POZDRAVLJEN DELAVSKI PRAZNIK 4. MAJ Borbene fradicije -Kongres v Turčiji - Cambridge -Vasa železnova -Filmski pregled -Tečaj alplnlstov -Anketa o potovanju -Nagradna križanka Tribuna LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV Ljubljana, 30. aprila 1954 Stev. 8 Proletariat in študentje Leta 1889 je bil l.maj pro-glašen za delavski praznik. Od takrat naprej proslavlja-jbk> 1. maj, včasih s krvjo ubitih delavcev, z zapori in preganjanjem, danes pa z vero v bodočnost in z zaupa-njem v končno zmago socia-lističnih sil. Ljubijanski študentje so btta v stari Jugoslaviji z de-lavci v prvih vrstah, med njimi se je ustvarjala neloč-Ijiva vez. Univerza je bila nekdaj ža-rišče napredka, kamor so de-lavci prihajaln po pomoč, napredni študentje v družbi * revolucionarji pa so pola-gali življenjske izpite, težje od onih v šolah. cijah se pojavljajo tendence meščanskega itytelektualizma, često smo daleč od resnično-sti, pa čeprav jo vsak dan vidimo in občutimo. Dobri delavci in revolucio-narji se niso ustvarjali v za-kajenih kabinetih, temveč pri delu z množicami, z borbo za Ijudi ob idealih revolucij^. Taki so bili tudi napredm študentje in taki bi momli biti usi še danes. Čemu toliko diskusij, toliko blodnih misli, ki se včasih pojavljajo med nami. Zakaj tega ni pri naših delavcih v rudnikih in tovarnah? Kdor živi z razvojem domovine, kdor dela dnevno za napre-dek, kdor neprenehno posluša Danes jugoslovanski štu- utrip revolucije, ta se dviga dentje študiramo svobodno, vzporedno z njo, jo čuti in in šolske naše znanstvene ustanove žive z delom naših delavcev. Žulji in prečute noči v tovarnah, rudnikih, gozdovih in na poljih ustvar-jajo naše študentske domove, Stipendije, menze vn. podpore. Nesebičnost naših delavcev razume. Ideološki dvig brez poveza-nosti s prakso je ničev. Delo brez discipline je neuspešno. Jugoslovanski delavski raz-red je napravil ogromen raz-voj prav zato, ker j° znal teorijo marksizma povezati s omogoča nemoteni razvoj do- prakso, ker je bil disciplini- ran in zaveden. Tudi naša organizacija bi lahko napravila ogromen raz-voj, če bi se otresla oportu-nističnega filozofiranja, če bi se botj povezala s stvarnoctjo in bila bolj disciplvnirana. Prav nič se ni spremenila revolucionarna teorija o de-lavcih. Se vedno so nam sve-tel vzgled požrtvavalnosti, idejne čistosti in discipline. 1. maj, praznik delavskega razreda, naj bo dan, ko štu-dentje razmislimo o naših napakah in se opremo na io-variŠe, ki "zdelma svojih rok movine. Studentje smo dolžni ob dzlavskem prazniku razmiš-Ijati o naših tovariših, ki grade socializem. Delavci nam morojo biti svetel vzor požrtvovalnosti in revoludo-narnosti. Ob njihovih napo-rih in uspehih se moramo učiti, v njih moramo videti fiosilce naše družbe. Kako pogosti so primeri, da študentje diskutiramo, fi-lozofiramo, se spuŠčamo v abstrakcije in se oddaljujemo od stvarnosti, ki nam lahko mnogo več pove, kot debele knjige, več kot razpravljanje ustvarjajo boljšo bodočnost in o vseh mogočih teorijah in hipotezah. V naših organiza- kujejo praksvJ teorijo marksizma v Demokracija in "demokracija" Napačna pojmovanja o ZKJ na jniverzi. Demokratični centralizem je zakon naše organizacije. Razpravljacno o stvarnih problemih. Temelji ZKJ so jasno opredeijeni in nespremenljivi V zadnjetn obdobju, zlasti po VI. kongresu ZKJ so se v nekaterih naših organizacijah na TJniverzi in Visokih šoiah, pokazali pojavi, ki jih ne sme-mo prezreti, če hočemo, da bo šel naš razvoj pravo pot. Po VI. kongresu so ponekod večjo samostojnost osnovne organizacije razumele kot neko absoiutno samostojnost: če osnovna organizacija nekaj sklene, tu višji forumi nimajo kaj iskati, skratka mislili so, da princip demokratičnega centralizma ne velja več. Mi-slim, da se moramo rai komu-nisti zavedati, da demokrati-čen centralizem v naši Zvezi ni prenehal. Demokratičen centralizem mora prav tako ostati tudi v natialjnjem raz-voju našega družbenega siste-tna, kakor smo ga imeli tudi slabo informirana in je posa-mezne tovariše izvolila v forum zato, ker jih niso dobro po-znali, je njihova dolžnost, da javno pred volitvami povedo svoje mnenje in z upravičeni-mi razlogi onemogočijo izvo-litev takih ljudi. Mislim, da je s prakso, ko nekateri skuša-jo diskreditirati že izvoljene tovariše, treba prenehati. Nadalje se je borba mnenj v nekaterih naših organiza-cijah sprevrgla v čisto navad-no »filozofiranje« o vseh mo-gočih vprašanjih, ki po navadl niso imela dosti zveze s stvar-nostjo, ali pa so ceio disku-tirali o pravilnosti naših osnovnih, principiclnih postav-kah izgradnje socializma. Vsa-kemu komunistu, zlasti štu-dentu, bi moralo biti jasno, da dentske sestanke, na katerih so prisotnim študentom garan-tirali, da bo vse kar bodo govorili, ostalo med njimi Naš svetovni nazor je mark» sističen in idealno bi bilo, ko bi ga vsi študentje osvojili. Če ima pa nekdo drugačen svetovni nazor ter iskreno in pošteno pove svoje mnenje o določeni stvari, ga zato ne bo nihče preganjal, razen če po-skuša zavestno rusiti našo družbeno ureditev. Komunisti so tisti, ki so v prvi vrsti po-klicani, da s svojimi argu-menti in znanjem taka nazi-ranja postavijo na pravo me-sto in da tem Ijudem poma-gajo v njihovem razvoju. Na žaiost pa v naših organizacijah na univerzi opažamo izredno nezdrav. malomeščanski pojav. Boris Kalin: Splavar študentski list TRIBUMA čestita v$em svojim naročnikom, brclcem in vsemu delovnemu Ijuclstvu ob Prvem maju —, ____ „„.„ „„ „„*,„ »„„. diskusije o principielnih vpra- Ko posamezni tovariši kritizi- # ...... ivt prej, ko so bili komunisti na šanjih našega razvoja in ciljev rajo poglede nekega drugega UfiiVSFZftGtni OdbOf \t\ UniverZltStlil kOIHltG ZKJ vodilnih in če hočete na ko-mandnih položajih... Demo-kratično je, da imamo znotraj zveze svoboden boj mnenj, da lahko vsakdo pove, kako misii. Biti pa mora tisti centralizem, da vsi komunisti, ki so spre- ni in ne more biti v ZKJ. Kdor pa se ne strinja z osnov-nimi principi marksizma, je jasno, da ne more biti član ZKJ, kajti, kako se bo boril ^a ljudi in jim pojasnjeval naš družbeni razvoj, če si sam ni jeli določene sklepe forumov na jasnem o osnovnih smer- Tovariši Tito na obiskn v TurCiji. Na sliki: vpisovanje v knjigo ob ogledu Vojne akademije ali plenuma, te brezpogojno izpolnjujejo. In ne samo takšni komunisti, temveč tudi tisti, ki se s tem niso strinjali. Kdor hoče biti komunist in član Zveze, mora izpolnjevati tudi to, s čimer se ni strinjal, a je ostal v manjšini (Tito). Na to osnovno stvar smo marsikdaj pozabili, zlasti v odnosu do naših univerzitetnih in fakultetnih vodstev ZKJ ter Z§J. Če je večina izvolila posamezne tovariše v vodstvo organizacije, pomeni, da ti tovariši uživajo zaupanje veči-ne in se mora manjšina s tem sprijazniti. V kolikor pa posa-mezniki sodijo, da je večina Sestanek z zveznimi poslancl Predstavniki UOZF in doktor Kyovsky so nedavno bili na razgovoru z anketno komisijo Zvezne ljudske skupščine o vprašanju zdravstvene zaščite študentov. V razgovoru so ob-razložil, da je vprašanje zdrav-stvene zaščite nujno, in so dali svoje predloge. CO ZŠJ je tudi dostavil svoje predloge. Iz dcsedanjega poteka se vidi. da bo vprašanje ugodno rešeno. nicah našega razvoja, ali se z njimi celo ne strinja. Potrebna pa je borba mnenj o konkret-nih, praktičnih vprašanjih naše vsakodnevne borbe za socializem. Pri ideolcšl em delu pa je treba ločiti dve stvari. Eno je, da prilagodimo ideološki študij danim pogojcm in okoliščinam, drugo pa je, kadar gre za obravnavanje linije napotkov ali sploh za idejno politična vprašanja, ki se tičejo naše prakse, tcdaj je to obveznost za slehernega člana ZKJ. Posebno mesto zavzemajo diskusije v nekaterih naših osnovnih organizacijah o tem, kako si študentje danes še ne upajo diskutirati in svobodno izražati. Marsikje so, da bi se študentje upali kaj povedati, stali na stališču, da jih mora-mo pustiti, naj govorijo kar hočejo, pa čeprav so to naj-večje neumnosti, ali celo so-vražni izpadi. Če se pa le najde nekdo, ki skuša taka pojmovanja ovreči, takoj go-vore o birokratizmu in zavi-ranju borbe mnenj. Bili so celo primeri, ko so nekateri naši tovariši hotcli doseči borbo mnenj s tem, da so sku-šali organizirati zaprte štu- tovariša, se ta takoj čuti tudi oscbno prizadetega in užalje-nega. Ce tako gledamo stvari, je takoj jasno, kako nesmisel-na je trditev, da se ljudje bojijo diskutirati. Mislim, da je treba prej postaviti na dnevni red to, da nekateri naši komunisti ne poznajo osnovnih principov marksizma, aplicira-(Nadaljevanje na 5. strsni) tesllla vsem čSanom ob prazniku deSovnega Ijudstva Okrajni Ejudski odbor RA^OVUECA česfita vsem šfudentom in vsej delovni intellgenci ob delavskem prazniku! Plenarnl sestanek predstavnikov ZŠJ Ijubljanske univerze, visokih šol in akademij Ocena in dela in smernice Zanemarjeno polilično-ldeolcško delo. Najbolj nedelcvni so filozofi in mediclncl. Nekcteri okrajni kiubi bodo razpu^čeni - Majski festivol? Razprava o univerzltetnem zakonu v odboru za prosveto in kulturo Zveznega zbora Ijudske skupščine Načelnedoločbe soglasno sprejete Pretekli teden je bil v bal-konski predavalnici na uni-verzi plenarni sestanek ZS.J ljubljanske univerze, visokih šol in akademij. Prisotni so bili zastopniki vseh fakultetruh združenj, predstavniki štu-dentskih svetov domov in predsedniki okrajnih akadem-skih klubov. Plenum je raz-pravljal o važnih organiza-cijsko političnih problemih. Referat je imel tov. Janez Sinkovec, Ki je uvcdonia na-glap.il, da io politično delo na večini fakultet še vedno mrtva stvar, da je v zadnjem času zamrla dejavnost in da je po-pustila celo disciplina v posa-meznih združenjih. Ponovno rr.oramo ugotoviti, da se naše organizacije izgu-bile v veliki meri politični kriterij. Mislim, da je naj-bolje. če začnemo pri naših združenjih, ki kažejo vrsto pom^niKiiivosti. Združenje na Medicinski vi-soki šoli je gotovo tipičen primer mrtvila, kjer dela le nekoliko članov študijske ko-mi&ije, seveda samo na stro- kovnih vprašanjih. Medicinci bi vsekakor lahko imeli polno torišče dela s študijem socialne medicine, v spoznavanju zdravstvene problematike na-še domovine, s študijem osnut-kov zakona o socialni in zdravstveni zaščiti. Ne srr.e nas biti sram, če bo sprva prišlo na predavanje malo lju-di. Medicinci sa niso prebudili iz trdnega spanja niti ob di-skusijah, da se zdravnikom odvzame naslov doktorja, 5e-prav so v tem primeru priza-deti predvsem sedanji sluša-telji, ker dosedanjim zdravni-kom ta naslov ostane. Prav tako bi bilo koristno, da posnem^jo beograjske medi-cince, ki so skupaj s profesorji napravili scKialno zdravstveno ar.keto v predmestju Beograda Karaburmi. Takšnega dela bi se lahko lotili tudi naši medicinci ob podpori svojih predavateljev in asistentpv. Združenje na filozofiji je problerr.ov, kot medictnci, ko se v tisku in y naši. javnosti toliko govori in razpravlja o reorganizaciji šolstva, o druž-benem upravljanju šol in po-dobno. Filozofi so dolžni v najkrajšem času skllcati de-batne večere o problemih šolstva. Posebno pereč pa je problem na akademijah. Nihče se ne zanima za njihove študijske probleme, ki so težavni. Soci-alno ekonorr.ski problemi so na teh zavodih vredni posebne obdelave. Likovniki delajo od jutra do večera v nezdravih prostorih. Štipendije prejema le 10 slušateljev. Odnosi med profesorji in slušatelji so ne-zdravi, a jih organizacija ne razčiščuoe, razen skromnega poskusa na likovni akademijl, kjer je stvar izpadla povsem drugače kot bi morala, pred-vsem zaradi neenotnosti sluša-teljev na konferenci, dokler &o bili prisotni predavatelji. ŠTUDENTI SODELUJEJO V DRU2BENEM UPR AVLJANJU UNIVERZ - ZNAČAJ, MESTO IN PODROČJE ORGAMOV DRUŽBENEGA UPRA VUANJA - STATUT DOLOČA DELO POSA-MEZNIH FAKULTET - UNlVERZiTETNA SKUPŠČINA NAJ B0 JAVNA TRiBUNA 2IVLJENJA IN DELA NA UNIVERZI Pretekli teden je Odtoor za prosveto zveznega zbora ljud-ske skup^čine pretresal pod predsedstvom Veljka Vlahoviča načrt sp-lošnega zakona o univerzah. Kolikor je razprava o naičrtu zaikona o upravljanju univerz in fakultet zajela širok krog prosvetnih delavcev in Ijudii, kt so v neposredmem stiku z doživljanj©m na univerzi, vidimo že iz tega, da jte odibar prejel preko 6.000 pisemskih