^fTK 22 MAfA 1975 — STE VIT KA 20 — LETO XXÏX — CENA S DINARJA glasilo občinskih organizacij 820i celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE v nedeljo praznujemo Dan mladosti in Titov 83. rojstni dan. V tem dnevu fe vselej v nas mnogo radosti. Zato, ker г>ето, kaj delamo in kaj imamo. In kaj ho- čemo. Današnji NT smo zato v obilni meri namenili mladi zagnanosti. V prepričanju s Titovimi besedami, da je naša mladina dobra in vredna zaupanja. Zato mladim ob prazniku vabilo k delu, k učenju in zdravemu, prešernemu smehu v izobilju prave, nepotvorjene in neskrivljene mladostne sreče. Tovarišu Titu pa zaželimo predvsem mnogo zdravja — z obljubo, da sta nam njegova revolucionarna in človeška pot vodilo v vsakem dnevu. Včeraj zvečer smo se trije člani uredništva, poleg mene še Damjana Stamejčič in Drago Medved, odpravili pod zeleno Pohorje, v vasico Gorenje v konjiški občini. PogovorUi smo se z vaščani o njihovi cesti, o delu in o tem. kakšne načrte imajo. Prihodnjič o tem berite reportažo. Bližata se tudi dve veliki celjski prireditvi, ki pa po pomenu presegata celjski območni prostor — Mladinski pevski festival ít¡, Zlet Svobod. Zato o tem kaj več v današnjem tedniku, posebno prilogo o MPF pa pripravljamo za prihodnji teden. Vaš urednik PRED MPF Naša pesem Dve veliki manifestaciji v prihodnjih dneh v Celju že dlje časa pritegujeta veliko zanimanje naše javnosti: XI. mladinski povski festival in 40. obletnica Zleta Svobod. Bržkone zato, ker je zlet Svobod pred 40 leti terjal za delavski razred svobodno kulturo in drugačne družbene odnose in bržkone zato, ker mladinski pevski festival zdaj, na takratno vizijo delavskega razreda pome- ni del bogate stvarnosti. In tembolj zato, ker v 30. letu zmage nad fašizmom, nad vsem zlom, ki ga človeštvo pozablja — mi se ga pa krvavo spo- minjamo — prav na tem koščku slovenske in jugo- slovanske zemlje slavimo pesem in boj, zavračamo nasilje in spodbujamo zaupanje med ljudmi, med otroki Zemlje. »Pesem,« je zapisal Jože Marolt, predsed' nik občinske skupščine Celje v Biltenu MPF »ki je ena izmed najbolj iskrenih in neponarejenih izpovedi, seveda tudi najbolj neposredno vzgaja in krepi predvsem tista človeška čustva, voljo in hotenja, ki zavračajo vse oblike sovraštva, krivic, podrejenosti in nasilja, ki vodijo k večjemu zaupa- nju, medsebojnemu zbliževanju in sodelovanju ter spodbujajo nove, resnično humaine socialistične odnose med ljudmi.« V tem je bogastvo ideje in resničnosti mladin- skega pevskega festivala; ideje, ki sega še v čas, ko so požgani domovi skorajda še tleli, v januar 1946, ko so pričele priprave, da bi še istega leta iz 3000 mladih grl donela Premrlova Slovenska pesem, Pimikova Vrnitev in Pahorjev Pozdrav. Morda je bila takrat naša pesem še trdo peta, neubrana, pa vendar iz srca, navdušeno kot zdaj. Danes seveda z mnogo več glasovi, v več jezikih, na najkvalitetnejši ravvi. Zvezno in mednarodno tekmovanje, ki poteka v okviru mladinskega pev^ skega festivala, povečuje atraktivni prikaz pojoče množice, slovenske, drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, bolgarske, češkoslovaške, madžarske, poljske, nizozemske, italijanske, narodov ZSSR in slovenske na Avstrijskem. Vse pesmi se tako zli- vajo v eno pesem; mogočno ne le po glasovih, še bolj po Meji, po poslanstvu, po akciji. In kot bi Karel Destovnik-Kajuh prav za to priliko hotel sporočiti svetu: »Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas...« Celje in mnoga slovenska ter druga jugoslovan- ska mesta bodo na prehodu tega meseca gostitelji številnih pevskih zborov, domačih in tujih. Vso to množico pojoče mladine sprejemamo medse od- prtih src, za hip jim lahko ponudimo vse, kar imarno. Imamo pa, kar je največ vredno: ljubezen do otrok, odgovornost za razumevanje in zbliževa- nje med ljudmi in ne nazadnje občuten odnos do kulture. Kdo lahko ob tem postane ravnodušen? Mimo koga more ta dogodek, ne da bi kakorkoli pri- speval k svečanejšemu vzdušju v teh junijskih dneh? BOJAN VOLK Plešoči koraki šolarjev iz Dobjega pri Planini so samo eden izrtied prispevkov, kj so jih mladi v šent- jurski oboini pripravili v mesecu mladosti in ob 30-letnici osvoboditve. V kulturnem tednu, ki je v Šentjurju minil, je mladina plesala, igrala In pela. Pri tem pa je tudi z vso zrelostjo odraslih dokazala, da je predvsem važno sodelovati, ustvarjati in po lastnih močeh kro|iti ter prispevati delež v jutrišnji dan. To pa je ob Dnevu mladosti in Titovem rojstnem dnevu najlepša priložnost. F. DRAGO MEDVED ŽALEC: USPELA AKADEMIJA v poča-stitcv 30-letnice osvoIm). ditve, 40-letnice organiziranega re- volucionarnega delavskega giba- nja in 25-lctnice delavskega sa- cioupravljanja v občini Žalec so pripravili ininuli petek na žal- skem štadionu velik telovadni na- stop, na katerem so sodelovale skoraj vse osnovne šole v žalski občini, vzgojno varstveni zavodi, jamarji, taborniki .n društva Partizan. Vseh udeležencev je bilo teč kot tisoč petsto. I^ahko rečemo, da je akademi- ja zelo usiK^la. JANEZ VEDRNIK JUTRI PRAZNIK TUDI V MESTINJU Jutri, v petek, 23. t. m. po- poldne, bo v Mfôjtinju velik praznik. Solidarnostna akci- ja celjske občine pri gradit- vi nove osnovne šole bo do- bila svoj slavnostni zaklju- ček. šolo bodo namreč že odprli in tako zagotovili naj- mlajšim prebivalcem tega območja, da se bodo poslej srečevafi s prvim znanjem abecede, računstva, materine- ga jezika in drugimi predme- ti v domačem kraju. Slavnost se bo pričela ob štirih popoldne. Poleg govor- nikov, predstavnikov celjske in šmarske občinske skupšči- ne, bodo v sporedu sodelova- li: godba na pihala France Prešeren iz Celja, pevd in recitatorji osnovne šole Prva celjske čete iz Celja, ter učenci šmarske osnovne šo- Otvoritveno svečanost pa bodo izkoristili še mladi is krajevne skupnosti Aljažev hrib v Celju ter Mestinja za izmenjavo listine o medse- bojnem sodelovanju. Pozneje bodo tak dokument podpisa- le vse družbeno politične or- ganizacije obeh krajevnih skupnosti in nazadnje tudi krajevni skupnosti Aljažev hrib in Mestinje. POZIV ŽALSKIM OBČANOM Občinska koníerenca So- cialistične zveze delovnih ljudi Žalec v sodelovanju z ostalimi družbenopolitič- mmi organizacijami in Skupščino občine Žalec vabi delovne ljudi in ob- čane, mladino in pionirje ter borce NOV iz območ- ja občine Žalec, da se udeležijo osrednje prosla- ve v počastitev 30-letnice osvoboditve, 40-letnice or- ganiziranega delavskega gibanja in 25-lefcnice delav- skega samotiipravljanja, ki bo v soboto, 24. maja ob 15. uri popoldne v letnem gledališču Svoboda (Lim- berk) v Grižah. Počastite to svečanost s svojo udeležbo! OK SZDL Žale^ CELJE: ARMIJSKI ORKESTER NASTOPA V okviru praiurjiiïvanj dne- va mladosti in 30-letnice zma- ge nad fašizmom pripravlja Komanda celjske garnizije in konferenca ZSM v vojašnici Jože Menih — Raj ko zani- mivo prireditev, ki je name- na j ena tudi celjski mladini in irugim občanom. Po dalj- Sem premoru bosta namreč < Celju spet nastopila pihal- ni in veliki plesni orkester Íjubljanslíe armijske oblasti, prav ta nastop pa bo po- slastica prireditve, na kateri bodo nastopili še solist ljub- ljanske Opere Franc Javomik wr pevci zabavne glasbe Marjetka Falk, Sonja Gabr- šček in Martina Bevk. . Kon- cert bo v petek, 23.' maja ob 16. uri na drsališču v Mestnem pari™, vstop pa je seveda brezplačen. Celjski pripadniki ЛлА vljudno va- t»ijo vse občane Celja in okolice, da se udeležijo pri- reditve. 2. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; INTEGRACIJE . ZAOSTRITI ODGO- VORNOST Pobuda o integraciji zdrav, stva v celjski regiji je v Ce. Iju vzklila v Sloveniji med рпчтг območji na Sloven- skem ali pa je bila celo pr- VHi. Kje smo danes z uresni- čitvijo te ideje, o kateri so v drugih regijah manj govo- rili, pa več storili? v Ptuju je misel že dokaj oblikova- na, v novomeški občini so priprave intenzivne, z idejo o združitvi vseh sil v zdrav- stvu njihove občine se uk- varjajo tudi v Velenju. Ka- ko pa je s tem v celjski regi- ji? O tem je zelo ostro spre- govoril komite občinske kon- ference Zveze komunistov Celje na svoji zadnji seji. Istočasno je tekla tudi in- formacija o vsebinskem in kadrovskem združevanju os. novnih šol v celjski občini. Ker tudi teme o šolstvu v tem trenutku ni za zanemar- jati, zlasti pa ne zato, ker se pripravljamo na uvedbo celodhev?ie šole, bomo o njej morda spregovorili kdaj dru. ffič. Našo pozornost bomo obr- nili le na zdravstvo v celjski regiji. Tudi člani komiteja so namreč zahtevali ob tem vprašanju politično zaostri- tev odgovornosti, predvsem pa tistih komunistov, ki de- lajo v zdravstvu. Zakaj? Pol leta je ie minilo, odkar je vzklila ideja o združitvi vseh zdravstvenih institucij v celj- ski regiji. Sestalo se je nič koliko komisij, pa se je ide- ja zvodenela in ni pripeljala do nobenih konkretnih skle- pov. Dogovarjanje v celotni regiji je resnično težavno, vendar bodo morali poiskati take načine dela, da bodo sklepe hitreje uresničili. Pred- nosti^ ki bi nastale po zdrur ¿itvi zdravstva, je veliko. Ne gre samo za materialna sred- stva, čeprav se ravno o teh največ govori. Gre predvsem zato, da gre hospitalna in izvenho spit alna služba vsaka svojo pot. Pa najsi bo to v kadrovski politiki, v investi- cijah ali pa samo v neenot. ni obdelavi podatkov. Na Celjskem potrebujemo eno- ten medicinski center, kjer bodo enotno programirali ce- lotno zdravstveno službo v regiji. Izkušnje kažejo, da poteka delo zdaj na dveh ti- rih. Pokazalo se je tudi, da veliko sredstev zaradi nera- cionalnosti ostaja neizkorišče- nih. Slab je tudi strokovni zdravniški nadzor, ker ce- lotna zdravniška služba ni enotna. Kadrovska politika šepa, ker ena služba odvze- ma kadre drugi brez dogo- varjanja.' še bi lahko našte- li niz liprašanj, ki naj bi go- vorila v prid združitvi zdrav- stvenih kapacitet v celjski regiji. Ker pa ne smemo izvzeti tudi človeški faktor, odnose med ljudmi — o tem so ko- munisti na zadnji seji komi- teja občinske konference še posebej ostro spregovorili — moramo urediti tudi te. Kri. tika. ki so jo izrekli komu- nisti, kritika, ki je letela na neurejene zdravstvene razme- re v celjski regiji in pred- vsem na ohlapen in omahu- joč korak vseh, ki so za- dolženi, da idejo o integraci- ji spel jejo do konca letoš- njega leta, je bila izrečena dovolj zgodaj, še vedno se da pohiteti, predvsem pa z večjo odgovornostjo vseh, zlasti pa komunistov v zdrav- stvenih delovnih organizaci- Ph. ZDENKA STOPAR SLOVENSKE KONJICE ĆEMU TO, GOSPOD PREDSEDNIK? v soboto je bila v Ko- njicah v okviru proslav 30-letaice osvoboditve raz- širjena svečana seja ob- činskega štaba teritorial- nih enot in sveta za ljud- sko obrambo. Seje, na ka- teri so sodelovala vod- stva družbengpolitičnih organizacij v občini, se je udeležil tudi generalpol- kovnik Franc Tavčar-Rok. Osrednji govornik je bil Jane« Zahrastnik, sekre- tar medobčinskega sveta ZK, ki je obširno govoril o boju našega delavskega razreda za njegovo osvo- boditev. Pri tem je na- glasil, da ta boj po svo- jem krvnem davku in p» svojem zgodovinskem po- menu daleč presega teri- torialne razsežnosti naše države. Tako ustvarjena, je rekel Janez Zahrastnik, zapisana in priznana zgo- dovinska resnica pa je bi- la mogoča zato, ker je Komunistična partija že mnogo pred pričetkom II. svetovne vojne občutila in opozorila na fašistično ne- varnost za mir in za svo- bodo narodov. Ko je Ja- nez Zahrastnik govoril o našem povojnran razvoju in o deležu delovnih lju- di konjiške občine v njem, pa je dejal: »Tu, v vaši občini, imamo živo pred očmi rezultate naš^apore- tekl^a samôupravnega socialisti&iega razvoja. Iz- gradnja novih indiKtrjj- skih objektov, nova teh- nologija v vaših orçaniza- cijah zdniženega - dela, 1000 in več novih delov- nih mest, stotine novih stanovanj,, nove šole, bo- gatejše cestno omrežje, novi zdravstveni objekti, veliko število novozgraje- nih zasebnih hiš, turistič- ni objekti itd. — vse to dokazuje ustvarjalno moč samoupravnega sistema. Samo najbolj zakrknjena sovražnika socialistične sa- moupravne Jugoslavije za- nikajo dosežene uspehe in vztrajno težijo razvredno- titi celotno kontinuiteto naše revolucije, vse: na- rodnoosvobodilni boj, nje- govo razredno vsejbino in naš povojni družbeno eko- nomski in samoupravni razvoj. Ni dvoma o tem, da je v svetu prevladujo- če tisto mnenje, ki obču- duje naše dosežke, našo samostojnost, naš medna- rodni položaj in zasnovo našega življenja, zapisano v ustavi. Obstoje pa še vedno sovražniki socializ- ma, sovražniki neuvršče- ne socialistične samo- upravne Jugoslavije in pridobitev naše revolu- cije. Ravno v teh dneh smo zopet priča zgodovinski nerazumnosti nekaterih avstrijskih parlamentar- cev, na čelu z gospodom Kreiskim. Našemu tisku očitajo »fašistični stil« pi- sanja o jugoslovansko-av- strijskih odnosih in o po- ložaju Slovencev in Hrva- tov v Avstriji, čemu to? Kaj pooseblja fašizem — ali dejstva, da se v so- sednji Avstriji urijo fa- šistične tolpe za teror nad našimi narodi, da ki- lometer od meje zboru- jejo ustaši, da v 30 let.ih po vojni ni izpolnjena dr- žavna î>ogodba — ali naš tisk, ki opisuje (še pre- več znosno in tolerantno) vse to početje. V kate- rem času živimo, se vpra- šujemo; v katererñ času živimo, gospod Kreisky — ali v času »anšlusa«, ali v času, ko praznujemo 30-Ietndoo zmage nad fa- šizmom, ki je tudi av- strijskemu narodu zago- tovila mrirno in demokra- tično življenje. Nacistična histerija na Koroškem, fašistične ten- dence v Italiji, poskusi razvrednotenja naseggi de leža v drugi svetorai voj- ni s strani Bolgarije, so temu dovolj poučen do- kaz. Naš odgovor na vsa ta početja je samo eden delovni ljudje Slovenije si sami, povezani z delov- nimi ljudmi bratskih ju- gosloviuoskih narodov in narodnosti, ustvarjamo svojo prihodnost, krepimo lastno in skupno neodvis- nost in samostojnost, vsak zase in vsi skupaj pa jo ijiipričujemo z ugle- dom, z neuvrščenostjo in z miroljubnim sodelova- njem Jugoslavije v med- narodnih odnosih.« V sklepni besedi je Ja- nez Zahrastnik pohvalil konjiška prizadevanja pri organiziranju teritorialnih enot, saj so na tem pod ročjii v Konjicah dosegli resnično izredne rezulta- te. Sad resnih prizade- vanj pri uveljavljanju koncepta splo.šnega ljud- skega upora je tudi dom teritorialnih enot. ki g-a bodo v Konjicah slovesno odprli v soboto. Vsi de- lovni ljud,ie oziroma de- lavci konjiških delovnih kolektivov, predvsem pa delovni kolektiv Konusa in njegovi samoupravni organi so v. enotni akciji s primerno materialno udeležbo pripomogli k uspešnemu zaključku ak- cije iz.çradnje doma teri- torialnih enot. To je iispeh, je rekel Janez Za- li ra.slnik, ki je vreden ob čudovanja in posnemanja. CELJE „TO so VASA LETA..." V petek so se v veliki dvo- rani Narodnega doma v Ce- lju zbrali člani ZK iz celj- ske občine, ki so 30 ali več let neprekinjeno delali v pr- vih vrstah ZK. Komite ob- činske konference ZKS Ce- lje je tovariško srečanje 250 komunistov priredil v čast 30-letnice osvoboditve. Vsem je tudi podelil zlate značke ZKJ. V pozdravnem govoru je Staile Seničar, sekretar komiteja, med drugim dejal: »Tisočerim slovesnostim na svetu, posebno pa v naši do- moidni, se pridružajemo tu- di celjski komunisti, delovni ljudje in občani, da bi na različne načine Izpovedali, kaj nam pomeni 30-letnica zmage nad fašizmom, 30 let osebne, narodne in družbe- ne svobode. Ena najprisrč- nejših in najpomembnejših za Celje je nedvomno dannš- nja, ko se srečujemo z vse- mi komunisti, ki ste se v najstrašnejših trenutkih in najpomembnejših za Jugosla- vijo odločili, da boste dali svojo mladost, ideale, polet, življenja na razpolago revolu- ciji. 30, 35, 40 let pomeni za zgodovino bore malo, za člo- veka pa FK>meni večino naj- lei>ših in ustvarjalnih let. To so vaša leta. Prepričan sem, da ste ponosni nanje, tako kot je nanje ponosno delav- sko Celje, celjska partija.« Nat<5 je Stane Seničar de- jal, da po gospodarski raz- vitosti lahko Jugoslavijo že uvrstimo med srednje razvi- te evropske države, po druž- benih odnosih in človekovi vlogi pa smo daleč pred vse- mi dnigimi dežetlami na sve- tu. Nato je govoril o delav- skem Celju in njegovi rasti: »Mi živimo v шет najlep- ših in razvitih središč Slove- nije. Ponosni smo na naše mesto. Ponosni na revolucio- narno delavsko tradicijo, na delež celjskih levolucionar- jev in borcev med NOV in na prispevek, ki ga je dal celjski delovni človek pri ob- novitvi in razvoju mnogih delov Jugoslavije. Velika ško- da je, da nimamo skrbno urejenih podatkov, kaj smo v Celju imeli pred 30-leti in kaj imamo danes. Ne zato. da bi samozadovoljno potrep- Ijali drug drugega, temveč zato, ker je v teh uspehih in spremembah mnogo žrtev, samoodpovedovanja, žuljev, znoja, intelektualnih naporov, veliko akcij in sestankov. Vendar to niso anonimni žu- lji, napori, žrtve, za vsemi temi uspehi in rezultati je bil vedno konkreten človek, konkretni ljudje — naši celj- ski delovni ljudje in občani. Nanje smo upravičeno lahko FK>nosni — oni so največje bogastvo Celja! V sklepnem delu tovari- škega pozdrava je Stane Se- ničar naglasil, da bo ZK ostreje kot doslej morala po- litično, samoupravno in ka- drovsko reagirati na še ved- no prisotne malomeščanske, tehnokrat^ke in' birokratske težnje, na pojave posamič- nih, skupinskih in podjetni- ških interesov. Po slavnostnem delu, v kul- turnem programu je nasto- pil komorni moški zbor, so partijski jubilanti v tovari- ških, prisrčnih pogovorili obujali spomine na prehoje- no revolucionarno pot. Takih srečanj je v partijskem de- lu nedvomno premalo. VSEPOVSOD PREBOLD: I NA EKSPEDICIJO v i»raw»ova4ija ob tridesetletnici nsvulHHlitve so sc usptišno vklju. čili tudi jamarji Črnega galeba it I'rebolda. V petek so v 1'rebol. du pripravili nastop (iruiie Voetl. C« iz Celja, v soboto pa bo v ki. iiodvorani zabavni jamarski večer, na katerem bo za prijetno raz- položenje lf:ral ansambel Veseli hmeljarji. l)<^nar, U ка zaslužijo z orga- niziranjem takih prireditev, bodo namenili za raziskovalno jamarsko eks|)edicijo, ki bo leta 1977 obiska- la področje Aconcaque v Južni .\meriki. S podobnimi društvi v .Argentini 80 ie navezali stike. JANKZ VEUENIK VELENJE: INVALIDI NA PROSLAVAH Vojaški vojni invalidi iz Velenja so bili minule dni več kot aktiv- ni. Udeležili so se vseh proslav v počastitev 30 letnice osvoboditve in se tako srečali z drugimi ne .samo-v TopoLšici, marveč tudi т Ljubljani. Tako so obujali spomine na minula leta in kovali načrte za sedanjost. AU)JZ FERME SLOV. KONJICE: RAZSTAVA ZNAMK v prostorih osnovne šole Du- sana Jereba v Slovenskih Konji- cah j« te dni 111. zvezna pionirska filatelistiČna razstava. Motiv te zvezne raiEHtave je ».^oja domovi- na pod svobodnim soncem«. Pri (ilatelističnem društvu Celje smo zvedeli, da na tej razstavi ne so- delujejo Се1јш. Trenutno nobe- den od pionirjev nima novejšega zbranega i;radiva za temo razsta- ve. Pač pa so sodelovali na prejš- njih razstavah pionirjev. Trenutno Celj^i sodelujejo na razstavi na Ravnah in na .Madžar- skem. Na Ravnali Turk, Vozlič in Končan, na Madžarskem pa Hu- man Turk H svojo zbirko »šport- na evropnka prvenstva.« J. K. RADEČE: KONCERT MLADIH Danee zvečer ob 19. uri bo v Domu kulture v Radečah saključ- ni koncert učencev ülasbene šole. ki bo posvečen dnevu mladosti. Koncertni program bo zelo pester, saj bodo na njem sodelovali šte> vllnl soluti, poles nJlh pa tudi tercet harmonik, klarinetov in tro- bent, violinski ansambel, pevski zbor in še manjša pevska skupina gojencev Glasbene šole. Koncert (ilasbeiie šole je že skoraj tradi- cionalna prireditev, ki jo ta ra- deška u.stanova posveča dnevu mladosti in letos tudi 3ü-lctnici osvoboditve naše domovine. I). S. SLOV. KONJICE: TITOVA ODLIKOVANJA v sobo4o je bila v Sloveiii^kih Konjicah slavnostna seja občin- skega štaba enot teritorialne ob- rambe ter sveU za ljudsko ob- rambo pri skupščini občine. Na seji so bili prisotni številni pred- stavniki družbeno političnih orga- nizacij občine in drugi gostje. Uvodoma je na slavnostni seji go- voril Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS, nato pa je sledila svečana podelitev od- likovanj in spominskih plaket za- služnim pripadnikom enot terito- rialne obrambe. Tako je prejelo osem pripadnikov enot teiitorialne obrambe odlikovanje tovariša lita za vsestransko aktivnost pri raz- voju koncepta splošnega ljudske- ga odpora in za aktivnost pri procesu vzgoje in urjenja enot teritorialne obrambe. Odlikovancl SO: Tone Obrul, Lado Bajda, Ja- nez Kladnik, Stane Pahole, Avgust Pančuh, Janez Stem, Dušan Zidar in Silvo Hlastec. Po podelitvi odlikovanj in spo- minskih plaket so odšli udeleženci slavnostne seje preti Oom terito- rialnih enot, kjer je direktor re- publiškega zavoda za statistiko Franta Komel odkril doprsni kip revolucionarja Borisa Vinterja, pO katerem nosi dom tudi ime. I). S. ŽALEC: GASILCI ZA 30-LETNICO Ul>činska gasilska z\eza Žalec in TTKS Žalec je pripravila v poča- stitev 30-letnice osvoboditve ob- činsko prvenstvo pionirskih in ga- silskih skupin. Nastopilo je kar 37 desetfai. V A skupini pri pionirjih je zmagala desetina iz Polzele, pred Šempetrom, Žalcem itd. V A sku- pini mešano Prebold pred Levcem, Ojstriko vasjo itd. V B skupini Šempeter pred Preboldom, Mat- kami itd. V B .skupini mešano Le« tuš pred lAtkovo vasjo, Zabukovi- co Itd. Pri miadincih desetina U Grobelj pred Seščami, Matkaioi itd., me^Mto pa Leveč pred cem. T. st. 20 — maj 1975 NOVI TEDNIK — stran S O CENAH IN ŠE ČEM USLUGE PRETIRANO Minuli teden sta Celje obi- skala član izvršnega sveta SFRJ IMRE PULJA in član IS SRS ŠTEP'AN KOROŠEC, Ici vsak na svojem področju vodita tudi sekretariate za cene in tržišče. Pogovori so potekali najprej na sedežu občinske skupščine, in sicer z delom političnega aktiva v občini, nato v EMO s celj- skimi gospodarstveniki, рк)- poldne pa sta se gosta po- govarjala z gospodarstveniki in političnimi delavci celjske regije. Imre Pulja in Štefan Ko- rošec sta se v prvi vrsti te- meljito seznanila z najbolj perečimi gospodarskimi pro- blemi. V razgovorih so bili ugotovljeni. naslednji pogla- vitni problemi in trendi go- spodarskih gibanj: Ф Da tudi v celjski občini nazaduje izvoz in da pada realni osebni dohodek. Kot v vsej državi so cene najbolj poskočile komimalnim in obrtnim uslugam, pa je zato kupna moč prebivalstva za druge predmete široke ix>- trošnje okrnjena. To je, tako so zaključevali, eden od bist- venih razlogov za vse večje zalije v proizvajalnih orga- nizacijah. Џ Sekretarja za cene in tržišče sta seznanila svoje goste z nadaljnjimi sprostit- vami pristojnosti z ravni zve- ze na republike. Najprej bo- do ta prenos izvršili za pod- ročje prometa z živili oziro- ma prehrambenimi proizvodi. Ф Ugotovljeno je bilo, da družbeni sporazumi, ki naj zamenjajo administrativno določanje cen, prepočasi na- stajajo. Na sekretariatih za cene in tržišče je devetdeset odstotkov vseh zahtevkov in zaznamkov vessanih na regu- liranje cen, ni pa prav no- benega pritiska za družbeno dogovarjanje. Seveda so ob tako asortimentno pestri tr- govini v državi takšni spo- razumi težje dosegljivi, kot bi bili ob bolj specializirani delitvi dela v blagovnem pro- metu, Ф Kar zadeva celjske pro- bleme, predvsem so tu nava- jali Opekarne, Emo, Cinkar- no (oziroma kemijo) ter to- varno Libela po mnenju zvez- nega sekretarja niso tako ve- liki, da bi jih ne bilo mo- goče hitro in zadovoljivo re-' m. Refren razgovorov je bil, da je treba povečati varčeva- nje, zlasti pri neproduktiv- nih dejavnostih, da' je treba izboljšati razmere za večji izvoz, biti še bolj prožni pri uvozu, da Jugoslavija ne sme biti zaprto tržišče, da pa nesmiseln in paradoksen uvozni asortiment ni znak liberalnega tržišča. JURE KRAŠOVEC Sekretarja Imte Pulja in Štefan Korošec ter predsednik celjske občinske skupščine Jože Marolt med pogovorom s celjskim političnim aktivom in nekaterimi predstavniki go. spodarstva. Foto: J. Krašovec MOZIRJE: NA LOČENIH SEJAH Kot vse kaže, se bodo de- legati vseh treh zborov ob- činske i^upščine v Mozirja poslej sestajali na ločenih sejah. Medtem ko je bila osma .seja delegatov družbe- nopolitičnega zbora že v po- nedeljek, 19. t. m., se I>od« delegati drugih dveh zborov sestali na začetku prihodnje- ga tedna, in sicer delegati zbora združenega dela v po- nedeljek, 26. maja, delegati zbora krajevnih skupnosti pa v torek, 27. maja. GRIŽE OSREDNJA PROSLAVA Osrednja občinska proslava''v počastitev 30-letmce osvoboditve, združena s 40-letnico organiziranega revo- lucionarnega delavskega gibanja in ^letnico delav- skega samoupravljanja, bo v soboto v Grižah, v tam- kajšnjem letnem gledališču Svoboda, kot so ga pred cratkim preimenovali. Na proslavi v Grižah bodo spregovorili predstavniki srajevne skupnosti in občinske skupščine ter drugi, 7 kulturnem programu pa bo med drugim nastopila tudi folklorna skupina, iz pobratene občine Kruševac. Sostje iz Kruševca se bodo predstavili tudi s svojim celotnim programu naslednji dan ob petnajsti uri popoldne na bazenu v Preboldu. Sicer pa bo v ne- deljo še ena prireditev posvečena 30-letnici osvoboditve. Gre namreč za množično akcijo Vsi na kolo za zdra- vo telo. Program prireditev bo zaključen šele v ne- deljo, 1. junija, ko bo na stadionu v Žalcu prireditev Dan savinske atletike. Sicer pa to še zdaleč ni po- polni spisak vsega, kar se je in se še bo dogajalo v teh prazničnih dneh v žalski oblini. Vseh prireditev je namreč kar okoli trideset, kar je nedvomno iz- ' jemna številka! JANEZ VEDENIK RADEČE: V NEDELJO VS! NA KOLO Vsi na kol« i» zdravo telo iz Radeč in okolice ii* pot v Sevnico in nikzaj! Tako so se naz.vlnje na sestanku Kluba mladUi v Radečaii dogovorili, da organizirajo s pomočjo telesno kulturne skupnosti Laško in vseh družbenopolitičnih organizat^ij in društev iz Ra- deč akcijo trim — »Vsi na kolo za zdravo telo!