voziti. Registracija bo namreč ostala veljavna tudi, ko se bo uradno izkazalo, kateri so prizadeti avtomobili. Ena izmed oseb, ki se je obrnila na ZPS, je naročila avtomobil z vgrajeno goljufivo programsko opremo, avto- mobil še čaka. In kaj lahko pričakuje? »Zelo verjetno je, da prizadeti avtomobili ne bodo dobili homologacije, zato bi lahko imeli težavo, če boste avtomobil prejeli pred dokončno razrešitvijo problema. Predlagamo, da z dokončnim plačilom in prevzemom avtomobila počakate, dokler ne bodo znani podatki o številkah šasije prizadetih avtomobilov. Zelo verjetno je tudi, da bo Volkswagen zadržal dobavo vozil z goljufivo programsko opremo, oziroma da bo ta vozila pred prodajo prilagodil. V danem trenutku od nakupa ne morete odstopiti, ne da bi pri tem izgubili pravico do povrnitve are. Zadnji podatek: Volkswagen je v Sloveniji prekinil prodajo vozil s tem motorjem, ki so še v zalogi,« so pojasnili na ZPS. ZPS torek • 13. oktobra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se... ... da naša evropska mladinska prvakinja v metu kladiva pridno skrbi za ohranjanje kondicije tudi v domačem kraju, kjer izkoristi vsak trenutek za nabiranje moči; tudi na vaški veselici. Govori se... . da je na poetovionskih ulicah vse več opozorilnih tabel, kot so: Pozor, omet odpada, Uporaba na lastno odgovornost ipd; očitno so table cenejše kot sanacija objektov. ... da bodo po vsej verjetnosti omenjene table dobile mlade, brž ko bo zapadel prvi sneg. ... da se bo ptujsko javno podjetje pod okriljem občine bojda obogatilo z novim kadrom. In to ne katerimkoli, tja naj bi se namreč preselil nekoč prvi pribočnik bivšega Foto: Tajno društvo PGC župana, ki se je vse doslej druge službe otepal huje kot hudič križa. Kaj naj bi delal v novi službi, pa je še najmanj jasno tistim v javnem podjetju . ... da se slogan letošnjega Vroča linija Radia Ptuj Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek ob 16. uri z Majdo Fridl! Kako povečati podporo kulturi na Ptuju? roci iiniii boste lanko sodelovali tudi meseca požarne varnosti čisto slučajno močno ujema s sicer zelo skrb vzbujajočo evakuacijo beguncev v Evropo. ... da Poetovionce in številne turiste močno zanima, kaj se skriva za zabitimi vrati nekdanje gostilne Beli križ sredi najstarejšega mesta. ... da se za notranjost omenjenega objekta bojda že močno zanimajo neki režiserji, ki bi radi v hiši strahov posneli novo slovensko nadaljevanko Nežlahtna štorija. Pojasnilo V 75. številki Štajerskega tednika smo v rubriki Vidi se objavili fotografijo avtomobila FURS, v ozadju katere je vidna tudi poslovna stavba enega izmed ptujskih podjetij. V uredništvu časopisa pojasnjujemo, da se zapis ob fotografiji v ničemer ne nanaša na to podjetje. Prizadeti stranki se za nehoten kader v objavi opravičujemo. Uredništvo Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: bralec Miran Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: na-biralnik@radi o-ted nik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Takšen je pogled na štorklje v Borovcih«, je ob fotografiji tedna pripisal njen avtor Miran. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 5 6 7 2 5 1 9 7 5 8 3 7 4 8 9 2 4 3 5 2 6 9 6 1 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© € GGG Bik vv ©© €€€ G Dvojčka vv ©©© €€ GGG Rak vvv © €€ GG Lev vv ©©© € GG Devica vvv © €€ GGG Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon vvv ©©© € GG Strelec vv © €€€ G Kozorog v ©© €€ GGG Vodnar vv © €€€ GG Ribi vv ©© € GGG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 13. do 19. oktobra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 13. oktober 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: igralna urica 17:00 Hajdina, igrišče pri OŠ: 17. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v malem nogometu - veterani 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Učene ženske po motivih Mo-lierovih Učenih žensk, koproducenta Mestno gledališče Ptuj in Slovensko ljudsko gledališče Celje Sreda,14.oktober 8:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: pohod na Boč in kostanjev piknik 12:00 Skorba, Dom krajanov: srečanje starejših občanov občine Hajdina 16:00 Ormož, Kulturni dom: predavanje Jerneja Mazeja, Sorte naših babic in jesenska zelemenjava, Prleški vrt 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična ura 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Učene ženske po motivih Mo-lierovih Učenih žensk, koproducenta Mestno gledališče Ptuj in Slovensko ljudsko gledališče Celje, za izven Četrtek, 15. oktober 9:30 Ptuj, hotel Primus: 27. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Arhivi na razpotju 12:30 Ptuj, golf igrišče: 16. tradicionalni golf turnir za prvenstvo občine Hajdina 16:00 Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK Pohorski odred 19:00 Majšperk, mala dvorana KPC: volilna skupščina LAS Haloze Petek, 16. oktober 9:00 Ptuj, hotel Primus: 27. zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Arhivi na razpotju 15:00 Slovenska Bistrica, Pretrež, pri ribniku Farovec: kostanjev piknik in kožuhanje, društvo Bistriški škrat in društvo invalidov Črešnjevec 16:00 Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo: srečanje starejših krajanov in krajank, KO RK Impol 18:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti: odprtje likovne instalacije Anka Krašna, Slovenski delavci danes 18:00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu: predavanje Franca Zabukoška, Po poti Antona Martina Slomška 18:00 Sveti Tomaž: dobrodelni koncert DPM Sveti Tomaž 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: romantična komedija iLutka Mestni kino Ptuj Četrtek, 15. oktober: 19:00 Prihodnost mladine, pogovor z dr. Mirjano Ule ob filmu Klip. Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. oktober: 17:00 Zmaj-ček Kokos; 19:00 Pripravnik; 21:00 Še ena priložnost. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Kar šteje v bitki, je to, kaj narediš, ko nastopi bolečina.« John Short »Trpljenje je edini izvor zavesti.« Fjodor Mihajlovič Dostojevski »Lahko se nas ponižuje, toda ponižati se nas res ne more.« Ernest Hemingway »Samo sorodna bolečina nam izvabi solze in vsakdo pravzaprav joče zaradi sebe.« Heinrich Hein »Kdor se hoče izogniti trpljenju, se prikrajša za bistveni del življenja.« Konrad Lorenz »Ne pustimo se prepričati, da odpraviti bolečino pomeni čisti užitek in da odpraviti užitek pomeni pravo bolečino.« Platon »Bolečina ne spoštuje letnih časov in ur počitka, iz noči naredi dan in iz poldneva noč.« William Shakespeare »Nezasluženo trpljenje ima odrešujočo moč.« Martin Luther King Središče ob Dravi • Postavili šotorišče za 150 beguncev Župan Jurij Borko: „Upamo, da begunske krize pri nas ne bo" V zadnjih dneh so v Središču ob Dravi na starem mejnem prehodu postavili šotorišče, kjer bo sprejemni center za 150 oseb. Kot je pojasnil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, je šotorišče, ki so ga postavljali od torka do četrtka, mišljeno kot sprejemno mesto za zbiranje in popis ob morebitnem prihodu beguncev. Takoj po popisu oz. registraciji bi begunci nadaljevali pot proti Avstriji ali v nastanitvene centre po Sloveniji. Šotorišče, ki