pripomb na osnutek tega zaikona. Odbor za prosveto Zveznega mandat univerzitetnega sveta pa zbora je brez daljiejja razprav-IJanja dosegel sogilasnost v ne-katenh določbali osnutka. do-tim so bile za spre.1em veiine določb potrebne daljže diskusi-}e. Sem spadajo predvsem do-ločbe, ki govore o delokrogu fakulte^ in fakultetnih uprav. Nov zakon o dntžbenem samo-upravljanju na univerzah in fa-kultetah temelji na postavkah, da univerze upravljaio: univer-zitetni sveti, univerzitetne upra-ve in rektorji. Univerzitetnl svet, ki je najvišjii organ dmž-benega upravljanj^, sestavljajo člani, ki jih na precFog Izvr«ne-ga sveta izvoli Republiška na-rodna skupičina iz vrsi znan-stvenih, strokovnih in drugih Javnih delavcev, po en član vsa-ke fakultete, član, ki «sa irbere MLO izraed svoiih odbornikov, predstavnik v?sokošolcev ter rektor }n prorektor. Steviiočla-nov. ki jih imtmuje Ljudska •kup&čina, doioča otna sama, traja 2 leti. Univerzitetni svet določa statut univerze, potrjuj« izvolitev predavateljev la znan-stvemih sodelavcev, določa pred-račun dohodkov in izdatkov, sprejema stlepe in priporočila o vprašanjih, ki se ttrejo skup-nih interesov pri upravljanju posameznih fakulte! in skrbi za organizacijo predavanj terznan-stvenega dela. Univerzitetna uprava bi po dolo^bah 7)kona upraivlfeila naslednje posle: se-stavljala predlog statuta univer-ze, volila znanstvene in postav-IJala strokovne sodelavce uni-verzitetnih ustanov, dajala predloge za formiranje, spaja-nje in ukimtev univerzitetnih ustanov, proučevala orgnnizaci-Jo pouka in znanstvenega dela, sestavljala predlog predra^una univerzitetnih organov in nje-nih ustanov, upravljiala skiade in volila univerz. Seji ""iver-zitetne uprave lahko prisostvu-Jejo tudi predstavniki visoko- šolcev. fcl Iahko pojaisnijo svoje stališče, kadar je na dnevnem redu vprašanje materialnth po-gojev visokošolcev ali pa dru-ga pomembna vprašanjia. Rek-torja in prorektorja voli uni-verzitetna skupščina iz vrst univerzitetnih profesorjev za dobo 2 let. Rektor zastopa uni-verzo. preclseduje in sklicuje seje univerzitetnih svetov in univerzitetnih uprav ter izvr-šuje nj^hove sklepe. Razen te-ga rektor podpisuje tudi od-loke univerzitetne uprave, po-stavlja uslužbence univerze v skladu z zakoni, predpisi in statutom univerze, objavlja pro-mocije za akademsko stopnjo (foktorjev in podptsuje doktor-ske diplame. Univerzitetna skupščina bj po mišltcnju ljudskih poslancev predstavljtala nekako javn0 tri-buno, na kateri naj bi razprav-Ijalj o stanju in delu na uni-verzi in possmeznih fakultetah Sestavljsli hi jo profesorji, do-ločemo števfio asistentov in dru-gih znanstvenih sodelavcev, pra-vico do ud«!ežbe na teh raz-pravah pa bi imeli tudi pred-stavniki študentov. V razpravi 1e bila soclasno lzražena misel, da Je skupnost zainteresirana pri Izbirl profe-sorjev, na materialnem stanju fakultet in na njihovem učnem programu. Zato je treba v teh vprašanjih omogočiti družbeno kontrolo po fakultetnih svetih, kot organib družbenega uprav-Ijanja. Fakultetni svet je se-stavljen iz članov, ki jih imc-nujte Ljudska skupščina LR, in članov, katere voli fakultetna uprava. V fakultetni svet ime-nuje Ljudska skupščina na predlog Izvršnega sveta znan-stvene, strokovne in druge jav-ne delavce. Dekan in prodekan sta po svojem polažaju člana fakultetnega sveta. Prav tako Je predstavnik Zveze študentov član fakulfetnega sveta. Fakul-tetni svet se voli za dobo 2 let. V delokrog fakultetnega sveta bi spadala predvsem priprava predloga fakultetnega statuta, razpisi natečajev za izbiro pro-fesorjev, asistentov m drugih znanstvenih sodeiavcev. Razen tega fakultetni svet daje miš-Ijenje o izbiri profesorjev, potr-juje izvolitev asistentov, stro-kovnih sodelavcev in šefov ta-kultetnib usfanov, proučuje predlop.e o osnovanju, sp^iamju in ukinitvi fakultetnih '-stanov in te predlofje dostavilia fakul-tetnemu svetu, d^fe priporo*ila glede učne?a pro^raraa |n pro-učnje delo f?kultete v celoti. Delokrog fakultetne uprave pa (Nadaljsvanje na 6. stranl). zofi nimajo istih ali podobnih LUŠK je gostoval na Dunaju pokazalo izredno slab cdnos do Akademije bi potrebovale po-priprav za svojo skupščino, ki sebne fonde za ekskurzije, ki je bila nesklepčna. Mar filo- Jih sploh nimajo. Kako naj si predstavljamo umetnika, ki ne bi obisltal znanih gledališč, umetnostnih galerii itd. V naših klubih po okrajih je situacija nezadovoljiva. Imamo celo primere, da notra-nja u^rava okrajnih odborov noče registrirati posarr.eznih klubov, ker so v vodstvu ljudje brez primernih kvalifi-kadj. Zediniti se moramo, ali bomo klube, ki ne delajo, razpustili, oziroma zahtevali razpis ponovnih volitev. Na koncu svojega referata je tov. Šinkovec govoril še o novem zakonu socialnega za-varovanja in zdravstveni za-ščiti visokošolcev. Pri univer-7j--ev,.in r--r-'-':;l 7.S'-1 br'"- "• "' osnutku novega zakona formi-rani zdravstveni fondi v kate-rega bodo republike vplačeva-le določene vsote denarja, študentje pa svoj prispevek. Za tiste slušatelje, ki niso so-cialno ogroženi, bi bila letna zavarovalnina polna prati V dneh od 16. do 20. aprila sta na Dunaju gostovala najboljša slovenska kluba LUŠK in LŠK. Nasprotnika sta bila prvak Avstrije Heitzing in tretje najboljše avstrijsko moštvo Alserhof. — Prvi dan sta bila na sporedu dvoboja LUŠK Hietzing in LŠK Alserhof. Dvoboj prvakov Avstrije in Slo- venije se je končal neodločeno 4:4. V drugem kolu je igral lastnemu plačilu določene vso-LUŠK z Alserhofom in zmagal 6:2. te. Predavanje o zunanje političnih problemih Zadnje dnl preteklega ledna je na pravni fakulteti prsdaval tov. Jeri o nekaterlh važnlh zu^ nanjepolitičnlh problemih. Pre-davanje je biio bv^ato 'tustrira-no z orvgajar.ji v mednar<>dni svetovn! poliiiki, kl so znaČUna za današnjo dobo. V okviru pomcči študenfskemu tisku bo stroške zei da^ašnjo števslko poravnal 0L0 Radov-Ijica. Upravcs, urednjštvo in vsi bralci se za izkazano pomoč iskreno zahvaljujemo. Str. 2 TRIBUNA t Stev. i KRATKEVESTI Kevizija štlpendlj na pravu Pri pregledu štipendirancev je lodbor Združenja na pravni fa-kultetl izvršil revizijo štipendlj. Nekateri slušatelji, ki so preje-mali visoke štipendije niso ime-li vseh potrebnih pogojev za to, bodisi, da so slabo študirali, all pa je bilo njihovo delo v orga-nizaciji nezadovoljivo. Bll je tudi primer, ko socialni položaj žtipendista ni bil tak, da bi opravičeval razmeroma visoko odmerjeno štipendijo. Iz preosta-lih denamlh sredstev bodo se-daj amogočili štipendiranje ne-katerih prosilcev, ki imajo zato yse potrebne pogoje. i Praksa rudarjev Kakor vsa prejšnja leta, bodo ludi letos rudarji odšll na prakso V vsa večja metalurška in ru-darska podjetja v Jugoslavljl. Odbor Združenja je že dobil sti-ke s podjetji, ki bodo sprejela letošnje praktikante. V glavnem 10 mesta za nastop letne prakse fe popolnoma določena. Predvl-devajo, da bodo letos dosegll rekordno število praktikantov, kajti na prakso bodo odšli vsi letniki. Nekaj rudarjev bo od-81o na letno prakso tudi v ino-jcemstvo. Kaj bo z letošnjo ekskurzijo Letošnji IV. letnik rudarske fakultete je nameraval priredl-ti znanslveno ekskurzijo po me-talurških :n rudarskih obratih tn podjetji'h v naši državl. Zad-dnji čas pa kaže, da bodo mora- 11 rudarji to misel opustitl. Fa-kultetne oblasti namreč niso pravočasno priskrbele potreb-nih denarnih sredstev, da bi 6lušateljem omogočill takšno poučno ekskurzijo. Podjetja, na katere so se rudarji v zadnjem času obrnili, pa ne kažeio po-trefon&ga razumevanja, da bi |>odprli ležnjo rudarjev. Komisija je končala i... z delom Komisija za ureditev študij-•kega načrta na gradbeništvu fle pred dnevl zaključila z de-lom. Komisija, kl je bila se-itavljena iz profesorjev, Inže-nirjev iz prakse in predstavni-kov študentske organizaeije, je jadovoljila slušatelje in potr-dila, da so bile zahteve grad>be-nikov opravičene. Komisija predlaga, da se učni načrt skrči pri>bližno za eno tretjino. Od se-danjih 15.138 ur, kolikor jih je potrebno za dokončanje študija In dosego diplome, predlaga komisija, da se učni načrt pre-uredi tako, da bi imeli skupaj 10.014 ur. Snov in programi se bodo skrčili. Novemu učnemu cačrtu se bodo prilagodili vsi letniki od IV. navzdol. Nov uč-ni načrt bo stopil v veljavo v študijskem letu 1954-55. Zaključ-ki komisije predstavljajo potr-ditev mišljenja posameznih dl-6kutantov aa letni skupščini LSJ. Spremtmbe v zdravstvenl zaščiti študentov Centralnl odbor ZSJ je pred-lagal odboru za zdravstvo in so-cialno politiko Zvezne ljudske »kupičine nekatere svoje pri-ponabe o zdravstvenl zaščiti štu-dentov. Rešcno je bllo, da bodo Žtudentje še naprej plaeevall gotov znesek v zdravstveni fond, dočim bo razliko dala država. Tisti študentje, kl so zato spo-sobnl, bodo ob vpisu vplačall 200 din, dočim socialno šibki ne bodo plačevali te vsote. S tem bo omogočeno študentom zdrav-ljenje povsod, v bolnicah, klinl-kah ln drugih zdravstvenih Ustanovah. Akademski naslov je pravica, ne pa privilegij V organih Zvezne ljudske vanje in sebičnost, težnja iz- načelo, da smo v tem pogledu skupSčine so v zadnjem času podriniti drug drugega zato, tako ozki? Pridobitev akadem- precej razpravljali o univerzi- da bi sam ostal na mštitutu. skega naslova je pravica, ne tetnem življenju. V tem član- Kakšen bo ugled jugoslo- more biti omejena in ne na- ku bi se dotaknil misli o vanskega zdravnika v ino- sprotuje načelom naše družbe- pridobivanju akademskega na- zemstvu če bo brez akadem- ne ureditve. Pri nas velja na- slova. skega naslova? čelo dela, delu se prizna vsa Govori se, da diplomirani Kdo bo ostal v inštitutih, če čast, zakaj tedaj ne b: pmnali medicinec ne bi prejel več bodo prenatrpani, da finančne pred družbo, da je nekdo *-lož'J naslova doktorja z zadnjim zmogljivosti ne bodo dopuščale vso svojo mladost za poklic in diplomskim izpitom, temveč zaposlitev vseh interesentov? izobrazbo? Končno pa, če smo šele z doktorsko dizertacijo. Studentje iz bolj situiranih rigorozni, bi bilo treba odpra- To pa ne bi bil več akademski naslov, temveč naslov doktorja znanosti. Ali je to koristno? Po mojem mnenju bi ta ukrep imel celo vrsto negativnih posledic. V prvi vrsti bi bil ta ukrep diskriminacija napram mlaj- im kadrom. Mentaliteta ljudl e poznana, kdor ni doktor je družin bodo vzdrževale dru-žine še nekaj let, dokler ne bodo napisali dizertacije. Torej bo v veliki meri možnost za dosego doktorskega naslova le privilegij dobro situiranih družin. Čemu gremo v to skrajnost? Ali nimamo na naših visokih viti še naslov inženir, ki je tudi akademski. Odprava iri-ženirskega naslova bi se ver-jetno upirala gospodarskim krogom, pa tudi pristojnim forumom. Zakaj tak odnos do humanističnih fakultet in me-dicine? Ne samo, da ni ute-meljen, celo škodljiv je. Vprašamo mlajše pravnike, šolah že dovolj fakultet, za lahko samo »padar«, ali pa katere to vprašanje ni rešeno ki so izšli iz šole socialistiC- »mu nekaj že manjka«. Sta- — pravna, ekonomska, filozof- nega prava, kakšen je odnos rejši kadri bi s tem imeli večje ska, prirodoslovno,matematič- do njih in kakšen do onih, ki zaupanje. Vsak medicinec bo na, veterinarska in končno imajo akademski naslov? tudi akademije. Kdo lahko utemelji, da ima-Ali obstaja neko družbeno mo pri nas inženirje ekono- z ozirom na to skušal dobiti naslov doktorja. Kje bo imel možnosti pisati dizertacije? Na terenu, v ambulantah, pode-želskih bolnišnicah? Te mož-nosti so lahko samo v inšti-utih. Posledica je jasna. Me-dicinskl kader, ki ga že sedaj opravičeno kritizirajo zaradi odnosa do tercna, bo še bolj «?•? 