« Kolesarjenje, ki bo vključevalo vse staro in mlado ol>«fa spolov, bo potekalo iz 4 štartnih mest: Zidani most — pri domu kulture s startom ob 8. uri; Radeče — pri pošti s startom od 8. do 8.SO; Njivice — pri starem ignšču s startom ob 8. uri; Vrhovo — pri domu kulture s startom ob 8.30. Kolesarjenje trim l>o potekalo od štartnih mest skozi Sev- nico . prek starega mostu in se bomo vračali nazaj prek nove|;a mostu do Radeč, kjer bo zborno mesto ob И. uri. startni kartonček boste lahko kupili za 3 din pii vseh omenjenili Startih. V Sevnici pred novim mostom pa bo kon- trola, kjer bo treba dati v potrditev vaš kartonček, nato bo osvežitev in že ste na poti nazaj v Radeče. Celotna akcija, ka- teri je dan poudarek predvsem na nuiožičnosti, je posvečena 30. oblctnici OF in dnevu mladosti. Organizator želi opozoriti vse, ki se bodo koiesar.fenja ude- ležili, da ne bi pretiravali z vožnjo, saj bo na vol^ dovolj časa. Zavedati pa se je treba, da bo potrebno več discipline pri vožnji in upoštevati vse cestno prometne predpise. Organizator želi, da bi akcija dosegla svoj namen, da bi se na zborno mesto vrnili prav vsi udeleženci, kjer bo tudi podelitev priznanj. V primeru, da bi nam ponagajalo močno deževje, se zmenimo, da akcija velja kar naslednjo nedeljo, to jc 1. jtmija 1915 ob istem času. Vsem prijetno in varno vožnjo! Torej v nedeljo vsi na kolo za zdravo telo iz Radeč iji окоћсе! DŽIMHUR НШАЈЕТ Celje je pred dnevi zgubilo svojega velikega prijate- lja, v tem Celju pa veliko občanov svojega resničnega tovariša, dobrega znanca —- Hidajeta Džumhurja. Konjic, prav tako ' zelen, s hribi obdan, ob bistri reki prislonjen, je bil njegov rojstni kraj. Tu se je v skromnih razmerah rodil med prvo svetovno vojno, pred nekaj manj kot šestdesetimi leti. Vzgojen v na- prednem, predvsem pa narodnostno zavestnem duhu je mladi pravnik Hidajet spoznaval širšo domovino od svoje Hercegovine, Bosne, do Beograda in ožje Srbije. Kot musliman v nacionalističnih razmerah ni bil vselej dobrodošel. Zato njegov vstop v NOV ni bil samo izraz njegove državljanske in razredne zavesti, bil je tudi boj za pravičnejšo rešitev nacionalnega vprašanja v — rodni Bosni in Hercegovini. Slovenijo je prvič spoznal, ko je služil vojsko v Mariboru, drugič pa je v Slovenijo prišel v vrstah borcev tretje Armije kot obveščevalni^ oficir. V Sloveniji je Hidajet tudi ostal. Najprej je bil vrsto let pravosodni delavec v JLA, bil je divizijski sodnik in tožilec. Pot ga vodi po Sloveniji od Celja v Ljubljano, iz Ljubljane v Banjaluko, potem spet v Celje. Tu si je osnoval družino, tu je bil prizadeven družbeni delavec in tu si je ustvaril širok krog tova- rišev, prijateljev, znancev, fci ga bodo pogrešali, zelo pogrešali — saj nam je s svojo ljubeznijo do Slovenije, do Celja, bil vzor kako bratstvo jugoslovanskih narodov razume in goji posameznik. Naj bo sinu z bregov slavne Neretve lahka slovenska zemlja. OBMOČJE: PRAVNIKOV MANJKA Pri medobčinskem svetu SZDL je bil v torek v Ce- lju posvet s predstavniki izvršnih svetov občinskih skupščin celjske regije, na katerem so obravnavali ustanovitev oddelka Višje pravne šole Maribor v Celju. Ugotovili so veliko pomanjkanje pravnikov v gosipodar- stvu celjske regije, zato so se dc^vorili, da se usta- novi oddelek VPš Maribor v Celju in zaprosili matični zavod, da razpiše sprejem na oddelek že za letošnje šolsko leto. Računajo, da bo omogočen vpis najmanj 30 študentom pr\'ega letnika. Na posvetu so se zavzeli za družbene vidike pri sprejemu rednih študentov na oddelek, s čimer bi izdatneje omogočili šolanje štu- dentom iz nerazvitih območij na tej šoli. O izredno pomembni akciji za zmanjševanje proble- ma strokovnih kadrov v občinah širšega celjskega ob- močja bomo še poročali. LAŠKO: BITKA V ZNANJU Minulo soboto je mladina laške občine na zelo izvi- ren ter prijeten način proslavila 30. obletnico zmage in praznik mladosti. V domu »Dušana Poženela« v La- škem je bila kulturno-zabavna prireditev, katere osred- nji programski del je bil kviz na temo »štirinajsta divizija v NOV«. Za tekmovanje v znanju o diviziji, po katere sledeh na štajerskem je vsako leto usmer- jena mladina laške občine na svojih pohodih, so se prijavile štiri ekipe, in sicer ekipa mladinske organiza- cije iz Laškega, Radeč, mladi vojaki iz Celja in Po- stojne. Na prireditvi so poleg nastopajočih ekip sode- lovali: Moški pevski zbor iz Laškega, zabavni ansam- bel Jožeta Rusa iz Radeč, mlada radeška pevka Mar- jeta Kosem, kot poseben gost pa še Marjetka Falk. Prireditev je vodil Matjaž Han s pomočjo Zdenke Pajk. Tekmovanje štirih trojk ni bilo preprosta stvar. So bila vmes vprašanja, fci so terjala kaj več kot poanava- nje podatkov in golih dejstev. No, v tem spopadu zna- nja in dobrega spomina je zmagala ekipa ndadink Iz Radeč, ki je osvojila vse možne točke. Drugo mesto sd je priborila ekipa iz Laškega, tretji so bili rojaki iz Postojne, četrti pa vojaki iz Celja. V izredno pestri, zanimivi, predvsem pa mladostni zvočni in likovni kulisi so bili nagrajeni s priznanji najbolj zaslužni mentorji v mladinskih organizacijah, šolah in društvih: Gizela Strnad, Zlata Strel, Maks škoda, Dobrana Božič in Tone šteban. Priznanje so prejeli tudi mladinski delavci, mladinski aktivisti kot Nada Kralj, Martin Ojstršek, Tone . Košir, Zlatko Pav- čnik in Fanika Lapomik. MOZIRJE IN ZK: 17 NOVIH ČLANOV Skromno, a navzlic temiT slovesno, z iskreno tovari- ško besedo, toplim stiskom rok in rdečim nagel jem kot simbolom ljubezni, so v torek popoldne v Mozirju počastili ne samo osem tistih članov Zveze komuni- stov, ki so letos dopolnili tridesetletni staž v organi- zaciji, marveč so hkrati izročili partijske izkaznice tudi sedemnajstim novim članom. Kot je dejal v pozdravnem govoru sekretar Matevž Požamik, organizacija ZK v mozirski občini stalno skrbi za dotok novih članov in tako se je njihovo šte- vilo v zadnjih treh letih povečalo od 180 na 280. Pri sprejemanju novih sta se v zadnjih dveh letih še pose- bej izkazaU organizaciji v ljubenskem Gradbeniku ter v mozirskem Elkroju, čeprav ne kaže prezreti tudi dela ZK v GLIN. Sicer pa so v Gradbeniku dosegli še en uspeh. Člansko izkaznico ZK so tokrat izročili tucü šestim delavcem, doma iz Bosne in Hercegovine. To je prvi primer, da so v mozirski občini vključili med organizirane komuniste tudi delavce iz drugih repub- lik, ki pa tu delajo kot stalni delavci. ŽALEC PRIZNANJA KOMUNISTOM V sklopu praznovanj ob 30-letnici osvoboditve so v 2alcu na svečani seji komi- teja občinske konference Zve- ze komunistov podelili zlate značke Zveze komimistov dol- goletnim članom. Priznanja so dobili tisti, ki so bili v Zvezo komunistQv sprejeti v času do osvoboditve. To so: Mijo Antonič, Mate^'ž Babič, Venčeslav Bauer, Kristijan Bobovnik, Rudi Cilenšek, Franc Cokan, Franc Dolin- šek, Karlo Gril, Alojz Fale, Danica Hanko, Rado Hla- čar, Ivanka Jeran, Emil Jug, Karel Kač, Alojz Koter, An- ton Kotnik, Ivan Kovaič, Veljko Križnik, Helena Kro- novšek; Srečko Kuret, Kud- bik Lampred, Prane Laznik, Franc Lukač, JMilko Medve- šek, Franc Mikuž, Marija Ocvirk, Pavla Ocvirk, Franc Pečnik, Peter Petkovski, Mir- ko Podbregar, Karel Podvr- šnik, Vinko Poteko, Fanika Raček, Marjeta Ramšak, Al- bin Rehar, Franc Resnik, Franc Ribič, Franc Savinek, Klinc-šrot Zofija, Franjo Ti- linger, Alenka Tofand, Cirila Tomšič, Zalika Trstenjak, Franc Bogrinc, Jakob Vrhov- šek, Henrik Zlobec, Kristina Zupane in Marija Zupane. Vsem nagrajencem tudi na- še iskrene čestitke! Na sliki: Tudi dobitnik republiškega priznanja OF Vinko Poteko bo dobil zlato značko Zveze komunistov. JANEZ VEDENIK 4. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; TOZD GRAFIKA AERO CELJE KMALU NOVA TISKARNA Razgovor z DRAGOM VRAČUNOM, vodjo TOZD Grafika Temeljna organizacija zxiru- íenega dela GRAFIKA, AERO Celje, je zabeležila vr- eto dobrih prodzvodnih rezul- tatov. Zato smo o letošnjih kazalcih povprašali vodjo TOZD, Draga Vračuna, »Letošnje prvo četrtletje ni najboljše. Vzrokov je več. Glavni je ta, da smo obdr- žali enake cene kot lani, po- večali pa so se stroški. Si- cer imamo prosto fonniranje cen, vendar smo zaradi lan- ekih ugodnih rezultatov cene obdržalL Kot kaže, bomo mo- rali za določene oddelke ce- ne povišati, in to predvsem V oddelkih, kjer beležijo vi- soko átevüo nadur. Namreč, praiv tu so velika odstopa- nja od dejanskih stroškov. Drugi vzrok je, da v do- ločenih oddelkih še m pri- merne strojne opreme, ker smo vlagali sredstva pred- vsem v najbolj akumulativ- ne stroje (neskončni obraz- ci). Tiskarna je zastarele in Bato tudi produktivnost ni takšna, kot bi lahko bila. Letos bomo sodobneje opre- mili klasično tiskarno, pred- vsem pa füialni oddelek knji- govezinica, ki je sedaj ozko grk) proizvodnje. Veliko iz- delkov namreč finahziramo v knjigo vernici, zato mora biti najsodobneje opremlje- na«. Naj kot zanimivost zapi- šemo to, da v TOZD GRAFI- KA tiskajo za vso Jugosla- vijo loto listke in listke za športno napoved, avionske karte za JAT, recepte za vso Slovenijo itd. »Povečujemo tudi kapacite- to obrata neskončnih obraz- cev. Vložiti bomo morali mi- lijon, in pol mark, saj ena sama rotacija stane milijon mark. Hkrati pa bo to zelo rentabilno. V veliki meri se orientiramo na izvoz, pred- vsem na Poljsko in Bolgari- jo, tako da nam zmanjkuje izdelkov za domače tržišče. Samo neskončnih obrazcev iz- vozimo za milijon dolarjev. Za te vlada izreden interes na Poljskem, kjer se bomo prihodnji teden pogovarjali in verjetno prevzeli izključ- no proizvodnjo zanj«. »AU bo velika investicija bistveno pripomogla k večjim rezultatom?« »Nedvomno. Poleg tega pa smo trenutno locirani na treh krajih Celja. Zavodu za napredek gospodarstva smo naročili izdelavo načrta za kompletno novo tiskarno z delovno površino do 18.000 m^ Glede na veliko investicijo v Papirnici Medvode smo se odločili za fazno izgradnjo. S prvo fazo bomo pričeli le- tos poleti in do konca pri- hodnjega leta bi že imeli 7.000 m^ Ostali dve fazi bo- sta gotovi do leta 1978. Ce- lotna investicija znaša 15 sta- rih milijard, nova tiskarna pa bo locirana na vogalu Čo- pove in Dečkove ceste. Raču- namo delno tudi na kredit gradbenih pwdjetij in sred- stva, ki jih bomo dobili s prodajo starih prostorov.« M.S. NOVA POBUDA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Znova presenečenje. In to prijetno. Znova dokaz, da Ljubljanska banka misli in želi pomagati svojim poslov- nim prijateljem. Medtem ko smo vas z obliko pomoči in odobravanjem po- sojil za nakup, adaptacijo ali graditev stanovanj na podlagi vezave domače ali tuje valute že seznanili, je danes na vrsti nov pravilnik, ki je namenjen vsem tistim postovnim prijateljem celjske podružnice Ljubljanske banke oziroma Ljubljanske banke kot ce- lote, ki se ukvarjajo ali se še bodo s kmetijsko, obrtno, gostinsko ali ka- kšno swbodno deja\'nostjo. Gre torej za nov korak Ljubljan- ske banke, podružnice Celje, do svo- jih poslovnih sodelavcev. Odpirajo se nove možnosti za odobravanje posojil za krepitev omenjenih gospodarskih dejavnosti oziroma za pomoč poslov- nim sodelavcem. To pa so vsi, ki ima- jo pri Ljubljanski banki oziroma pri njeni poslovni enoti hranilno knjižico, devizni, tekoči ali žiro račun. Pravilnik o odobravanju posojil za pospeševanje gospodarskih dejavnosti temelji na vezavi domače ali tuje valute. Posojilo po tem pravilniku lahko dobi vsak kreditno sposoben občan, ki z Ljubljansko banko, podružnico Celje, poslovno sodeluje in če nepre- klicno veže domačo ali tujo valuto. Najkrajša doba vezave so tri leta, najdaljša pa enajst let. Doba vezave je seveda odvisna od namena poso- jila. Znesek posojila p>a znaša 200 odstot- kpv namensko vezanega zneska. Sicer pa je najnižji znesek posojila 10.000, najvišji pa 200.000 dinarjev, pri če- mer ne more preseči predračunske vrednosti investicije. Postopek za odobritev posojila, ko so predložeru vsi potrebni dokumenti, je kratek in traja do trideset dni. Posojila po tem pravilniku celjska podružnica Ljubljanske banke odobra- va za opravljanje kmetijske dejavnosti, in to za zidavo, rekonstrukcijo ali večja popravila gospodarskih poslopij, za nakup kmetijskih strojev, za na- kup plemenske živine ter za preuredi- tev stanovanjskih prostorov za turistič- no dejavnost. Odobravanje posojil za obrtno ali gostinsko dejavnost je vezano na zi- davo, rekonstrukcijo in večja popra- vila poslovnih prostorov in na nakup gostinsko dejavnost je vezano na zi- delovne opreme. Poslovni sodelavec, ki se ukvarja s svobodnim poklicem, pa lahko dobi posojilo za zidavo, rekonstrukcijo in večje popravilo poslovnega prostora. To so samo neka tei e oziroma naj- bolj značilne poteze novega pravilnika Ljubljanske banke in s tem tudi nje- ne celjske podružnice o odobravanju posojil za nekatere gospodarske dejav- nosti na podlagi vezave domače ali tuje valute. Sicer pa — daljša odplačil- na doba, možnost takojšnjega najetja in uporabe ter široka namembnost posojila so ugodnosti, ki jih ne kaže prezreti. Vsa druga in podrobnejša pojasnila pa boste dobili pri vseh enotah Ljub- ljanske banke, podružnice Celje. PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE SREČANJE ŽELEZARJEV To tradicionalno sreča- nje borcev NOB sloven- skih železarn, ki polago- ma prerašča v vsakolet- na srečanja kolektivov združenih v Slovenske že- lezarne — poleg železarn Jesenice, Ravne in Store so tu še Tovil iz Ljub- ljane, Veriga iz Lesc, Pla- men iz Krope, žična iz Celja in Metalurški in- stitut iz Ljubljane — bo letos zadnjo soboto v av- gustu, to je 30. 8. pri Domu železarjev na Te- harjih. Lansko srečanje je bilo v Ravnah, letošnje- ga pa pripravljajo doma- čini, ki nikakor ne želi- jo zaostajati za prejšnji- mi prireditelji. Zato zelo skrbno načrtujejo vse podrobnosti za to veliko srečanje, za katerega ra- čunajo, da se ga bo ude- ležilo preko 1500 ljudi iz vse Slovenije. Poleg slav- nostnega dela proslave je predviden kulturni pro- gram in pa seveda šport- na in družabna srečanja. Vse pa bo seveda pote- kalo v znamenju dveh po- membnih jubilejev — 30. obletnice osvoboditve in 25. obletnice delavskega samoupravljanja. UM PAŠKI KOZJAK: TOVARIŠKO SREČANJE Krajevne .skupnosti in družbenopolitične or- ganizacije Dobrna, Vin- ska gora, Šalek in Pa- ka pri Velenju, Vitanje ter Strmec pri Vojni- ku, prirejajo na Paš- kem Kozjaku proslavo ob 30. obletnici dokonč- nega zloma okupatorja in zmage nad fašiz- mom. Proslava bo v nede- ljo, 25. maja s pričet- kom ob 10, uri. V^abimo vse občane omenjenih krajevnih skupnosti, vse borce in aktiviste iz časa NOV ter vse ostale občane sosednih občin, da se proslave udeležijo v čim več jem številu. Po končani proslavi bo to- variško srečanje. Za vse udeležnce pro- slave je preskrbljen brezplačen partizanski golaž. Tudi za prevoz je poskrbljeno. Pripravljalni odbor ŽALEC PORUŠENA PRIZADEVANJA Ko je bila na začetku leta napravljena ena izmed analiz pri Službi družbenega knjigovodstva, smo lahko ugotovili, da je bil v celjski regiji zabeležen večji fi- zični dvig proizvodnje, da se je intenzivno razmahnila prodaja na tuja tržišča, zaradi vpliva cen pa se je po- slabšala likvidnost. Lani je znašal povprečni republi- ški osebni dohodek 2746 dLnai*jev, v žalski občini pa 2524. Tu mislimo na gospodarstvo. V tem-podatku se že kaže zaostalost žalskega gospodarstva. Zanimiv je tudi iiideks porasta investicij. Izplačila za investicije so v razmerju do leta 1973 porastla v žalski občini za 33%, v regiji za 66 (Kozjansko!) in v Sloveniji za 56. Lani je odpadlo na žalsko občino komaj 7,2 % vseh investicij v celjski regiji. Glavni investitorji so bili SIP, Kmetijski kombinat. Zarja in šolstvo. Glede na likvidnost se je najslabše izkazala Keramična industri- ja Liboje, kjer so zabeležili 45 sodnih sklepov in 196 akceptnih nalogov. Izvršni svet skup>ščine občine Žalec je ugotovil, da se gospodarstvo ni držalo družbenih nalog, ki sta jih sprejela skupščina občine in občinska konferenca Zveze komunistov. Ni bil storjen tisti korak, ki je bil planiran. Triletna prizadevanja, da bd se žalska občina približala razvojni stopnji Slovenije in regije, so se v letu 1074 porušila. Na to nas opozarja več kazalcev. Eden izmed teh je družbena produktivnost na zaposlenega. Žalec beleži indeks 128, celjska regija 136 in Slovenija 131. še beseda ali dve o ofeebnih dohodkih. Najvišje osebne dohodke so imeli v Minervi, kjer je družbeni proizvod na zaposlenega porastel za 138. Drugi je Slovan (majhni režijski stroška), tretja pa je glede osebnih dohodkov Samoupravna stanovanjska skup- nost. Procentualni porast je bü največji v Zarji in Gradnji, najnižji pa pri Komunalnem podjetju v Žalcu. JANEZ VEDENIK GOSPODARSTVO LAŠKE OBČINE NI UGODNO Gospodarstvo laške občine je bilo minuli teden dvakrat na dnevnem redu. Najprej je o poročilu gospodarskih glhanj razpravljal občinski komite ZK v razširjenem sestavu, naslednji dan, v so- boto, pa \Tsi trije zbori ob- činske skupščine. .'\naliza gospodarskih tokov v minu- lem letu ni ugodna. Gospo- darstvo v laški občini za- ostaja tako za regijskimi kot republiškimi poprečji. V težkem položaju so TIM, ki mu manjka predvsem obrat- nih sredstev, nadalje lesna industrija, ponovno spet »Volna« in nekatere druge delovne organizacije. Ugod- ne gospodarske rezultate ka- žeta papirnica v Radečah in laška Pivovarna, vendar tu- di ti dve delovni organiza- ciji, ki sta vrh tega še v močnem Investicijskem za- mahu, nista brez težav. Na seji komiteja je sicer razprava trajala tri ure, vendar razpravljale! niso do- volj poglobljeno posegali v iskanje notranjih, predvsem .subjekiivnilt л'гrokov. Iska- nje krivde le v zunanjih, si- stemskih vprašanjih, je naj- brž samo polovična podoba resničnih razmer. Skupščinski zbori »o biU Uo analize gospodarstva v lanskem letu, ki pa se na žalost v enakih razmerjih ponavlja tudi v letošnjem prvem četrtletju, različno zavzeti. Politični zbor je po- svetil vprašanjem gospotlar- stva, njegovi stabilizaciji in izboljšanju precej več raz- prav kot zbor delovnih skup- nosti, oziroma zbor krajev- nih i^upnosti — kajti od uspešnosti gospodarstva je odvisna vsa nadgradnja, ta- ko interesne skupnosti kot tudi krajevne skupnosti. Smo pri polovici leta. Re» listična ocena lahko še vpU và na tokove v naslednjih mesecih — to pa ni sa«io kritika navzven, je tudi sa< niokritičiiost. . J. KRAŠOVEC ZAČETEK STALNE ŠOLE v Celju bo stalna šola de legatov začela z delom v po- nedeljek, 26. maja dopoldne. Ob ■ 7. uri bo prvih trideset delegatov v prostorih delav- ske univerze v Cielju že pre jelo obsežen snop tez za vseh šest temeljnih predavanj it se nato v petih dneh seznani- lo z osnovnimi vprašanji it družbenoekonomske in druž- benopolitične ureditve, s po ložajem delovnega človeka in občana v delegatskem in skui)ščinskem sistemu, s problematiko družbenega do- govarjanja in samoupravne- ga sporazumevanja, z obve- ščanjem in komuniciranjem ter z aktualnimi gospodarski- mi vprašanji v Celju. Pro- gram stalne šole zelo kon- kretno ix>vezuje splošna i2' hodišča in načela z življenj- sko prakso, povzema pa tudi nekatere ižkušnje iz enolet- nega uveljavljanja delegat- skega sistema. V ponede Ijek ob 12. uri bo v Narod- nem domu v Celju slovesen začetek stalne šole. Na zbo- ru delegatov celjske občini bodo najprej spregovorili o pomenu šole, nato pa si bo- do ogledali prostore, kjer W v prihodnjih treh letih če« 3800 delegatov pridobivalo te- meljna znanja iz teorije if prakse našega družbeneg» življenja. št. 20 — 22. mal 1975 NOVI TEDNrK — stran 5 2ALEC IN CELODNEVNA ŠOLA РША10 mîmsji Pred dnevi je bila v 2alcu prva seja koordinacijskega odbora za uvedbo celodnevne Jole v žalski občini. Da bi jvedeli več o tem, smo za pogovor naprosili predsed- nika koordinacijskega odbo- ra, Emilijo Pešec, in načel- pika za splošne zadeve skup- Söine občine Žalec, Janeza liegliča. NT: Kako potekajo pripra- ve za uvedbo celodnevne šo- le v žalski občini? J. Meglic: »Posamezne sa- moupravne interesne skup- nosti naj bi sodelovale pri uvajanju celodnevne šole s svojimi programi, pa tudi z določenimi sredstvi. Zato bo vsaka samoupravna interesna skupnost dala svoj program, v katerem bo opisan njihov delež, šole so pregledale fi- načno in kadrovsko stanje glede na njihove potrebe za prehod na celodnevno šolo. Zavod za šolstvo pa je pri- pravil nekakšen zbir teh po- treb. Na osnovi republiške- ga programa bomo do kon- ca meseca maja pripravili akcijski program koordina- Janez Meglic oljskega odbora za uvedbo celodnevne šole v naši občini. Na konferencah socialistične Bveze delovnih ljudi v kra- jevnih skupnostih pa bomo ljudi seznanjali s pomenom celodnevne šole. Tega ne bo- do delali prosvetni delavci, že zaradi tega, da ne bodo ljudje mislili, da je celo- dnevna šola samo stvar pro- svetarjev. Potem bomo v kra. Jevnih skupnostih ustanovili koordinacijske odbore, pred- vsem tam, kjer so centralne Sole, če pa bodo čutili po- trebo za ustanovitev teh od- borov še kje dri^e, jih bo- nw ustanovili. Odbori pri krajevnih skuiMiostih bodo tudi izdelali svoje programe^ seveda v sodelovanju s šolo. V teh programih bodo pred- videli, kje in kako bodo de- javniki v kraju, v tovarnah, družbenopolitične organiza- cije in dništva sodelovali pri prehodu na celodnevno šolo.