ga je postavila slovenska vojska pod koordinacijo civilne zaščite, izpostave RS za zaščito in reševanje, ter policije, bo lahko sprejelo okrog 150 oseb. „Zadeva je ob prihodu manjšega, posebej pa večjega števila beguncev zelo pozitivna, saj pomeni organiziran, varovan in nadzorovan postopek z begunci," je povedal župan ter še dodal, da bo v sicer FOTO: ML neogrevanem sprejemnem centru poskrbljeno tudi za oskrbo beguncev z najnujnejšim. Občina s tem stroškov nima, saj bo vse financiralo Ministrstvo za notranje zadeve. O dogajanju v zvezi s postavitvijo šotorišča sta župana in lokalno skupnost v torek obvestila policija in ministrstvo, v četrtek pa je občino obiskal tudi državni sekretar MNZ Boštjan Šefic. Kdaj bodo v središkem šoto-rišču sprejeli prve begunce, pa še ni mogoče napovedati: „Tega ne ve nihče, saj je vse odvisno od tega, kako se bo begunska kriza odvijala v naslednjih tednih ali mesecih. Mi upamo, da je pri nas sploh ne bo ...," je še dodal župan. Monika Levanič Ptuj, Podravje • Preventiva in vzgoja v cestnem prometu nista zaman Akcija varovanja šolarjev spet po krompirjevih počitnicah Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj ugotavljajo, da je bila akcija varovanja šolarjev ob začetku šolskega leta učinkovita, zato jo bodo ponovili tudi ob koncu krompirjevih počitnic; ponovno pa opozarjajo na nevarnosti in nepravilnosti v mestnem prometu, ki jih je treba čim prej odpraviti. Da je bilo varovanje otrok ob začetku novega šolskega leta v vseh ozirih zadovoljivo in učinkovito, je v uvodnem delu prve jesenske seje ugotovil Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Pomočnik komandirja na PP Ptuj Boris Kozenburger je z veseljem ugotovil, da v prvih 11 dneh po začetku novega šolskega leta na območju PP Ptuj niso obravnavali nobene prometne nesreče z udeležbo otrok oziroma šolarjev: »V tem času smo obravnavali le štiri lažje prometne nesreče brez hujših telesnih poškodb udeležencev. Zaradi različnih kršitev smo oglobili 113 voznikov motornih vozil, a le v enem primeru zaradi nepravilnega prevoza otroka v šolo. Tudi med preverjanjem vozil in prevoznikov, ki opravljajo prevoze otrok v šolo, nismo ugotovili nobene nepravilnosti. Zaskrbljujoče je le dejstvo, da smo kljub postavljenim radarjem in opozorilom, da bomo preverjali tudi hitrost vožnje, ugotovili kar 25 voznikov, ki so prekoračili dovoljeno hitrost vožnje v neposredni bližini osnovnih šol.« V varovanje otrok ob začetku šolskega leta so se uspešno vključili tudi v medobčinski redarski službi. Po besedah vodje medobčinskega redarstva Roberta Br-kiča so poleg varovanja otrok v neposredni bližini šol in vrtcev opravljali tudi kontrolo hitrosti voznikov, pri čemer so ugotovili, da so dnevno med več kot 600 kontroliranimi vozili ugotovili le enega ali največ dva kršitelja, ki sta presegla hitrost vožnje 65 km/h. Med drugim pa so jih ob- čani opozorili na kršitve nekaterih staršev otrok pri OŠ Ljudski vrt, ki naj bi svoja vozila parkirali tudi na prehodih za pešce in na cestnih oznakah, ki označujejo šolsko pot, s čimer spravljajo v nevarnost druge šolarje. Sicer pa so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugodno ocenili tudi aktivnosti ob evropskem tednu mobilnosti, ki so se v MO Ptuj vrstile od 16. do 22. septembra in o katerih smo že poročali. Med drugim pa so imenovali organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za osrednjo komemoracijo ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč; svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi resolucije ZN zanj izbrala tretjo nedeljo v novembru. Žal