7 "^55*0 na klinike in in~ Dne 3. aprila letos je imel stva. V tej neresnosti je bil stitute. Komu bo to stanje ko- MAK »voj redni letni občni videti pojav meščanskega ele- ristuo? Ljudskemu zdravstvu zbor, na katerem je podal ob- menta, ki je smatral klub le 3ray gotovo ne. Tak ukrep bo račun o svojem delu. V zadnji za sredstvo družbenega življe- lmel ze med štuaenti negativ- številki Tribune je bilo sicer nja. Sedaj je MAK ta problem ne posiedice. Začelo se bo ze skrorano poročilo, iz kate- v glavnem prebredel in o tem ntngantstvo, nezdravo tekmo- rega pa ni mogoče dobiti jasne v klubu ne bo treba več raz- silke o delu v MAK. Več priznanja mije in ekonomiste? Zakaj ta razlika? Ustvarimo še navadnega medicusa napolnimo toštitute. teren pa naj bo prazen na čast doktorskih disertacijl Sinkovec Janez Uspeh medicincev V okviru tedna medicincev so beograjskl kolegl lzvedli veliko zdravstveno anketo v predmest-ju Beograda Karaburml. Anke-ta. kl je lmela nainen proučitl zdravstveno stanje preblval-stva, je popolnoma uspela In je potekala v najlepšem redu toč-no po določenem nažrtu. Pod-ročje, kjer je bila anketa, so se udeležlli tudl predstavnikl deka-nata beograj. medicin. fakulte-te, predstavnlki ljudske oblast) In delegati medicinskih fakultet iz ostalih naših republlk, kakor tudi vellko števllo zdravstvenlh delavcev ln novinarjev. Konfersnca na Akademiji za likovno umeinost Svoj namen združiti in po- pravljati. O napakah v MAK je bilo govora zelo pogosto, dočim o vezati mariborske visokošolce Pred dnevl je bila na Akade- v okviru ZSJ je MAK v naj- samem delu m uspehih kluba miji za likovno uinetnost kon- večji meri dosegel. Sicer še m bil nihce obveščen. Tuka] ferenca slušateljev, na sateri So nis0 vsi Mariborčani vključeni ]e mogoCe knvda delno na »««,i /i „«• i- , -Z. v klub n-i tem na ip trpha odboru, ki m bil zadostno po- med drugim govonh o nekatenh v ™D) P'V pa. je lv^a VP7an ., TTn in ip lnh o študijskih vpraSanilh zlastl o "Postevati, da nas je po šte- veza« z UO *n 3^ sploh o ,,J . vpiasanjin, ziasu o in se nri svojih uspehih zelo malo vplivu, ki ga ima prafesor na ^, v^ ?.olxD"u ™ . se Prl nnrn^al razvoj mladega umetnlka. Na takem števHu že javljajo orga- PorotaL sestanku so prišla do Izraza raz- ™acil^ težkofie, predvsem , Ceprav možnosti na podrofi- ion BioHnn1a n ¦«-¦«• če upostevamo, da deluje klub ]u kulturnega in prosvetnega v2,tthii i^rS Sele nekaj več kot eno leto. Ne udejstvovanja za MAK niso Vsekakor bl bil0 dobro, da b! moremo pa prezreti dejstva, tako velike kot pri drugih, se ta vprašanja, ki so temeljne da je neresnost na prvih se- manjših klubih — pomisliti je Btankih povzročila skeptično treba, da imamo v Mariboru gledanje na MAK, kar je tudi zaviralo hitrejše večanje član- uspehe, ako bi s strani Ljud-ske prosvete y Mariboru na-leteli na večje razumevanje. Tako je hotel klub organizirati 20 predavanj za mariborsko okolico, ki pa jih je Prosveta odklonila z utemeljitvijo, da so preveč delikatna. S tem pa se ne moremo strinjati, preda-vanja so bila namreč pretežno 8 področja agronomije in go-spodarstva in bi z njimi gotovo (Nadaljevanje na 5. strani) Primeri na združenju pravnikov Mar so kompetence odborov neomejene? Odbori združenj so izvršni organl, ki so dolžni sodelovati po statutu in programu ter na osnovi zaključfcov skupščine združenja. Iz tega nam mora biti ja&no, da odbor ne mora sprejemati sklepov in zaključ-kov, ki so bdstveni za celotno članstvo združenja, pa naj si bo iV> s lDorisca sociaino-ekononr skih, študijskih ali organizacijskih problemov, ker je v svoji dejavnosti vezan na sklepe širših forvjnov kot pa je sam. Odbor Združenja pravne fakultete pa je drugačnega mnenja. Naštel bi nekaj pri-merov, ki nam nazorno kažejo, kako si odborniki pravne fa-kultete lastijo kompetence, ki pripadajo izključno skupščini združenja. V zadnji številki »Tribune« je primer, ki nam nazorno kaže kako odbor združenja ruši osnovna načela organiza-cije. V »Tribuni« beremo, da je odbor dobdl od skupščine pooblastilo, da izključi iz or-ganizacije nekatere tovariše. Strinjam se s tem, da se ti tovarlži izključijo iz ZŠJ, vztrajnem pa na tem. d-^ ima pravico sprejerr.anja in izklju-čevanja članstva edinole skup-ščina. Pa čeprav je skupsčina to pravico prenesla na odbor. sodim, da je tak postopek neutemel.v" in v nasprotju s statutom ZšJ. V eni izmed zadnjih številk »Tribune« i"nko prav tako za-sledimo primer, ki ponovno potrjuje, da cdbor pravne fa-kultete kaj rad posega v kom-Detenc^! skupščine, ko od^ovar-jajo na članek dr. Snuderla v »Ljudskem pravniku,« kjer je kritiziral določene ukrepe lanskega odbora. Prav je, da mu odgovarjajo, toda vpra-šar.je je, na kakšen način. Mnenja sem, da letošnji odbor nima pravice soditi delo lan-skega odbara, če je bil ta raz-rešen na skupščini in mu je ta izglasovala zaupnico. To pra-vico so imell letošnji odborni-ki na skupščini, preko skup-ščine pa ne rrore iti nihče, najmanj pa na tak način, ki kaže istočasno tudi politično nezrelost. Prisostvoval sem enemu zadnjih sestankov na pravni fakulteti. V diskusji so raz-pravljali, ali je odbor ravnal demokratično in pravilno ko je podprl predlog dekanata za obvezne seminarje, ne da bi preje izvedel za mnenje skupš6ine, ki je edini kom-petentni forum za odločanje o stvareh. ki so bistveno važ-ne za celotno član&tvo. Odbor je stal na stališču, da je razpi-sal anketo, sklical odprt sestanek odbora, izgovarjal se je, da je bil rok za odgovor kratek in to v času počitnic. ko je nemogoče sklicati skup-ščino. Ti odgovori za mene niso prepričljivi. Bili so taki prinaeri tudi na nekaterih drugih fakultetah, da zaradi počitnic ZSJ ni mogla datl odgovorov, ker študentov ni bilo v Ljubljani, venda^ so združenja počakala študente in odgovor dala kasneje. To bi lahko naredil tudi odbor pravne fakultete, ne pa da so odločali sami. potem pa skup-ščino postavili pred gotova dejstva. Poleg tega je predsed-nik že vnaprej v svojem refe-ratu obsojal vsakega, ki bi diskiitiral proti sklepu odbora, za derragoga in slabega štu-denta. (Nadaljevanje na 5. strani) Pravniki na medfakultetni konferenci Učnl načrt naj bo enoten na vseh univerzah v državi važnosti za študij na akademi-ji bolj točno in bolj odgovor-no prediskutirala. €l®$>E\zmšzuiWUEMM Kdaj bodo pričeli filozofi razpravljati o šolstvu? V dnevnem časapisju in di-u- »VJESTNIK U SREDU«, »NAsf god smo priča širokega in plod- RAZGLEDI« In ilustriranl časo-nega razpravljanja o slstemu pisif na jepem dobijo noge in nekaterim posameznikom ni do-volj. Dogaja se, da vsl boljši ča-sopisi, kot so na primer »NIN«, poklicno gledališče in da de-luje Ljudska univerza s stro-kovnimi predavatelji — smo vendar dosegli znatne uspehe na tem področju. Organizirali in izvedli smo dve samostojni Prešornovi proslavi in sicer eno za sindikat vseh podružnic Narodne banke v Mariboru, eno pa za terensko organiza-cijo na Meljskem hribu. Pri Prešernovi proslavi za delovni kolektiv Mariborske tekstilne tovarne in pri Prešernovi pro- našega šolstva. FakuHeta in iz.ginejo Iz čltalnice 2e Po ne- S^ v Br^u za dSaVcS in njem slusateljl, kl so v tej za- kaj urah. v večernih urah težko uslužbence Tivarne avtomobi. devl najbolj pnzadet! kot bo- zasledite kakšen športnl ali ilu- lov Maribor pa smo izvajali doci srednjesolski predavateljl sameznikom, kl kršijo obi<5ajno " " " - - ln organizatorji našega šolstva, pa trdovratno molčijo, namesto, no samo dnevno časopisje. Po-ameznikom, kl kršijo običajno da bi spregovorili o šolstvu na predpise, bi bilo dobro stopiti svojih sestankih, na katerih go- na prste, kar je dolžnost vseh vorijo često o še manj pomemb- stanovalcev, ne pa samo štu-nih stvareh. Za njih je organi- dentskega sveta. Tatovi so med zacija našega šolstva španska nami! vas. Je pa gotovo to problem, kl bo, če ne danes pa jutri, za-hteval od njlh popolno poznava-nje stvari. Tatovi časoplsov program skupno z Ljudsko prosveto. S temi proslavami smo uspeli doseči povezavo s terenskimi organizacijami in nekaterimi delovnimi kolektivi v Mariboru. Poleti 1953. smo imeli infor-mativni sestanek z maribor-skimi maturanti, kjer so dobili ti napotke za svoj nadaljni študij. Prav tak sestanek, ki je bil izredno dobro obiskan, je bil tudi v Ietošnjih seme-stralnih počitnicah. Ker je Stanovalct naselja Imajo po ne podrobnosti. To ie seveda blokih urejene čitalnlce, kamor drago plačal. prlhaja v glavnem ves jugoslo-vanski tisk in vsi boljši časo-pisi, kl pri nas izhajajo. Stano- Konjska sila Bilo je pred letl na Izpltu lz fizike. Profesor je zahteval od kandidatov precizno izražanje. Spuščal se je včasih v nebistve- praviino usmerjanje v nadaljni študij izrednega pomena, je občni zbor v bodoče Profesor: Kaj je konjska fiTa? Kandidat: Konjska slla je sila valc: lahko vedno obiščejo 21- enega konJa-talnice in prečitcjo vse časopi-se, ki so na razpolago. Citalni- Profesor: KakSnega konja? Kandldat: Ruskega. Profesor ca je odprta vsak dan. Toda to je tiii namreč po rodu Rus. sklenil posvečati še večjo pažnjo temu vprašanju. Naloga MAK bo uvesti nove študente v orga-nizacijo ZŠJ ter jih navajati na delo v njej. Na področju kulture in pro-svete bi lahko dosegli še večje Postopoma prehaja v tradicl-jo, da se ©nkrat na leto sestane-jo predstavniki študentov prava iz vseh naših pravnih žakultet. kjer pretresajo najbolj pereča vprašanja iz svojega dela. Na teh sestankih se tudi navezujejo prijateljski stiki preko šport-nih tekmovanj, skupnih izletov, obiskov gledaliških pred&tavter drugih družabno-zabavnih pri-reditev. Letošnji sestanek te vrste so organizirali Beograjčani v dmeh od 16. do 20. aprila. Na dnev-nem redu je bilo kot najvažnej-še vprašanje na^rtov In režima študija na naših pravnih fakul-tetah. Ni bil cilj sestanka, da poda nekak novl predlog za ce-lote« študijski načrt in režlm, temveč naj bi dali samo krltič-ne pripombe in posamezne pre-dloge za odpravo sedanjih po-maiijkljivosti, S pomočjo raz-prave in izmenjave mnenj naj bi se dioscgl'0 enotno stališče do posainemih vprašanj. Beograd-čanl so podali vsoje kritjčne prlpombe In predloge v poseb-nem referaitu, ki je bil podlaga za diskusijo. Razprava je bila ze-lo živahna In karakteristična v tem, da v pretežni meri obstap jajo v pogledu študjjskega na-črta ln režima na vseh fakul-tetah skoraj idemtični probkmi, komo že povedall imajo tl redni sestanki študemtov prava tudi svoj družbcno-zabavni del, kateirega so beograjski kolegl skrbno. pcrlpiravili. Zagrebčani so množično obiskali Beograd. Beogx)ajčanl so se izkazall [n naim napravill bjvainje v našl prestoJnicl zelo prljetno. Med dTOgim smo bllj tudl na spireje-mu pri dekamu pravne fakulte-te. Naslednjl sestamek te vrste bo piredvidoma &e to leto v no-vembru v Ljoibljani. Uspch te-ga sestanka bo v prvi vrsti od-visen od nas. Odibor ZSJ prava. j N A Š P O P L I S T E K Borbene tradicije Tisto jesen so aretiralf vse odbornike. Odgovor univerzifetnemu senatu. Pismo konfiniranca Zaplskl o političnem delu na Univerzi pred vojno Nemško letalstvo ?e štirideset noči oblega nebo Anglije. Na otoku ogenj v plamenu, ljudje pod ruše-vinami, zaklonišča polna ves dan in vso noč, otroci brez staršev, povsod grozote vojne, smrt, mrliči, ranjenci... To je leto 1940, ko nemški vojaški stroj deluje še brezhibno, kakor lokomotiva, naložena z najboljšim šleskim premogom. Kremplji fašistične ekspanzije se vse bolj približujejo tudi slovenskim domovom. In kako živimo pri nas? Ni celotno takratno politično živ-to doba največjih protislovij ljenje. in medsebojnih nasprotij v no- Vojna je takorekoč na pragu. vejši zgodovini? Napredne in Univerzitetne oblasti, ki se do narodnostno zavedne visoko-šolce preganjajo diktatorski takrat še niso toliko zanimale za ideološka in svetovnonazor- režimi, policija jim stoji za ska trenja med študenti, so petami na vsakem koraku. To začele sedaj aktivno posegati je krog mladih visokošolcev, v pohtičen boj proti »Sloven-združenih v »Slovenskem klu- skemu klubu«. Ljubljanska policija ]e polnila zapore bu«. Revolucionarna kri, pri-vzgojena komunistična zavest, kajti v tem klubu so zbrani tudi mladi komunisti, jedro naprednega visokošolskega gi-banja pri nas. To je mladi rod, ki ni hotel prodati svoje-ga prepričanja za skorjo kruha, temveč hoče svobodno, v tesni povezanosti s svojim ljud-stvom, brez kakršnih koli tujih s študenti, večinoma člani »Slo-venskega kluba«. Takšne so bile takratne politične potrebe vladajoče stranke. Kaj je bila tej kliki mar vojna nevarnost in obramba narodnostne časti? Kar ni mogla storiti policija s svojimi nasilnimi metodami, to skušajo zatreti univerzitet-ne oblasti, izrabljajoč pri tem vplivov, ostriti svoje poglede svoje specifično mesto in avto- , na svet, ter se pošteno in riteto. Univerzitetne oblasti kritično pripravljati za naloge, zahtevajo od kluba listo vseh ki čakajo pravo, narodnostno Vldnih komunistov. Preganja-zavedno inteligenco. Dogodki na