« NT: Katera šola v občini ima že možnosti za prehod? J. MegliČ: »Brez dozidav, povečanja števila prosvetnih delavcev in drugih činiteljev, ftima nobena šola v naši ob- i^ini pogojev za prehod na ^^lodnevno šolanje v šolskem letu 1975/76. Samo prostor- ske pogoje i)a ima šola v Preboldu, žal pa tu niso iz- polnjeni vsi drugi pogo- ji. Piredvsem čutimo ротаоц- kanje kadra.« NT: Do kdaj naj bi vse šole v občini prešle na celo- dnevno šolo? J. MegliČ: »Računamo, da do leta 1985. Seveda pa bodo potrebna dodatna sredstva in pomoč celotne dnižbe.« NT: Bodo zadostovala sred- stva iz referenduma? J. MegliČ: »Ta sredstva ne bodo zadostovala, računamo pa, kot sem že dejal, na po- moč celotne družbe.« Emilijo Pešec, predsednico koordinacijskega odbora za uvedbo celodnevne šole v žal- ski občini pa smo povprašali, kaj konkretno bd celodnev- na šola prinesla otrokom, staršem in ne nazadnje celot- ni družbi. E. Pešec: »V nasprotju z mišljenjem naših staršev, da nam bo ta celodnevna šola odtrgala otroka, mislim, da bo ravno obratno. Zakaj? V šoli bodo otroci opravili vse svoje delo — od doma- čih nalog naprej. Konkretno, prav zaradi domačih nalc^ je Emilija Pešec sedaj marsikje prišlo do pre- pirov s starši in otroci. Na- mesto reševanja domačih na- log se bodo lahko starši s svojimi otroki pogovarjali o drugih stvareh, lahko bodo hodili na skupne sprehode, skratka, počenjali bodo stva- ri, ki bodo starše in otroke še bolj zbližale. Seveda se lahko pojavi vprašanje, kaj bo celodnevna šola prinesla kmetijskim in kaj mestnim območjem . Na kmetijskih področjih predvsem pričaku- jemo, da bo celodnevna šola izenačila p>ogoje za izobra- ževanje med kmečkimi in mestnimi otroki. Na mestnih področjih, kjer imajo učenci pravzaprav več možnosti za šolanje, od lastnih sob do p>omoči staršev, pričakujemo, da bo celodnevna šola pri- nesla otrokom več sodelo- vanja v skupini, sodelovanja z vrstniki in jih na ta način socializirala, navadila na lep- še in tovariške odnose in navsezadnje to, da ne bodo egoistični. Vprašanje je, kaj bo celodnevna šola prinesla že kar v začetku naši družbi. V perspektivi prav gotfovo dobro izobražene, razgledane, delovno sposobne ljudi. Lju- di skratka, ki bodo zgledni samoupravi j alci.« JANEZ VEDENIK ekskluzivni modeli in v - : izdelki iz lastne proizvodnje S% POPUÍBT lesziizia. TURIZEM NA DOBRI POTI Gostin..ico podjetje Celje je zaživelo. Četudi sO re- ferendum o integraciji in samoupravni sporazum o združitvi v enotno aelovno organizacijo sprejeli in podpisali že lani, so na sKupno ix)t i>od enotno streho stopili januarja letos. Zdaj ima gostinsko podjetje Celje za seboj že sko- raj pet mesecev dela. To ni veliko. Navzlic temu so bu že prvi spodbudni rezultati In znaki, da je bila integracija doslej šestih ločenih gostinskih delovnih organrizacdj utemeljena. Prvi uspehi tudi kažejo, da smo v Celju dobili močno delovno organizacijo, ki bo kos marsikateri nalogi, ki je ostala doslej zaradi šibkih materialnih pa tudi kadrovskih niožnosti ne- uresničena. »Z združitvijo znanja, izkušenj in strokovnih spo- sobnosti smo Ž3 doslej potrdili, da Lahko napravimo marsikaj. To je pravzaprav naš osnovni kapital, da seveda ne omenjam materialnega, ki se je ob integraci- ji povečal in okrepil,« je v razgovoru dejal direktor združenega celjskega gostinskega podjetja Tone Ocvirk. • Novo celjsko gostinsko podjetje je hitro rešilo osnovne naloge, da se je organizacijsko in samouprav- no utrdilo. V njegovem okviru delajo tri temeljne or- ganizacije združenega dela in sev^eda skupne službe. Podjetje ima 22 enot gostinskega značaja pa tudi slaščičarne in slaščičarske delavnice. Tu dela z vajenci okoli 400 ljudi. Z delom so pričele tudi vse družbeno politične organizacije, nekatere v okviru TOZD, dru- ge pa tudi na nivoju podjetja. V prihodnje pa naj bi se vse organizacije formirale v okviru temeljnih orga- nizacij združenega dela. Razveseljivo je, da so uspe- hi tudi z organizacijo mladih. Prav tako so zaživeli vsi samoupravni organi. Kot rečeno, je na čelu podjetja Tone Ocvirk. Di- rektor TOZD Majolka je Eänil Santi, TOZD Na-na Eri- ka Grabar in TOZD Ojstrica Maksimiljan Samec. Skupne službe pa so organizirane v komercialno raz- vojnem sektorju, ki ga vodi Vinko Medvešek, v fi- nančno računovodskem (Ivanka Cankar) ter v sploš- no kadrovskem (Zvone Novak). Ce je treba za hitro uveljavitev novega podjetja izreči priznanje zlasti poslovodnemu odboru, potem moramo zapisati še nekaj. Vlseh teh ustanov ne bi bilo, če bi tudi kolektiv kot celota ne pokazal tolikšne priprav- ljenosti za reševanje vseh vprašanj. Zrelost in zavest kolektiva je v tem primeru prišla do izraza, in v tej ugotovitvi je tudi lepa perspektiva iKxijetja. Uspeh kolektiva je tudi v tem, da je sprejel ne-le letošnji investicijski načrt, marveč, da je tudi nakazal pota srednjeročnega razvoja. Letos naj bi združeno cefljsko gostinsko podjetje imelo okoli 6,4 milijarde dinarjev skupnega dohodka oziroma za 26 odstotkov več kot lani. Navzlic tolikšnemu pK)rastu bo akumulaci- ja manjša. Vanjo se zajedajo večji stroški pa tudi večje pogodbene in zakonske obveznosti. Hvaležna je ugotovitev, da se skozi letošnji in tu- (M smernice srednjeročnega programa naložb kot rdeča nit prepleta skrb za delovnega človeka. Pri vsem tem ne gre samo za dosledno uveljavitev nagrajevanja po delu, marveč tudi za naložbe za boljše delovne pripo- močke, za družbeni in življenski standard in podobno. V teh prizadevanjih so uspešno uveljavili tudi pravilo notranjega kadrovanja. Lahko se pKAivaliJo, da so z lastnimi delavci uspešno opravili marsikatero nalogo. Tako so tudi strokovnjakom v delovni organizaciji da- li vse možnosti za uveljavitev in za napredovanje. Kot odsev skrbi za boljšo postrežbo, za delo v boljših in bolj urejenih ra¿zanerah in podobno moramo sprejeti tudi letošnji investicijski program. V tem Tone Ocvirk, direktor gostinskega podjetja Celje okviru so končali s preurejanjem Mignona. Sicer pa TOZD Na-na napoveduje tudi nadaljevanje del v piv- nici Zlatorog ter na vrtu restavracije Koper. TOZD Ojstrica je tik pred otvoritvijo novega Ribi- ča. Vse kaže, da bo ta slavnost v kratkem. TOZD Majolka pa se je lotila urejanja novega lokala na Tomšičevem trgu. Gre za bistro, ki bo prav gotovo prinesel nekatere novosti v gostinskem in tu- rističnem življenju Celja. Lokal bodo predvidoma odprli prihodnji mesec. V načrtu pa je še adaptacija slaščičarne Zvezda. Kot te, tako imajo tudi prihodnje naložbe znaičaj specializacije in posodabljanja obratov celjskega go- stinskega podjetja. Tako letos. Izredno lepa in za Celje kot pomemb- nega turističnega središča in azhodišča pa so tudi predvidevanja v izhodiščih srednjeročnega načrta. Tu- di s temi deli hoče kolektiv novega gostinskega ¡pod- jetja dokazati, da je sposoben uresničiti velike naloge. M. BOŽIČ DROBTINICE iLBPA 2:ASEíDE3NOST — Po poročilih informacijske službe celjske turistične zvere so nočitvene 2!mogljivo- sti v turističnih krajih, predvsem pa v zdraviliščih, lepo zasedene. 2^to priporočajo rezervacije za vsa zdravillšičai. DONAT ZASEDEN — Novi hotel Donat v Rogaški Slatini je stalno zaseden. Gostje so s storitvami v njem zelo zadovoljni. Dober obisk pa imajo tudi v drugih objeikAih. 2iato ni nakljxiöje, če so imeLi do konca apri- la letos za 14 odst. več nočitev kot lani v tem času. IZLET V ZAGREB — Celjska turistična ziveza je or- gainiziraJa za svoje člane strokovni izlet v Zagreb, kjer so si ogledali novi hotel International. Imeli so kaj videti, saj ima novi hotel kar 920 postelj, 20 bifejev in restavracij, 12 raanih lokailov, dvorano za '200 oseb, igraanico, nočni lokal, kxapalnl bazen, garaže itd. REK VELENJE v soboto so v Velenju 7 Rudarsko elektro kom- binatu, TOZD rudnik, ki slavi letos 100- letnico or- ganiziranega izkopavanja premoga, izvedli prvo le- tošnjo večjo prostovoljno krvodajalsko akcijo. Ude- ležilo se je je kar 427 zaposlenih in 37 drugih, ki so v manjših delovnih organizacijah in sami ne morejo organizirati krvo- dajalske akcije. To je bi- la rekordna akcija, ki je poleg tega, da so ljudje dali kri, rodila še en us- peh: v REK bodo usta- novili samostojno organi- zacijo RK, ki bo vseka- kor pripomogla k še bolj- ši dejavnosti na tem pod- ročju. FRANC VENIŠNIK Je bil predsednik komisije za krvodajalsko akcijo, kri pa je dal že 21-krat: »Pri nas težav glede da- janja krvi ni, nekateri po- samessniM se samo zani- majo, kam gre njihova 427 DALO KRI! kri, kdo jo dobi! Naši delavci dajo kri dvakrat — v prvi in drugi polo- vici leta. Kdor je dal že več kot 15-krat kri, bo za 100-letnico rudnika povab- ljen na svečanost v De- lavski klub«. MARIJA BIŠČAN, zapo- slena na Stanovanjskem podjetju T Velenju: »Kri sem dala že 13-krat. Naše podjetje je majhno, zato iadtoristim krvodajal- ske akcije večjih podjetij in jo tam dam. Tudi sa- ma sem že dobila kri in to enkrat šest doz in vem, kako je pomembno, če takrat, ko je človeku najteže, lahko kri dobi. čutim potrebo in dolž- nost, da dokler sem zdra- va, dajem kri za tiste, ki jo potrebujejo.« ALOJZ PUCKO je zapo- slen T TOZ» ESC v vo- dovodni »kupini, kil pa je dal že tridesetkrat: »Za mene Je čast, da poma- gam ljudem v humam ak- ciji, kot je dajanje krvi. Prepričan pa sem, da smo na tem področju še pre- malo naredili in da bi se morali še drugi vključiti, predvsem nriajšl. Zaveda- ti se namreč moramo ne- česa: danes jaz tebi, jutri ti meni.« Tekst in foto: LOJZE OJSTERiSEK < 6. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; NOVI TEDNIK MED DELEGATI "••••••••••••••••t MOZIRJE SZDL- BAZA ZA DELEGATE Kritične besede predsed- nika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Mozirju, Jožeta Rakuna, so našle svoj odmev. V plodni in izredni razpravi. Ocena dela tega zbora, ki je bila na dnevnem redu osme seje delegatov tega organa občinske skupšči- ne v Mozirju, pa je dala nekaj koristnih zaključ- kov. Osnovna ugotovitev je bila, da družbenopolitič- ni zbor po prvem letu de- la ni zaživel tako kot bi moral. Krivda za to ne leti samo na zbor, na nje- gove delegate, marveč tu- di na družbenopolitične činitelje. Delegati so priha- jali na seje več ali manj brez stališč svoje baze kot nekdanji odborniki. In kako naprej, da bo družbeno politični zbor postal tisto, za kar je bil ustanovljen? Razprava na seji v Mo- zirju je potrdila, da je delegatova baza v tem zbo- ru samo Socialistična zve- za, njena občinska konfe- renca, izvršni odbor ali kak drug organ, še zlasti, ker postaja Socialistična zveza nosilec vseh akcij in usklajevalec vseh prizade- vanj tudi drugih družbeno- političnih organizacij. Tu se srečujejo in tu uskla- jujejo svoja stališča. Zato je osnovna celica dala de- legata družbeno politične- ga zbora prav tu, v Socia- listični zvezi. Da pa bi SSDL lahko imela takšno vlogo in daja- la delegatom osnovo za njihovo uveljavljanje na sejah zbora, mora pozna- ti delovni program zbora in občinske skupščine. Ta- ko bo lahko tudi svoje de- lo uskladila z obravnava- njem vprašanj, ki prihaja- jo na dnevni red zbora ali občinske skupščine. Ta oaiova pa tudi zah- teva, da je sleherni dele- gat družbenopolitičnega zbora aktivni družbeni de- lavec, da je v središču druž- benih dogajanj in tam, kjer se oblikujejo stališča do vseh pomembnih druž- benih vprašanj. V kolikor ni član konference občin- ske organizacije SZDL, mora takim sejam prisost- vovati oziroma delati v drugih ustreznih oo-ganih SZDL. Razprava na seji druž- benopolitičnega zbora pa je osvetlila še nekatere druge probleme. Povsem na mestu je bila zahteva, da naj se poslej zbori ob- činske skupščine v Mo- zirju sestajajo le na loče- nih sejah. To priporočilo že uveljavljajo. Prav tako so podprli pobudo, da naj bi čim prej izpopolnili ob- činski statut in v njem ja- sneje začrtali vlogo in de- lovni obs^ družbenopoli- tičnega zbora. Beseda pa je tekla tudi o obveščanju delegatov in drugem. MB IZ NAŠIH KOLEKTIVOV 1NGR.\D: SKRINJA PRI- TOŽB IN PREDUKiOV ТШ BLAGAJNA VZAJEM- NE POMOČI — v obeh primerih gre za pobudo, ki jo je sprejel kolektiv samoupravne delovne skup- nosti skupnih služb. V skladu z delavnim načrtom komisije za delovni nadzor so pri vbodu v upravno poslopje namestili skrinjo, kamor naj bi člani tega dela In^radovega kolektiva oddajaii pismena vpraša- nja, iMitožbe, predloge in drujfa mnenja na dogaja- nja in probleme v kolekti- vu. Vabijo, da bi bili vsi ti prispe\'ki podpisani, kajti do anonimnih bodo zavzeli nekoliko drugačno stališče. In še to — naj bi šlo za resno obravnavo perečih vprašanj! Pobuda skupnih služb naj bi bila J^led tudi drugim samo- upravnim enotam v In- gradu. Vrh tega so se skupne službe Ingrada odločile tu- di za ustanovitev blagajne vzajemne pomoči, ki bo organizirala varčevanja In razvijanje solidarnosti med člani in to v obliki posojil In drugih oblik denarne pomoči. Obratna sredstva blagajne vzs^jemne pomoči bodo denarni deleži njenih čJanov. Gl^^SnX) KOLEKTIVA NIVO — Z oznako letnik I., številka 1, je te dni izšlo glasilo podjetja za urejanje voda »Nivo« v Celju. Rodila ga je zahte- va po boljšem obveščanju ne samo članov delovne sioipnosti, marveč tudi uporabnikov voda, finan- cerjev del za urejanje vo- da, investitorjev itd. Zato prvi pcrispevek govori o delu kolektiva. V tem za- pisu direktor im. Niko R^č odgovarja na ured- nikova vprašanja. Sicer pa pišejo o delu poslovnega odbora, o programu letoš- njih del, itd. Zelo zajetna je špoiAna rubrika, kar kaže, da je ta aktivnost med člani kolektiva moč- no razširjena. FOTOLIK — Te dni »o končali manjša preuredit- vena dela v Fotolikovi tr- govini na Tomšičevem tr- gu. Navzlic temu, poslo- valnice niso zaprli. Delo je potekalo naprej v nez- manjšanem obsegu, četu- di je bil začasni vhod v poslovalnico iz veže. ŽALEC RES USPEŠNO v F>onedeljek je büa na Polzeli 29. seja izvršnega sveta skup>ščine občine Žalec. Eîna izmed osred- njih točk seje je veljala poročilu uprai^ega odbo- ra sklada za obnovo in izgradnjo šolskih stavb v letih 1968 do 1975. Prav na tem področju so bili Ч žalski občini v «adnjih letih doseženi izredni re- zultati. Za ilustracijo naj povemo, da v vsem tem času ni bilo leta, ko ne bi zgradili vsaj ene telovad- nice, da graditev šolskih poslopij in njihove obno- ve sploh ne omenjamo. Iz- vršni svet je zaradi tega sprejel sklep, da podelijo priznanja članom uprav- nega odbora sklada, pro- jektantom in nadzornim organom, izdali pa bodo tudi posebno spominsko knjigo za vse občane, v kateri bd opisano vse, kar se je naredilo na področ- ju šolstva v žalski obči- ni v preteklih letih. Knji- ga bo opremljena s sli- kovnijn materialom. V nadaljevanju seje so sprejeli tudi sklep, naj bi pričela Delavska uni- verza v Žalcu s svojim rednim delom že nasled- nje šolsko leto. Zadnja točka je obrav- navala razgrnjenje zazidal- nega načrta za industrij- ski kompleks Fercralita Ža- lec. V zvezi s tem so opo- zorili, da je urbanistični načrt Žalca skrajno nepri- meren. Sprejeli so sklep, da je treba čimprej nare- diti revizijo urbanistične- ga načrta Žalca, zlasti z vidika industrije in drugih institucij ter prometa. Do- kler pa sprememba ne bo napravljena, bo o lokaci- jah, ki so nesporne, odlo- čal izvršni svet. JANEZ VEDENIK PRAZNIK MK Mladinska knjiga. Njenih tride.set let. Jubilej je počastil tudi celjski iiolektiv. Vendar na svojstven način, lepo in z de- lovno zmago. Na dvorišču za trgovino na Stanetovi ulici je trgovuia na veliko dobila nove oziroma preurejene prostore. Vsega skupaj 150 kvadratnih metrov in vendar v njih nad 3500 izdelkov, ki so na voljo številnim kupcem. Načrtovalci in izva- jalci del so imeli posrečeno roko. Prostori so takšni, da je v njih delati užitek. Kljub dvorišču, ki pravzaprav kazi novo pridobitev. In vendar, delovni pogoji so zdaj povsem drugi. Prav gotovo bodo imeli svoj vpliv na poslovne rezultate. Kolektiv trgovine na veliko celjske enote Mladinske knjige je slavil. Priznanje je dobil kot celota, prav tako tudi nje^fov vodja Franc Orovič. Ureditev trgovine na veliko pri celjski enoti Mladinske knjige je šele prva faza v zahtevnem In lepem investivršine je izvršni svet sprejel novo tari- fo, ki je 60 din za kvadratni meter povr- šine. Ta cena je za- časna. Izvršni svet je namreč sprejel pred- log, da naj bi še en- krat ocenili strukturo cene in šele zatem sprejeli dokončno ta- rifo. Za odvoz smeti ve- ljajo naslednje nove cene: za gospodanj- stva zavode in usta- nove 0,25 din za kvad- ratni meter mesečno (doslej 0.20 din) ter za gospodarske orga- nizacije 0,28 din (do- slej 0.25 din). Za iz- praznjevanje greznic in odvoz fekalij bo treba poslej plačati 170 din za eno cister- no (4 kub. metre). Ta- rifa za kanalščino pa je 1.40 din od kubič- nega metra vode. KAJ KAZE ANALIZA GOSPODARSKEGA KRIMINALA PISE: I- LÜDVIK H VIDMAR ^ Gornja preglednica- temelji na izrečeni kazni zapora do 3 let FK) posamdčmh raaponih in pri katerih smo ugotavljaild, koiliko je bMo pogojnih obsodb pri takšnih zaporadh kaznih. ()čiitno je, da зе je pri okrožnem sodišču ta delež od leta 1972 zvišal in je leta 1974 že dosegel 57,1 %, napram letu 1972, ko pri teh zapornih kaznih m büa iarečena nobena pogojna obsodba. V ce- loti se tudi tu pogojnost teh obsodib v letu 1973 pre- makne navzgor v tem smáslu, da se sikladno pomakne navTigor do meje izrečenega zapora 12 mesecev. Pri tem pa je očitno miočan vpliv občinskih sodišč pri tem pomiku. Pri posamezaiih občinskih sodiščih je ta situacija različna. Več pogojnih obsodb kot neipogojnih imata Šoštanj in Cîeilje, dočim imajo ostala občinska sodišča skioraj vse pogojne obsodbe pri teh vrstah kaani. Ti podaitki poitrjiujejo predhodne ugotovitve o dolo- čenih premikih kaznovalne poütike v letih 1972—1974 in ta preandik nd enoten, taiko xa okrožna, kot občanska sodiLŠča, aimpak ugotavljamo določene p>osebnosti. Varnostni ukrep kot eden od kazalcev celotne kaz- novalne politike ima pri deiležu pravnomočno obsojenih oseb glede na obsojence v gosipodarskem kriminalu tildi različen delež. Vamostm ukrep Sodišča 1972 Í1973 1974 Ok. Ob. Sik. Ok. Ob. Sk. Ok. Ob. Sk. Skup. obs. 6 5(2 56 14 42 56 7 37 44 158 Izrečen ukrep 4 7 И 6 T 13 — 5 5 29 Skup>aj % od vseh 06,6 13,3 18,9 42,8 16,7 23,2 — 13,5 11,4 18,4 obs. Očitno je, da je bil varnosti ukrep najbolj uporab- ljen leta 1973, v skupnem številu 23,2 odst., od t^a pri okrožnem sodišč« kar v 42^ odst. vseh obsojencev v zadevah gospodarskega kriminala, na kar leta 1974 zopet pade in pri okrožnem sodišču sploh ni uporab- ljen. Od občinskih sodišč je ta likr^ največ uporabilo občinsko sodišče v CJelju, ostala sodišča so ga upora- bila po enkrat v treh letih, občinsko sodišče Sloven- ske Konjice pa ga sploh m uporabilo. Uporaba varnostnega ukrepa dopolnjuje predhodne ugotovitve o kaznovalni politiki in ugotovitev o določe ná zaostritvi v tem obdobju, ki že upada ter razliki med okrožnim in občinskimi sodišči. ZAKLJUČKI 1. Kljub skromnim podatkom in manjši časovni se- riji ne bo odveč, če domnevamo nekatere zaključke, ki vsaj objektivno iahajajo iz predhodnih pokazateljev: Gibanja zadev gospodarskega kriminala v deležu vseh zadev in pravnomočno obsojenih oseb v zadevah go- spodarskega kriminala, ki so bile obravnavane pred sodišči celjsk^a okrožja, kaže vpliv določenih momen- tov v letih 1972-73, ki pa je nato popustil v latu 1974 in celo dosegel najnižjo stopnjo; 2. pravnomočno obsojene osebe iz gospodarskega kriminala so bile zaposlene pretežno na nevodilnih delovnih mestih, večinoma so imele osnovno šolo ter delno sminjo izobrazbo, delež povratka je minimalen, posebej specialnega povratnika; 3. kaznovalna politika, vzeta v tistem pojmovanju, ko govorimo o ostri kaznovalni politiki, kaže: a) v izrečenih kaznih določen premik navzgor le v letu 1973, na kar se meja zopet zniža; b) po^jnoist obsodb v glavnem narašča proti letu 1974 in se te največkrat izrekajo pri kratkotrajnih zapornih kaznih; c) znani politični dogodki niso našli radikalnejših ali celo drastičnih odrazov v kaznovalni politiki sodišč celjskega okrožja, so pa našU določen odmev, kar la- hko govori samo v prid Individualizaciji kazni; d) upoštevajoč samo obravnavane 3 osebne faktorje (povTBtek, delovna mesta, izobrazba) lahko domneva- mo še v nadalje takšno individualizacijo kazni in torej ustreznost kaznovalne ix)litike, seveda z izjemami, po- sebej, če ugotavljamo padec kriminalitete na tem po- dročju; e) uporaba varnostnega ukrepa kaže ravno tako ustreznost in skladnost v gibanju z izrečenimi kaznimi in obravnavanimi storilci, ter celotne kaznovalne po- litike. PREDLOGI Takšni zaključki dovoljujejo morda samo uporabo predlogov za ravnanje in razpravo v ustreznih krogih: 1. morebitno kritiko o mili kaznovalna politiki na območju okrožnega sodišča v Celju je treba vzeti z rezervo, ki verjetno nima trdne podlage, kajti očitno je, da je gospodarska kriminaliteta nizka, kriminalna populacija pa ne kaže izrazitih odstopov od standardne ustrezne populacije; 2. sodišča prilagajajo kamovalno politiko generalni in specialni prevenciji, namenu kaznovanja, upošteva- joč pri tem načela individualizacije kazni tudi v tej sferi kriminala, kar so sicer zakonite zahteve; 3. družba mora izkazovati sodiščem ustrezno me- ro zaupanja in ne sme podlegati trenutnim ^фUvom neosveščenih posameznikov, ki lahko takšne ali dru- gačne primere posplošijo na celotno sfero gospodar- skega kriminala; 4. poseben vpliv in nalogo imajo sredstva obvešča- nja in informiranja, ki lahko izredno močno usmerja- jo javno mnenje, zato morajo ta sredstva odigrati vlo- go objektivnega, nepristranskega in obzirnega infor- matorja, ne pa vlogo sodnika; 5. vsestranski vpliv pravilnega delovanja družbeno poUtičnih organizacij in razvoj samoupravnih odnosov v organizacijah združenj dela s krepitvijo samoup- ravne delavske kontrole lahko doprinese k pravilni in uspešni obravnavi gospodarskega kriminala kot mo- čan faktor prevencije in profilaktičnega delovanja. Op.: Pri analizi je bila uporabljena omenjena študi- ja prof. dr. p. Kobeta, ki je bila objavljena v RKK, Ljubljana 1974 št. 4, str. 247—2(53. št. 20 — 22. mal 1975 NOVI TEDNrK — stran 7 NOVI TEDNIK MED DELEGATI ŠENTJUR STANE KOKELJ DELOVNA AKCIJA V MATKAH NE SPIMO! STORITI VEČ Delamo radi Prijetno je kramljati s človekom, ki zna skozi preprost pogovor nanizati mnogo zanimivega. Slavko Slejko, predsednik Občinske konferen- ce ZSMS Šentjur je eden izmed njih. Vse, kar se vrti okrog dela in načrtov mladih in o last- nem delu, pravi: »Mi mladi . . .