so prometne nesreče v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti med mladimi v najaktivnejšem življenjskem obdobju. Nesreče, katerih pogosta posledica so možganske poškodbe, pa mladim onemogočijo samostojno življenje in jih potiskajo v odvisnost od pomoči drugih. Na pobudo občanov so imenovali tudi posebne komisije, ki bodo pregledale cestno infrastrukturo in prometno signalizacijo na območju četrtnih skupnosti Rogoznica, Grajena in Ljudski vrt in predlagale možne izboljšave ter druge rešitve. Na predlog staršev in učiteljev OŠ Breg pa bodo preučili tudi možnosti za uvedbo šolskega avtobusnega prevoza na Mariborski cesti ter za izgradnjo dodatnega avtobusnega postajališča na Sel-ski cesti. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ob pričetku pouka so za varnost šolarjev skrbeli tudi policisti, medobčinski redarji in člani ZŠAM Ptuj. Pomočnik komandirja Boris Kozenburger (desno) je ugotovil, da v prvih 11 dneh novega šolskega leta na območju PP Ptuj niso obravnavali nobene prometne nesreče z udeležbo otrok. Osebna kronika Rojstva: Suzana Osmanaj, Grajska ul. 10, Slovenska Bistrica - deklica Ana; Nataša Svenšek, Zakl 30 c, Podleh-nik - deček Sašo; Simona Požegar, Bišečki Vrh 28, Trnovska vas - deklica Vita; Niky Zver, Stanetinci 48, Sv. Jurij - deklica Emma; Tatjana Topolovec, Velika Nedelja 19 c, Velika Nedelja - deček Luka; Jasmina Horvat, Skor-ba 60 a, Hajdina - deklica Vita; Nataša Petrič, Svetinci 37, Destrnik - deklica Neli; Ida Šturbej, Gorišnica 179, Gorišnica - deček Gašper; Doroteja Kostanjevec, Bukovci 84 g, Markovci - deček Aljaž; Anja Bauman Školjak, Osojnikova cesta 9, Ptuj -deklica Maša; Tea Kmetec, Kraigherjeva ul. 26, Ptuj -deček Vid; Polona Lozinšek, Čermožiše 34, Žetale - deklica Larisa; Petra Kolarič, Krčevina pri Vurbergu 3, Ptuj - deček Anej; Rosanda Jelen, Vareja 9 c, Videm pri Ptuju - deček Sašo; Jožica Matjašič, Zagorci 10, Juršin-ci - deček Patrik; Manuela Arnuš, Žamenci 3 a, Dornava - deček Alen; Andreja Skle-dar, Nadole 50 a, Žetale -deček Gal; Saša Fras, Placar 24 a, Destrnik - deček Maš. Umrli so: Marija Miklič, roj. Munda, Bratonečice 6, roj. 1933 - umrla 26. septembra 2015; Janez Bezjak, Strelci 8, roj. 1926 - umrl 30. septembra 2015; Iva Seničar, Ptuj, Gregorčičev dr. 1, roj. 1986 - umrla 28. septembra 2015; Ivan Ca-futa, Soviče 11, roj. 1928 -umrl 30. septembra 2015; Franc Zorko, Podvinci 26, roj. 1957 - umrl 2. oktobra 2015; Ana Kurilic, roj, Maze-ra, Ptuj, Ul. Anice Kaučevič 2, roj. 1939 - umrla 1. oktobra 2015; Ivan Hercog, Zgornja Hajdina 44 A, roj. 1939 -umrl 3. oktobra 2015; Elizabeta Širec, Ptuj, Rimska pl. 2, roj. 1956 - umrla 2. oktobra 2015; Lovrenc Plo-hl, Gradiščak 5, roj. 1940 - umrl 5. oktobra 2015; Elizabeta Čelan, roj. Napast, Šikole 19, roj. 1934 - umrla 6. oktobra 2015; Otilija Cer-gol, roj. Šprinzer, Mezgovci ob Pesnici 63, roj. 1927 -umrla 6. oktobra 2015. Poroka - Ptuj: Andrej Regoršek in Maja Pograjc, Maribor, Zvezna ul. 49. Napoved vremena za Slovenijo Če vinotoka mraz in burja brije, 4/9 prosinca in svečana sonce sije. Danes bo pretežno oblačno. Dež bo že zjutraj in dopoldne zajel zahodno Slovenijo, sredi dneva in popoldne pa se bo širil proti vzhodu. Ob morju bo zapihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem od 15 do 19 stopinj C. Obeti V noči na sredo se bodo padavine okrepile, več jih bo v jugozahodni Sloveniji, kjer lahko tudi zagrmi. V sredo in četrtek bo oblačno, deževno in razmeroma hladno. Napoved za sosednje pokrajine Danes bo pretežno oblačno, od zahoda bo pričelo deževati. Ob severnem Jadranu bo zapihal jugo.