univerzi so značilni za nje se je začelo. Karikatura o demonstracijah Pred oniverzo v letu 1927 Spopad evropskih velesil s fašistično Nemčijo in Italijo, ki je razsejal strahote vojne po vsej Evropi, je spravil tudi slovenski narod v eno najbolj nevarnih dob njegovega ob-stoja. Napredna in revolucio-narna akademska mladina Ju-goslavije je v tem težkem tre-nutku sklenila, da priredi kongres, ki naj bi bil oster protest proti vojni in manife-stacija miru. Kongres je bil v aprilu 1940 v Beogradu s so-delovanjem beograjskih aka-demikov. Katoliški akademiki, ki so tvorili politični naraščaj takratne vladajoče stranke, pa so nekaj dni pred kongresom priredili na univerzitetnih tleh zborovanje, kjer so s podporo policije in vladne stranke na-padli mirovno zborovanje in na tak način nastopili proti miru. Tudi univerzitetne obla-sti so skušale onemogočiti ude-ležbo slovenskih visokošolcev na tem kongresu. Izstavili so nepopolna potrdila za znižano vožnjo delegatom za kongres v Beogradu, tako da jih niso mogli uporabljati. Policija ni držala križem rok. Toda v akcijo je posegla šele tik pred odhodom in vse udeležence in delegate aretirala z motivacijo, danimajo pravilno izstavljenih dokumentov. Akademska mladina, zbrana v »Slovenskem klubu«, je bila v prvi vrsti tista, ki se je od-ločno borila za izpopqlnitev slovenske Univerze. V borbi za odpravo šolnin in visokih taks ob vpisu, v borbi za neodvisne študentske domove in menze je videla edino pot, ki naj odpre vrata do lzobrazbe naj-širšim plastem slovenske mla-dine, da bi tako Univerza lahko vršila svoje visoke naloge. Zaradi takšnega svojega od-nosa do težavnih vprašanj študija in odločnega nastopa proti takratnim političnim raz-meram, si je »Slovenski klub« pridobil na Univerzi velik bilo mogoče zaustaviti z dru-gimi sredstvi, kakor z aretaci-jami najvplivnejših in naj-delavnejših članov. Jeseni 1940. leta je policija nasilno vdrla v društvene pro-store in popolnoma nezakonito aretirala skoraj ves odbor. Preganjanje članov »Sloven-skega kluba« se je začelo pri Policlja je aretirala enega izme d demonstrantov (leta 1927) ugled ln številne prijatelje, obenem pa postal žarišče veli-kega dela in neodvisne sloven-ske akademske mladine. Vedno večjega razvoja tega kluba ni odboru. Ljubljanski zapori so se polnili. Od tu so bili neka-teri poslani v takratna kon-centracijska taborišča in br^ znane kaznilnice. ED ŠTUDENTI PO SVETU Razgovor s predsednlkom Mednarodnega odboro ZSJ no našf univerzl. LilHanom Kodefjo Naše področje se širi ! Sodelovcmje Studentov Jugoslavije, Turčije In Srčije se krepi. COSEC naj ostane koordinacijsko fielo. Ugled ZšJ v svetu UredniStvo na'sega lista je za~ $ sorodnimi fakultetami v tujini. prosilo predsednika Mednarodne- Fakultete, ki ne morejo posiljm ga odbora Ijubljanske univerze, na p-akso svojih hudentov, bodo na) odgovori na nekaj vprašanj, imele sedaj prvenstvo, pri naj- ki zanimajo nale bralce. Sezna- različnejših ekskurzijah v tujino. njamo Vas z njegovimi odgovori. Tako bo potovala letos grttpa ge- Vprašanje: 1) Karakteristične ografov v Turčijo in skupina ro- črte dosedanjega dela Mednarod- mamstov v Francijo. nega odbora in njegove bodoče Vprašanje: 2. Sodelovanje stu- akcije. dentov Jugoslavije, Turčije in Odgovor: Odbor za Mednarod- GrLJjf' <. , , . ne zveze univerzhetnega adbora ^dgovor: Sodelovanje z naao- ZŠJ v Ljttbljani )e iz leta v leto nalno u.m]0 P^eljske Turčije iiril svoj delokrog in s tem tudi % r*™1* * z^° tfpli atmosferi. Vtevilo svojih sodelavcev. Število Ztzne delegaaiet ki smo jth iz- praks, ki jih je dobila na razpo- ™e">aV° d*t*!jev' ?f/o teVe 1e "pottavni om v Nemtiji in smo dobili h do- bol'Se sM™<™)* * grskimi stu- datno hevilo praks. Letos bomo . . ~ omogoiili odhod ene delovne gru- IndOlieZlja pe na mednarodno delovno akci- Sam0 17.000 študentov je tre- io v Nemčifo, ki bo stela 30 nutno v Idoneziji, kaar j« v raz- "r'jVr in%j)0, Na univerzi Indone. rodnega znacaja. Od lanskega leta ^ k[ je pravkar prazno,vala se spominjajo Ljubljancam vehke- svojo 4. obletoico> je do sedaij ga stevtla tujih studentov, ki $o zaklučilo študije 29msdicincev, « oiltdah Ljubljano. Sprejemal 22 pTavnikov, l0 agronomov 1n T 1* ™s'PreJemnKc?n\er* )l «d senekaj študentovdrugih stick. bo nat odoor orgamziral tudt le- tos. Bivanje teh hudentov pri nas |f|di!fl Dlskusijska skupina Prva indijska di&ku«ijska sku-pina, ki »e je napotila na poto- bo omogočilo nasim hudentom da se tudi doma seznanijo s hudenti raznih narodov. Letos je naš od-bor podal 2 studenta v Nemčijo, sedaj potuje eden na senunar v vanje v New York To skupino Avstnjo, eden pa }e dobil stipen- sestavljata dva študetnta, ki bo- dijo na Svedskem v^ Lundu^ V sta v prihodmjih treh mesecih zamenjAvo pnde en svedskt stu- stoipdla v H'ik z ameriškiml štu- dent k nam za 3 mescce. denti v oollegih in univerzah V bodole predvidevamo ol)t LDA. Potovanje je omogočil sodelovanje med fakultetami. Ta- Inštitut za intemacionalno vzgo- ko sodelovanje bo omogočilo na~ j® skupno s »Speech Assosia- sim faJeuItetam, da s posredova- tton of America« in indijsko njem nasega odbora stopijo v stik vlado. Ceremonial je tradicija nniverzi tetnega Sivljenja v Cambrldgeu. Na sliki vidimo svečano »astoli čenje« letalskega maršala Lorda Teddeja kot anlverzi tetnega kanclerja LIST STUDS^TTOV LJTTBUANSKE UNIVKRZ3 Urednik Prlmož Kozak, Itudent filozofije. Naslov uredniStva ln nprave: Ljubljana, MUclo51fieva cesta Sa. — Letna naročnina 200 din, polleltna 105 din, četrtletna 53 din. — izftaja vsak drugl petek. — Tisk tiskarne »Slovenskega po» ročevalca«. — Rokopisov ne vračamo. — Naročnino nakazujta na tekočl račun NB 806-T-841. denti, to p* zaradi tega, ker nji-hova nacionalna unija obstoja za-enkrat samo na papirju in ni no-bene dejanske zveze med visoko-šolskima centroma v Atenah in Solunu. Vprasan: 3) Tvoje mnenje o delovanju koordinacijskega sekre* tariata (COSEC) Odgovor: COSEC je od tvoje-ga nastanka pa do danes omo-gočil razvijanje širokega sodelo-vanja raznih nacionalnih unij H-rom sveta, tako da }e bilo v Istanbulu 48 nacionalnih unij in 12 mednarodnih specializiranih organizacij, ki se bavijo z "student-skimi problemi. Ker so v COSEC -u zbrane nacionalne unije raz-nih smeri je jasno, da to tudi problemi, ki bi jih moral COSEC obravnavati, zelo različni. Za južnoafriske hudente je na pr. najvažnejša borba proti rasni diskriminaciji, za turške studente bo) proti kolonializmu in za stu-dente latinske Amerike, boj ZM demokracijo in neodvisnost. Po-sebno na zadnji konferenci v Istambulu, ko so zastopniki raz-nih drzav izražali svoje želje po ,svobodi in govorili o težavah studija in dela pod pogoji kolo-nlatizma in imperictlističneza iz-korisčania, so poskušali delegati nekaterih zahodnih drzav odvr-niti diskusijo s tega področja i izgovorom, da COSEC ne sme obravnavati političnih problemov. Zakaj tako stališče nam je ta-koj jasno, saj je ravno argument nekaterih zahodno-evropskib de-legacij direktno ali pa tudi in-direktno tudi politika, saj je v prid onim krogom, kateri bi ho-teli zakriti omenjene probleme. Naša zveza je biU za to, da se taki problemi obravnavajo ter ]e z veseljem glasovala, za resolu-cije proti diktaturi in rasni di-skriminaciji, ki so bile predlozene konferenci. Kar se tiče vprašanja ali na) COSEC ostane samo koordinacij-sko telo ali pa nova organizacija, lahko odgovorim, da bi v seda~ njem casu ostvarjanje nove orga-nizacije kot protiutcz informbi-rojevskemu MSS-u pomenilo se bolj razdvojiti studente sveta in 5 tem odvrniti nacionalne uni)e hudentov vrste dezel od sodeh' vanja s COSEC-om. Kljub svo-jim pamanjkljivostim lahko COSEC v obliki taksnega koor' dinacijskega telesa odigra vidno vlogo, saj so rlacionalne unije osta-lih^ dežel mogle posebno na zad-nji konferenci videti, da lahko obravnavajo svoje probleme, tudi ce to ni po volji določeni manj-sini. Vprasanje: 4) Ugled Zveze štu-dentov Jugoslavije. Odgovor: Ugled Zveze huden-tov raste iz leta v leto, v prvi vrsti zaradi dela nase zveze v prid studentskim organizacijam v nerazvitih deielah. S kaksnimi simpatijami gledajo na nas "stu-denti teh dežel je razvidno že iz tega, da so tuniiki kolegi, ki niso mogli poslati svojih zastopnikov na mednarodno konferenco v Istambul, pooblastili naso delega-cijo, naj zastopa njihove intere-se. To }e za naso Zvezo ne samo dokaz ugleda, temvec tudi moral-na podpora, naj dosledno vztraja na svojih dosedanjih pozicijah, naj dela za čim širse sodelovanje s studenti ostalih dezeL V TEH DNEH Tovarli Sinkovec na kongresu tnrških Studentov Danes, ko praznujemo *to-deatfc skupoo z delovoim lju*. ftvom 1. maj, te moramo spom-ttiti ttudentov iz onih deJov tveta, kjer Je prvi maj fie ne-poznan, prepovedan ali pa iz-ratoljen v propagaadistične na-mene raznib strank, ki Jim Je važneJSe vse drnfo, kakor pa interesi proletariata. V fkupnem boju z dclovnim ijiKtotvom si je jugpslovaoaska ftdovna intelifenca t svojimi zrtvami, med katertml so bili tudi številni ttudentje, priborila pravico, da lahko mirne duše reče, da praznuje ta praznik proletariata, kot ivoj praznik, proletarijata, kot svoj praanik, kajti za njega in za Weade pro-l«tariata se je borila. 1. maj je lahko praznlk proletariata in študentov v popolD«m pomenu svoj« bcsede samo v deželah, kjer zmaca revolucija, a ta re-volucija nujno prinaša tudi so-cialne reforme. Danes imamo velko Stevilo dežel, kjer se Je proletariat boril za zmago svojih idej, a njegova borba Je bila žal za-man. V Italiji in Franciji pro-letariat praznuje ta praznik z Volilni boj je bil izredno živ Obravnavanje socialnih in gospodarskih vprašanj je bilo v ospredju. Poudarjeno sodeiovanje z ZŠJ Po dolgl, neprijetnl vožnjl sern prispei v Istambul. Kako se bom znašel, če me nihče ne čaka na postaji? Stal sem na pe-ronu, kot izgubljen; bilo ni ni-kogar. Kam? Mladi fantl>či ho^ejo po vsej sili vzeti kovčeg in ga ne-sti. Toda kam? Baj... Baj po-meni gospod, toda jaz sem ta-krat mislil vse kaj drugega. Končno sem le našei informacij-skega uradnika ter mu povedal, da Iščem sedež turške študent-ske federacije. Svetoval mi je, naj vzamem taksi in naj se tja odpeljem. Na sedežu federacije ni bilo nikogar. Sofer je godel nekaj po turško in gledal precej grdo. In zakaj? Denarja nimam, lmel sem ga deponiranega na fe-deraciji. Nazadnje — vozi na konzulat! Prva beseda na konzulatu — Zdravo, prosim plačajte taksl, da ne bo prevellk račun zaradi stojnine. Ste študent? Da. Seve-da, študentje začnete z denar-jem. Tovariš generalnl, nimam denarja, toda moram priti v Srnlrno, letalo stane 44 lir. Ge-neralni... studenti! uvijek jed-na te Ista pjesma. Dugujete na-ma več oko 250.000 deviznih di-nara. Pri tem sem si mislil — za 60 lir vas n« bo vrag vzel. DobTe lastnosti general. konzula 80 zmagale. Nato dirka z avto moibilom na letališče, kjer vise imnoge zastave — čakall so Ade-nauerja. Stewardesa je izredno prijetna — senl seviorom dju-bm te), toda takrat še nisem znal teh besedi. Moj pohod na študentskl kon-gres je bil res študentski. 2ica-nje po konzulatih je že utrjen otoičaj. X. kongres turške nacionalne študentske federacije (TMTF) je pričel z delom 22. marca. Prvi dan je obiskal kongres predsed-nik Zah. Nemčije Adenauer, prijeten možakar s precejšnjo dozo politlčne zvijačnostl. Takih kongresov nlsmo nava-jeni. Vodstvo kongresa vodljo sami študentje, ki niso funkcio narjl. S tem žele doseči, da vodstvo kongresa ne more vr1'- vati na kritiko Centralnega od-bora. Kongre-baškane (predsed-nik kongresa) daje besedo, pazl na izvajanje poslovnika, s kla-divcem miri kriča^e, poskuša dosečl sporazum med skupina-ml, kl so sprte ln precej hlad-nokrvno kričl v mikrofon. Cen-tralni odbor sedi za posebno mizo. Po poročilu predsednlka nimajo članl Centralnega odbo-ra ve<5 pravioe do diskuslje, ra-zen če jih diskutantl ne vpraša-jo. Dve url in pol je trajala dl-skusija, ali sme predsednik istambulske univerze diskutirati, ker je bil Izvoljen na zadnjem kongresu v CO, a v njem ni delal. Kritlka CO je trajala dve url In dva večera do polnoči. Kaj so kritizlrall? V glavnem saine malenkosti. Toda dlskusija mora biti. Povprečno je govoril vsak dlskutant eno uro. Imei sem prljetne občutke, ko sem moral imeti prijazen obraz, sledltj z zanimanjefn, a nisem ničesar ra-zumel. Tolmač, pa tudi kolegica-prevajalka za nemščino in itali-janščino sta le nerada tolmačila posebej, ko so diskusije postale ibolj napete. Ker sem bil gost CO, sem opazoval člane CO ter &preminjal mimiko v skladu z njimi. Kolegica ml je večkrat v nemščlnl prišepetavala zelo za-nimivo, da, zelo zanimivo!