« Ko s Slavkom klepetava o mladih iz šentjurske občine, o njihovem delu, načrtih in željah, je po- govor nanesel tudi na 9. kongres slovenske mladi- ne. Na vprašanje, kako teče delo in kako je us- merjeno po kongresu, je Slavko odgovoril: »Dela- mo!« že pred samim kongre- som smo šli v reorganiza- cijo celotne mladinske or- ganizacije v občini. To smo naredili po postopku evidentiranja, kandidira- nja in seveda volitev. Lah- ko povem, da smo z na- šim delom po kongresu dosegli že več lepih re- zultatov, predvsem pa skušamo za delo v našo organizacijo pridobiti čim- več mladincev, tako na terenu, delovnih organiza- cijah in šolah. Mladi na terenu se v naši občini največ ukvarjajo s kultur- nim delom, športom, z delovnimi akcijami in po- hodi, nekoliko manj pa s političnim delom; prav zadnjemu pa bo treba na- meniti več pozornosti. Za- dali smo si nalogo, da je treba čimveč mladih izo- braziti, da bodo posamez- niki sposobni voditi delo na svojem področju. — In kaj ste naredili za izobrazbo mladih? 10 mladih iz naše ob- čine se je udeležilo štiri- dnevnega seminarja na Pohorju, ki smo ga orga- nizirali skupaj z ObK ZSMS Šmarje pri Jelšah, ha katerem so poslušali več zanimivih tem. Med drugim o religiji, vlogi mladih v ZK in v SZDL kot splošni enotni fronti vseh naprednih sil in v krajevni skupnosti. Pri- dobljeno znanje bodo ti mladinci potem s pridom prenašali med mlade v svojem okolju. — Ali se boste tudi le- tos udeležili delovne ak- cije »Kozjansko 75«? Priprave na to akcijo, ki je nadaljevanje lanske in predlanske, so v pol- nem teku. žal pa se nam prav tu zatika, kajti mla- di so bolj zainteresirani za delovne akcije, ki bo- do letos * tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji, kajti tako bi jim bila da- na možnost, da bi si ogle- dali druge, bolj oddalje- ne kraje. Letos bodo stek- le delovne akcije tudi v Brkinih, Suhi krajini in v Srbiji, kjer imamo po- brateno občino ' Užičko Požego. V to občino bo- mo poslali nekaj najbolj aktivnih in delovnih mla- dincev, v zameno zanje pa bo prišlo nekaj mla- dincev na Kozjansko. MATEJA PODJED Pogoste razprave o me- stu in vlogi družbeno po- litičnega zbora v našem skupščinskem sistemu do- kazujejo, da ta zbor ne deluje še tako, kot bi mo- ral. In da delegati tega zbora še iščejo različne poti svojega dela. Dose- danje izkušnje namreč ka- žejo, da so delegati druž- beno političnih zborov pri svojem delu osamljeni, da jim le redko priskočijo na pomoč organizacije, katerih delegati so. In da bi še bolj podrobno spo- znali težave delegatov te- ga zbora ter se seznanili z njihovim delom, smo poprosili za pogovor pred- sednika družbeno politič- nega zbora skupščine ob- čine Slovenske Konjice, Staneta Kokelja. NT: Kako ocenjujete enoletno delo zbora, ka- terega predsednik ste? Stane Kokelj: Težko je podati oceno enoletnih iz- kušenj in dela družbeno političnega zbora, saj še vedno razpravljamo o mestu, ki naj bi ga imel ta zbor v našem skup- ščinskem sistemu. Sicer pa teče delo našega zbo- ra v okviru sej občinske skupščine. Na njih naj- pogosteje . obravnavamo predloge, o katerih od- ločajo vsi trije delegatski zbori in doslej je naš zbor samo enikrat raz- pravljal in odločal samo- stojno. No, na sejah skup- ščine vse pogosteje opa- žamo, da je udeležba de- legatov družbeno politič- nega zbora skromna. Ne bi mogel reči, ali je te- mu kriva neodgovornost delegatov ali pa njihova vsestranska družbeno po- litična angažiranost. Dej- stvo pa je, da tako izo- stajanje hromi delo na- šega zbora. NT: Kako pa se dele- gati povezujejo s svojo delegatsko bazo? Stane Kokelj: Očutek imam, da delegatska baza ni dovolj aktivna in da ne usmerja dovolj delegate pri njihovem delu. Tudi sam sem delegat Sociali- stične zveze, toda še nik- dar se ni naša delegacija sestala in obravnavala do- ločen predlog. NT: To pomeni, da sa- mi odločate v imenu ce- lotne delegacije? Stane Kokelj: Res je. Na skupščini delegati na- šega zbora največkrat za- stopamo svoje stališče in ne stališče delegacije. Morda je temu tako tudi zato, ker delegacije me- nijo, da lahko o predlo- gih, ki smo jih doslej ob- ravnavali na sejah skup- ščine, odločamo sami. Me- nim tudi, da je naša de- legatska baza nekolikanj drugačna kot tista v de- lovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih in da moramo tudi to dej- stvo upoštevati pri oceni, ki jo dajemo za delova- nje našega zbora v pre- teklem letu. NT: In kaj storiti, da bi bilo delo delegatov va- šega zbora boljše? Stane Kokelj: Menim, da bi morala delegatska baza veliko bolj usmerja- ti delegate pri sprejema- nju odločitev, kot je to delala doslej. Zato ne bi bilo narobe, če bi delega- cije vsaj nekajkrat letno poklicale svoje delegate in se pomenile z njimi o delu, o stališčih, ki naj jih zastopajo. Menim, da bi bila to spodbuda dele- gatom za nadaljnje delo, saj bi čutili, da nekdo o njih razmišlja in da pri svojem delu niso osam- ljeni. Prepričan sem, da bi morale družbeno poli- tične organizacije le stori- ti nekaj več za delegate, ki jih zastopajo v skup- ščini. DAMJANA STAMEJČIČ MOZIRJE PREVELIK OSIP Bila je povsem nonnal- na reakcija. Delegati druž- benopolitičnega zbora ob- činske skupščine v Mo- zirju so malce čudno iz- gledali, ko so dobili v po- nedeljek, 19. maja letos v obravnavo poročilo o delu osnovnih šol v šol- skem letu 1973—74. Zakaj tako pozno in kaj naj na- pravimo zdaj, da bi mor- da vplivali na morebitno izboljšanje stanja, na re- šitev problemov itd., so se spraševali. Vprašanja, ki so zahte- vala tudi odgovore. In pr- vi je bil, da morajo tak- šna in podobna poročila prihajati na seje zbora do- sti prej, še zlasti, ker morajo osnovne šole že septembra posredovati vsa p>oročila o minulem šol- skem letu. Navzlic tej zapoznelosti so se vendarle ustavili pri številkah, problemih. Ce so bili po učnem uspehu v osnovnih šolah v mo- zirski občini v minu- lem šolskem letu na tret- jem mestu v regiji, so v osipu obtičali povsem na dnu. Podatek, da je bil osip v minulem letu kar 34,7 %, je naravnost po- razen. Zakaj? Kako? Mor- da oziroma prav gotovo tudi zavoljo tega, ker ima- jo premalo oddelkov po- sebne šole. Ob tej ugoto- vitvi se je porodila tudi zahteva, da bi morali na- praviti več za ustanavlja- nje oddelkov p>osebne šo- le. In še nekaj. Učitelji so dobili posebno priznanje za svoje delo. Izrekel ga je tudi predstavnik zavoda za šolstvo. Navzlic temu pa je stanje takšno, da kliče po obravnavi in re- ševanju. Zlasti boleč je beg prosvetnih delavcev v močnejša središča, v oko- lja, kjer so delovni pogo- ji boljši in bržčas tudi nagrada za delo. Zaskrb- ljujoče je dejstvo, da od- hajajo iz odročnih krajev. da je v občini vse manj učiteljev matematike, fizi- ke, tujih jezikov, učiteljev za razredni pouk itd. Razprava o teh proble- mih je opozorila, da bo treba temu primerno vo- diti štipendijsko politiko. Pa ne samo to. Boleče je še pomanjkanje stanovanj pa je še, kako je z de- lovnimi pogoji, še zlasti, ker učiteljev primanjku- je, kako z nagrajevanjem tega dela in slično. Delegati družbenopoli- tičnega zbora pa so dali na svoji osmi seji, v po- nedeljek, 19. t. m.. Še eno hvaležno pobudo. Poroči- lo o delu osnovnih šol naj razpravljajo tudi v okviru krajevnih skupnosti. Po- vezanost krajevne skupno- sti s šolo je večja, bolj neposredna, zato bo tudi razprava v takšni sredini lahko dala ustrezne re- zultate. MB Mladi iz Prebolda še vedno pridno delajo. Pred kratkim so se odločili, da bodo vsako soboto odšli pod Reško planino, kjer je še v&liko dela z urejevanjem okolice planinskega doma. Ko smo jih vprašali, zakaj so tako prizadevni, nam niso vedeli povedati, amipak so odgovoriü, da čutijo odgovornost do prebivalcev Marija Reke, p>a tudi Prebolda. Sicer pa preberimo, kaj so nam povedali nekateri izmed udeležencev de- lovne akcije. MIRAN NOVAK: »Prvič sodelujem na delovni ak- ciji in sem nad takim de- lom navdušen, še bom sod€(lovai, saj sem spDczaial, da lahko s svojim delom nekaj prisp^evam za nap- redek svojega kraja in vse naše družbe. Delo je bilo sicer zelo naporno, ker pa se mi mladi iz Prebolda med sabo raaumemo in smo dobre volje, smo . tu- di napore zlahka premaga- li. Vseeno pa mislim, da tu v Reki ne bi nikdar delali, če v Preboldu ne bi bilo Adija Vidmajerja, ki mu mi mladi zaupamo in radi delamo, če nam on to reče«. MARKO ŽELEZNIK: »Zakaj sem prišel pod Reško planino? Imam prosto soboto in se mi je zdelo čisto v redu, če grem pomagat ne samo prebivalcem te partizanske vasice, pač pa tudi pre- boldskemu planinskemu društvu. Take delovne ak- cije so kar prijetne. Res je, da moramo trdo de- lati, vendar humor poma- ga in nekako kar ne čuti- mo, da bi bili utrujeni. Ko je konec delovne akci- je, se še v planinskem do- mu nekoliko razrvedrimo. IRENA NAPOTNIK: »Mislim, da je današnja akcija kar uspela in da bomo še radi prišli, ško- da, da ni bilo več predstav- nic »šibkejšega spola«, še veliko je mladih deklet, ki bi prav gotovo rade pri- šle, treba jih bo le pri- tegniti. Mladi smo se tu- di odločili, da današnja akcija ne bo zadnja, in če bo šlo vse po sreči, jih bomo skušali pripravljati vsako soboto«. JANKO NAPOTNIK: »Dejavnost mladine v Preboldu je zelo pisana. V zadnjem času posveča- mo tudi precej pozornosti kulturnemu življenju v kraju. Uspešno dela sek- cija mlEidih literatov. Prav tako mladi izdajamo sfvo- je glasilo, ki je namenje- no predvsem literarnemu ustvarjanju mladih pre- boldčanov. številko so že mnogi pohvalili, bilo pa je tudi nekaj kritik, ki so bi- le bolj ali manj upravi- čene. MISO EBERLINC: »Da- nes smo urejevali zadnji odsek ceste do planinske- ga doma in smo kar pre- cej naredili, pri tej delov- ni akciji nas sodeluje ok- rog dvajset in mislim, da smo lahko z odaivom mla- dih zadovoljni. Vemo, da sama okolica doma še ved- no ni tako urejena, kot je treba, zato nas v bcxiočno- sti čaka še kar precej de- la. Sodelujem p>a v glav- nem zaradi tega, da bi s svojim delom dokazal, da ni vsa dejavnost mladih skoncentrirana zgolj na posedanja v lokalih. JANEZ VEDENIK i 8. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; Konus V poletu dela Minuli teden so pred to- varno Konus v Slovenskih Konjicah odkrili sodobno plastiko, delo akademskega kiparja Vasilija četkovica. Plastika pred tovarno ni na- stala slučajno ali čez noč, kot teriMi pravimo, ampak je Mzultat dela in sodelovanja gospodarstva s kulturo. Gre torej ca ÜVO vez med nepo- srednimi proizvajalci, ki «etvarjajo sredstva, in med ustvarjalci duhovnih dobrin. TucK ni naključje, da je ta plafitika zrasla ravno pred Konusom. V kolektivu, kjer Js dobro razvito samouprav IJanje, kjer so dobre zasnove ssa d^ družbenopolitičnih ocganđzac^ in vseh drugih (tnižbenlh struktur, ni težko imjti ixx&luh za »podaljšanje« I^reib Slovekovega duha. To {m Je kultura, točneje umet- nost. Tega se je pri svojem (tolu nedvomno zavedal tudi evtor plastike, ki je moral najti sozvočje med napori fizične In intelektualne nara- ve v končnih proizvodih kombinata Konus. Tudi vi- zija delavcev izpred osemde- setih let je v strukturi pla- stike, ki je sodobçn simbol Msti, poleta dela. Plastika nosi ime »Jedro«, ki izhaja ias vsebine dela vseh, ki so kakorkoli pripomogli, da ta estetski simbol krasi pročelje tovarne kot spomenik delu in misli. Težko se je opredeljevati Ökoli inspiracij skega momen- ta pri kiparju, ki je uspešno realiziral spomenik. Tisto svetleče jedro v samem dro- bovju plastike je kot oko, ali misel, je atom, je mikro- organizem, je svetovni nazor, je filozofija, je iskra varil- nega aparata, je otrokova predstava sonca, je mesečni dohodek delavca, je družbeni standard, je solza radosti, je trebuh in je svet, vesolje, v katerem živimo. Sodobna likovna izpoved terja veliko poguma. Zato, ker mora eliminirati veliko elementov v svoji zgradbi, da bi celota lahko dobila svoj dokončni izraz, prav in res. Morda se zdijo komu sodob- ne likovne tvorbe nerazum- ljive. Toda takšno gledanje je v nekem smislu »linija najmanjšega odpora«. Estet- ski simbol, ki je kreativno delo duhovnega obeležja nad fiziološko podobo plastike. Povezan je z vsebino dela v tovarni, povezan je z vsebi- no dela vseh delavcev. Kaj- ti, četudi je simbolika, se ne sme za nobeno ceno zapirati v preveliko votivnost, ki naj- večkrat umetnika veže v svo- bodni misli in realizaciji ide- je. Tovarna Konus se je z mo- derno plastiko pred svojim pročeljem pridružila tistim tvorcem »vsega dobrega«, ki se zavedajo, da je ob dobrem kosu kruha potrebno še kaj več. Danes smo še priče, ko ponekod ne morejo do tega spoznanja in vlagajo denar v enodnevne nesmisle po- trošniške družbe. Spomenik delu pred Konusom pa je najboljši dokaz, kako lahko delovni kolektiv z razvito sa- moupravi j alsko sredino trez- no in z občutenjem zahteva nekaj več. Nekaj, na kar so lahko ponosni, nekaj, kar je umetniku bilo v oporo pri njegovem delu, da se je lah- ko likovno izrazil v širokem zamahu sodobnega ustvarjal- nega zanosa. Plastika je kovinsko delo, iz že znanih odkovkov iz Žreč in svetlečega jedra, ki je zgrajeno iz nerjavečega aluminija. Stoji na beton- skem podstavku na zelenici desno od vratarnice pred to- varno Konus. DRAGO MEDVED NOVA PRIDOBITEV GEUA BLAGOVNA HIŠA KúíliM otvoritev 2. junija SLG Osnove rèpertoarja Regperboar Slovenskega ljudskega gledališča v Celju m, leto Ш&Чб, torej za novo gledališko sezono, je ok- virno že znan. Gledališče je pri izboru del upoštevalo predvsem njihovo komunikativnost, pa vsebinsko in idejno dostopnost najšdršemu občinstvu. Uprizoritve naj bi pomagale krepiti socialistično samoupravno za- ve«st obiskovalcev gledališča. V repertoarju je dana preitoost slovenskim delom. V počastitev 30-letnice pa bodo v SiLG Celje pripravili poseben recital. V letu lere celjsko gledališče ne more prezreti 100-letnice CaaAarjevega rojstva, zato so v program uvrstili farso pohujš^e v dolini šentflorjanski. V okvirni program gledališke sezone 1975-76 pa so Se HibraU tale dela: Wiliam.Shakespeare: Ljubezni trud saman (komedija), Franc Skofič: Gospod s Preseka (ljudska drama), Müiaü Bulgakov: Zojino stanovanje (komedija), Henrik Ibsen: Peer Gynt (dramatizirana pravljica), Alfred de Musset: Lorenzanccio (tragedija), Padil Hadžič: Hitler v partizanih (komedija), Vinko Bitenc: Ugasle lučd (drama), Josip Vošnjak: Premo- gar (socialna drama), Jean Giradoux: Rusalka (ko- medija), Vitomil Zupan: Stvar Jurija Trajbasa (ljudska drama) in pravljica za otroke Vitomila Zupana Mesto issoibilja. O prvem, grobem osnutku predvidenih del v progra- ПШ SiLG Celje je bila v ponedeljek seznanjena tudi ideološka komisija medobčinskega sveta ZKS Celje. Giledališče namreč želi, da bd se v oblikovanje rej>erto- arja vključilo več družbenih dejavnikov — politične organizacije, kulturne skupnosti, kulturni animatorji in gledalci. Zato bodo o osnutku repertoarja m o nje- govih idejno-estetskih izhodiščih razpravljali v prihod- n(jdh dneh. v Šentjur KULTURNI TEDEN USPEl Šentjur je tokrat potrdil tisto staro privilo — da če nekomu v pravilni obliki po- nudiš določeno dobrino, jo tudi sprejme. S tem ga tudi vzgajaš in pridobivaš za do- jemanje novih dobrin, za širjenje obzorja. Nedvomno gre zasluga za uspešno rea- liziran Kulturni teden v Šent- jurju šentjurski kulturni skupnosti. Ker to je bila le- tos prva taikšna kulturna ma- nifestacija. Res je razvese- ,ljivo še nekaj: levji delež programa je namreč izpelja- la mladina šentjuTske ob- čine in tako dokazala uspeš- nost svojega delovanja v iz- venšolskih aktivnostih pa tu- di v delu samega šolskega programa. Ker smo celoten spored kulturnega tedna že objavili, ne bi še enkrat na- števal vseh nastopjočah. Po- udariti velja le-to, da so vsi, brez izy^ne, ki so sodelovali v šentjurska kulturnem ted- nu (upamo da bo to postala tradicionalna prireditev), po- kazali kar največjo mero znanja in zagnanosti. Pred- vsem šolska mladina je po- kazala pripravljenost delati. Zato je organizacija kultur- nega tedna dala pomemben rezultat; pokazala je, kako so ljudje pripravljeni delati, kako je mladina dojemljiva za kulturno delo in življeanje. To pa je zelo pomembna iigotovitev in zato gre velika zasluga kulturna skupnosti, da je kulturni teden pripra- vila. Zato bi bilo tudi škoda, če ne bi kulturni teden po- stal tradicionalna prireditev. Mislim, da uspeh letošnjega ne zanika te možnosti. DRAGO MEDVED sk / / Mladinski pevski festival v Celju SPORED KONCERTOV FESTIVALA 39. V. dO 1. VI. 1975 29. 5. ob 17. uri — otvoritev razstave glasbene literature v Muzeju revolucije ob 19.30 - SLAVNOeTNI KONCERT — (OTVORI- TEV FESTIVALA 30. 5. ob 10., 16., 19.30 — tekmovanje jugoslovanskih mla- dinskih zborov 31. 5. ob 9. uri — POSVETOVANJE glasbenih pedagogov Jugoslavije v Pionirskem domu ob 16. in 18.30 — MEDNARODNO TEKMOVANJE mladinskih zborov 1. 6. ob 9.4i5 — POVORKA mladinskih zborov ob 10.30 MNOŽIČNI KONCERT zidruženih mladin- skih zborov celjske r^je na Muzejskem trgu ob 15. in 17. uri — MBDNAiRODNI KONCERTI ob 19.30 — ZAKLJUČNI KONCERT, Podelitev odli- čij, Zaključek festivala Vsi koncerti bodo v Narodnem domu. Rezervacija in prodaja vstopnic pri »Izletniku«, Stanetiova ulica. Mešani mladinski zbor »ZESPOL PIESNI DAW- NEJ«, Czçstochowa, polj- ska (Stara pesem) je bil osnovan 1. 1970. Ustanovi- telj in umetniški vodja je Wlodzimierz Krawczynski. V petih letih svojega ob- stoja je zbor priredil pre- ko 250 koncertov v češko- slovaški, v NDR, Danski in Finski. Svoj repertoar je izvajal za poljski radio in televizijo. Nastopil bo na mednarodnem tekmo- vanju v okviru celjskega festivala, sodeloval bo na mednarodnem koncertu v nedeljo, i. junija v Narod- sk/ / nem domu, nekatrih krajih izven Celja. Rezervirajte si vstopnice pravočasno pri IZLETNI- KU v Stanetovi ulici 2. E. K. §t. 20 — 22. ma] 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 Mladi likovniki s Planine „Hribovci", a umetniki o mladih likovnikih osnovne šole Planina pri Sevnici smo pisali nekaj malega že lani. Najbrž tudi pred njimi niso bile takrat v bodočnost zarisane tako svetle poti, kot jih hodijo danes. Likovni krožek na šoli vodi slikar in likovni pedagog Goce Kalajdžiski že dve leti. Pravzaprav kratko obdobje za likovno vzgojo, ki terja celovito in povezano večletno delo z mladimi. A kljub temu so uspehi že doseženi, celo proti vsem pričakovanjem. Uspeh, to pa je tudi edina nagrada, ki jo mladi pionirji na Planini dobijo za svoje delo. In zadoščenje v delu, ki terja od njih marsikatero uro prostega časa in peš hoje v šolo. Kako da je neka čudna, nevidna moč v tistih čudo- vitih, s hribi in gozdovi pre- predenimi predeli Kozjanske- ga. Ta moč se potem seli v kri tistih ljudi, ki žive že v lepih in sodobnih hišah, z velikimi okni in svetlimi prostori. Majhne kočure se vse bolj umikajo v zanimive zgodbe preteklosti, vse manj jih srečujemo v vsakdanjem življenju, čeprav jih še vedno ne gre povsem zanikati. Iz teh in takšnih domov capljajo otroci v šolo. Večina se jih vozi s šolskim avtobusom. Toda če je ura likovnega krož- ka, potem zanje avtobus ne obstaja več. Sedejo v kabi- net in delajo. Potem 'hajd domov, čez grape in po ostri, razdrapani cesti. Tako po- jejo koraki iz dneva v dan. Sedem jih je. To so Anica Vertačnik, Tonika Leskovšek, Marjana Žibret, Nada Bo- horč, Francka Jazbinšek, Maj- da Gračner in edini fant — Janko Pajk. S svojimi spontanimi li- kovnimi stvaritvami nenehno dokazujejo, da dobro delajo, čeprav so z »neke hribov- ske Planine«, kamor' vodi strma cesta in od koder je njega dni revščina peljala ljudi v širni svet. Dokazujejo z delom, da je v njih srce in razum, da njihove roke, oči in veselje, zmorejo tisto, kar. zmorejo mestni otroci po velikih, večnadstropnih šolah, v mestih, ki imajo likovne galerije in muzeje na doseg roke. Mladi likovniki s Planine delajo tapiserije, ki že kra- sijo hotel Union v Ljublja- ni, veliko pa jih bodo še na- redili, da bo cel hotel op- remljen z njimi. Njihova de- la so tudi v ljubljanskem kinu Union, pa v Modni hi- ši, v Jugotehniki, Lek Ljub- ljana in še kje. Tudi v Zdrav stvenem domu na Planini in v Šentjurju. Toda to ni merilo njihove- ga uspešnega dela. Merilo so uspehi na prireditvah, ki so strokovno ocenjene in ki so ix)d pedagoškim vodstvom. Niso zaman dobili Kidričevo nagrado na temo »Pomlad v Kidričevem«, niso zaman zmagovalci šestega republi- škega srečanja pionirjev zgo- dovinarjev in likovnkov v Postojni — zlato plaketo si delijo z Laščani. Sodelovali so na razpisu Pionirskega li- sta »Ex libris«, dobili so dru- go republiško nagrado Ljub- ljanske banke in prvo nagra- do Ljubljanske banke Celje. Janko je zmagal na tekmo- vanju na temo »Varujmo okolje« . Letos so osvojili dve Kajuhovi nagradi v Šoštanju na tradicionalni razstavi slo- venskih osnovnošolcev. Sami pripovedujejo o svojem delu takole: Tonika Leskovšek: »Zelo rada rišem. Likovni krožek mi veliko pomeni, saj ne de- lamo klasičnih risb, ampak se vedno znova ukvarjamo z novimi tehnikami. Najbolj me navdušuje tapiserija. Zdaj delamo kolektivno delo — na razpis Ljubljanske banke Celje delamo tapiserijo. Do- ma sem z Lok pri Planini in kadar imamo likovni kro- žek, zamudim avtobus, tudi delavskega, pa nič zato. Li- kovni pouk mi pomeni več kot vožnja z avtobusom.« Marjana Žibret: »Tudi me- ni pomeni delo v likovnem krožku več kot vse drugo, že doma sem risala, a v šoli si znanje izpopolnjuješ. Tudi kolektivno delo je za- nimivo, ker drug drugega vzpodbujamo in iščemo re- šitve.« Janko Pajk: »Doma sem s Planinskega vrha in že doma sem vedno rad risal, toda tisto je vse po starem, delaš pač tako, kot vidiš na drugih slikah. V šoli pa s kolektivnim delom in pod vodstvom tovariša učitelja zveš kaj novega, spoznaš novo tehniko, nov način de- la in vse to ti daje misliti in začneš sam iskati dalje.« Goce Kalajdžiski: »Na tej osnovni šoli učim že več let. Likovni krožek vodim šele dve leti. Prej je bilo malo denarja, pa tudi drugi po- goji dela niso bili najboljši. Moram' reči, da smo v zad- njem času prebrodili marsi- katero težavo, tudi nekaj več sredstev imamo, pa tudi ra- zumevanja je več. Ker smo že pokazali uspehe. Tudi mi s Planine nekaj pomenimo, če gremo kam na kakšno prireditev ali tekmovanje, nas včasih kot »hribovce« kar pomilovalno sprejmejo, ko pa odhajamo z nagrado, pa ni začudenju konca ne kraja. .. Hočem reči to, da ni bistveno važno, od kod so otroci. Važno je to, ka- ko lahko delajo v svoji sre- dini in kako znajo črpati iz znanja rezultate. Naši otro- ci so nedvomno zelo bistri in nadarjeni. Pogumni so v odločitvah, to pa je za li- kovnika važno. Prijetno je delati z njimi in nikomur cd nas ni žal nobenega trenut- ka, ko smo skupaj, pa če- prav so nekateri otroci da- leč doma.