« Ne-katera pereča vprašanja soclal-nega in ekonomskega značaja so obravnavall s posebnim zanlma-njem. Ravno tako tudl neka-tera druga, ki so posebno a^tu-alna — o domovini, menzah in podobno. Zelo natančnl so bill ob finaačnem poročilu CO, ia debata o teom se ]e vlekla cel dan do 2. ure zjutraj. Ob obravnavanju mednarod-nih zvez so dali prec^jšen pou-darek sodelovanju z Zvezo štu-dentov Jugoslavije. Do nas so turškl študentje precej dobro razpoloženi, le komunizma ne trpe. Debeluinl bledoličnež se je strahovito drl v borbi proti ko-muntstom, zahteval aretacijo šudentov-komunistov ltd. Tur-ški študentje niso pristaši so-cialnih sprememb, ker zaradl visokih Šolnln jtudlrajo v glav-nem le bogatejšl. (Nadaljevanje na R. str.) Froncijo Kongres zdrovnikov »Office natiomale dentains« je sklical IV. kongres pireidstav-nikov združenj študientov zobne medicine v Rennesu. Tega kon-gresa So se udekžili študentski predstavnikl vseh fakultet Fran-cjje. Soglasno je bilo sklenjcno, naj s« za zobno kiTUrgljo dode-li doktorski naslov, naj se iz-boljša izplačevanje štipendij, tar poenostavijo izpitl. Sklenje-no je bilo tudi, da w odprlavljo učnl izpitl v 5. študijskem letu. Nemčlja Prošnja za štipendije Na letošnjem zasedaaiju je »Studijska ustanova nemške-ga naroda« obravnavala 931 prošemj za dodelitev štispendij iz Zah. Nemčlje in Zah. Berlina. Pozitivno je bilo rešenih 378 prošenj, tako da prejema J^edaj štipendije iz »Studijske usla-nove« skmpno 1905 jitiidentov. ocmonstracijami ali protestnimi shodi, s parolaimi. In ravno tam in tisteia dne, ko bj moral biti proleiariat cnoten pod isto zastavo, vidimo, da imamo v istem mestu kar pu tri qo štirj shod«, ki so organizirani za pro-»laro ictega praznika, le da ene-ga skiicuje kominformisticna partjja, drugega socialni-derao« krati, tretjega kakšni socialistl in $c cela vrsta drusih strank. Govori na teta zborovanjib so tudi zedo pestri, saj kom.n-formski morajo poudarjati pa-role, ki so v prid trenuini poli-tiki Moskve; kakšni krščanski socialisti pa skuSajo s svojimi govon odvraiti proaetariat od njcgove odbore za socialne in ekoncmske reforme. Na žalost na vseh teta shodih vidimo isto zastavo, ki pa Jo tolikokrat iz-rabljajo za klikaško alirmacijo peiiice ljuci. Udcležba študentov na takš-nih shoddh je ravn0 tako raz-dvojena v odvisnosti od njihove politične pripadnosti. Vse to Jasno velja večinoma za Evro-po. Ako pogledamo državeSred' njega Vzhada n. pr. Perzljo, Afganistan in druge, takoj vidimo, Kar se tiče očitka komu-nizma, moramo opozoriti uni-verzitetni senat, da postavlja proti komunističnemu udej-stvovanju naša pozitivna za-konodaja ostre sankcije, ki jih zato policija in sodišča rigo-rozno izvajajo. Kot slovenske študente nas je globoko sram, da rektor slovenske Univerze v letu 1940 razteza svoje pod-ročje tudi na delo, ki sicer pripada policiji ter gre v svojl vnemi tako daleč, da zahteva od nas, da denunciramo svoje tovarlše in da izključujcmo ljudi, ki jih oblasti kljub ostri Bakonodaji ne preganjajo. V teh čudnih časih se je sicer zgodilo tudi to, da človek, ki zavzema mesto na vrhu naše prosvete, proglasi novo moralo češ, da je denunciranje držav-ljanska čednost. Tudi univer-zitetni senat slovenske Univer-ze gotovo ravno tako ostro kot mi odklanja tako moralo in bo gotovo razumel, da je za poštenega študenta taka »državljanska čednost« le gola denunciacija ter bo gotovo odobraval, če danes slovenski Studenti tako zahtevo g. rek-torja najodločneje odklonimo. Mislimo, da študent, ki se vzgaja v slovenskega razum-nika in kulturnega činitelja, pač ne more imeti druge de-vize, kot je izrekel Goethe: »Der grSste Schuft in ganzen Land, dass ist und bleibt der Denuntiant.« PISMO KONFINIRANCA Včeraj smo več ali manj srečno prispeli v Bilječe, vo-zili smo se 37 ur neprenehoma. Pri aretaciji mi je bil izročen odlok, s katerim mi je odreje-no za bivališče mesto Bilječa, ker »motim javni red in mir«. Moral sem v naglici zbrati najpotrebnejše stvari in oditi v spremstvu dveh agentov na polieijo. Tam sem protestiral in zahteval, da uredim svoje zadeve, česar pa niso upošte-vali. V zaporih so tne že čakali ostall tovariii. Drugi dan so nas obvestili, da gremo zvečer na pot. Po kratkem in površ-nem zdravniškem pregledu smo bili vsi »sposobni« in zvečer so nas 11 moških in 1 žensko naložili na avto ln odpeljali do Zaloga, kjer smo stopili v vlak. Bili smo vkle-njeni in policija je branila vsako glasno govorenje ali kontakt s publiko, česar se pa seveda nismo držali. Imeli smo vsi rdeče nageljne, ki jih tudi nismo hoteli odstraniti. Sele v vlaku so nas odklenili. Imeli smo tudi konflikt z našim vodjem. Pri vstopu v vagon je brutalno porinil našo tovari-šico, da je priletela z glavo v vagon, nakar ga je ta udarila. V Trbovljah je bilo tudi bur-no in ganljivo slovo. Tam se je nabralo polno ljudi in vsi sorodniki konfinirancev. Vse odhodnice so šle našemu spremstvu precej na živce. Biljeia: 12 ljudi v spremstvu 10 policistov ter orožnikov in dveh agentov. Seveda je ta procesija uživala primeren »ugled« pri potujoči publiki. V Bilječi smo se morali najprej predstaviti sreskemu načelni-ku, ki je obenem upravnik logora. Nato smo šli dalje do kasarne, kjer so nas sprejeli v varstvo gospodje orožniki. ki jih je kakor listja in trave in so vsi zelo prijazni. Najbrž so jim povedali, da pridejo sami morilci in razbojniki. Ko so nam pregledali srtvari in od-vzeli »hladno orožje« so nas seznanili z nekim »hišnim redom«, ki ga je baje podpisal miniffter in je slabši od kakrš-nega koli hišnega reda kaznil-nic. Vsak stik nam je prepo-vedan. V vsaki sobi in na hodnikih stoje orožniki u puškami — podnevi in ponoči. Poveljnik straže je neki orožniški oficir iz Makedonije, terorist ln sadist. Ravno danes si je neki drugi orožnik iz-mislil, da ne pusti nikogar na stranišče. Nato je nastal spor in sedaj imamo v sobah po-dvojeno stražo z nožem na puški. Poveljnik orožnikov je vpričo nas vzpodbujal k upo-rabi »vatrenog oružja« in nam direktno grozil z »ubistvom«. Jutri bo izreden raport in bomo protestirali proti temu in zahtevali odstranitev orož-nikov iz sob. Hrana je tako slaba, da ljudje, ki so že dalj časa tukaj, po desetih dneh niso več vzdr-žali na sprehodu. Z eno be-sedo, sama voda. Za zdrav-stvene razmere sploh ni nič urejeno: nimamo bolnice, ne ambulante. O kakem zdrav-niku ni ne duha ne sluha. Petje, žvižganje in slično je popolnoma prepovedano. Pisati smemo samo sorodnikom in to enkrat na teden. Kar se kraja tiče, pa že približno veš, kako je vse golo in sam kamen. Snega sicer nimamo, je pa precej mrzlo, ker stalno piha močna burja. V glavnem se lahko reče, da nimamo ničesar razen terorja. P. S. — Rezultat našega raporta: Sreski načelnik se je vpričo nas sprl s komandan-tom žandarmerije in je vpričo njega izjavil, da nismo dolžni poslušati nobene njegove od-redbe. Oni so samo straža. Moša Pijade je bil od nekega kaplarja maltretiran — kaplar je izmenjan, poslali smo pro-testni telegram notranjemu ministru. T. Z. 5ne tnetode in sistem ani-verze Cambridge so zna-ni po vsem svetu. Poleg Oxforda je to najbolj priznana univerza na svetu. Kljub temu pa lahko zasledimo tudi pomanj-kljivosti in razne nazadovoljrve pojave. Oglejmo si najprei kaj odliku-je to univerzo pred ostalimi. Na prvi pogled je morda videci, da ' je temu vzrok tradicionalni sistera kolegija ali pa visoki u6ni nivo. Vendar to niso glavni Tzroki. Vzrok je treba iskati v prvi vr-sti v tesni povezavi, ki vlada v posameznih collegih med profe-sor}i in študenti. Običaj izanenja-ve mi&Ii in kritika Cb vsakem Času pri skodelioi kave ali kjer-koli dirugje, med iprofesorji in žtudenti rodi bogatejše sadove, kot predavanja v predavalnicah. Kdor pri irpitti pade mora na-vadno zaptistiti univerzo. Tako vsakdo skrbi, da položi izpit s prav dobrim rezultatom, ker je le to prcdpogoj za dosego cele vrste vi«Aih položijev v Angliji. Vse te okolnosti vodijo tega, <3a vlada med fcudenti pred po-laganjem izpitor izredna na.petost. č« primerjamo univerzo Cam-bridge z drugimi »robodnimi univerzanii, Tidimo, da $e pojav-lja dvojna razlika t JtudajAih metodah. Prva^f je ˇ Cambridgu posvečena skrt individualni rzgo« ji vsakega študentA docentliot«kah. Ta meto-da se j« pokazala sprcjcmJjiva. da hudentj« ne sodriujejo prl uipravljanju tmivierze, kot je to praksa p\i drugih maverzah. V Camfcridgu ne obstoja nikakržna Srudentska tamouprava ali kakr-SSen koli oficielm vpliv štodcntor na univerzkeme radeve. Prav v teh okoinostih je iskatd ipocnanj-kanje občhitka soodgovommti pri študentih o nvtuh rpraJanjih univerzštetnc^a roa^aja. To J€ prav gotOTO okoleont, ki postav-lja Jtudeme Cambridga r polo-žaj, ki je mnotso aiainH, kot je položaj hadmtor na drugih uni-verzah, kar se rlajti kaže ˇ nji-hovem pomeJBem praktičnem &t-lienju. NaJTe3sra-t kritkirajo irodent-ie prestrogo univerzttetno dosci-plino. V ostalem pa 90 itudi)ski pogoji v Cambridga ugodni in lahko zzdoste vtcm zahtevam modernega študija. Velik del študemov si lahko nabere mnoge izkužnje s katerega koli področja v enem kmed l>80 Jrudentskih klubov na univerz>i. število raznih strokovnih zdru-ženj Je zelo veliko. Tako obsto-ia 5 klubov za gJedališko igro, od katerih vsak uprizarja po eno do dve pred^stavii, poleg tega pa ie najmanj 12 gledaliških skupin. Vsalco leto u.prizarjajo dela domaiih avtorjev. Poleg tgea se Jrudentje bavijo s pisate-ljevanjem in kdaiajo tudi večje Stevilo leposlovnih glasil. Študenti Cambridga izdajajo svoi časopls »Vairsity«, kd izha^ja enkrat tedensko ob lastnih stroš-kih na 12. staneh. Stroške za tisk in papir krijejo s prodajo in oglaai brez kakršne koli pomoči s strand univerze ali morebiti drugih organlzacij. Razni 901111011 klubi (sociali-stižni, konzervativmi, liberalni, komunistični) vabijo redno zna-ne politike na predavanja v tako-znanih >Cambrldge Unioo« v družtvo, ki je slavno po tem, da irhaja iz njega največ pomemb-nih politikov. Na takih klubskih večcrih predavajo ugledni gostje o določenih temah. Cambridge vzgaja k »kretno-sti, ker je vsak študent prisiljen, van CioDec koncert slovonsKih balad. Siovčnska književnost ima k.juo pretižno lirienj lismerje-nosti veliko dabrih balad, ki tvarjjo hvaležno snov za glas-b&no oblikovamje. Isto lahko tJ.^mo za naro.dn.o pesem. Tudi tu je dosid zreLih baladtnih pes-mi, ki so po svoji umetniški plafci aovolj zreie za vbglasbitev. Ni slučaj, da s>o te balaae kam-ponirane v veliki večini za p.vske zbore. Ce upoštev-anio slarao zboiiovsko traddcij.o p>ri nas in obenem seveda tudi u-metruško kvaliteto nasdh ama-tsrsic.h in prolesionalnih zbo-rov nam bo to brez nadaljnje ruzlag* jasno. Maaj p-esmi je pii&anih za so-lo petje, to se pravi za glas in klsvio-. To so predvsem izrazito komco-na dela, ki n;m^.jo velike-gi kroga obaževateljev in so na koncertlh tudi redko izvajana. Pri glasfceni obdelavi balad je skladiatelj pravzaprav na ve-likem razpotiu. Lahko kompo-nira ver&tilno, to se prlavi, da z nrulodijo sl^di beseciilu v smi-slu stare glasbene form.2 balad, sli Pa »e prepusti lastai inven-ciji in na ta način ustvari •kladco v laStaem slogu, ki je predvseim izraz njegovih čustev cb dolccenem besedilu. Veiika razlika je med umetno Jai ljucsko bal&do. Tako po 1--tči&irni, kakor tudi po glasbeni sfcraaii. Ljudska balada je P'red- vsem epska, in gne zato v Sirti-no, medtem ko je umetna zgoščena in drama>tična. To se s^veda zrcali tudi v uglasbitvah. Mnogo dela je bilo tu že opirav-ljenega, vendar trenutno nlma-mo niti enega sklaidatelja, ki bi se tej zvrsti posvetU tako kot bi stvar zaslužiia. Radovan Gobec nam je s svo-jim zborom pokazal, da je u-praviceno naslednik pokojnega Franceta Marolta. Zbor je poka-zal izredino visoko stopnjo zre-lo&ti, tako v zlitju in sonanci glasov, kakor tu'di v interpre-tacijski zmogljivosti. Morda &o tenarji najšibkejša točka zbo-ia, vandar boiehajo vsi naši zbori za to boleznijo. Ln morda APZ še najmanj. V prvem delu koncerta je ob-činstvo nsjbolj navdušila per-fektno izvajana Adamičeva »Vrag.wa navesta«. Tudi cstale skladfce so navdušile obiinstvo. Om-eniti moram, da so soli, ki so bili pri različnlh pesmih upleteni med zbor, delovati zelo lepo in prist.no. Drugi del je bil izvajan morda še z večjo umetniško moč.io kot prvi. Ugajale so zlasti Tom-čeva Ponočna potnica in pa tu-di koniiplicirana Svarova Siro-tica Jerica. Samospevi, ki &o bili lzvajani na reprizi, pa niso pireveč ogreli. Zdi sa mi, da tako Lipovškov Mejnik kakor Savinova »Sfcala v Savini« nista adekv&ten izraz bessdil. —man ŠPORT kot MOTIV (iz beležnlce) Slika, ki jo vidimo, nosi naslov »Objem«. Prav malo nežen je ta »Objem«, delo ameriškega slikarja Fletcher Martina. Za nas pravzaprav ni važno, kdo je ta mož, niti kje se je rodil. Dovolj je, če vemo, da pripada mlajši ameriški slikarski generaciji in najrajši slika konje, bike in cowboye. Tudi prizor na sliki Martin Fletcher: OBJEM prikazuje tak motiv: jezdec je skočil s konja biku za vrat, mu vtika prste v nozdrvi in mu z vso silo zavija glavo. To krotenje bika je ena izmed tekmovalnih disciplin na rodeu. Prizor sam na sebi je brutale • večna borba med možem in živaljo. Danes je rodeo postal zabava za publiko, toda to ni prav nič zmanjšalo nevarnosti, ki preti jahaču in tudi posledice za bike so enako resne. Po umetniški strani slika ni nobeno po-sebno čudo, toda njena zdrava motivika pritegne gle-dalca. Lahko bi ji očitali pomanjkljivosti v kompoziciji, zgnetene lesene figure in naivno obdelavo. Toda to, kar nas pritegne, je spretnost umetnika, ki je dogajanje zaustavil na najbolj napeti točki. GLEDAČIŠE Vasa Železnova v ljubljanski Drami Misel, ki se nam vsiljuje, je sledeča: ali ima šport sploh odmev v moderni slovenski umetnosti? Odgovor je prese-netljiv. Skoraj bi dejal, da šport kot motiv v slovenski likovni umetnosti sploh nima prostora. In vendar je viden del življervja sodobnega člo-vcka. Umetnik, ki hoče študi-rati gibe človeškega telesa pri gibanju v prirodi, v trenutkih, ko napenja vse svoje sile, ali v nei'voznem miru pred tekmo, bi našel tu obširno polje. Rav-no ob konvencionalnem aktu, ki se razteguje v narejeni pozi po ateljejskih blazinah, nam ostane večkrat občutek pri-siljenosti. Stari Grki, ki so klesali svoje atlete, so to razu-meli bolje kot današnii umet-nik. Zato so nam včasih v svoji preprostosti bližji. Toda pustimo človeško telo z vso anatomijo vred, ki za modernega umetnika tako ni zanirniva. Cloveško telo mu .ie le sredstvo, s katerim izraža razpoloženja in duševno stanje svojih figur. In duševr.a plat pri športu? Če drugega ne, bi že sama študija ljudi, n. pr. na nogo-metni tekmi, nudila umetniku sijajno priložnost za psiholo-ško poglobljen portret. Ne bi hotel sugerirati nobenemu slo-venskemu umetniku, naj se s svojo skicirko napoti na tre-ning lahkoatletov ali na nogo-metno igrišče ali pa veslaški klub, kjer pravkar štartajo veslači v četvercu. To se v na-šem umetniškem svetu ne dela — mogoče bi bilo preveč ne-navadno? Toda v obilici mo-tivov, ki se naravnost ponu-jajo in ob dejstvu, da jih nihče ne slika, se čiovek vča-sih res sprašuje, kje imajo naši slikarji oči in če že gle-dajo z njimi, kaj sploh vidijo? Samo to, kar so gledali in sli-kali pred njimi že nešteviln drugi slikarji: tihožitja, in na tone slovenskih pokrajin? Značilnost današnje slovenske likovne umetnosti ni toliko epigonstvo in pomanjkanj poguma, kot moreča dolgo-časnost. Zupan Obiščite naš hotel v KoČevju-postreženl hoste solidnot Od premiere do premiere se tcpnjuje v dramskem gledališiu epertocjrna kriza. Pomanjklji-^osti, ki jih je zagrešilo vodstvo SNG v prčetku sezone, kaže:'o vse bolj resne posiedice. Zdaj pač nlhce več ne more zanikati, da je drasnsko gledaiišče otvo-rilo letoano sezcno povsem ne-pripr«v.jeno, brez jasnega in zdelanega programa. Dckaz za to je zrikasnela objava reper-toaraega načrta za drugo poio-vico delovnega leta. Tudi Gorkega »Vaso Zelezno-vo« je ljub. Urama uprizcrila v takšnih okoKščinah. Estetskih teženj, ki so sicer upoštevanja vredae io navsezadnje same po sebi lahko zadostujejo, da to ali ono ctelo Ujjr.zore, pri tej aekoliko puščobm, vsekakor pa za nas vsebinsko že prežlveli drami SNG ni moglo imeti. Maksim Corki je delo prav-zaprav dvakrat napisal. Točno je, prvo verzijo jc temeljlto predelal. Iz intimne kntike meščanske denarne aristokraci-Je je teko nastala agitka, ki je resda boij draraatično napeta in v tem smislu bolj »adrskau ima ina o.-enetii tvi.\ vse pomanjklji-vosti tovrstnih igrokazov. Dra-tna je uprizorila predslano ver-•ijo sebi v prid in gletiakcai, ki bi jih še maaj teatralen p-o-ek vsebine prve zasnove uteg-nil le preveč utrujati — v olaj-ianje. Tako kot je, je delo po svoji deoioiki struktari tendcnčna dsrama, ki naj bi pokazala gle-dalcera moralno razkrojenost mtjščanske družbe. žal je sicer njena dobronamerna tendenca ie preveč vsiljiva, da bi mogla blti učinkovita. Gledalca nesili k razmišljanju, teraveč mu po-zkuia dokazat', da je tako in aič drugače. V ta naraea ucora-blja Gorki vsa sredstva, od na-uralistrčne dedno obremenje nosti otrok do nemoralnega novanja nastopajočih oseb. 3o svoji rzzreAni nujnosti &o te osebe prisiljene otiločati se za ali protj morslnemu »redu«. Toda s tem, da Vasa zastru-p! zaradi škandala svojega moža, ne stori samo nekaj legalno slabega, temveč nekaj slabega nasploh, nekaj, kar je nemoralno neglcde na izprerai-njajočo legaliteto, torej nekaj osabno nemoralnega. Prav to njeno osebno nemoralo pa Gor-ki s takžno razrešitvijo kot sle-di iz njegove drame, dejansko opraviči v nujncsti, k?iero na-rekuje Vasi okolje. S tem pa, ko postane katerokoli m vloge Temne, inten-zivne igre ni zmogla in jo je zato najavo in »odobriti« nji-hov tiatis. Odbdri sekcij, ki imajo tudi referente za propagando,- ne čutijo dolžnosti, da b>i dogodke v svojem okolju 9poročili uredni-štvu. Momogrede pov&dano, pa imajo nekatere sekcije v prora-čunu precejšnjo postavko — prav za propagando. Popolnoma nemagoče je, da b! crednik rubrike obiskovaJ vsa tekmovanja in bi bila zato dolž-nost klubov, da poročajo o svo-ijem delu in iproblemih, ki se pri njih pojavljajo. Urednik sam ne more obiskovati sej Tribune, se-stankov AŠO, sekcij, tekmovaiiija, obenem pa popravljati članke, narekovati članke, sknbeti za slike poleg tega pa nai bi člarnke še pisal. Kaj pa študij in ostalo? Še nekaj besed o na^inu pisa-nja. V za,dnjem časti smo čulf precej kritičnih opazk s strani sekcij, češ, da objavljamo prema-lo rezultatov. Smučarji na pri-mer menijo, da bi morali v Tri-buni objaviti rezultate vseh tek-movalcev z državnega študent-ske.^a smučarske^a prvenstva, kar bi naneslo 3 tipkane strani. S tem prav gotovo ne bi bil zadovoljen najsirži krog bralcev, sai jih bolj 2anima celoten uspeh ekipe, vzdušje na tekmovanju, organi-Kacija ipd. Zato bomo raje ostali pri dcttsdanjem načinu pisanja. Zlajpab Vlado Na igrišču pod Cekinovim gradom že dalgo ni bilo nobe-i ik ..e.a .i.iučje .,e ho e;o, da so bile prve tekme v letoš-njem letu prav študentske. Prejšnji teden so se namreč na teh igriičih spoprijele študentske ekipe ljubljanskih fakultet za naslov prvaka Univerze v letu 1954. To pr-venstvo je vsako leto velik dogodek v športnem življenju naše Univerze, saj se takrat zbero na igrišch. skoraj vsi najboljši igralci Slovenije pa tudl navijiačev ne manjka, &aj so imeli tudi letos precej bess-de. Presenečenja že v predtekmovanju Za tekmovanje se je prijavi-lo le 7 ekip in sicer: strojna, gradbena, ekonomska, agro-nomska, medicinska, kemična 6enj. Izenačeno moštvo grad-benikov je moralo kar dvakrat kloniti. Premagali so jih ke-miki in metalurgi. V tej sku-pini je največji uspeh dosegla ekipa kemikov s Skerbinekom na čelu, saj je prernagala vse nasprotnike. V finalu so se srečali nasled-nji pari: v borbi za prvo mesto ekontvraja : kerrrija, z^ rretie in četrto mesto pa agronomija in metalurgija, za peto in šesto mesto pa gradbena in strojna. Tekma za naslov prvaka je nudila še tako razvajenerru gledalcu pravi športni užitek. Na eni strani mreže je bilo moštvo izenačenih igralcev, ki so se prav dobro razumeli med seboj, na drugi btrani pe je bilo moštvo z enim izmed naj-boljših igralcev Jugoslavije Predsednik AOK dr. Pretnar in metalurška fakulteta. To število prijavljenih ekip nas vsekakor ne more zadovoljiti, saj vemo, da so tudi na drugih fakultetah dobri odbojkarji. To velja predvsem za pravno fakulteto, ki je na v&eh dosedanjih prvenstvih osvaja-la vidna mesta. Na pravu študirajo znani odbojkarji, med njimi celo državni repre-zentant Požar. Tudi prijavnina 500 din bi ne smela biti ovira za nastop na tem tekrr.ovanju. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini in sicer: Prva skupina: gradbena, medicinska, kemična in me-talurška fakulteta. Druga skupina: ekonomska, strojna in agronomska fakul-teta. Ze v prvih tekmah se je po-kazalo, da bo borba za prvaka letos še bolj ostra, kot je bila do sedaj. Vse ekipe so se upor-no borile, da bi dosegle čim večji ufcpeh že v p^edtekmo-vanju in si tako priborile možnost nastopa v finalu. Za favorite tekmovanja sta ve-ljali moštvi gradbenikov in stojnikov, ki sta lansko leto dosegli prvo in drugo mesto. Toda druge ekipe so jim prekrižale račune. Ekonomisti so že v prvi tekmi premagali dobro moštvo agronomov, na-to pa so z zmago nad strojniki postali prvaki svoje skupine. Tudi agronomi so pripravili presenečenje, ko so premagali moštvo strojnikov, ki je s tem izgubilo vse upe na dober plasman. Tudi v drugi tekmovalni skupini ni bilo brez presene- podeljuje pokal zmagovalcem Skerbinekom na čelu. Skoraj vsa prorokovanja v zmagoval-cu so se glasila v korist kerntrK:ov. sa.i ,ie l^ ma'okd-0 mislil, da bo moral Skerbinek klor.iti pred izenačenimi eko-norristi. Ob igrišču se je nabrala precejšnja množica študentov, ki so burno navijali, vsak za svoje moštvo. V takem vzduš-ju se je pričela najlepša tek-ma na turnirju za naslov pr^vaka ljubljanske univerze. Moštvo ekonomi&tov je bilo oslabljeno, saj ni nastopil Medic, vendar so ubrall pravo taktiko, ker so igrali po siste-mu 4 tolkači in 2 podajača. Prvi niz so z veliko razliko odločili v svojo korist ekono-misti, za tem pa so 2 niza zapored osvojili kerniki. Ce-trti m oeti nr/. sia polekaia v dramatični borbi, v kateri so zmagali ekonomisti in tako osvojili naslov letošnjega pr-vaka Univerze, Visokih šol in Akademij. Zmaga ekonomistov je pov-serr. zaslužena, saj so bili kot celota boljše moštvo in jih Skerbinek, ki je imel v svojem moštvu občutne vrzeli. ni mo-gel ugnati. Moštvo ekonomis-tov bi lahko pohvalili kot celoto, saj so se vsi borili z vso močjo za uspeh svojega moš-tva. V moštvu kemikov se je odlikoval z močnimi udarci in odlično igro v polju Skerbi-nek, ki je bil obenem najboljSi igralec turnirja. Moštvo ekonomistov, kl je osvojilo naslov prvaka, je nastopilo v na&lednji postavi: Stele, Punčoh, Medic, Mesec, Turk. Vjp.dsnarer. i-'re1s"d-sednik AOK, prodekan pravne fakultete dr. Pretnar, je izro-čil zmagovalcem lep pokaL Rezultati posameznih tekem: Ekonomija : agronomija 2 :1, agronomija : strojna 2 : 1, gradbena : medicina 2 : 0, i>emiia : m-\-X?.i\ve$i]a 2 : 1, kemija : medicina 2 : 0, metalurgija : medicina 2 : 0, 1'^rmia : granbo-'a 2 : 1. ekonomija : strojna 2 : 0, metalurgija : gradbena 2 : 1, Finale : Ekonoirija : kemija 3 : 2 Agronomija : metalurgija 3 : 1 Gradbena : strojna 3 : 1 Vrstni red ekip: 1. Ekonomija, 2. kemija, 3. agronomija, 4. metalurgija, 5. gradbena, 6. strojna, 7. medicina. Prvenstvo, ki ga je organi-ziral Akademski odbojkarski klub, je potekalo povsem v redu in tudi sodniki so zado-voljivo opravili svojo dolžnost. Na podlagi pokazane igre posarr.eznih igralcev na tem turnirju bo sestavljena repre-zentanca ljubljanske univer-ze, ki bo nastopala na študent-skem državnem prvenstvu 22. in 23. maja v Ljubljani. Po uspešno zaklju5enem smučarskem tečaju na Krvav-cu. se je odbor Planinskega društva »Univerza« odločil, da priredi za svoi Alpinistični odsek začetniški zimsko-alpi-nistični tečaj. Tečaj se je vršil od 10. — 17. 