« Komentar skoraj ni po- treben. Potrebno bi bilo še več razumevanja za mlade likovnike, ki s svojim de- lom tudi opravljajo kulturno akcijo. To so bodoči obisko- valci razstav, gledaliških pred- stav in aktivni sodelavci dru- gih oblik kulturnega življe- nja. Zanimivo je tudi to, da so tudi pri drugih šolskih predmetih dobri. Vsekakor bi jim bilo tre- ba omogočiti vse oblike med- sebojnega sodelovanja z dru- gimi šolami. Z Domžalčani lepo sodelujejo. Vsako leto si izmenjajo razstave, na do- mači šoli pa pripravijo vsa- ke tri mesece novo. Menda se bodo pripravili celo za Jugoslovanski grafični biena- le pionirjev v Kostanjevici, radi pa bi sodelovali tudi na mali Groharjevi koloniji v škof ji LoM. Radi bi se še bolj spoznali s svojimi vrst- niki po Sloveniji. Da izme- njajo izkušnje in likovna de- la, vzpodbudne besede za svoje delo, ki naj ne ostane samo na stenah šole, ampak naj seže čez to mejo. Do vseh krajanov Planine, kjer so ti otroci doma, do nas vseh. BESEDILO IN SLIKI: DRAGO MEDVED Jubilej Vere Fišer- Pristovšek Pred dnevi je slavila svojo 80-letnico življenja znana celjska slikarka Vera Pristovškova. Na do- mu so jo obiskali pred- stavniki prosvetnega dru- štva» France Prešeren« in ji čestitali k visokemu ju- bileju. Vera Pristovšek namreč že veliko let Vodi likovno sekcijo pri dru- štvu in vzgaja mlade ta- lente. V eni prihodnjih številk NT l>omo objavili razgovor z jubilantko. Mladi iikovnild pred svojimi kiparskimi izdelki LETO VARSTVA SPOMENIKOV Celjska kapela Le malokdo je med nami, ki še ni slišal za slovito celjsko kaipelo v celjski župmij^i cerkvi. Bilo je okoli leta 1400, v času, ko so bili celjski grofje na višku svoje slave in moči. Takrat so že prebivali v svojem mestnem gradu, današnji šlandrovi vojašnici, in tako so se odločili, da si ob cerkvi pozidajo svojo lastno kapelo. Danes ne poznamo mojstra, ki jo je pxjzidal, niti mojstrov, ki so jo olepšali s kamnitnim okrasjem in poslikali s freskami. Vemo le to, da sodi kapiela, znana tudi kot Marijina kapela, med najlepše stvarit- ve naše viteške gotike. Stene so bogato kamnoseško okrašene, tako da ponekod delujejo kot čipka. Na stropu so naslikani angeli z orodji mučenja, cerkveni očetje in evangelisti. Vse poteze so mehke barve se- prelivajo, mojstrstvo raaodeva vsaka ix)teza čop^. In naposled je sredi kapele postavljen čudovit toarn- niten kip Sočutne, Marije z mrtvim Jezusom v naročju, ki ga je na začetku 15. stoletja izklesal neznan kipar. Kip je znan tudi zunaj naše domovine, saj je bil na znameniti razstavi, ki je bila pred leti v Salzburgu, ocenjen za enega najlepših. Posebej velja opozoriti na kamnitne pošasti, upodobljene -na stenskih konzolah. Tu nastopajo najrazličnejša mitološka bitja, vsako iz- med njih Pa ima svoj poseben ix)men. Vse te pisane sestavine so se v kapki zlile v skladno umetniško ce- loto, obenem pa so spomeniško vzorno urejene. Na sliki: Freske angela na oboku celjske kapele. I. S. S polic Studijske knjiènjice Taiiić I.j.: Tradicija i revolucija. Beograd 1972. S. 5698/4,ад. Horsliiian K.: Pleskarstvo za vsakogar. Ljubljana 197-1. S. 43234. Jurač J.: Strokovno i2obraž«>vauje grafičarjev na Slovenskem. V Ljubljani 1974. S. 43239. Kamin II., W. Sehweitzcr-Faust: Kuinint-nlar zu den Уег- kaufsveranstaUunt;en in Handel. Sonderveranstaltungen. 2. Überarb. u. erw. Aufl. Frankfurt/Main 1974. S. 43831. Destouches J.-L.: 1л mécanique des solides. Pari« 1»56, S. 24714/579. Demoion Le phosphore et la vie. Paris 1949. S. 34714/373. Despenjié: L.: Tokovi, proccsi 1 protivrečnosti rata. Beograd 1970. S. 16136/C6. Diwey J.: Dictioikary of Education. New York cop IMS. S. 3199.-». Desiwt .M.: Suverenitet u prostom iznad državne teritorije. Beograd 1966. S. 37870/22. Đeborin O. К.-. Der zweite Wcltkrteg. Militärpoliti.scheT AhröS. 2. Aufl. PH«rlm 1980. S. 22«).i. 10. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; DOGODKI CELJE: 20 LET »MODE« Kolektiv trgovskega podjetja Moda v Celju Je smoči 8 slav- nostnim zborom v dvorani duma Lug0!»l0vauske ljudske armade počastil ne samo trideseto obletnico zmage nad fa.^izmom, marveč tudi dvajsetletnico lastne delovne organizacije. (lovor o obeh jubilejih je Imel direktor Milan MedveSek, sicer pa so program izpopolnili še člani komornega moškega zbora ter recitator — član slovenskega ljudskega gledališča. Srečanje so izkoristili še za to, da so podelili najzvestejšim članom delovne skupnosti ustrezna priznanja. Tako so podelili 46 priznanj za desetlctiio in 19 priznanj za dvajsetletno zvestobo ko- lektivu. M. B. CELJE: MENTORJEV NI BILO Tik pred prvim majem je bila v Celju ustanovna konferenca mla- dili v Izobraževanju, kjer jc bilo izvoljeno tudi predsedstvo. Sprejet J« bil akcijski program, s katerim bodo skušali rešiti probleme, ki se čedalje bolj pojavljajo v šolstvu. 2al pa konferenca ni dosegla svojega namena. Kljub vabilu se ni odzval uiti eden mentor mladih, s tem pa se je dovolj jasno po- kazala neodgovornost do mladih, ki Je' niso pričakovali. Mentorji su mladim najbližji 'm bi jim morali priskočiti na pomoč v vsak№i trenutku. SAMO MIHEUN ŽALEC: SINDIKAT V VOJNIH RAZMERAH Danes popoldne bo v Žalcu trinajsta redna seja i»«dscdstva «bčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na seji bodo sprejdi obrambni načrt občinskega sveta Zveze sfindikatov Slovenije o ix- vajanju nalog sindikata v vojnih razmerah, obravnavali pa bodo tudi družbeni dogovor o osnovah in mcrtlih za določanje oeebnlh dohodkov In drugih osebnih prejemkov delatora In voljenim funkcionarjem v celjski regiji. JANEZ VEDENIK ŽALEC: RAZSTAVA NOB f ponedeljek Je bila v dvoram Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu otvoritev razstave iz NOB II. GRUPE ODREDOV. Razstavo je v počastitev 30-lctiiice osvoboditve in 40-lctnice organiziranega revolucionarnega delavskega gibanja pripravU občinski odbor Zdru- ženja zveze borcev NOV Žalec. Rastava bo od^ta vsak dan od osme do osemnajste nre, vključno do 25. maja. JANEZ VEDENIK CELJE: KADROVSKE SPREMEMBE Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Celje so za novega člana komiteja izvolili Smiljo Presingerjevo. Danica Bresja- nac, dosedanja članica komiteja. Je prevzela delovno mesto nunest- nika sekretarja komiteja za varstvo okolja v republiškem izvršnem SA'etu in se bo preselila v Ljubljano. Za novega predsednika ideo- loge komisije pa so izvolili Staneta Meleta îz Menta. Dosedanji predsednik Jože Volfand je prevzel novo dolžnost v okvim občinske konference SZDL. DAGMAR ŠUSTER V CELJU S predstavniki TKS Celje je predsednik TKS Slovenije Dagmar Suster imel širši razgovor o problemih telesne kulture, o skupnem dogovarjanju in sporazumevanju za izvajanje programa, ki si ga je začrtala TKS Slovenije z drugimi občinami v republiki. Celjani doslej s predstawiiki štirih občm še niso podpisali družbenega do- govora o prisjievnl stopnji za izvajanje skupnega programa. O tem bo v kratkem razpravljala skupščina TKS Celje. Razgovor je bil koristen hi v tako neposrednem dialogu so predstavniki TKS Celje Seznanili Dagmarja Sustra o izrednih težavah pri financiranju te- lesne kulture v občini zaradi vse večjih potreJj pri izvajanju širo- kega programa vseh treh nosilcev, še predvsem pa s področja tek- movalnega športa. Istega dne pa je bilo v Celju področno posveto- vanje o srednjeročnem načrtovanju razvoja triesne kulture, ki ga je vodil sekretar TKS Slovenije Rajko Šugman. Sodelovali so pred- stavniki IZ 10 TKS v širši celjski regiji. Rajko Šugman je navzoče seznanil podrobno s principi in metodologijo planiranja, saj je ta naloga trenutno primarna pri delu TKS v vsej republiki. K. JUG CELJE: ZBIRANJE OBLAČIL RK Zadnji četrtek v mesecu maju organizira občinski odbor Rde- iega križa zbiralno akcijo odvečnih oblačil. Potekala bo v krajev- nih skupnostih: Center, Otok, Aljažev hrib, Gaberje, Dolgo polje, Ostrožno, in sicer od 17. do 13. ure. Oblačila bodo pobirali mladi òlani Rdečega Icriža v sodelovanja c odborniki v krajevnih skup- nostih. Občani, pripravite SAMO CISTA IN ZAŠITA OBLAČILA! MOZIRJE: »RAZTRGANCI« Gledališki aktiv mladih pri prosvetnem društvu v Mozirju bo Jubilejno leto počastil z uprizoritvijo Borovih »Raztrgancev«. V Mozirju bodo imeii dve predstavi, in to jutri, v petek, 23. maja ob osmih zvečer ter v nedeljo, 1. Junija, ob štirih popoldne, oba- krat v domači kinodvorani. Komisija za medsebojna razmerja SŽ — ŽIČNA tovarna žičnih izdelkov razpisuje za Šolsko leto 1975/76 naslednje ŠTIPENDIJE 1.Za šolanje na Srednji administrativni šoli — 28 poklic administrativni tehnik (1 štipendijo) 2. Za šolanje na Srednji ekonomski šoli — za poklic ekonomski tehnik (2 štipendiji) 3.Za šolanje na PS v Storah — za poklic strojmi ključavničar (1 štipendijo) 4. Za šolanje na Elektrogospodarskem Šolskem centru Maribor — za poklic elektrikar (1 štipendijo) 5. Za šolanje na fakulteti za strojništvo (II. stopnja) — za poklic dipl, strojni inženir (1 štipendijo) Kandidati bodo obveščeni s sklepom komisije ▼ 15 dneh od sprejema sklepa. Proènje pošljite do 30. 6. 1975. STISKA LJUDI ŽIVLJENJE POD CESTO Na tisti cesti, ki jo že dolgo pripravljajo za as- faltiranje, v dekmanških hribih, se Se vedno kadi prah, kadar je lepo, ko pa se izpod neba ulije, nastane takšno blato, da je joj. Tik pod cesto, tam, kjer je nedolgo tega moč- no potegnil plaz, ki pije kil ljudem na tem -koncu, živijo skromna ljudje: Jo- žef in Marija, Marjanca in Jožica, Preglejevi iz Dekmanc. Hiša številka!. Njihovo domovanje je več kot skromno. I^jtidje so bolni, težko delajo, skorajda neopazni so. Stisnjeni so med cesto in bregovi. Nad hišo so ta- krat, ko smo jih obiskali, veselo poganjali iz zemlje zvončki. Edina radostna stvar v tej grapi. In de- kletci, Marjanca in Jo- žica. V Kumrovcu, nedaleč vstran, kakšnih pet kilo- metrov bo, stoji danes lep dom. Dom borcev in mladine. Ko so ga gradi- li, nekaj del je prevzela ljubljanska Tehnika, je Preglej delal blizu doma in je bü zadovoljen. Do- ma je gospodarila Mari- ja, pomagali sta dekleti. V najemu ima^o nekaj malega, da izdro iz zem- lje vsaj tisto bore, kar potrebujejo za življenje. Danes je dom v Kumrov- cu končan in Preglej se seli s podjetjem po Slo- veniji, Sedaj je že nekje drugje, daleč od doma. Domov pride le ob sobo- tah in prinese tisto, kar zasluži kot pomožni de- lavec. Ce bi človek delil na enake dele, na Mar- janeo, Jožico, Marijo, bi na vsakega prišlo zelo malo. Preglej si želi priti bliže domu... Možakar je bolan, bol- na je tudi Marija. Kislo vreme se je obetalo, ko smo obiskali družinico, v kotu za pečjo sta čeblja- li dekleti. Domovanje Preglejevih je več kot skromno. Kljub temu je Marija pristavila na pe- čico mast. »Malo boste prigrizni- M...?« Nismo bòli lačni in smo se zahvalili, ona pa je rekla, saj bd vendarle ne- kaj. Pa smo jo le pre- govorili. Nasmeha nismo videli na njenem obrazu. Poto- žila je, da jim znova gro- zi plaz, da se boje, da jim je potres razbil baj- to, ki so jo komaj malce uredili. Pa elektrika ... »Elektriko smo pristra- dali, veste, pristradali. Prekleti denar, ko ga pa ni...« Zakaj niso prijaviU po- tresa, smo vprašali. Ko pa nismo vedeli, da lah- ko, je dejala Marija. Mo- ža ni nikoli doma, sama pa ima vse na grbi. Utriniki, bežna spozna- nja, občutek krivde, da ljudje še žive tako... Kaj bo, če mož ne bo mogel delati, bolezen ga zvija kar naprej. Bolezen je hudičeva reč, tudi Ma- riji né da miru, dekleti pa sta pridni. Jožica ho- di v šesti razred, Marjan- ca v drugega. Pridni, sta, prav dobri. V hišici pod cesto, kjer so takrat rasli zvončki in ljubko sfldanjali glavice, vsako leto zrede enega prašička. Za prvo silo, da ni treba vsega kupiti. A kaj, če ne bodo mogli več delati, ife jih bolezen vr- že na posteljo? Bo že ka ko. Kako? Marija se tolče skozi življenje, kakor najbolje ve in zna. Zadnja leta vandra po bolnicah. Med vojno je bila izseljena v Untermartottal, v pokraji- no Bad Würtenberg. Tega se zelo dobro spominja, saj vse življenje nima dra- gega kot tipi jen je. Na socialnem v Šmarju pravijo, da primer pozna, jo. Tako so reikli na kra jevnem uradu, ko smo jih obiskali, v Bistrici ob Sotli. In da bodo nekaj ukrenili, so še rekli, ko smo si podajali kljuko od vrat. Zdaj zvončki nad hiši- co ne rasto več, zdaj so tam že druge rože, plaz pa še vedno ne da miru. Lep denar je vrgel vanj Preglej... Tekst: MII^ENKO STRASEK Poto: DRAGO MEDVED GRUPA POETICA NA TV ZASLONIH Pred dnevi so končali e snemanjem v celjsiki oko- lici za televizijsko oddajo v barvah »Šansona po naše«. Snemali so polurni nastop znane celjske Grupe poetice kl sicer njihov prvi program: Sloveiîske balade in romance. Režijo je vodil Andrej Stojan, domačin, doma • Teharja. Posnetke v studiu so končali že prej, zunanja snemanja pa so opravili na Starem gradu, na Golovcu in na Blagovni. Kamero je imed v rokah znani moj«, ster Žaro Tušar, scena je delo Vladimira Rijavca, ton pa delo Luke Jakjja. Balade in romance so snemali po posebni zasnovi. Najprej T studiu, ki služi za zasnovo za poznejša iz- hodišča vsebine posameznih balad in romanc. Vsebina se torej začne v zaprtem prostoru, ko pa pripoved steče, se nadaljuje v avtentičnem okolju v naravi. Gru- pa poetica, ▼ tem nastopu v sestavi B<^?omir Veras, Anica Kumrova in Miro Podjed, nas bo razveseljevala na televiziji enkrat jeseni v barvni oddaji »Šansona po naSe«. D. MEDVED ВоевМк Terae pred kamero taro Tušar in Andrej Stojan fit 20 — Ž2. mal 197S NOVI TEDNIK — etran 11 KJE SMO MLADI? V INKUBATORJU? Dolžnosti prinašajo tudi ugodnosti, ugodnosti pa so nujno povezane z od- govornostjo. Kaj mislijo mladi o tem sedaj, ta mesec? Takšno razmišljanje nas je prived- lo do vrste vprašanj, na katere bomo skušali odgovoriti skozi usta nekaj mladih, ki smo jih povabili, da po- vedo, kaj menijo o njihovi vlogi v družbi, o odnosu starejše generacije do mladih pa tudi O napakah, ki se jim vsak, kdor le dela, ne more izog- niti. Se posebej nas je zanimalo, kak- šna je vloga mladih v sredinah, kjer žive in delajo, to je v šolah, krajev- nih skupnostih, delovnih kolektivih in drugod. Na občinski konferenci ZSMS Ce- lje se nas je pred dnevi zbralo kar precej. Prišle so Judita Hajsinger, Sa- ša Hribar in Barbara Novak, učenke prve osnovne šole v Celju, Mjada Me- jač iz Šolskega centra za blagovni promet, Milan Rajh, študent VEKS, Miloš Zagoričnik iz Cinkarne, Dragan Pavlica iz Ekonomskega šolskega cen- tra, Rajko Ribezi iz Klime in Dušan Rijavec iz Libele. Takole so povedale Judita, Saša in Barbara: »Najprej bi se ustavile pri men- torstvu. Mislimo, da je mentorstvo za- postavljeno. Mentor' je pač nekdo za- to, da se zadosti nekim normam, ljud- je so-prezavzeti, da bi se ukvarjali z nami. Drže nas kot v inkubatorju, češ, saj ste še premajhni, da bi lahko odločah o resnih stvareh. Naj čas pove svoje. Nesprejemljivo je tudi, da mentor vodi sestanek osnovne organi- zacije ZSMS. Priznati moramo, da ve- likokrat ne upamo povedati, kaj nas teži, zakaj takšna poteza bi se nam • lahko pozneje maščevala. Naše pri- pombe v šolah največkrat ne upošte- vajo. Ob tem bi pripomnile, da nas najmanj razumejo prav tisti učiteljski kadri, ki so še sami mladi. Lahko bi rekli, da ni pravega razumevanja, da nimamo dovolj možnosti za odlo- čanje. Ob koncu osmega letnika naj- brž nikogar ne mika, da bi imel ve- denje štiri!« O mentorjih govori tudi Majda Mejač. »V zahtevnejše naloge se ne more- mo^vključiti, ker je način našega štu- dija takšen, da tega ne dovoli! Že večkrat smo tudi zamenjali mentorja in priznati je treba, da je sedanji zelo v redu, da nas razume in nam pomaga, kolikor le more. Toda kaj pomaga, ko pa potem ravnatelj pobije njegove in naše zahteve. Poglejte: ima- mo barvno TV in Še več drugih šolskih učnih pripomočkov, pa jih še nismo videli. Enostavno ne vemo, čemu po- tem služijo, če bi kdo kaj rekel, ne bi bilo prav.« Majda je zunaj šolskega časa doma, v krajevni skupnosti Dolgo polje, kjer še ninTajo osnovne organizacije, kar je po njenem krivda mladih, ki so premalo zainteresirani za delo. Pa tudi krajevna skupnost se ne obrača nanje, niti pri sestankih ne. Milan Rajh je že'kar na začetku po- govoi'a dejal, da misli, da družba mla- dim ne nudi dovolj, ali z drugimi be- sedami povedano, da starejši mnogo- krat ne pokažejo dovolj razumevanja za delo mladih — ali podcenjujejo nji- hovo delo ali pa ga celo ovirajo. Družbeno politične organizacije se ob- našajo do mladinske organizacije naj- večkrat indiferentno. Vendar: ne sme- mo tega posplošiti, zakaj v sredini, kjer Milan živi, kažejo te organizacije za delo mladine vse raziunevaije. Va- bijo jih na sestanke, upoštevajo vse predloge, če so le konstruktivni, so skratka pomemben dejavnik pri vseh akcijah in odločitvah. Tako je v kra- jevni skupnosti Aljažev hrib, kjer mla- di pomagajo ostalim organizacijam pri vsem. . . »Težišče mojega dela je predvsem v krajevni skupnosti, medtem ko se na VEKS udeležujem le sej. Povedati moram tudi to, da imajo ponekod mladi premalo samoiniciative in da zato prihaja do nerazimievanja okoli- ce. In še: zdi se mi vendarle, da se je odnos družbe do mladih močno spre- menil po zadnjem kongresu mladine.« Slične misli ima tudi Miloš Za- goričnik. »Dnižba nas zna premalo pritegniti. To se kaže tudi v premajhni mož- nosti odločanja in neupoštevanja naših predlogov, kot tudi pri financiranju. Velikokrat bi delali, a nimamo pro- storov. Določila IX. kongresa ZSMS se ne upoštevajo v polni meri. V Cinkarni, kjer delam, ne bi mo- gel reči, da nimamo nobene vloge. Nasprotno: od nas je odvisno, koliko se angažiramo in kakšna jé naša vloga pri soodločanju. Dajo nam vse možno- sti in lahko bi pripomnil, da smo mar- sikdaj sami кг1ш, če ni tako, kot bi moralo biti. Je pa res, da je marsikje še močno prisotna mojstrska misel- nost, kjer pa nam manjka edinole enotnega nastopa. Aktiv mladih delav- cev je lahko sicer močno orožje v našem boju v enakopravnem odloča- nju, vendar še ni formiran. Veseli nas, ker se za naše probleme zalo za- nima osnovna organizacija ZK v de- lovni organizaciji, žal p>a tega ne bi mogli reči za sindikat.« »Naša šola,« meni Dragan Pavlica iz ESC, »je najbrž ena redkih, ki nam ne dela preglavic. Mentorstvo je v redu urejeno, sicer p>a o tej dejavnosti nimam preveč lepih izkušenj. Primer: ko je zadnjič občinska konferenca ZSMS Celje sklicala ses^ek mentor- jev, da bi se pogovorili ò delu z mla- dimi in s proglematiko, ni prišel na sejo niti eden mentor. Lep odnos! Je pa še nekaj drugega: mladi premalo poznajo svojo organizacijo, naloge in dolžnosti in vse preveč se sklicujejo na pravice.« Dragan Pavlica je spregovoril še o mladinskih urah. Zanj je mladinska ura nekakšno nujno zlo, ki pač mora biti, čeprav bi se na njih lahko veliko pogovorili. Ponavadi jo postavijo v takšen čas, da se nikomur ne ljubi več poslušati, kaj šele govoriti. Pri ocenjevanju je sicer tako, da ocene lahko vidiš, za soodločanje pri ocenje- vanju pa si še ne upajo dvigniti glasu. Je samokritičen in poudarja, da so za to krivi pač sami. V krajevni skupnosti, kjer živi, Centru, jih vabijo na vse seje in so zaželeni. Dajejo jim vse možnosti, da uveljavijo svoja hotenja in želje, celo priganjajo jih, da bi čimprej usta- novili osnovno organizacijo. Te sicer tako trdne vezi med organizacijami, kraje\Tio skupnostjo in mladimi pa se sprostijo, kadar spregovore o de- narju. Takrat so na vrsti najprej vsi drugi, potem šele mladi. Tudi v TOZD se morajo boriti za denar. Tudi Rajko Ribezi iz Klime ugotav- lja, da pri njih kakšnih večjih proble- mov ni, da se položaj celo popravlja iz dneva v dan. ♦ »Navadili smo se že, da moramo tudi mi pomagati podjetju, če hočemo, da bodo ti razumeli nas. Primer: za podjetje, kjer delamo, smo udarniško izkopali 70 m jarka za kabel in na ta način pomagali podjetju. Rekli so nam: Pokažite nekaj in pomagali vam bo- mo! In res nam pomagajo. Rad p>a bi povedal to, kar za nase podjetje si- cer ne velja, je p>a prisotno: te^o je vodilne pripraviti, da bi nekoga poslali na kakšen seminar, na mladinsko de- lovno akcijo, ali kamorkoli. Cel kup izgovorov najdejo, zavlačujejo in ko- nec koncev vse prop>ade. Mladi se- veda to vidijo in so zagrenjeni, še zlasti odnos do izobraževanja je ne- gativen. Poglejte,, pri nas je to docela drugače in če je lahko tako pri nas, čemu, ne bi moglo biti tudi drugje. V Klimi imamo v vsaki komisiji svo- je člane, katerih pripombe se dosledno upoštevajo. Kakorkoli že, gledano nekaj let nazaj, se vloga mladih dandanašnji močno spreminja pa tudi odnosi so drugačni. Razumljivo je, da v nekaj letih vsega ne moremo spremeniti.« Tudi v Libeli je z mladimi enako: lahko enakopravno odločajo povsod, na vseh nivojih in mislijo, da so docela enakopravni. Tako Dušan Rijavec. Ne- koliko drugače je po njegovem nmenju zunaj kolektivov. Dušan pravi, da je veliko premalo poskrbljeno za mlade, da so prepuščeni ulici, da imajo pre- malo zabave. »V mestu, kot je Celje, imamo en sam mladinski klub, za katerega smo se morali dolgo boriti. To ni prav. Mladi niso slabi, starejši vidijo le ti- ste, ki razgrajajo, zlasti še delavce iz južnih republik. A vendarle: kaj smo storili zanje, kako jim pomagali?« Ničkoliko misli se je nabralo, nič- koliko ugotovitev. Mladi so samokritič- ni in stvari jemljejo takšne, kot so. Vedo, da se borimo za stabilizacijo, da se je dostikrat treba odreči di- narju več. Vedo pa tudi to, da bi se marsikatera reč dala urediti z ma- lo razumevanja. Vsaj prostor za zaba- vo in shajanje v vsaki krajevni skup- nosti bi se dal dobiti, če nič drugega. MILENKO STRAŠEK 12. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; pisma JANKO KAČ SAVINJSKI PISATELJ Janko Kač seje rodil le- ta 1891 v Latikovi vasi kot sin majhnega kmeta — mi- zaiya. Gimnazijo je obisko- val v Celju in Ljubljani, nato pa je študiral medici- no v Zagrebu in na Duna- ju. Kasneje se je odločil za študij prdrodopisa, ven- dar ga ni dokončal. Sode- loval je pri »Jutru«, po drugi svetovni vojni pa je urejal »Hmeljarja«. Po- svečal se je botaniki, nje- govo glavno zanimanje pa je veljalo hmeljarstvu. Umrl je v Ljubljani leta 1952, pokopan pa je na preboldskem pokopališču. Pisateljevanje predstav- lja torej le eno vejo nje- gove dejavnosti. Za obliko- vanje svojih del ni iskal vzorov v delih kmečkih pisateljev, saj mu jih je dajalo domače življenje sa- mo. Poleg pesmi, ki jih je objavil v reviji »Odmevi«, ter člankov v »Jutru«, je napisal še pet knjig. Leta 1932 je izdal svojo prvo zbirko zgodb in čr- tic ter jo naslovil »Med padarji in zdravniki«. Zbirko je posvetil svoji materi Franci Košmrljevi. Snov za delo so mu dali doživljaji in izkušnje iz lastne medicinske prakse doma in v bolnišnici. Nje- gova druga zbirka črtic ima naslov »Pisane zgod- be«. Zbirka obsega osem- najst zgodb,, v katerih za- sledimo dve glavni potezi: občiitek za ka ivico in hu- mor navadno združen z ironijo, včasih tudi s sa- tiro. Kačevo pisateljsko ime je najtesneje povezano z romanom »Grunt«, ki pred- stavlja vrh nj^ove ust- varjalnosti. Idejo je pisa- telj že sam podal v mo- tu: »Prvo je grunt, za njim denar.