1954 na Korošici pod vodstvom alpinistov Antonov Kolje in Preložnik Slavke. Narren tečaja je bil, da v precej zreduciranih vrstah AO Univerza vzgoji naraščaj, ki bo sposoben izvrševati naloge, ki jih daje slovenski planinski pokret alpinistiki. Kolektvo peharne Moste čestita vsem delovnim Ijudem za njihov delovni praznik! ANKETA TREBUNE Koliko potujete Danes objavljamo anketo o potovanjih, ker bo za nas vse zanimivo izvedeti kaj o tem tako zanimivem in »razburljivem« vprašanju. Anketa je tudi sedaj anonimna in pričakujemo, da nam boste poslali odgo-vore v čim večjem številu. Ce kdo nerad ali sploh ne želi potovati, naj to posebej navede v rubriki »Razne opombe«! 1. Ali ste že bili v vseh jugoslovanskih republi-kah? V katerih še ne? V katero bi najraje potovali? 2. Ali ste že bili v lnozemstvu in v katerih državah? ..................w........„......................................................... 3. V katero državo (države) bi najraje potovali in rakaj, če bi? ...........................................................OBRNI! Še je glava cela Kljub temu. da nekateri trde, da ni finančnih sredstev pri nas, smo s pomočjo Akadem-skega športnega odbora in minimalnega prispevka posa-meznikov izvedli tečaj, kate-rega se je udeležilo 13 članov in planincev AO-ja. Na tem mestu izredna hvala AŠO, ki je tudi za področje planinstva in alpinistike našel razume-vanje in nas podprl. Večino tur smo izvršili s smučmi: Velikl Vrh, Deska, Vršiči in Dedec. Turi: Južni greben Ojstrice in Korošica-Planjava so pa osnova zimske plezalne tehnike. Poleg tega smo itreli teore-tični in praktični del tečaja: tehrJčne vaje (hoja z derezami in cepinom, padci, varovanje, prebijanje snežnih opasti, Diilferjev sedež) smo vadili pod Južnim grebenom Ojstri-ce, Koroškim vrhom in v vežbalni skali na KoroŠici. Vadil smo se tudi v reševanju poz-imi in iskanju ponesrečen-ca izpod plazov. Praktične vaje so dopolnila predavanja o opremi alpinista pozimi v gorah (osebna in tehnična oprema) subjekftvne in ob-jektivne nevarnoi l> eora, prva pomoč in razvoj našega pla-ninstva in alpinistike pri nas. Pri turah so nam člani vodstva pokazali še ir.arkant-nejše stene in vrhove ok( U Ojstrice, Planjave in Velikega vrha. Prosti čas smo temeljito izrabili za smučanje po ideal-nih terenih Korošice. Vreme nam je bilo, razen zadnjih dveh dni, naklonjeno. Vtisi, ki smo jih tečajniki od-odnesli ob pogledih z vrhov Planjave, Ojstrice in Vel. vrha so nepozabni. Mnogi med na-mi so to pot prvič videli »biser sred gora« Logarsko dolino z Okrešljem, ki je edin-fctven po svoji lepoti v Alpah. Pogledi z Ojstrice preko naših meja na Slovenski Korotan so nas precej časa zadržali na vrhu, kajti vreme v gorah je le redko kdaj tako idealno kot je bilo tiste dni. Poleg tega, pa je bilo vodstvo res v pravem pomenu poklicano, da pokaže mladim ljudem, ki so žejni naravnih krasot gora, osnove plezalne tehnike pozimi. Kajti ta je nujna za vsakogar, ki se pozimi podaja y gore. Poka-zalo je pa tudi alpinizem in alpinistiko v pravi luči. Ce je imelo vodstvo ta namen, upam da je uspelo. Še več: bili smo si res tovariši in sreča za vsak AO, kjer se združujejo ljubi-telju gora v taki harmoniji med seboj, ki znajo tako pra-vilno prikazati ljubezen do gora — v delu pri odseku in v hribih! Po šestih dneh smo se tečaj-niki vrnili zagorelih obrazov in z najboljšimi vtisi v dolino. Zavedati se moramo, da le s tesniir. sodelovanjem vseh in da z dobro pripravljenimi pre-davanji in tehničnimi vajami ob priliki plezalne šole se bo odsek lahko kvantitativno in PLANINCI IN PLANINKE! PD »Univerza« prireja v me-secu maju in začetku junija PLEZALNO SOLO pod vod-stvom izkušenih domačih alpi-nistov. Prijave sprejema društvena pisarna na Miklošičevi cesti št. 5a, vsak torek, četrtek in petek od 12. do 13. ure do vključno 7. maja 1954. PDU Delo MAK Pogled na falunski zimski stadi on, kjer so bile speljane proge na 15, 30 in 50 km Briljantna epoha v švedski smučarski zgodovini (Nadaljev. iz prejšnje številke) Ko je Šixtus Janson, častni predsednik Smučarske zveze Svedsike, praznoval 65-letni-co, so bili poklicani najbol,"i švedski srnučarji, da bi opi-sali svoje življenje. Njihovi memoari bi — tako so menili — pomenili dragocen doprinos za sestavo svetovne smučar-ske zgodovine. Svedski smu-čarski šampioni so se r^s lo-tili dela in seznanili športno občinstvo svoje dežele z naj-važnejšimi dogodki in mo-menti, ki so spremljali nji-hovo športno kariero. Mora Nisse, ki zavzema v dolgi ple-jadi teh smučarskih mojstrov gotovo prvo mesto, si je pri-dobil po objavi svojih spomi-nov še večje število obože-valcev. Ko pri nas ali drugod po svetu poslušamo novolstne poslanice pclitičnih ali kul-turnih voditeljev, imajo Sve-di za razliko od nas še to ve-selo prssenečenje, da se ogia-si tedaj pred mikrofonorri v radijskemu studio tudi naj-boljši športnik dežele. Pri-sluhnimo besedam Mora Nis-sea, ki jih je poslal ob tej priložnosti svojemu ljudstvu: »V dolgoletni športni karie-ri sem skušal posvetiti vse svoje moči in t-ehnično znanje vzgoji naše mladine. Današnja mladina mo.ie dežele Le ne sme prav nič razlikovati od one, ki sem jo poznal v svojih mladih letih in ki jo je pre-veval.. ena sama želja po do-segi športnih uspehov, zdru- Alpinisti PDU na Korošici žena z veliko mero optimizma, intenzivnega dela in ambicije, skratka vseh onih lastnosti, ki so jo vrgle na površje, da je postala znana daleč po sve-tu. Noben špomi promotor tn noben trener x^ svetu ne mo-reta vzgojiti iz vrst mladih ljudi dobrih smučarjev, če sa-mi tega ne občutijo. Samo za-nimanje za kakršnokoli vrsto športa, pa tudi za smučanje, je odoločno premalo: noben rekord ni bil postavljen vse do današnjih dni sam po sebi, ampak je bil zmerom plod talenta na eni in trdega dela na drugi strani. Vsak tekrno-valec si mora naiprej sam privzgojiti čut in kondicijo, drugi mu jo lahko samo do-polnjujejo. Med vsemi športi zahteva prav smučanje celega moža; pretežko fizično ali umstveno delo ne vodita k dosegi uspehov v tem športu.« kvalitativno dvignil na raven r.ajboljših AO.jev Slovenije. In zato je naža naloga, da odpiramo pota vsem, ki so željni spoznanja gora in da jim pomagamo z nasveti in izkušnjami. Nikakor jih pa ne smemu prepustiti samemu sebi. ker taki ljudje navadno zaidejo ob svoji vnemi na stranpota: in vseh radosti ter užitkov polna plezarija 6e sprevrže v navadno opravljeno delo. Nikogar pa ni rr.ogoče siliti v nekaj česar ni v njem. Kdor pa čuti notranjo potrebo po zahajan.iu po nezaznamo-vanih poteh, naj se odzove klicu gora in pride v vrste alpinističnega odseka PD »Urdverza,« kl mu bo nudil rade volje vso pomoč z na&veti in dejanji! M. J. Tihega decembrsksga dne, — nam je pripovedoval eden ožjih prijateljev Nilssa Karls-sona Olof Groth — ko sta sneg in mraz zajela ves Skan-dinavski svet in je sonce ob-sijalo gorske masive Lunndo-ra in Sten Mountaina, smo se znašli pred kopico docela ne-resenih špcrtnih prcblemov. Razpravljali smo o moštvemh igrah in v zvezi s tem tudi o vlogi posameznika, pri černez* smo govorili tudi o Mora Nis-s-3u, njegovih naporih in žrtvah v teku od Salena do More ter o velikih zmagah in trpkih porazih, ki jih je doživel ta švedskih smučarski veteran. Tudi Mora Nisse je bil to pot, ko smo s puškami v rokah sledili zajčjim stopinjam, lr.ed nami. »Danes se gozdni de-lavci, iz vrst katerih izhaja dobršen del švedskih smučar-jev, pos-ebno pa tekačev, vo-zijo na delo z avtomobili ali motorji,« je pripovedoval Nils Karlsson, »nekdaj pa smo to delo opravljali s tem, da smo morali peš prehoditi dolgo pot od naših domov do delov-nega mesta, kar je pospeše-valo našo rnoč in nas ohrani-lo v dobri telesni kondiciji. (Nadaljevanje prih.) Ekskurzija gccgrafov in umet. zgOiiovšnarjev Letošnja Z2kasnela pomlad je zvabila na ekskurzijo tudi geo-grafe in umetnostne zgodovi-narje, kl so takorekoč otvorili sezono znanstvenih ekskurzij. Geografl VPS so se napotlli v Tolmin. f (Nadaljevanje z 2. strani) pripomogli k dvigu kulturnd-ravni v mariborskera okraju. V Mariboru se nam je po-srečilo dobiti klubske prostore, za kar gre zahvala predvsem Klubu prosvetnih delavcev. Ti prostori nam bodo služill kot zbirališče v Mariboru, kar nam bo olajšalo delo v počitnicah. V semestralnih počitnicah smo priredili tudi ugankarski večer z glasbenim sporedom »Ožmi možgane«. V okviru za-bavne sekcije smo organizirali tudi dva akademska plesa. Te prireditve nimajp samo name-na pridobivati finančna sred-stva — izkupiček 190.000 din je namenjen Tovariškemu skladu kluba — ampak tudi povezati študente s starejšimi tovariši iz akademskih pokli-cev. To povezavo namerava MAK v bodoče poglobiti tako, da bo sprejel kot izredne člane tovariše iz akademskih pokli-cev, ki bi želeli sodelovati v klubu, predvsem pa Studente, ki so v zadnjih letih diplomi-rali ter so zaposleni v Mari-boru in okolici. Pred tem pa bo treba spremeniti na obč-nem zboru pravilnik kluba in se povezati z vodstvi strokov-nih klubov v Mariboru. Iz Tovariškega sklada smo že razdelili tekom enega leta 100.000 din enkratnih podpor socialno šibkim študentom. Razen tega je socialna komi-sija izposlovala 50 štipendij MLO. Socialno vprašanje pa kljub prizadevanju komisije nl v zadostni meri rešeno. Po-misliti moramo, da neurejene socialne razmere otežkočajo še marsikateremu mariborskemu študentu poglobitev v svoj štu-dij in uspešnejše udejstvova-nje v družbenem življenju. Da bi lahko prikazali socialno stanje študentov - Mariborča-nov, smo razpisali anketo, ki se je je udeležilo 60% štu-dentov, anketa pa še ni za-ključena. Na fizkulturnem področju se lahko MAK postavi s svojim Športnim tednom, v okviru katerega so bila izvedena tek-movanja med gimnazijci in MAK v glavnih športnih pa-nogah. Smatramo, da je prišto tudi na tem področju do po-vezave med dijaki, ki tvorijo bodoči kader MAK, in nami Tako vidimo, da smo v svo-jem delu v veliki meri uspeli ter da se nam je posrečilo živo poseči v problematiko našega domačega kraja in smo v teku enoletnega delovanja postali važen činitelj v mariborskem družbenem življenju. PROBLEM PRAVNIKOV (Nadaljevanje z 2. strani) Ne bi se spuščal v to, ali so ti seminarji pravilni ali ne, ker je to stvar pravndkov. L>em pa proti takemu načinu, ker. so take metode v ZSJ prežive-le in spadajo y arhiv. Mislim, da bi na tehniki taka dejanja odbora doživela polom in bi tak odbor kaj kmalu vzel slovo. Po skupščini pravr.e fakul-tete je bila interfakultetna konferenca pravnih fakultet. O stališčih, ki jih bodo zasto-pj^Ii m tej Koueienci, spiC-h niso govorili. Zanima me, ali so tudi tam prakticirali s svojo tektiko, ki je vidna iz naštetih primerov. Videti je, da pravnikorn, čeprav poznajo mnoga pravna pravila o demokraciji, osnov- . r.a pojrrovanja organizacij-skih principov niso jasna. In kaj pravi članstvo ZŠJ pravne fakultete na vse to? Ali se bodo morda spomnili 5n vprašali odbor, kako si zamiš-lja delo organizacije, ali pa bl bilo potrebno, da neki višji forum priredi za odbor pravne fakultete seminar iz statuta Zveze študentov Jugosavije. M. B. O DEMOKRACIJI V ZSJ Nadaljevanje s 1. strani) nega na naš razvoj, skratka, da niso sposobni ostalim štu-dentom idejno ter politično pojasnjavati teh vprašanj. Po drugi strani je pa to samo iz-govor za nedelavnost neka-terih organizacij, kajti mnogi naši študenti ne diskutirajo ne zato, ker se bojijo govoriti, temveč zato, ker nimajo kaj povedati. Moč organizacije je v njeni sposobnosti, da se bori za ljudi, za njihovo razumeva-nje našegra razvoja, ns pa v nekem praznem filozofiranju in tarnanju o tem, kako se ljudje bojijo govoriti. Ko danes razpravljamo o vseh teh problemih, mislim, da smo marsikdaj pozabili na bistvo naše demokracije, kajti »ona je istočasno zagotovljena in omejena z doseženo stopnjo naSega ekonomskega, politič-nega, kulturnega in družbene-ga razvoja sploh« (Tito). Mi-sllm, da $e je nad tem treba zamislii:, zlasti, ko obravnava-mo naše vsakdanje probleme in naloge, pa naj bo to vpra-šanje demokracije znotraj osnovnih organizacij, aii odnos med organizacijo in vodstvora, ali če hočete, tudi vzgojne vloge ZKJ med študenti. A. L. Z udeleženci tečaja OGLAŠUJTE VTRiBUNf! SJran 8 TRIBUNA Stev. g V težnji, da čimprej obvesti-mo svoje članstvo o najnovej-ših aktualnostih, vam v tej številki posredujemo glavne misli s konference predsedru-kov Okrajnih odborov PZS, ki je bila v Ljubljani v nedeljo 25. tm. V dneh od 2. do 9. maja bo v vsej Slovenijd organiziran Teden Počdtniške zveze, kate-rega namen je, popularizirati in seznaniti še širše vrste naše mladine z nameni in cilji PZ. V načrtu je tudi reorganizacija ftatuta, po katerem se naj zbe-Fe v okviru PZ še delavska in kmecka nr.ladina. Za Teden PZ je Glavni odbor izdal pro-spekte PZ i n posebne značke, ki se bodo prodajale med Ted-nom. Po vseh okrajnih centrih bodo organizirane akademije, idružene s predavanji. Z namenom, poceniti eno največjih akcij GO PZS, po-tovanje po Jugoslaviji. je GO sklenil organizirati loteriio PZ. Srečke so že v prodaji; posamezna srečka stane 50 din, zadane pa vsaka tretja. V ta namen so razpečani tudi plakati, ki seznanjajo o name-nu te loterije. Srečke se bodo prodajale tudi na Univerzi, v prostorih Univerzitetnega od-bara in verjetno tudi po fakul-tetah. Glavni odbor je pred kra-tkim izdal svoj letošnji pro-gram, ki obsega 7 točk. Glavne postavke tega programa so: 1. krožno potovanje po Jugo-slaviji, ki bo trajalo 21 dni in bo stalo po sedaniih računih okrog 5000 din; smer potova-«ya: I^ubljana — Zagreb — Počitniška zveza Beograd — Prahovo — Nego-tin — Niš — Skoplje — Ohrid — Peč — Titograd — Bar — Kotor — Dubrovnik — Split — Biševo — Sibenik — Reka — Postojna — Ljubljana. 2. Taborjenje v Rovinju v 5 izrr.enah po 80 ljudi. 3. Taborjenje na Otočcu pri Novem mestu; 4 izmene po 40 ljudi. 4. Usposobljenje doma na Bledu. 5. Dva pohoda po poteh slo-venskih brigad (Dolenjska. Štajerska). Nadalje ima GO še namen izdati priročnik za potovanja in obdržati mrežo prenočišč, 56 po vsej Sloveniji. V krat-kem bo izšel tudi adresar kot priloga »Naše domovine,« ki bo vseboval podatke o posto-jankah in domovih PZ iz vse Jugoslavije. Med aktualnostmi, ki zade-vajo študentsko organizacijo PZ, je treba omeniti letno skupščino PZ, ki je bila v za-četku tega meseca. Na skup-ščini je bilo podano poročilo o dosedanjih akcijah in težavah in bil izvoljen nov 7-članski odbor, ki je nov tudi po obli-ki, kajti prejšnji Predsedniški svet zaradi majhnega števila članstva ni bil več primeren. Sicer pa je vsa dejavrvost odbora obrnjena na bližnjo sezono, da bi bdli zanjo činr-bolje pripravljeni. V ta namen je nabavljeno že precej šoto-rov, pa tudi stiki z ostalimi univerzami obetajo lepo šte-vilo letovišč in taborenj po vseh krajih Jugoslavije. Komar Gojmir Nagradna križanka Rastava Carla Kosa (Nadaljevanje s 4. stranl) ¦jeno gibanje. Je to rezultat kon-trastnih barvnih lis in napetosti T Hnijah. Konture so urezane v barvo, torej so slikarju potrebne, da z ajimi okrepi barvni izraz. Rdeče odeto telo na mračno rja-rem ozadju je težišče kompozicije. Opazujmo sliko »Ribarnica v Trscu«. Ble&feČa obala, rahlo gi-bajoči $e Čolni ob njej, v daljaVi, kjer se ]t morje dotaknilo neba, žarijo oblaki in njih odsev je obarval kubus moderne sta>vbe na idesni. Prejišnjemu gilbu baletke, adekvaten izraz svetlobe v kraji-ni. Ob podobi čraolase žene, ki se-di nekoliko nagnjena naprej In sugestivno zre v nas, se nehote sporanimo Matissovih ženskih li-kov, njih motno rjave polti in prefinjenih tonov, ki se prelivajo v barvah. Doslej smo govorili o oljih, ki nekako že zaradii tehnike oljnega slikarstva bolj živo in ekspresivno delujejo. V pastelu in akvarelu pa «o dobile svoj liričen izraz: Vrba na Vrbskem jezeru, Ka.pela Kra-stowitz, Plesalki in še nekatera druga dela. V gornjern prostoru prištejemo Ic tem še risbe s kredo in gvaŠe. Polet Kosovih barvnih vizij, ki nis je zajel v spodnjem prostoru, se tu umiri. Te stvari so bolj intimne. Ko smo govorili o sliki >Ribarnica v Trstu« smo omenili svetlo toniranje barvnih ploskev, ki so nam vzbujale vtis radosti. Primerjajmo omenjeno sliko z ris-bo »Deklica« izdelano s kredo. Izraz o^i je pravo nasprotje pre)š-njemu oWut]u v krajini. Toda, kdor bi v teh očeh videl resnično žaiost, ali celo del socialnega mo-tiva, bi videl preveč. In tu trčimo ob moment delu Carla Kosa ki ga bo moral rešiti gledalec sacn. Ce je ametnost dovrženo sožitje ob-like in vseblne, podoba umetni-kove imaginacije; in povedano prenesemo na Kosove ustvaritve, bomo začutiH, da je obhka, 5e-prav bizarna vizija barv in linij, prevladala nad vsebino. Ne mi-slim tu pripovedi in tendenc, mi-slim na duhovno obličje tu upo-dobljenih bitij in stvari. Tudi ba-letka je človek, s svojimi čustvi, hotenjti in stremljenji. Nam je umetnik odkril baletke v vsem njihovem bitju? Mislim da ne. Zanj je telo le nosilec barv in linij; obrazi njegovih ljudi so nam skoro nerazrežna sfinga. Umetnik ie \Ue svojo pot; moim in zaznavni so vplivi študijskega potovanja po Franciii, Italiji, Ncm5iji in Svici. Fauvisticfna mi-selnost, da je barva osnovni ele-ment, na katerem se slika gradi, je očitna. Nič ve^f sv^rlob in senc, barvni toni in kontrasti, postavljeni eden k drugemu, naj nam pričarajo barvno harmonijo celote. Slikar Kos je sropil po tej poti; v splošnem razvoju slikar-stva nič novega, za nas prijetno presenečenje. U)čic Andre) KONČNO - MENZA! Kmalu bo 60 dni, odkar se naša organizacija skupaj s šolskhni oblastmi bori za pri-dobitev centralne rnenze. V tem pogledu gre velika zahva-la dr. Zwittru, dr. Kyovskem ia kolegu Lipič Dragotu za njihovo vztrajnost. Končno smo uspeli! Bivša menza MLO na Miklošičevi bo odslej na-prej: Osrednja študentska menza. Obvestilo Obve&čamo vse člane ZSJ in združenja, da se lahko včla-nijo v letalsko sekcijo Aero-kluba Ljubljana v okviru Ju-goslovanske študentske zveze za tehnično vzgojo. Sprejem članov vsak torek od 12— 13 ure v prostorih UO JšZTV — Miklošičeva 5/a. Aero-komisija VODORAVNO: 1. podruiabljenje. 12 reka v Moldaviji, 18. vrsta kre-menjaka, 19. skupina brazd, 20. gozdne živali, 21. južnoameriška ov-ca, 22. skupno inae za kemičue pr-vime, ki imajo značilni sijaj in so dobri prevodaiki toplote va elektrike, 23. gnati, 24. časovni podredni vez-Dii'k, 25. naziv, naj»lov, 36. pokrajina med Uno in Kotpo, znana iz NOB, 27. stališča, pla/ti, 28. g^la.s, zvok, 29. 0'blika pomožnega glagola, 50. ne-umna, omejena, 31. pokol, masakcr, 32 »krajšano žensko imc, 33. moško hne, 34. vrsta pesmi, 35. znanilec pomladi. 36. mesto v Arabiji, 37. 5. bakrend novčič starib Rimljanov, 6 podsiD^h, porogljivost, 7. zaokre-mjena, obdana, 8. velika cclina, 9. področjc, obmooje, 10. rimska boginja jeze, 11. n,j«j, 12. kraj v okolici Trbovolj, kjer so topliee, 13. lepo v, po-vsem stereotipni in nam vzbu-jajo občutek, da gledamo ne-kaj že davno znanega in ob-rabljenega. Paleg filmov »Sr-ce lažnivo bije« in »Njeno živ-ljenje« je temu filmu po svoji atmosferi še najbolj podoben film »En dan življenja«, kar je razumljivo: oba filma sta mehlška in oba kažeta enak in tipičen pristop do življe-nja. 2ivljenje, kl nam ga kažeta ta dva filma, naj bi bilo res-nično živlienje mehiških lju-di, v resnici pa je le spretno in preračunljivo podana zbir-ka najbolj znanih motivov in ogrodij za človeške značaje, ki se nam koncem koncev pred-stavi kot sentirnentalna, vzvi-šena in neresnifna storija. Motiv mladega, lepega, po-žrtvovalnega, dobrega, pleme-nitega itd. zdravnika je pač že do potankosti izdelan, do-vršen in vsestransko uporab-ljiv. Treba je spremeniti le ime in poklic, pa imamo čisto novega in izvimega filmskega junaka. Znano nam je, da mo-ra ta zdravnik prav v tistem trenutku, ko namerava za ved-no oditi Iz zaostalega kraja, zaradi požrtvovalnega člove-koljubja ostati in se vrniti. Prav tako nujno je, da se za-liubi v lepo, mlado, dobro itd. deklico, kajti kaj bi film brez Ijubezni! In še boli nujno, da te deklice iz različnih vzro-kov ne dobi. Najbolj nuino pa je, da ob koncu po vsem trp-ljenju in zatajevanju deklica umre, nesrečni zdravnik pa najde svoio rešitev in cil.i svo-.iemu živlienju v najabstrakt-nejšem človekoliubju ter ta^ ko da filmu še tisto, kar mu je manikalo in kar smo vse-skozi pričakovali: vzvišeno moralno noto. Če film obravnava znano In obrabl.ieno snov. to še ne po-meni, da bi nujno moral biti slab. Spomnimo se le na šved-ski film »Plesala je eno samo poletie« ali še bolj na franco-ski film »Sola na prorejeml.Hveiši. Pri obeh filmih pa bi bilo o kaki višji umetnižki vrednosti težko go-voriti. —nk— RAZPIS OLO - Svet za prosveto in kulturo v Murski Soboti razpisuje štipendlje za študente vlsckih šol in sicer: 1 štipendijo za Studenta farmacije 3 štipendije za študente ekonomije 1 štipendijo za študenta agronomije 2 štipendiji za študente gradbeništva 2 šfipendiji za študente geodezije 2 štipendiji za študente filozofije (1 ke, 1 ma-fi). Ob pismenl pogodbl med koristniki šfipendije \n 0L0 Sveta za prosveto in kulturo v Murski Soboti so predvideni sledeči pogoji: 1. štipendist naj predloži Izjavo o roku, v katerem bo Studij predvidoma zcključil in naj bo potrjena od odbora za štipendije no fakulteti. študentje višjih letnikov imajo prednost! 2. Višina štipendije se določi po dogovoru, nikakor pa ie bo nižfa od 3.000 din mesečno. T. ŠUpendlst se bo moral zavezati, da bo služboval v okraju Murska Sobota najmanj dvakrat toliko časa, kolikor časa )e prejemal štipendijo. 4. V kolikor štipendist ne bo Izpolr.jeval pogojev pri študiju na univerzi, se mu bo itipendija ukinila in bo moral ves uporabljeni znesek vrniti. Murska Sobota, dne 31. III. 1954 OLO-SPK - Murska Sobota nnmuifliiiHMiiiniiui 4. Ali ste pripravljeni potovati samo pod pogo-jcm, da imate »popolno finančno kritje«, ali pa tudi na principn »znajdi se«?...................................................... 5. Ali ste seznanjeni z delom Mednarodnega od-delka pri ZŠJ naše univerze in kaj menite o tem delu? 6. Osebni podatki: Kaj študirate ........... ............ Spol .............................. Leto študija 7. Razne opombe.................„............................ Izrežite anketni listič in ga do 15. raaja oddajte v nabiralnik pred uredništvom TRIBUNE! glavncga anesta LJITIILJAiVA VELETRGOVINA INOOSTRIJSKI BIRO TOVARNA BATERIJ, ANOD IN SUHIH ELEMENTOV " Posebno vam priporoČa svoje EXTRA IZDELKE INVAUDSKO POD3ET3E »ZVEZDA« TKALNICA RAZNOVRSTNEGA TEKSTILA V RAZLICNIH VZORCIH — BARVARNA IN BELJENJE VOLNE, BOM-BA2A IN VSEH VOLNENIH IZDELKOV ZA PRIVATNIKE IN PODJETJA — KEMICNA ClSTILNICA VSEH VRST IN PODJETJA — KEMIČNA ClSTILNICA VSEH VRST BLAGA HESTNO PODJETJE ,,AUTOPARK" V TRBOVLJAH UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, Frankopanska 21 DEIOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA IRIDBNIICA čestita vsem študentom k prazniku dela ia pri-poroča svoj obrat. Nudimo dobro postrežbo KOUEKYIV TOfARNE .ANeORA' EJIIBLJANA ENOIHKA CESIA SI. 2 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO čestita vsem študen-tom svojega okraja K PRAZNIKU DELA A P T 0 PODJETJE KOČEVJE vrši vse prevoze z avtobusi in tovor-nimi avtomobili in izvršuje popravila v lastni avtomehanični delavnici Kmetijska zadruga STRAŽA pri Novem mestu nudi potrošnikom vse vrste tekstilnega in špecerijskega blaga, kmetijske potrebšdne, železnino, kupuje vse vrste kmečkih pridelkov in zdravilna zelišča Uu GOZDNO GOSPODARSTVO HOVO MESTO TEKO LJUBUANA, Cankarjeva cesta 1 čestita vsem delovnim ljudem za praznik 1. maja čestita vsem študentom in ostalim delovnim Ijudem zd praznik 1. maja Delovni kolektlv Mestnega gradbenega podjetja, Jesenice čestita vsem delovntm Ijudem k delavskemu prazniku Kolektiv se priporoča s svojimi gradbenimi uslugami, v pomož-nih obratih pa izdeluje tudi mizarska, tesarska in električna dela Tovarna LJUBLJANA ŠMARTINSKA 22 delovni kolektiv gradbisca GRADIS na JESENICAH VSEM DELAVCEM, NAME- ŠCENCEM, ŠTUDENTOM IN MLADINI NAŠE DOMOVINE ČESTITA OB BELOTJVl KOI ^^B ,,PLESK" KAMNIK cestita w> tmetfif svcjega GcieGtiva vsetn ttarcctffiZcm ata TOVARNA SPECIALNIH MlZAHSHiH IZDELKOV čestita za 1. MA3 vsem delovnim Ijudem! DELOVNI KOLEKTIV cestita za 1. MA3 ORACIH IKOVlhN Delovni kolektiv MopibDPsbe liuarne in tuornicc bovinshili izdelhou POHIŠTVO I9EE«»VNI KOECKTIV TR5fl3SKEB9 PODJET3B MŠT& ^J H AI Mk 66 11 ^ ¦ raa ljA SRSRftS . TOVARNA GUMBOV • KAMNiK čestita vsem delovnim ljudem ob našem delovnem prazniku ORODJA MESTNO PODJETJE Y V TOVARNA TRMOVIN SUKAKCA • MARSBOR KURIVOPRODAJA DELOVHI KOIEKTIV TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN IAKI »MAVRICA"- Ljubljana