« Potem pride- jo postave, bog pa je zad- nji. Taka je kmetska po- stava. Nikjer m zapisana, nikjer ni dovoljena. V vseh deželah, pri vseh na- rodih in v vseh verah pa je bila in bo ista, dokler bo zemlja osebna last člo- veka«. Snov je Kaču nu- dilo življenje v domači va- si v Groblji. Zajemal je iz ix>lnega življenja, vsa mu je stala pred očmi kot celota z vsemi posamezni- ki. Vaški možaki in ženice, gostilničarji in veljaki — vsi ti ljudje, ki jih Kač imenuje s pravimi imeni, so res živeli, nekateri žive še danes. Medtem ko je v »Grun- tu« pred nami docela kme- čko življenje, opisuje Kač v »Molohu«, ki mu je na- del ime po nenasitnem splitskem božanstvu, spremembe v značajih in življenju vaščanov, ki jih je povzročila izgradnja najstarejšega industrijske- ga podjetja v soseščini, preboldske tekstilne tovar- ne. Jedro romana je go- spodarski polom premož- nega posestnika, ix>dprt s slabostmi njegovega zna- čaja in osebna moralna nesreča njegove hčerke. Usodo vaščanov, ki so pu- stili svojo zemljo in šli na delo v fabriko, je oz- načil z besedami: »Fabri- ke obračajo kolo zgodovi- ne nazaj. Iz poljedelca na- pravijo spet čredo pastir- jev, ki se seli, kakor ve- leva fabriški paša — za- služek, iz kraja v kraj brez zemlje, brez domovi- ne.« Otroka leta je Kač pre- življal na gmajni ркх1 do- mačo hišo. Dobro je po- znal Savinjo in polagoma se mu je izoblikovala snov za povest. Po regulaciji je postala gmívjna ob Sa- vinji uporabna za slabša polja. Ta svet je osaiačil z izrazom »novine«. Ma- lo pred začetkom druge svetovne vojne je zaklju- čil ixwest »Na novinah«. Močna privlačna sila je bil duh po domači zemlji, predvsem pa n^miotljiv optimizem, tako potreben v tistih težkih dneh. Kač je prvi slovenski pi- satelj, v katerem je našla Spodnja Savinjska dolina — ta morda najbogatejši košček slovenske zemlje, svojega oblikovalca. Oseba v romanu je najprej kmet, nato šele človek. Njegova dela so bogat vir za spo- znavanje kmeta. Kačeva moč je v tem, da je mono- tonemu vaškemu življenju vdihnil živahnost in dina- mičnost. Njegov slog je poln narečnih posebnosti in med ljudstvom udoma- čenih tujk, ki dajejo izra- žanju pravo barvitost. V njegovih delih je nekaj ve- drega, krepilnega. Izvor je iskati deloma v pokrajini sami, deloma in morda še bolj — v pisateljevem prepričanju, da prinaša intimen stik z zemljo — zdravje. NUàA ŠRIBAR LATKOVA VAS 103 PREBOLD OB ROBU Leta 1944 sem se poro- čila v Rezgorje, na kme- tijo, ki je bila en kilome- ter oddaljena od vasi. Na- ša hišica stoji sredi goz- da, zato so k nam večkrat pi-išli partizani. Velikokrat so me naprosili, da sem jim kaj oprala, zašila ali zlikala, in seveda kaj sku- hala. Vse sem prav rada storila. Na večer so začeli prepevati in bilo je zelo lepo. Tudi Luka je več- ki-at prišel in s seboj pri- nesel pisalni stroj. Kar naprej je pisal. Tako je bilo vse do konca vojne. Tita zima pa je bila zelo huda in partizani so tar- nali, da imamo zelo sla- bo cesto do hiše. Toda de- jali so, da bo še vse do- bro, ko pride svoboda. Rekli so, da nam bodo cesto tako popravili, da bo lahko po njej peljal avtomobil. Toda še vedno smo v blatu. In ko so pred več leti v v^ napelj^i elek- triko, je k nam niso, češ da smo predaleč. In ko je cela vas dobila vodo. je mi nismo, češ da smo predaleč. Tako bo najbrž tudi z našo cesto. MARIJA KERS VOJNIK POPRAZNIČNO RAZMIŠLJANJE Minil je praznik OF, mi- nili so prvomajski praz- niki, ki smo jih letce pra- znovali kar štiri dni, kar se le malokrat zgodi. Po vsej Jugoslaviji tečejo proslave ob 30-letnici os- voboditve. Povsod po dr- žavi so ob teh prazničnih dneh plapolale zastave, le v Šentjurju jih je bilo z izjemo na zgradbi družbe- nopolitičnih organizacij, na tovarnah in na nekaterih hišah, pcrav malo. če se spomnimo prvih let po os- voboditvi, kakšno razpolo- ženje je vladalo takrat in ga primerjamo z današ- njim, smo prav razočara- ni. Takrat so tudi politič- ni forumi pozivali obča- ne, naj primemo' ok- rasijo svoje hiše, okna in okolico in naj razobe- sijo zastave. Danes tega ni več. Občani se sicer veselijo praznikov, ker so dela prosti in plačani dne- vi, pri tem pa že planira- jo, kako si bodo uredili stanovanje ali vikend. Vse lepo in prav, saj je vsak zase gospodar, toda vsak državljan, vsak občan bi se moral zavedati, da mo- ra vsaj pred tako po- membnimi prazniki naj- prej izvršiti svojo dolž- nost do družbe, ki nam veliko daje in nudi. Tako je vsaj mojt? mi- šljenje. Mislim pa, da je komentar nepotreben. VAS NARœNiK UNIČUJOČ DIM Dan za dnem prebiram po raznih časopisih član- ke o tem, kako ljudje skr- bijo za izgled okolja, v ka- terem živijo. Iz tega skle- pam, da so ljudje končno spoznali, koliko je vreden čist zrak in lepa narava. Zal pa tega ne morem tr- diti za vse Celjane. S svojo družino živim v bližini Celja, in sicer v predelu med štorsko že- lezarno in celjsko Cin- M. ALAŠEVIĆ ■Ridi vsa družina PrisJanovih je sodelovala. Sinova Prisdaniove mame — lastnice trgovine in majhnega po- sestva — Jože in Franc sta bdla po aretaciji v juliju 194E v zaporu in ustreljena 16. avgusta. Takrat je bilo v celjskem Starem piskru ustreljenih naenkrat 96 lju- di, 14 žena in 81 mož. Samo iz bivšega gornjegrajske- ga okraja jih je bilo več kot dvajset. Tedaj so po- slednjič poletele misli k svojim dragim kar sedmim frontovcem iz Gomj^a grada, Florjana in Križa. Prav tako, fcosameznimi frontovci in osnovati nove od- bore ali vsaj njihova jedra in javke. Viipatnik pravi, da sta bila za teren Gornji grad zadolžena takrat, to je v septembru 191i2. leta, Bakovski-Nikola in Mavrič- Petkov Jaka. Vdor Gestapa v frontovsko organizacijo Če se povrnemo v čas, o katerem smo lekli, da je bila frontovska organizacija razgibana,» da Je imela zveze na vse strani, da so imeli številni gornjegrajča- ná, pK>sebno še okoliški kmetje, stike s prvimi partizan- skimi skupinami, p>otem Je treba povedati, da Je nem- škemu policijskemu aparatu vendarle uspelo vdreti v organizacijo OF in opraviti krvavo delo. čeprav smo že navedli nekaj primerov aretacij in imen ustreljenih talcev. Je prav, da razvrstimo p>otek in postop>ek proti okupatorjevim žrtvam. Franc Zerovnik iz Dola, roj. 1911. leta, je bil 1941. leta zaposlen kot sluga na kraje\ttem uradu v Novi Štifti. Zaradi znanja nemščine (za jezike je bil zelo nadarjen, kot samo- uk .se je naučil pet jezi- kov) so ga premestili Nemci kot uradnika na občinski urad v Gornji grad. Kmalu se je prt- ključii odporniškemu gi- banju. Nemci so ga od- krili in aretirali junija 1944. Zaprt je bil v Ce- lje, nato odveden v Ausch- witz in Dachau. Mesec dni pred koncem vojne so Nemci odpeljali s kami- oni večje število interni- rancev lz taborišča. Za njimi je izginila vsaka sled. Med žrtvami je bil, tudi Franc Zerovnik. št. 20 — 22. mal 1975 NOVI TEDNrK — stran 13 karno. Tako dan za dnem opazujem mogočne stebre belega dima, ki se brez prestanka dvigajo iz dim- nika tovarne titanovega dioksida in s strahom pri čakujem, kdaj bo veter ta dim preusmeril proti našemu hribu. Ko se to zgodi, postane zrak nezno- sno zaduši j iv in težko je dihati. Najhuje je poleti, še posebno v soparnih no- čeh. Vsa okna morajo bi ti zaprta, saj smrdljivi zrak sili v sobe. Posebno hudo mi je, ko v takih no- čeh opazujem svoje otro- ke, ki se premetavajo v svojih posteljah. Zjutraj nam je, kot bi nas vso noč tlačila mora. S stra- hom pričakujemo nasled- nje noči. Sprašujem se, ali je bi- lo res nujno zgraditi to tovarno prav v Celju? Ne zamerim našim predni- kom, ki so začeli pred stotimh leti topiti cink, saj ti še niso vedeli za po- sledice, zamerim pa ^na- šim gospodarstvenikom, da jih ni to izučilo. Ob otvo- ritvi tovarne so celo zatr- jevali, da z obratovanjem tega obrata okolica ne bo prizadeta, želel-bi vedeti v kakšni okolici obratuje podobna tovarna v Franci- ji. Smo res mi Celjani dolžni živeti v takem di- mu zato, da se potem ti proizvodi izvažajo v tuji- no. Želel bi tudi, da bi si pristojni organi ogledali okolico tovarne. Nekdaj lep gozd je zdaj uničen, drevesa, ki so še ostala, se sušijo in propadajo. Vsa okolica je še najbolj podobna stepi, tako da je človeku hudo pri srcii, ko vse to gleda. Prizadeti so tudi lastniki parcel, saj je njihova zemlja brez vred- nosti. Prebivalci Zvodnega pa imamo težave s pitno vodo. Uživamo vodo, ki se nateče v cisterne iz praš- nih in umazanih streh, ki jih onesnažuje železarna štore in celjska Oinkama Ta voda je lutiazana in ima okus po tovarniškem prahu in je skoraj ni mo- goče piti. Prav gotovo pa tudi ni najbolj zdrava. Da bi imeli vodovod, pa za- enkrat še tudi ni nobenih izgledov, saj tolikšnih sredstev kljub pomoči kra- jevne skupnosti ne more- mo zbrati. DR.\C,0 PETELINŠEIK ZVODNO 37 CEL.JE »HEJ, SLOVENCI« Spomini' uhajajo nazaj. In tako je zanimiv do- godek izpred šestdesetih let. Bilo je v drugem letu prve svetovne vojne, spo- mladi 1915. Že ob piričet- ku vojne je avstrijska ob- last na pobudo celjskih nemčurjev preganjala za- vedne Slovence, jih za- pirala in nekatere tudi obsodila. Celjski srednješolci smo .se radi sestajali, ne da bi kaj posebnega cehaii, zlasti v slovenski gostil- ni »Zvezda«, ki je bila poleg celjskega magistra ta, kjer je danes salon T. V gostiln' so imeli tuidi klavir. V tem času se je. discLpi.ia na gimnaziji iaradi vojnih razmeo- že ranljala. četudi dijaki nismo smeii v gostilne, v tem času te prepovedi nismo upoštevali!. Nekega dne smo bili v »Zvezdi« dijaki Rado Peč- nik, poznejši urednik celjske Nove dobe, sedaj upokojeni časnikar v Be- ogradu, Ivo Erhatič, jaz in sedaj že vsi pokojni Mirko Hočevar. Rafko Sahnič, Franjo Seručar, Makso Stern, Mirko Roš, Joško Trobej in Jurij Confidenti. Rado je igral na klavirju in tako je in- toniral tudi slovensko himno »Hej Slovenci«. Klavirskim melodi jar» j smo sledili še mi in tako smo glasno zapali pesean. Seveda so jo slišali tudi na ulici. V piTitličju m4 gistrata je imela cedaj svoje prostore mestn? policija. In tako smo skozi gostilniško okno na vsem lepem zagledali iz redno nevarnega policaja švarca ter manj vročega Kališnika. Vedeli smo, da sta prišla po nas. Večini aas je ušla. Le J ošku Trobej u ter Juriju Confi- dentiju to ni uspelo. Skri- la sta se pod klavir. Po- licaja sta ju našla in ju odpeljala v zapo«-, čez ne kaj dni pa celo v zaipore deželnega sodišča v Grad cu. Tu je bila obravnava. Vendair je sodišče oba oprostilo, češ, da petje narodne himne v m>nar- hiji, kjer je živelo osem narodov, ni prot-idržavno dejanje. Seveda je vzbudil s'im dogodek pri celjskih Slo- vencih veliko ogarčenje. DR. ERVIN MEJAK BILO JE LEPO Tudi jaz bi se sem ra da iz vsega srca zahvalila za čudovit izlet na morje. Bilo je lepo. Morda si ne morete predstavljati, kaj pomeni kmečki ženi biti dva dni brez dela in da ti celo drugi strežejo. Ra- da bi se zahvalila vsem, ki ste kakorkoli pripomo- gli, da nam je bilo lepo. Še posebna zahvala velja vsem našim spremljeval- cem, ki se niso sramova- li preprostih kmečkih že- na. Ostali nam boste ne- pozabni. LOJZKA ZIMŠEK iz Buč HVALA VAM v vašem listu sem za- sledila več toplih zahval, ki so vam jih poslale srečne udeleženke izleta na morje. Zato mislim, da je prav, če se tem zahvalam pridruži še mo- ja in imam še vedno v spominu dva lepa dneva, ki smo jih preživeli sku- paj, Vaša akcija je nale- tela na velik odmev pri številnih ženah — kmeti- cah, saj si le redko ka- tera žena — kmetica lah- ko privošči tak ialet. No- vi kraji, morje, številni vtisi, srečanja in spozna- nja — vse to je bilo en- kratno. Za vse bi se vam rada še enkrat zahvalila vsem, ki ste nam izlet omogo- čili. JELEN MARIJA Z BRCAMI IN PUŠKINIMI KOPITI Polagoma зе je bližalo pomladno jutro v letu 1945. Visoko na vzhodnem nebu je plaval oblak, ožarjen od sonca, ki se je še skrivalo za zemljo. Pod Rogatcem se je vle- kla dolga kolona Nem- cev. Prihajali so iz lučke strani. V njihovi' koloni sta s težkimi koraki, s polnima nahrbtnikoma streliva in z zvezanimi rokami, izmučena do zad- njih moči, stopala dva moška, od 40 do 50 let. Oblečena sta bila v pre- prosto obleko. Nosila sta tudi rdeče puloverje, po- krita pa sta bila s klo- buki. Pri Zg. Kilinerju se je kolona ustavila. Od teže in napora sta se oba mo- žaka zgrudila in padla na tla. Nihče se ni zmenil zanju. Ko je nemška ko- lona po dveh urah po- čitka zopet odhajala, so ju z brcami in puškinimi kopiti zopet dvignili. V gozdu pri Sp. Spehu se je kolona ustavila. Tu so ju začeli pretepati in mu- čiti. Ko sta bila vsa pre- tepena in podpluta s krvjo, ju je rešil trplje- nja zadnji udarec po gla- vi s puškinim kopitom. Oba so slekli do golega in ju pustili ležati 'na poti. Se Isti dan ju je našel Sp. Speh in obve- stil Zg. Klinerja, ki sta ju potem pokopala. Nihče ju Ш poznal, da bi lahko sporočil svojcem žalost- no vest. Nihče ju ne obi- šče in tudi na zravnani gomili ni šopka rož. Le ptice se vsak dan spre- letavajo nad njima in žvrgolijo svojo melodijo. ANTON IKOVIC NEKOČ IN DANES Rada bi povedala ' neka j besed o ' žerlezami Store nekoč in- danes. Jeklama in valjarna sta bili zgrajeni leta 1851. Dve leti za tem pa je bila zgrajena še jeklama in valjarna. Delo v teh ob- ratih je bilo težko, saj so takrat delavci delali po šestnajst ur na dan. Zas- lužek pa je bil zelo bo- ren. Leta 1874 je zajela svet gospodarska kriza, ki tu- di štorski železarni ni pri- zanesla. Ko je kriza preš- la, so začeli lastniki iz- popolnjevati tehnologijo dela. Želeli so namreč konkurirati ^ s svojimi proizvodi na tržišču. Last- niki so tudi izdelali prog- ram za obnovitev in iz- boljšanje podjetja samega. Toda predvideni novi ob- rati niso bili zgrajeni do konca, kajti medtem Je izbruhnila I. svetovna voj- na .Toda kljub temu so v jeklarni postavili leta 1912 simens martinovo peč, do- gradili so kotlarno in iz- boljšali valjamo. V času med prvo in drugo sve tovno vojno je bila lete 1938 k livarni "sive litine dograjena š^ livarna vo- dovodnih cevi. Zaradi težkiTi razmer v tovarni so delavci leta 1935 pod vodstvom Fran- ceta Leskoška-Luke, orga- nizirali v šamotami štrajk. Delavci so dobili večje plače . .. Med drugo svetovno voj- no je železarna le delno obratovala, pred kapitula- cijo Nemčije je okupator v tovarni demontiral raz- ne naprave in tako še bolj opustošil podjetje. Po osvoboditvi leta 1945 so takoj začeli z obnovit- vijo. Spet so zgradili sie- mens martinovo peč, kaj- ti prejšnja je bila poruše- na. Od tedaj se je žele- zarna pričela hitro razvi- jati in dvigati svoj stan- • dard, kar ji je uspelo s smotrnim gospodarjenj eni in samoupravljanjem S svojimi proizvodi predstavlja žele^rna í^o- re z zdniženimi slovenski- mi železarnami pomemben kolektiv v našem gospo- darstvu. MIR.\ PODGORŠEK Štore MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj je Pod- sreda. Obdajajo jo gričev- nati hribi, ki so porasli z Viiisko trto. Na viso- kem griču stoji grad. Podsreda je trg, ki ima lepo obriovljeno Šolo. Obi- skujejo jo učenci od pr- vega ao četrtega razreda, ostah pa so vozijo s šol- skim avtobusom v šolo v Kozje. V Podsredi ima- mo pošto, samopostrežbo, dva spomenika iz NOB in pranger ali sramotilni kamen iz grajskih časov. Skozi naš kraj teče reka Bistrica, ki ob večjem deževju poplavlja in na- redi kmetom veliko ško- de. Ljudje se predvsem ukvarjajo s kmetijstvom Ш vinogradništvom. Veli- ko konj na kmetijah so že zamenjali modemi traktorji. Mladi so v glav- nem zaposleni v obratu tovarne Metka in v bru- si mici. Le premalo r^- vedrila imajc mladi. Po- greša.jo prostor, kjer bi lahko prirejali plese in družabna srečanja. Tudi ceste so zaenkrat zelo slabe, še posebno tista, ki pelje h Krškega do Celja. V gradnji je tvjdi gasilski dom in čeprav ga gradijo že dve leti, še vedno m izgotovljen. Tako je v mojem do- maČem kraju. λ1ETKA DEVETAK, 8. raared, Oš Kozje ANTON NOVAČAN 9 Ob trUšču zvonov Sv. Daniela leprae nad mestom go- lobi, poldne je, a iz uradov se vsuje činovnikov misera plebs, hite iz šol гојг otrok, domu na-kosilo, da zavži- jejo kar je pripravila mama, blagoslovil Bog in za- belil slučaj mesečnega proračuna. Med njimi koraka strogi profesor Kinezar in se še spotoma jezi na študenta, ki noče znati predmeta, a pesmice kuje, jiesnaga in je manda tudi zaljubljen... A kadar pade mrak in te zavije megla, tedaj izginejo obrisi tvoje sedanjosti in nad teboj oživi preteklost. Tu med Sa- vinjo in Voglajno so se zakopale rimske legije in kul- tura starega Rima je zidala v tvojem osrčju Forum Romanom, ponos rimskih republikancev, in so cve- teli perivoji, blestele palače, a rm okolnih gričih so žareli hrami starih poganskih bogov. V mrkih razvali- nah trdnjave celjskih knezov, ki so iz kulturnega jec- ljanja srednjega veka izkresali in do tragičnega konca visoko držali idejo edinstva kmetske rase južnih Slovanov, se iskrijo spomini na ljubflvno romantiko mladega Fridrika, lahkoživca in preSeštnika, na nesreč- no ženo Veroniko Deseniško, na mogočnega kneza Ulrika, diplomata in vojskovodjo, ki končuje svoje viharno življenje nasilno v trdnjaiH belgrajski, a nje- gova preklana glava završuje osemnajst v današnji čas se rešečih lobanj silnega roda Celjanov. Brezidejno roparsko iretje feudalne gospode poraja krvavi ples prvega punta solčavskih kmetov, ki jih poražene za- pirajo v celjski grad in potem neke pobijejo, neke prodajo Benečanom, da jim veslajo v trebušju ponos- nih galij, prikovani na tnala do pasje suženjske smrti... Primoi Trubar, oče slovenskega jezika, pri- diguje v cerkvici sv. Maksimilijana novo vero, svobodo srca in vesti, oznanja čisti evangelij Kristusov, beži preganjan v Nemčijo in okuša grenko resnico, da nima prerok v domovino kamor bi glavo položil... O Celje. Cjele, Cilli, Celeja! Viharna stoletja so se stisnila v tvoje slavno zgodovino in jaz pozdravljam tvoj genij kraja... Toda vojaki stopajo urno in že smo na postaji. Vse me gleda po strani. Mlad meščan pristopi in vpraša eskorto, kam me peljejo. Nemec je odgovoril kratko in osorno: — V Grad — Stisnili smo se v ozki železniški kupe in vlak je krenuo proti Teharjem. Zunaj se je nagibao solnčni septemberski dan globoko v popoldne. Vsa bogata doli- na, od stare dobre teharske Sv. Ane pa do sivotrudne- ga vojniškega Sv. Florjana, bila je tako jasna in en sam pogled na njo je zadostovao, da se je utisnila v dušo za vse večne čase. Pomnim, travniki so bili posuti z vijoletno plavim jesenskim podleskom, gaji so zdeli v svojem hladnem miru tam za ponosnim Bežigradom, a naša čučja mlaka, skrivnost vseh skriv- nosti, je mrgolela v pravljičnem snovanju. In tam za njo, glejte, stoji naša vas, stoje naše vasi, zemlja moja in zibka moja... Ali me vidiš, ali me občutiš, kakor te vidim, in ljubim jaz? Trgajo me od tebe dete tvoje, in me vlečejo, jetnika, kam in čemu? Toda le za hip, srce je moje hotelo jokati, jaz pa mu nisem dao. Stisnuo sam zobe in vrgao glavo nazaj, da je butila ob steno. --Kaj vam je? praša vojak. ---Mimo doma se peljemo ... - --Kimmst nimmermehr hoam. du! — se je ogla- sio Nemec in z dobrodušnim nasmehom popravljao hudobijo svojih besed. In molčali smo vse do Maribora. V Mariboru pa smo dolgo čakali. Vojaki so odprli okno. Slišao sem ženske glasove in prijazno nemško vprašanje? --Spremljate ranjence? Moji vojaki se spogledájo in se zlažejo: --Ja, ja, ranjence... V kupe so začele padati žemlje, kepe mesa in sla- nine, pečenka, čokolada, cigarete, kosi belega kruha. Vojaki so vse te dobrote zlagali na klop in potem hlastno segali po pivu, vinu in žganju. Izpijali so do dna, vse popreko, vino na pivo in na oboje še žganje. Zunaj pa so žvrgolele rodoljubne nemške gospe in gospodične, dame Rdečega Križa, takrat še zaljubljene v nemško vojno. Moji vojaki so se gostili lakomno. Meni so ponudili vsega, jaz pa sem uzeo samo cigare- to in imao sem prav. Zakaj vrata našega kupeja so se odprla in vstopio je gospod s črnožuto rečjo na rokavu. Strogo službeno, ne osorno in ne sovražno, je prašao vojake. --Transport ranjencev? Naš Nemec je odgovorio z globokim preziranjem: --Na. a Ho-ftling, a Serbenfreund-' In je potisnio v usta kos mesa, a gospod s črnožuto rečjo na rokavu je izginuo. Par trenotkov nato pa se je spremenila govorica nemških dam v grde psovke, zvonki smeh v odurno jaskanje, pred vlakom so žviž- gali in begali, skozi okno je prileteo kamen. Vojaki zgrabijo puške. Srećom pa, vlak se je premaknuo, lokomotiva je globoko vzdihnila in šli smo naprej, vedno hitreje. Naš Nemček, menda naglo vinjen, se je prijeo za trebuh in se začeo grohotati: --War des a Hetz! In on je govorio, govorio____Kako čudni ljudje so v Mariboru... Pri njem doma, nekje na Oberštajer- skem to ne poznajo. Vsak je človek, vsak ima pravico živeti---- To pa, kar se je zgodilo meni, se dogaja v teh žalostnih časih sploh... To nič ni... Zdi pa »e, da sem jaz »bolji« človek, zdi se, da nisem navadna baraba. Končno me pozorno pogleda in praia: --Was bist'en eigentlih? --Student! --Na also! je kliknuo in izpio ostanek vina iz irebušastega kozarca. Se študent povrhu, na ta je lepa .... Na ja Kriegszeit! Pa naj se ne bojim---- V Gracu bo vse dobro. Malo me bodo zaprli, a bisserl. To pa je zopet Kriegszeit. Toda nekaj je. kar mi mora povedati. V Gracu fakinaža pretepe vsakega »bin- diša«, ki ga kot »serbenfreunda« pripeljejo iz »unter- lùnda«. To je malo nerodno, pa......— Mussen's aber schlau sein — me je začeo vikati--morate biti zviti in se izogniti. .. Imate par »kranerl«, par kron? Gotovo jih imate, Najmemo automobil in--ruč! --se popeljemo skozi fakinaéo.... Tako vas ne bodo pretepali. Imao sem še petkronski tolar, lep, nov srebrn, $ trudno glavo pokojnega Franceka. --Vzemite in naročite avtomobil! sem dejao Nemcu in mu izročio denar. FOTOKRONIKA VELENJE: PROMETNI KAOS Na« soclelavcc Lojze OJsteršek Je postal pravi specialLst za odkri- vanje zmotno naplsaniji prometnih tabel v Velenju. Oglejmo si zad- nji primer: Glavna ct'íaj kdor pelje v to smer, se pripelje na ve- lenjsko jezero, kjer se mora ustaviti ali zapeljati v jezero ali pa obrniti. Druge variante ni, jasno je samo nekaj, prišel ne bo v Dra- vograd. Tudi s smerjo za Polzelo so težave, kajti pri križišču več ne veš, kam in kako: ali naravnost v gozd ali pa po poja.snilo k bližnji hiši. Zaradi takšnega znaka nastajajo precejšnje težiive, ka- terim se ne izognejo niti mnogi domačini, kaj šele tujci, ki obupano sprašujejo, kje je Arja vas iñ bulijo v karlo. Tam je pa ni oz. na eni karti jc, samo s skrajšanim imenom. Kdaj in kdo bo rešil to zmedo, to pa raje ne sprašujemo. Tekst: tv Foto: L. OJSTKRSEK KS ŠKALE: PIONIRJI GASILCI v krajevni skiqMMKsU Skale pri Velenju je rele prizadevno tufi tamkajšnje prost«v so zmagali domačini iz 6kal c 209 točkami. Med pionirji v kategoriji B Je bila najboljša ekipa Šoštanj I. pred goStanjem П., Velenjem, Gabe^aml, TVâ, Skale, Pesje, RlüK, Šentilj In Bevče. Med mladinci Je zmagala desetina iz Velenja — mesto (na sliki), sledijo Gaberke, TVS Šoštanj, Salek in SentUJ. Zmagovalne Шре bodo nastopUe na conskem prvenstvu, ki bo 1. Junija v Logarski dolini. Najboljši s tega tekmovanja pa bodo nastopiU na republi- škem prvenstvu septembra v 2alcn. Poto: I/WZE OiJISTER.^EK DOBJE: DOBRA MALICA Tisti lepi sončni dan v Dobju pn Planini je bila za malico dobra stara awnielada in kava. Otroci so se v odmoru zakadili fa šofetkih prastorov na sonte in gorje velikim kosom kruha. Foto: DRAGO MEDVED. V organizaciji OO ZSMS in osnovne organizacije sindikata Fer- rallt Stalec so bile v Žalcu tradicionalne športne igre železarjev, ko- vinarjev, gumarjev in steklarjev. Nastopilo je več kot 500 športni- kov — delavcev lz Železarne Jesenice, Save Kranj, Steklarne Hrast- nik. Ferralita Žalec in Donita lz Medvod v malem nogometu, od- bojki, šahu, naniisnem tenisu, kegljanju, Itreljanju in rokometu. Vrstni red po posameznih panogah Je naslednji: streljanje z zračno pufiko: 1. Steklarna Hrastnik C42 krogov, ... 5. Ferralit 515; .šah: J. Železttna 13,5, ...5. FerraUt 4,5; kegljanje: 1. Železarna 2831 ■egljev, ... 5. Ferralit 2441; namizni tenis: 1. železarna, 2. Ferra- Ut; odbojka: Î. Ferralit; nogomet: 1. Donlt, ... 4. Ferralit Itd. Veeekiiml »magovaJec: 1. železarna 27 točk, 5. Ferralit 16 točk. Prt lenekah, ki so tekmovale zunaj konkurence, Ferralit m imel ekipe. Prve tri ekipe so prejele lepe pokale. Na sliki: ekipa Ferralita na ■lovnnoetl pred tekmovanjem. Tekst tn roto: T. TAVČAB NAŠ KRAJ • KOZJE: BALETNI ČEVELJČKI PRIPOVEDUJEJO Pred dnevi Je v Kozjem prvič gosto.' vaio mariborsko gledališge z baletno predstavo »Baletni čeveljčki pripove- dujejo«. Predstava je bila popoldne in so se je udeležili skoraj vsi učenci do- mače osnovne šole. Prišli pa so tudi učenči iz Lesičnega. Seveda je bilo med gledalci tudi veliko starejših lju- di, tako da je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Vsi so bili navdušeni nad predstavo. Zato na koncu ploska- nja ni hotelo biti konca. Tudi ta primer kaže, da bi moralo biti v Kozjem več takšnih in podob- nih gostovanj. SREÒKO BIZJAK Ш LOČE: NOV VRTEC GASILCI v tem in prihodnjem letu se Lo- čam obeta lep napredek. V teku so akcije za začetek gradnje otroškega vrtca in stanovanjskega bloka ter za obnovo kulturnega doma. Pred zaključ- kom je gradnja nove telovadnice. Za obnovo kulturnega doma bodo orga- nizirali tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov. Računajo, da se bodo Ločani izkazali tudi tokrat, ta- ko kot vselej ob podobnih akcijah. Na osnovni šoli »Ljubo Sercer« so ir aprilu letos prvič poskusili z od- delčnimi konferencami, ki so v petih oddelkih nadomestile klasične redoval- ne konference. Značilno za oddelčne konference Je, da na njih sodelujejo vsi učenci oddelka in povabljeni uči- telji. Udeleženci se odkrito pogovorijo o uspehu in disciplini ter sprejemajo sklepe za izboljšanje. Oddelčne kon- ference v Ločah so dokazale, da znajo tudi učenci osnovne šole kritično oce- niti svoje in učiteljevo delo ter spre- jeti ustrezne ukrepe za izboljšanje us- peha in discipline. Društvo za telesno vzgojo Partizan Je organiziralo ligo v malem nogo- metu, v katero se je vključilo kar de- set ekip loškega in konjiškega območ- ja. Košarkarji iz Loč pa so se letos prvič vključili v rogaško košarkarsko ligo. Sicer pa bo društvo tudi v pri- hodnje organiziralo razne akcije, da bi tako zajelo v športno in rekreativ- no dejavnost čim več mladih. Gotovo je, da bi lahko napravili še dosti več, če bi imeli na voljo tudi več sred- stev. FRANÚEK MALI • LIBOJE: S ČASOM V KORAK Liboje. Zadnja leta se je tu veliko spremenilo. Večina ljudi si služi kruh v tovarni keramike, ki slavi pomembno delovno zmago — postavili so namreč novo proizvodno halo. V neposredni bližini je veliko delavsko naselje. Tudi upokojenci niso pozabljeni, saj so za- nje zgradili nov dom. Otroci radi obi- skujejo lepo osnovno šolo, ki nosi ime po bratih Horvatin. Na njej je spo- minska plošča padlim domačinom za svobodo. Tam, kjer je bil včasih rud- nik, je sedaj. kovinarski obrat Sigme, kjer izdelujejo cestne odbojnike. Bili smo še otroci, ko smo št^ vagončke, naložene s premogom, ki so drseli po žici v zabukovško separaci jo. Danes stoje le še drogovi in temelji v tleh. Nekaj 'pa je še ostalo od rudnika. Pogrezajoča okolica. Nekda- nja cerkev sv. Neže se je že skoraj pogreznila, kmetije okoli nje pa so že zdavnaj opuščene. Nedaleč od tod se Je v bližnji hrib Kotečnik zajedal velik kamnolom, v katerem je bilo delo zelo mehanizirano. Ljudje, vajeni miru in tišine so se morali navaditi na eksplozije ob razstreljevanju. Sam hrib Kotečnik je poln Jam, znan je predvsem po Guze j evi Jami. V Libo j ah je znana tudi pihalna godba pod vod- stvom tovariša Kovača. DRAGICA NARAGLAV PREBOLD V NAS] Mraz je pritiskal huje in huje; drev; pokalo od mraza. Le' dansko sonce, ki 5 uprlo v vzhodno stra bočja Rogatca, je p 10 mraz, da se je d nil za nekaj ur. Skupina partizanom radio vezo: Sokol, 2 ko. Toni, Marko in P Amo, so v èpehovem du zgradili »bunker« oikoliških kmetih s oskrbeli hrano in se žili za najhujše dni. ' stavili so tudi radio , s štabom. Bližala se je dect ska ofenziva leta Dokler je bilo ozrač, mirno, so se radi og pri Zg. Klinerju ir èpehu, kjer so vedno 11 kaj za pod zob. M pa so jih tudi do dekleta, ki so se z : rada zapletla v pogo Pa tudi mnogo novi zvedeli od njih, saj s I>artizani vedno poi v dolino z raznimi ščevalnimi nalogami, leta so tudi reda pl in če Je bila možno to, so se zavrteli. Ka ko pa Je v njih kipela lepša mladost, dn veselja pa v tistih k časih tako ni bilo. 2 nje je bilo trdo, sí morale pridne roke garati hrano ne samo ampak tudi za partoza vojsko, ki Je je bilo no več in vedno pogo so se oglašali. Kurir radio ekipe, »oral biti stalno na gall, se Je naveličal ga življenja in nekega se ni vmil s kurirske Takoj so za njim p< patruljo, ki je ugot< da je pobegnil in se javil Nemcem. V bunJ je nastal preplah. V so, da bodo Nemci p Zato so takoj posk vse, kar se je dalo. ¡ boj so vzeli najnujn O svojem odhodu so vestii tudi Klinerjevi špehove, ki so čez i dni s sitrahom pričata fcolono policije in 5 POUC ŠTU KNJ Dedijer S.: Osnovi ti 86Î72. Desoille II,: La mèdici Mušič M.: Novomeška Serebrjakova G.: Kari 1974. S. 25638/30. Kunaver P.: Brewia Paschinger H.: Steierl & Stuttgart 1974. S. 38383/ Albrecht K.: Elektroni »73. S. 43186. Kako deluje? Človek. Jan I.: Cankarji-v ba 1974. S. 43179. Tepina M.: Razsežnos 43180. Razvojne sposobnosti t. 43185. Gemkow II. s sodel.: ' »974. S. 43171. Hicarhija. Mednarodna Kenuavner D.: Politii gibanje na Jesenicah—Jav< Ijana 1975. S. 43224. Kalan F.: Med Trubai 4.M75. Heyerdahl T.: Ekspod« NKERJU L PREPLAH ^kleta iz Krnice pod Rogatcem ni je bil tudd kurir, toj so odšli v smeri likerja radio ekipe, ga Dolili in ^čeli streljati, peda v njem že ni bilo ' ogar. Ob polnoči so se kil h Klinerju in za- i razbijati pO vratih, so jim morali odpreti, ri je vstopil kurir. Ko je zagledal Klinerjev f. je od strahu preble- , nato pa s« je opogu- in mu dejal: »Kaj si ril«. Ko je kurir videl tovo zakrbljenost, mu tiho šepnil: »Ne boj « Po kratkem počitku Nemci odšli brez re- ealij nad domačimi, le očetu so zagroaili, da se bodo kmalu vmMi in da bo takrat moral tudd on z njimi. A k sreči jih ra bilo, kurirja pa so baje Čee nekaj dni v Gornjem gradu ustrelili. Ker Nemcev ni bilo, se je strali nekoliko polegel v upanju, da jih kuirir ni izdal. Okrog voglov je zavija- la ledena burja, ki je na šipe v olmih zarisala ču- dežne cvetove in liste, sneg pa je zasul vse no- ve stopinje. Okolica je zo- pet za nekaj časa postala pusta In prazna. ANTON IKOVIC SKE ICE "«laja. Beograd 1970. S. • París 1958. S. 2-1714/166. «bor 1974. S. 43145. ■ec novega sveta. Maribor '^Ibor 1974. S. 29514/10. RandgebJrge. Berlin Nter-Bauelementen. Köln 'i S. 4Л88. *4;oŠka bitka. Ljubljana ®Ua. Ljubljana 1974. S. otroka. Ljubljana 1974. f^s. Biografija. Ljubljana '¿»bljana 1975. S. 43223. ^»rcnjskem in delavsko do leta 1918. Ljub- no. Ljubljana 1974. S. itemi 1974. S. 43Ì72. ŽALEC: PODELILI ZLATE ZNAČKE Pretekli teden so na svečani se- ji komiteja Občinske konference Zveze komunistov v Žalcu podelili osemiaštirideset zlatih značk Zve- ze komunistov. Priznanja so pre- jeli vsi tisti, ki so bili v partijo sprejeti do osvoboditve. Svečane seje sta se poleg dru- gih udeležila tudi Lidija Šentjurc in Emil Roje, V uvodnem govoru je .sekretar Občinske konference Zveze komu- nistov v Žalcu, Franc Jelen, pouda- ril pomen in vlogo Zveze komu- nistov od njene ustanovitve, pa vse do danes, hkrati pa se je vsem, ki so prejeli zlate značke, v imenu na.še širše skupnosti za- hvalil za njihovo dolgoletno revo- lucionarno delo. Ob koncu svečane seje je vsem navzočim .spregovorila še Lidija Šentjurc, ki .Je med drugim po- udarila, da bi bilo treba na.še mla- de ljudi bolj seznanjati z vlogo in pomenom Zveae komunistov. Da so mladi danes morda s tem premalo seznanjeni, je velika krivda tudi s strani naših šol. U- dija Senijurc je poudarila, da se v naših i^odovinskih virih prema- lo upošteva vloga $tajersk£_med vojno in bo treba zato takšen od- nos nekaterih zgodovinarjev slej ko prej spremeniti. JANKZ VKDENIK LETOVANJE V BASKI BO PRIJETNO Tudi letos bo skupina 120 predšolskih otrok preživela od 19. junija do 4. julija v počitniškem domu v Baški ne- kaj sončnih in brezskrbnih dni med svojimi vrstniki in vzgojiteljicami, katerim bodo zaupani. Za nj^mi bodo v iz- menah letovale še šolske skupine. Organizacija počitniškega in drugih oblik letovanja je na skrbi Skupnosti otroškega varstva in Občinske zveze prijateljev mladine v Celju. Letos smo v ta namen ustanovili klub vzgojiteljev, ki šteje kar 85 članov. To so poklicni ali bodoči vzgojitelji in učitelji oziroma študentje takih izobra- ževalnih smeri, ki zadevajo njihovo bodočo družbeno-pro- svetno dejavnost. Klub vzgojiteljev je sprejel pravilnik, v katerem so do podrobnosti izdelani organizacijski, pedagoški in kadrovski vidiki letovanja otrok. V soboto pa je bil s smotrom teme- ljite in enotne priprave na vzgojno delo ali vodenje otrok organiziran celodnevni seminar. Izvajali so ga strokovnjaki praktiki, ki dobro poznajo problematiko letovanj. Poleg zdravstvenih in pedagoških vsebin, ki so specifične za leto- vanje, so se vzgojitelji seznanili še z metodami učenja pla- vanja v bazenu Zavoda Ivanke üranjekove. Poglobljene priprave bodo prav gotovo bistveno prispe- vale h kvaliteti bivanja otrok na morju, oziroma kjerkoli, ko bodo za nekaj dni zapustili svoj ožji družinski krog. Ker bom letos tudi jaz že tretjič preživela del dopusta kot pedagoški vodja izmene predšolskih otrok, lahko tistim staršem, ki so prijavili' svoje otroke v vrtcih ali na Skup- nosti otroškega varstva, življenje v koloniji malo pobliže prikažem. Nekateri starši se namreč zelo težko odločijo poslati otroka na letovanje. Predvsem še predšolskega, za- radi bojazni,^ da se mu bo kaj zgodilo, in zaradi izrazite obojestranske čustvene navezanosti. Zato priporočamo, da bi bili otroci za kolonijo stari več kot štiri leta. Skupina otrok, za katero skrbi ena vzgojiteljica, šteje največ 10 otrok. Pomembno je tudi to, da spremljajo otro- ke še pedagoški vodja, zdravnik, medicinska sestra, plaval- ni trener in dve varuški kot pomočnici vzgojiteljicam. To je osebje, ki se z otroki direktno ukvarja. Za vse ostale pa skrbi tehnični kader. Letovanje otrok vsebuje koristne, zdravstvene in vzgoj- ne sestavine bivanja na morju, če pogledamo zdravstveni smoter, gre tu predvsem za ugodno spremembo zraka. Otroci se naužijejo tople mediteranske klime, soiica in ko- panja. Poskrbljeno je za pestro prehrano, tako da marsikdo kljub intenzivnim telesnim aktl\'nostim celo pridobi na teži, kar seveda ni najbistvenejše. Vsa prizadevanja organizatorjev in vzgojiteljev težijo k čimboljšemu počutju otrok v novi prostoriji in kolektiv- ni sredini. Zato je vzgojna vsebina življenja na letovanju obogatena z najrazličnejšimi oblikami aktivnosti: jutranjim razgibavanjem, rajalnimi in družabnimi igrami na plaži, v vodi, na igrišču ali v igralnici in sprehodi po okolici, če vreme ni ugodno za kopanje. Otroci imajo za svojo sprosti- tev, igro in ustvarjanje različne možnosti. Na voljo so jim pestre igrače, sredstva za likovno ustmrjanje, športni re- kviziti in podobno. Dan je dolg, letovanje i>a pravzaprav kratko. Zato je prav, da si otrok takrat naužije dosti prijetnih doživetij, M se jih bo vedno rad spomnil in bo še želel na kolektivno letovanje. če bo šel otrok letos prvič sam »na počitnice«, ga moramo na to tudi čustveno pripraviti. Kajti slovo od star- šev bi ne smelo biti žalostno, čeprav se marsikateri mamici. Pa tudi otroku, ob rasđiajanju utrne kakšna solza. Ker je za priprave na letovanje treba vedeti še marsi- kaj, nameravamo en teden pred odhodom v Baško sklicati vse starše, da bi se lahko o vsem podrobneje pogovorili. Dobra priprava otrok in vzgojiteljev na letovanje je osnova za občutek varnosti otrok ter zaupanja in prepri- čanja staršev, da jim bo na letovanju lepo. To pa je tudi naš glavni cilj. ANICA ČETKOVIČ MALÁ ANKETA RADI IGRAMO v kulturnem tednu, ki je potekal v Šentjurju, je bil delež mladine izredno velik. "Pravzaprav lahko zapi- šemo, da je bila to manifestacija mladosti, ker je vsaka osnovna šola v šentjurski občini prispevala p>o svojih močeh. Predvsem pa je navdušila in izredno »vžgala« pravljična igrica žaromil, ki so jo zaigrali učenci osemletke v Šentjurju. Režijsko vodsitvo je bi- lo v rokah Ive Vogove in Mare Stepinškove, sicer pa je celotna šola živela in delala, poleg učsnja seveda, le za nastope in sodelovanje v kulturnem tednu. Mo- ramo pripomniti, da otroci te šole niso samo igrali v igrici Žaromil, ampak so nastopali tudi v drugih zvrsteh. Nekaj igralcev iz žaromila smo obiskali in jüi povprašali za vtdse. ANDREJ CVETNIK — ŽAROMIL, 6 a: »V igri sena 'pravični deček, star 12 let, pomagajo pa mi prirodne sile, da lahko otrokom pomagam«, če bo igralec, smo ga vpraša- li, ko bo odrastel, pa nam je modro odgovoril, da je ta poklic minljiv, zato bo mislil na kaj bolj res- nega. »En teden je človek popularen, potem pa že ne več«, nam je Andrej čisto resno zatrdil. JELECA SKALICKY — CaNčIGAJ, iz 8. razreda: »Sem kraljica äkratov, igram zelo rada, igrico, ki se godi na Krasu, smo študirali dva meseca in to zelo intenzivno. Več- krat bi morali takole ig- rati, tudi mi bomo še, če- prav »no imeli do zdaj vedno polno dvorano. Gle- dale so nas' z veseljem predvsem naše mamice«. BLANKA ZALEZINA VETEBNICA, iz 6. a raz- reda: »Moja vloga pa je komična. Sem hčerka bur- je, M vedno nekaj nagar ja m vse ziueša. Jaz rada igiram take viogë, pred- vsem pa tudi vedno ra- da nastopam. Imam ve- seäje, predvsem pa je le- po sodelovati. Rada bi še igrala, pa tako, kot sem že rekla, najiraje igram komične vloge«. ANITA CRETNIK - ВШил, iz 6. a razreda: »Jaz sem okrutna žena, ki vsem podira, kar e te- žavo drugi gradijo in si iščejo sirečo. Rada igram in škoda je ta, da se po- tem, ko se šolo zapusti, s takim delom preneha. Tu imamo razvite dejav- nosti, veliko pa je odvis- no potem, kam se boš vpi- sal, ali se tam kulturno življenje nadaljuje ali ne. MAJA JAN — BISER- ШСА, učenka 7. a razsre- das »Kraljica vil sem v Žaromilu. Zelo lahko sem 68 T vlogo vživela, čeprav danes vil nI veC. Vse mo- je vile imajo nove obleke, s katerimi je bàio veliko dela. Vesela sem, ker smo navdušili ljudi, pred- vsem pa smo razveselili starše. Naj vi<üjo vsi, da poleg učenja nekaj dela- mo«. MIHELCA GAJŠEK — KOZLIČEK DOLGOBRA ÖEC, iz 6. a razreda: »Jaz sem Zaromilov spremlje- valec, zelo živahen in \;ed- no uredim vse zadeve. V igrici tudi spregovorim, ker so me vile naučile go- voriti. O, čisto v redu je igrati in rada bi še ve- likokrat. Tudi jaz sem ve- sela, ker smo navdušili publiko«. Samo nekaj mladih igralcev iz Šentjurja smo pov- prašali o tem, zakaj sodelujejo in igrajo. Vsi so izja- vih eno: radi' igramo, ■ veseljem. Pa smo prepričani, tìa bi tako izjavilo vseh 1000 sodelujočih udeležencev, ki so igrali, peli ali plesali v preteklem kulturnem ted- nu šentjurske občine. Se morda motimo? TEKST: Z. STQPAR SLIKE: D. MEDVED 16. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; OSEBNI DOHODKI v celjski občini je za leto 1974 prijavilo dohodek 694 delavcev — občanov. ra2aiih poklicev, S kratkim prika- zom smo v NT že nakazali bistvene posebnosti — stati- stične med najvišjimi osebni- mi dohodki, ki jih dosegajo delavci v različnih poklicih. Zaradi celovite informacije objavljamo danes pregled oziroma sestavo prijavljenih dohodkov po poklicih, z naj- višje doseženim dohodkom (redni dohodek iz delovnega razmerja + pokojnine + do-, polnilno delo 4- östali dohod- ki) in z vrstnim redom naj- bolje nagrajenih poklicev. Najvišje osebne dohodke v celjski občini torej dosegajo zdravniki, najnižje pa agrono- mi. Nadrobni pregled doseže jo iz dopolnilnega dela sko- rajda enak OD kot iz rednega delovnega razmerja. Nedvom- no zaslužijo ta.ki primeri po- sebno analizo. Tudi ta »teleč,ii« j>osnetek .je s Svetine. Foto: D. xMedvcd O z < Ш tn I- s s ^ 3 iC MATKE OBISK PRI MLADEM KMETU še predno prideš v Matke, prijazno vasico v Mrzliškem grabnu, te na pobočju na desni strani pozdravlja kmetija ob vstopu v Matke. Nehote jo začneš primerjati s tisto Iz Tavčarjeve »Visoške kronike«. In res uživa Zagoženova kmetija v Matkah sloves napredne in močne kmetije. Za ta sloves pa je bilo potrebno veliko dela, trdega dela. Toda delo samo ni vse. Treba je bilo delati tudj z glavo ... Pred kratkim smo bili na obisku. Pogovarjali smo se z njihovim sinom Jožetom, ki je pravzaprav že gospodar ... — Jože, bi lahko najprej opisal kmetijo. »Kmetija ima dvaindvajset hektarjev. Od tega je deset hektarov travnatih površin, dvanajst hektarjev pa gozda. Imamo oslotno linijo za spra- vilo krme, osuševalno napra- vo pašno kosni sistem ... V glavnem se ukvarjamo z živinorejo, največ pa nam daje mleko.« — Kako je trenutno z ži- vino? Mislim na razmere na trgu, k| niso najbolj ugodne. »Res je! Zelo slabo je z odkuponi živine. Cene stag- mrajo Ui nii»(> primerne za kmeta. Sploh p«, ne, 6e mi- slimo na trud, toi ga kmet vloži v delo. Kar se tiče mleka, je trg še kar urejen in skoraj ni- mam pripomb.« — Kaj predvidevaš za na- prej? »Lani smo mcdernizirali hlev, zato mislim čredo Se nekoliko povečati. Računamo, da bomo imeli okrog dvajset molznic in deset glav mla- de živine.« — Vse več mladih zapušča kmetije, /akaj si ti ostal doma? »Oče je za razvoj kmetije vložil ogromno truda in de- narja. Skoda se md zdi, da bi zdaj jaz na vse to pozabil in kmetijo pustil propasti. To je glavni razlog. Je pa res tudi to, da me delo na kmetiji izredno veseli, če k temu dodam še to, da je kmetija popolnoma moderni- zirana, res ne vidim razloga, da bi odšel v drug poklic.« — Kako gleda na.ša druž- ba na kmete in še posebej na mlade ljudi, ki so ostali doma na kmetiji? »Mislim, da gleda danes na kmeta neprimerno bolje kot še pred nekaj leti. Mla- dim kmetom nudi razne ob- like izobraževanja, pomaga jim s krediti... Tako imajo mladi ljudje navsezadnje nek cilj in vzrok, da ostanejo doma.« JANEZ VEDENIK Jože Zagožen SLOVENSKE KONJICE LETO DNI KMETIJSKE DELEGACIJE Pravijo, da teče čas hitro in neslišno. Pogosto prav zato pozabimo, -da je minilo že leto, odkar smo izvedli volitve in ustanovili delegacije. Kmetijske organizacije, ki imajo vključen v svoj sestav tudi kmete, imajo dve dolžnosti. Poleg dolžnosti, ki jo opravljajo drug< delegati, zaposleni v industriji in ustanovah, ima delegacija kmetijske organizacije tudi dolžnost, da sodeluje pri samoupravi v raznih interesnih skupnostih. Delegati kmetijskih delegacij imajo torej dvojno dolžnost. Svoje volilce zastopajo na sejah občinske skupščine ter na sejah samouprav- nih interemih skupnosti. Delegacija Kmetijske zadruge Konf'ce šteje petnajst Članov, Ena tretjina je delavcev Kmetijske zadruge, dve tretjim sta iz članov zadruge, torej iz. vrst kmetov kooperantov. Za vsako sejo občinske skupščine izvoli- mo po štiri delegate. Toliko imamo namreč v skupščini mandatnih mest. Leto dni je kratka doba. Prekratka, da bi lahko nov sistem samouprave polno zaživel, kljub temu pa lahko, racemo, da delegatom ni vs2¿no,_ kako bodo zastopali želje in načrte svojih volilcev. Kmete zanimajo pred- vsem problemi, s katerimi se srečujejo p^' svojem delu. Opozarjajo m socialne probleme v posameznih vaseh, na onesnaževanje potokov n travnikov, zanimajo jih razne davčne olajšave, želijo do-seri nove, kadar gre za družbeno koristno stvar, želiio spremenit', lovski zakon. Doslej je naša delegacija postavila na skupščini tale vprašanja: 9 Kako poteka izplačevanje otroškega dodatka za S'Ir oke revnih kmetov; Ф Kdo lahko zaščiti kmeta pr,>d divjadjo in kdo povrne škodo, ki jo naredi divjad- % Kdo je odgovoren za one^-inaievar.je potoka Dra- vinja in drugih potokov: 9 Ali bi lahko bili oproščeni obòinskeqa davka tisti kmetje, ki morajo sekati gozdove da daljnovod. Gre za goloseke, ki so pogosto narejeni v gozdu z nedozortlim lesom. Zanimalo nas je tudi, zakai 'e nekateri kmetje pia-- čuje jo davek od vina. drugi pa ne. Hoteli smo zvedeti, kdaj bo gotova telovadnica na IL osnomi šoli. Zahte- vali smo, da občinska uprava poenostavi postopek za priznanje davčnih olajšav kmetom, ki gradijo hleve in druga gospodarska poslopja. Seje delegacije so vselej 'Mumive in živahne. Na niih obravnavamo gradivo za sejo občinske skupštine, pogovorimo pa se tudi o vseh problemih, ki zadevajo kmeta Kmetje so najbolj prizadeti, ker ne morejo reSevuli vprašanja cen kmetijskih pridelkov na ravni občinske ' -skupščine. Težko razumejo, da cene industrijskim iz- delkom hitro poraste jo, da pa se za dvig cene mleka ali živine nikakor ne morejo sporu-zumcti proizvajalci in pc-trošniki. Ker je cena glavni dejavnik vsake pro- izvodnje, je to tudi problem, к-г vsakega proizvajalca najbolj zanima- Nekateri delegati so postali malodušni. Menijo, da nima smisla hoditi na seje delegacije, saj ne morejo P'-av nič koristiti svoji proizvodnji. Upamo, da se bodo cene kmalu uredile in da bo minilo inalodušje. ki vlada sedaj med kmeti. Hrano bomo slej ko prej rabili. To- rej bo imela tudi svojo ceno. če tega vprašanja ne bo skupnost ustrezno rešila, tudi ni upanja, da bo delegatski sistem delavccv-kmetov polno zaživel. VODJA DELEGACIJE: IDA TEPEJ St. 20 — 22. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 ŠTIRI DESETLETJA KOMUNIST PRODOR MED UUDI se zdi Rudiju Cilenšku iz Petrove največja vrednota in uspeh predvojne slovenske in jugoslovanske partije. Marsikdo si predvojno delovanje komunistov zamišlja kot romantično—revolucionarno početje politično osveščenih, osebno pogumnih, morda celo avanturistično usmerjenih ljudi. Bilo je ravno narobe. Delo komunistov je bilo potrpežljivo, vztrajno, seveda izredno pogumno in na temeljih čvrste razredne zavesti. V Savinjski dolini letos ob 30-letnici zmage praznujejo tudi 40-letnico ustanavljanja številnih partijskih organizacij v delavskem obrobju doline, v Zabukovici, Libojah, Grižah, Preboldu itd. Med komunisti, ki imajo za seboj že štiri desetletja staža, je tudi Rudi Cilenšek. V pogovoru je osvetlil nekaj dejstev in dogodkov v prvih letih do začetka vojne. Rudi Oilenšek. Pri sedem- desetih letih še vedno vzrav- лап, čvrst, skoraj silak. Tak, močnejši od vrstni- Icov, je bil pri svojih trinaj- stih letih, ko se je pred kon- cem svetovne vojne zaposlil pri zidarski skupini libojske- ga rudnika, da bi bilo doma več kruha za pet mladih, vedno lačnih ust. Knap, kot je bil njegov očim, je postal pri sedem- najstih letih. Ker so tudi knapi ljudje, je imel tudi Rudi prijatelja, tovariša. To I je bil Pohlinov Janč, komu- nist, ki je padel v španski državljanski vojni. Mlad kot je bil, je Rudi vedel, da de- llavce v Lebičevem in Pauli- ¡ novem rudniku vodita komu- 1 nista; Pohlin in Jazbec. Po , »obznani« sta oba libojska i komunista odšla. Revolucio- narno gibanje v libojskem kotu je F>ojenjalo. RUDI CILENŠEK: »Leta i 1927, ko sem prvič volil, je nastopilo na volitvah 17 strank. Delavcev je bilo ta- krat še malo. Lebičev rudnik je imel kakšnih 20 rudarjev, Paulinov 50 do 70 in še med temi je bila večina polkme- tov. Ko pa sta se začela rud- nika širiti, ko so začeli pri- hajati knapi iz Holandije, Nemčije in tudi Rusije, se je v Liboje in Griže vrnil revolucionarni duh. Spet sta bila dva komunista, ki sta to zmogla: Jurij Debelak, ki je prišel iz Holandije in Leon Pačnik, ki je prišel iz Rusi- je (pred tem je rudaril na Holandskem). No, tako je poleti 1935. leta bila v Ldbo- jah stavka. Rudarji so ostali v jami, in ker jim niso ho- teli ugoditi pri zahtevah, so napovedali gladovno stavko. Direktor inženir Streiher, za- grizen nasprotnik delavcev, se je prišel pogajat v jamo, a ga knapi niso več pustili na svetlo, šel je lahko šele, ko je bilo štrajka konec.« Stavka se je končala s pič- lo zmago delavcev, njih vod- je pa so morali pred sodni- ke: Jurij Debelak, Leon Pač- nik, Miha Golavšek, Franc Pačnik ir Rudi Cilenšek. Go- lavšek je dobil šest mesecev zapora, ostali so dobili po- gojne kazni. Septembra 1935. leta je pri- šel iz revirskega partijskega vodstva Lojze Hohkraut. V Libojah je bila ustanovljena partijska celica štirih čla- nov: Pačnik in Debelak sta že bila člana KP, na sestan- ku pa so sprejeli še Pačni- kovo ženo Ivanko in Rudija Cilenška. RUDI CILENŠEK: »V ti- stem času smo se komunisti v celoti posvečali gibanju. Sestanke smo imeli vsaj po dvakrat na teden, študirali smo legalni politični tisk in leposlovna dela, ki so ime- la karakter in vsebino, po- membno za razredni boj. Po ilegalno literaturo smo hodili na Mrzlico... Ne sme- mo se čuditi, če starejši ko- munisti včasih ne odobrava- mo nekakšne lagodnosti in vtisa, da se družbeno in po- litično delo zdi mnogim ve- lika osebna žrtev tn zaslu- ga ... Nekoč je büo tako, da si dobil nalogo in ni bil ,nihče pripravljen diskutirati o tem, ali jo boš zmogel, ka- ko jo boš in če jo boš sploh izvršil. Po letu 1935, zlasti pa leta 1937, se je šteN-ilo komunistov v Savinjski dolini naglo po- večalo. Partijske celice so bile ustanovljene še v Gri- žah, v rudniku posebej, v zunanjem obratu spet pose- bej in terenska celica v Mi- gojnicah. Partija je bila pri- sotna v vsem političnem živ- ljenju, v vseh naprednejših društvih, zlasti v mladinskih vrstah, pri gozdovnikih, skratka povsod. Organizacije je v libojsko-zabukovškem delu močno razgibal Radi Ir- šič, ki je bil takrat kandidat za člana CK ZKS in ki je kot izobraženec-ekonomist v funkciji revizorja zadružne zveze državnih uslužbencev v Jugoslaviji imel idealno svo- bodo gibMja in šdjoke stike FK3 vsej državi. Sicer pa so komunisti v tistem času bili gibalna sila vsega napredne- ga, svobodomiselnega, proti- fašističnega. RUDI CILENŠEK: Poleg branja časopisov, ilegalnih brošur, smo prirejali za jav- nost spretno pripravljena pre- davanja s področja sociolo- gije, zgodovine človeštva, ekonomskih in razrednih bo- jev, s področja ekonomskih ved, vse do dovoljenih oblik marksističnega nauka. Veli- kokrat je predaval Rado Ir- .šič, pogosto tudi profesor Bogo Teply, pa dr. Trauner in drugi. Zgodovino sovjet- ske partije smo seveda študi- rali ilegalno — skrivaj. Leta 1938 se je partija angažirala predvsem na pripravah na predstojeći spopad z fašiz- mom. Tako se je krepila že leta 1935 ustanovljena zveza delovnega ljudstva, potem zbiranje rdeče pomoči, pod- pi.sov za sklenitev prijatelj- stva s Sovjetsko zvezo, boj s hltlerjanci, kulturbiindov- ci. Zdaj komunisti niso bili več sami. Poskusom, da bi kulturbundovci ž^ali kresove Hitlerju za rojstni dan, so napredni ljudje vseh politič- nih usmeritev preprečili sku- paj s krajevnimi oblastmi . .. Laliko rečem, da je bila ta enotnost naroda na pobudo KP ustvarjena že nekaj let pred vojno in da je bila ustanovitev OF leta 1941 le še logična posledica teh dej- stev ... BiH F>a so tudi hudi, neprijetni časi. Na primer ob podpisu pakta med Hitlerjem in Stalinom. Komunisti smo zvečine trdno verjeli, da je to le taktična poteza, toda kako opravičiti to dejstvo pred množicami, zlasti pred mladimi, izredno kritičnimi ljudmi... Leta 1941 je prišel čas naj- bolj trde preizkušnje. Komu- nisti so bili napol 'v ilegali. Malokdo je spal doma. Ko pa so 17. junija 1941 aretirali Nemci Vili ja Reberšaka, smo vedeli, da so na udaru ko- munisti. To je bil znak za popoln umik v ilegalo — to- rej že nekaj dni pred pozi- vom KPJ na oboroženo vsta^ Jo. Rudi Cilenšetk, ki je doživ- ljal ves ta razvoj, ki je so- deloval v njem, zatrjuje, da so bili temelji OF pravza- prav zgrajeni že leta 1935 z ustnovitvijo zveze delovnega ljudstva, da so komimisti s svojo novo — titovsko meto- do povezovanja s širokimi množicami bili za najtežje čase temeljito pripravljeni in da te vodilne ' vloge partiji ne more nihče odvzeti, zmanjšati ali je omalovaže- vati. Zato je lahko in tudi je po- nosen, da tej partiji pripada štirideset let. JURE KRAŠOVEC 4а |ШШ1ЕТА SVOBOD V CILJU TUDI ŽENSKA - GOVORNIK Mozaik se polni. Vsak razgovor doslej je prinesel nov kamenček, novo po- drobnost, na videz morda nepomembno, v resnici pa takOTO, da jo kaže zapisa- ti in morda na koncu tega cikla sestaviti i>odobo. Na vsak način veličastno, saj takšen je bil zlet Svobod pred štiridesetimi leti т Celju. Za tise čase izre- den dogodek in zrcalo mo- či naprednega delavskega razreda. • Tokrat smo za besedo prosili Pi-anca Tratnika, 74-letnega upokojnca to- varne Aero, doma iz Za- grada v Celju. In kot vsem doslej, sem tudi njemu zastavil vpra- šanje: »Od kdaj ste delali v Svobodi in kaj«? »Veste, pravzaprav ni- sem bil član Svobode, za- to pa drugega, prav tako delavskega kulturno pro- svetnega društva, ki smo ga 1931. leta osnovali tu na našem terenu, v Zagra- du. To je bilo pevsko in godbeno di-uštvo Sloga. Pobudo za njegovo usta- novitev sem dal jaz. In kmalu sem okoli sebe na- šel nake vneteže. Med nji- mi tudi tedaj študenta pra- va Albina Dobrajca, ki je napisal prva društvena pravila, ki jih je morala še pred ustanovnim zbo- rom odobriti oblast. Sicer pa se je nama kot usta- noviteljema Sloge pridru- žil še Ivan Lah. Na ustanovnem občnem ¿boru smo za predsednika dnfötva izbrali Avguština Tratnika, mojega brat- ranca. Delo smo razvijali v pevski, tamburaški in dramski sekciji. Sloga je imela tedaj okoli 25 čla- IÎOV, kar je bilo za naš-te- ren veliko. Delali smo pri Struju, sicer pa nastopa- li na najrazličnejših prire- ditvah in v krajih. Pevce Je vodil učitelj okoliške šole Kovač. Društvo je de lalo vsa leta do okupacije, zadnji predsednik sem bil Jaz.« »In kakšni spomini vas vežejo na zlet svobod?« »člani Sloge smo tedaj sodelovali na zletu. To je bila naša dolžnost. Jaz sam sem bil z ženo v po- vorki. Prišla sva na zbor- no mesto na Bregu, pri bivšem kapucinskem mo- stu. Od tod smo krenili skozi mesto do Glazije. Se danes se spominjam, da nas je prevzela velika množica udeležencev zle- ta. Mesto je bilo razgiba- no. Sicer pa nosim v sebi še en six)min. In to na Ivanko Liix>všek, poroče- no Rojnik. Dobro se spo- minjam, da je hotela na vsak način na zletu govo- riti. Rinila se je h govor- niškemu odru in nazad- nje uspela. Tudi ona je bila med govorniki zleta. Njen govor je bil pravza- prav klic delavcem v bor- bo za osnovne pravice. Le- po je govorila, čeprav Je bila v tistem času samo hišnica pri Westnu. In vendar je povedala, kar je mislila in kar je čuti- la. Njene besede so nav- dušile.« M. B02IČ Cđani Sloge v Zagradu po dveh letih dela. V prvi vrsti sedijo tudi trije takratni vodilni delavci. Od leve proti desni so: naš sobesednik Franc Tratnik, Ivan Lah in Avguštin Tratnik. Ш LET ZLETA SVOBOD V CELJU 18. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; KOZJANSKO 75 PESEM KRAMPOV IN LOPAT Izza bohorskih gozdov so se dvigovale kot koprena tanke jutranje meglice, v taboru mladinske delovne akcije Kozjansko 75, v Šentvidu . pri Planini, v prijetno urejenem domu brigadirjev, nekdanji stari šoli pa je bilo vse tiho in mirno. Na drogu je vihrala zastava, nekje zadaj ie neHo priganjal^ glasnim »ajs« živino v strme planinske bregove. pred domom je stal mladinec in se oziral v bohorske gozdove, tu in tam pa mu je pogled ušel po vencu hribov, raztresenih okoli in okoli Šentvida. Lepo urejeno okolje je pritegnilo oči opazovalca._• Brigada, katere član je bil osamljeni človek pred domom, je že v zgodnjih jutranjih urah, ko začno prepevati petelini, odšla na delo- višče ceste Gračnica—Ledinščica. Fant, ki je stal pred do- mom, nas je peljal h ko- mandantu, bil je namreč dežurni. Miran Koren in Hinko Lučovnik sta se v pisarni, ki je bila videti nekako taka kot štab enot teritorialne obrambe, pol- na zemljevidov, pogovar- jala, ko smo vstopili. Mi- ran Koren je komandant akcije, Hinko Lučovnik pa komandant X. SNOUB Ljubljanske, ki je bila že lani na Kozjanskem in še najbolj se je bodo spo- minjali krajani Lesičnega, saj jim je pomagala gra- diti kulturni dom. NA DVEH DELOVIŠČm Posedli smo okoli mi- ze in pogovor je stekel. »V Šentvidu, • oziroma na Kozjanskem, je trenutno nekaj čez 70 mladincev iz ljubljanske in celjske okolice, vmes pa so tudi mladi iz pobratenih občin, Užičke Požege, Vmjačke Banje pa Reke in Zagre- ba. Mladi so razdeljeni v dve brigadi, in sicer v celjsko brigado Veljka Vlahoviča in X. SNOUB Ljubljansko. Delamo na dveh deloviščih, na cesti in .pri izkopu vodovoda. Na cesti Gračnica—Ledin- ščica, ki smo jo začeli graditi že pred tremi leti. nam manjka le še en ki- lometer in pol do konca. Čistimo in utrjujemo ban- - kine, i>opravljamo cesto, kjér je letos zgrmel plaz, uredili pa smo tudi dve dovozni cesti do gradbi- šča ceste Šentvid—Planin- ska vas in Gračnica—Pla- ninska vas. Drugo delovi- šče je pri izkopu vodo- voda Prevorje, od Zgor- njega proti Spodnjemu Žegarju. Na delovišče se vozimo z avtobusom.« Pogovor, ki ga je za- čel komandant akcije Mi- ran Koren, je nadaljeval Hinko Lučovnik. »V štirih dneh smo iz- kopali 800 metrov jarka za vodovod, preostaja pa nam , še 250 metrov. Ure- dih smo tudi staro cesto, da bodo občani lahko gra- dili zbiralnik, no, poma- gali pa bomo tudi mi.« Oba, tako Hinko kot Miran, sta nam zatrdila, da je v obeh brigadah okoli 75 odstotkov nepo- srednih proizvajalcev, od rudarjev, trgovcev, nata- karjev, učencev v gospo- darstvu in drugih. Sesta- va brigad je torej izred- no živopisna. Oba sta tu- di povedala in ne brez navdušenja, da sta obe brigadi zelo disciplinira- ni, sicer pa »videli boste, ko bomo šH na traso,« kot je pripomnil Miran. Iz vojaško skromnega štaba smo s kombijem krenili proti delovišču. Začelo je postajati vroče, na čelih so se pojavile prve kaplje potu. Kako, je šele na cesti, nas je pre-^ šinilo ... BREZ IZKUŠENJ NE GRE Ubogo vožilo je ix>časi požiralo prašne kilometre, nam. pa se je zdelo, da Miran pozna sleherni ka- menček na cesti. Mladi miličnik, sicer šoštanj- čan, danes pa komandant akcije, je vseskozi delal v mladinskih organizaci- jah, bil je tudi predsed- nik občinske konference Zveze socialistične mladi- ne Ljubljana Center, pra- vi, da bo študiral naprej. »Ko se vrnem s Koz- janskega, bom zgrabil za spremembo knjigo v ro- ke. Na delovnih akcijah tod okoli sem bil že lani, v Lesičnem kot koman- dant X. SNOUB Ljubljan- ske (specializirane briga- de). Pa tudi ona v Le- sičnem ni bila zame no- va. Udeleževal sem se ak- cij okoli Šoštanja, ker sem pač domačin.« Med hriunenjem kombi- ja po novi cesti smo iz- vedeli, da imajo v briga- di zelo dobro razvite svo- bodne dejavnosti, ki pa vseeno še niso zaživele do kraja, ker so vezane na prevoze do športnih igrišč. Organizirali so vr- sto športnih prireditev, največji poudarek pa je na splošnem in idejno po- litičnem izobraževanju bri- gadirjev. Brigadirji so ze- lo iznajdljivi in so orga- nizirali vrsto predavanj: o higieni, o vlogi ZSMS v naši družbi in podobno. V brigadi imajo tudi ak- tiv ZK, saj je samo v pr- vi izmeni bilo okoli 20 komunistov, vsi pa so člani ZSMS. »Svoje mesto v našem delovanju je seveda dobi- la tudi kultura, ki se ne omejuje zgolj na taborne ognje. Gledali smo film Užička republika, upamo "pa, da bomo šli v celjsko gledališče, gledat predsta- vo ščuke pa ni. Najbrž bodo gostovali tudi doma- či, da se tako bolje spo- znamo s kulturnim delo- vanjem na Kozjanskem. Sodelujemo tudi s šent- viškim aktivom ZSMS.'« Včasih je- tudi takšna dolgo vožnja po svoje do- bra, četudi utrudljiva in tako ■ smo izrvedeli vse, kar smo morali. Tudi to, da brigada pomaga do- mačinom pri delu, pri vsakdanjih opravilih, da jih vsak dan pričakajo, ko pridejo na delovišče, skupine domačinov, ki po- tem skupaj z njimi zgra- bijo za lopate. »Lepo so nas sprejeli. Ni naključje, da nas ustavljajo na trasi, f« рк)- govarjajo z nami, nam ponujajo pijačo ...« Bližali smo se delovi- šču. Na cesti so se pre- mikale pike, ki so priha- jale čedalje bliže. Hinko Lučovnik je dejal: »Moramo jih povali- ti . . .« In je nadaljeval: »Od- lični občutki. Poznam lju- di, kraje. Vem, kaj je tem ljudem potrebno. Ce- sta, vodovod, drugače da- nes ne gre.« Pri prvi skupini smo se skobacali na tla. ' Tomislav Matič iz Užič- ke Požege se je ukvarjal z velikim kamnom. »Dobil sem prve žulje, četudi sem navajen de- lati. že doma, v okolici Požege, sem bil na delov- nih akcijah. Tukaj má je zelo všeč in upam, da bom naslednje leto spet prišel.« DA BI SPOZNALI NOVE LJUDI Ramadan Sukaj je sku- paj s Tomislavom prevra- čal kamenje. Ramadan je predsednik brigadne kon- ference ZSMS brigade Veljka Vlahoviča, sicer pa dela v celjskem Tehno- mercatorju, v maloproda- ji. Na akciji je prvič in pravi, da je zelo prijetno. S hrano je zadovoljen, z domačini se razume, sem pa je prišel predvsem za- radi tega, -da bi pomagal Kozjancem in da bi spo- znal nove kraje. Kako tu- di ne, saj še nikoh ni bil na Kozjanskem. Miran je imel na trasi skupaj s Hinkom tisoč .opravil, zato sta se odpe- ljala naprej. Mi smo se »zapičili« v brigadirko, ki je malo naprej vneto brk- ljala ob cesti. Da je Min- ka Geršak iz Bistrice ob Sotli, di-ugače pa dela v novi steklarni v Kozjem. »Prišla bi že lani, pa sem bila bolna. Vse mi je všeč, še stanovanje, in priznati moram, da je boljše, kot sem ga imela v internatu Tukaj smo veliki prijatelji in radi po- magamo ljudem pri de- lu, če nas le prosijo. Po- magali smo jini saditi krompir, razbijati grude na njivah za koruzo.« Cisto na koncu novega delovišča smo srečali »Po- horca«, tako namreč pra- vijo v brigadi Veljka Vla- hoviča Zrečanu Dragu Nagli ču. »Prvič sem na Kozjan- skem,« je dejal. »So rek- li v fabriki, da naj grem pomagat, pa sem šel. Če- prav še nisem bil nikoli na Kozjanskem, se mi zdi zelo podobno našim kra- jem. Delati sem navajen, lepo je, pravo bratstvo vlada med nami, složni smo...« Grovoriu smo še z dru- gimi, tudi s komandan- tom celjske brigade Velj- ka Vlahoviča, ki je dejal, da je delo zaradi velikega kamenja zelo naporno, da pa napore premagujejo z voljo in veseljem. Ničesar nismo delali, le beležili smo si vtise in vendar nam je bilo vro- če, da nam je pot kar tekel. Mokra telesa briga- dirjev pa kot da vročine ne čutijo. Ko smo nekaj ur po- zneje sedeli v znani par- tizanski hiši, kjer je da- nes gostilna, je k nam prisedel Alojz Zagore, mi- ličnik iz Ljubljane, dru- gače pa je Prekmurec. Pogovarjali smo se o bri- gadi in Alojz se je neho- te spomnil na leta, ko je bil tudi sam brigadir. Bil je v Novi Gorici, to je bilo 1948., pa še isto leto v Novem Beogradu, leto pozneje фа na avtocesti Beograd—Zagreb. »Zdi se mi, ko jih ta- kole gledam, da se časi niso ne vem kako spre- menili od takrat. Delajo pridno, le disciplino smo mi imeli veliko hujšo. To je tudi razumljivo, saj nas je bilo veliko več. Zanos pa je prav takšen kot takrat. Mladi so iz generacije v generacijo isti.« Alojz, ki ima iz teh kra- jev ženo, se leto za letom vrača nazaj in pravi, da tako živo na Kozjanskem še ni bilo. , Večer se je že spuščal na Šentvid. Bili smo še pri pozdravu zastavi, na večerji, ostali smo celo na plesu, ki jim ga je priredila občinska konfe- renca ZSMS Celje in po obrazih sodeč jim je bilo všeč. V pyoznih nočnih urah smo se počasi izgubili med vrtoglave ovinke Je- zerc. MILENKO STRASEK §t. 20 — 22. mal 1^75 NOVI TEDNIK — stran 19 LJUBNO: PO TRIDESETIH LETIH Takole so preživeli borci — bivši nogometaši skupaj s komandantom 4. cone (prvi z leve) Jozetom Borânerjem gledali nogometno tekmo. Začetni udarec za domače je izvedel J. Boršner. Po vsej domovini proslav- ljajo tridesetletnico osvobo- ditve veselo in pr^rčno, ven- dar povsod рк) svoje. Temu splošnemu veselju se je pri- družilo tudi Ljubno, ki pa je praznovalo, lahko bi rekU, v »stilu«. Pred tridesetimi le- ti so namreč proslavljene par- tizanske enote oganizirale in odigrale nekaj nogometnih tekem. To seveda v trenut- kih, ko se je bil odločilni boj, ni bilo enostavno. Lju- binci so torej pripravili no- gometno tekmo med doma- čim moštvom Gradbinci in slovensko mladinsko repre- zentanco. Kot goste so po- vabili vse preživele borce, ki so med vojno igrali ali gledali na Ljubnem nogo- met. Bili smo priča številnih prisrčnih srečanj, ganljivih pHDzdravov, šegavih pripove- dovanj in ne nazadnje lepi tekmi, ki se je odlikovala z izredno fair igro. Zmagali so domačim z 1:0. Poleg čast- nih gostov so se prireditve udeležili: predsednik NZS Tone Florjančič, predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič, predsednik ZSMS Ljubo Jas- nič rn predsednik IS skup- ščine občine Mozirje Hubert Herček, ki je po končanem srečanju pripravil v gostišču Planika. zaključno slovesnost, nâ kateri so si udeleženci omenjali spominska darila. Predsednik TNP Celje Mirko Presinger pa je izročil igral- cem poseben pokal ob tej priložnosti. TEKST IN FOTO: TONE TAVČAR ODMEV: „KUC V STISKI" v sestavku pred tednom dni o samomorih na celjskem območju se je porodUa misel, ki niti ni izvinia, saj je v tujini zelo po- gosta, misel, kako odpomoči lju- dem, ki se odločajo za samomo- rilni korak. Pogovarjali smo se z vrsto stro- kovnjakov, ki imajo več ali manj opravka z ljudmi. Pogovarjali smo se s socialno delavko, psihiatro- ma in psihologoma. Zlasti zadnja dva, diplomirana psihologa Rado Palir in Ivo Kotar, ki delata v vzgojni posvetovalnici v Celju, sta povedala o tej in podobni prob- lematiki vrecej misli, čeprav se s to problematiko direktno ne ukvarjata. Oba menita, da jc kJic v stiski samo pomoč v trenutni stiski, ni- kakor pa ni to preventiva, za ka- tero bi morali prej poskrbeti. Pre\'entiva pa se začenja že pri otroku, vrši se že v vzgojni po- svetovalnici. Predvsem pa je po- trebno mladino aktivirati in ji po- nuditi vrednote, ki jih ne vidi. Potrebno jo je zaposliti, ker pa- sivnost ni nikoli dobra. Ker govorimo o samomorilnih poizkusih v večini le o mladini, ki tudi največkrat kliče na po- moč po telefonu (na Zapadu ima- jo to obliko zelo dobro vpeljano). Se sprašujemo, če bi ta oblika po- moči ustrezala tudi nam. Kot ve- mo, v Ljubljani to že poizkušajo, kako pa na Celjskem? Mnenja ljudi, ki smo jih spraševali, so bila zelo motna: osamljenim lju- dem, ki pogrešajo komunikacije in so tudi največkrat kandidati za samomorilce, je pomoč potrebna, zato ni važno kje bi se organizi- rala. Mentalno medicinski center pa je v celjski regiji sploh po- treben, pa tudi ni važno kje bi bil in kdo bi ga prevzel. Psihiat- rična služba v Vojniku ne zmore bremena, čeprav se je že zgodilo, da ljudje sami kličejo, tja za na- svet. Vprašljivo je tudi^ če bi na klice po telefonu, ki je anonimen, moral odgovarjati strokovnjak. Spoznati se mora na ljudi in živ- Ijanje in vključen mora biti v tim, ki se s stiskami ljudi ukvarja. Zato bi tako službo lahko oprav- ljal tudi laik, ker ni toliko važno, da na vprašanja ljudi v stiski od- govarjaš strokovno, ker jih je po- trebno predvsem poslušati. Tehno- kratske klice so vdrle tudi že v našo družbo in posledica je kri- ta vrednot, ki poraja vedno več osamljenih ljudi. Za te in še osta- le, ki se kdaj znajdejo v osebni stiski, bi bil lahko telefon ca kUo v sUi le ena izmed oMik, ki bi morda le preprečile marsikateri prenagljeni korak. ZDENKA STWAR Folklorna skupinica osnovne šole iz Dobja je v sodelovanju s prosvetnim društvom Dobje pripravila za kulturni teden v Šentjurju dvoje vrst plesov: belokranjske in gorenjske. Pa to ni bila edina skupina iz Dobjega, ki je sodelovala v kulturnem tednu. Zaigrali so še mladinsko igrico Pogumni Tonček, pevski zbor piorúrske orga- nizacije Dobje, ki šteje 47 mladih glavic, pa je sodeloval v pevskem programu. Obe prizadevni tovarišici — Jožica Salobir, ki je vodila föüclomo m igralsko skupino ter Fantka Jojger, ki je uglasila otroške glasove — pa zasluzita vsaj toplo besedo za sodelovanje. Resna zavzetost dobjanskih šolarjev pa še kaj drugega. Z. STOPAR SREČANJE Z ALOJZOM ŠTRA VSOM PESNIK OB ŽAGI Pravijo, da je najlep- ša pesem taikirat, ko v rosmem jiuittru stojáS v gazidiu in posliušaž pe- sem BDOgočnih direives- njiih vrhov, M se majejo pod nevidtndimi, a ven- dar ptrisotnimi tipkami vetrovih rok. Pravijo tudd, da je ni leipše ï)esam (čeprav je otoàna!), ko pod seki- ro, vihitečo v močnih rdkah, ali žago, pádajo ta mogočna drevesa. Reosete je njihov zlom, kot bd hotela reči, za- kaj me rušdš, saj veš, da sem stoječa lepša! Pravijo tudi, da je ni lepée pesmi, kot takrat, ko posekano drevo za- poje skoeá геико žago. In to sdednje je vrsto let počenjal zidaj 83- letni Alojz štravB iz Virtnja pri žaicu. žaga mu sicer še poije, ven- dar ne več pod njegovi- mi rokaora. Pod njego- vima rokami zdaj poje- jo öuistva, ki se preiliva- jo nia papir in se spre- minjajo v i)esmi. Te pesmi pa so kot Alojzovo srce ali srce dreivesa: tople, prisrč- ne, neizumetničene, pre- proste, rekel bi takšne, kot je drevo v naravi: naravne. Aloj Stravs mimo pove, da ni šol- sko jzoibražen, ampak da piše tako, kot ma veleva srce. »Deble v vrtu je sadila, lepe roéce vrtnice. Mimo fantič mladi pride, prepeva sladke pesmice. Kot roža zala dekle mlada, kaj si storila nič ne veš, kaj si ti sadila, kaj sijala, da ljubezen klije vmes.« Torej pišete tudi o ljubezni? »To so samo š© sa- nje, drugega nič.« Lepi spomini? »To pa. SpoTnini na mlada leta. To pa.« Jn to spravljate na papir? »To pa, to pa.« Zakaj pišete? »Na/jveč zaradi dolge- ga časa. Mislim si, na- pisal bom in naj ostane še nekaj za mano.« Beire: »Fant veselo vriska, ko travico kosi, dekle ^trk nese, se prijazno mu smeji. Le bíTusi fantič koso, da košena lepše ho, da lažje bom grabila, to rožnato seno.« Pesem je seveda dalj- ša, vendar povejmo sa- mo del, kajti dru)g>ače bd bdlo kljiuib prnijetno- sti maJce preveliko za ekircMnno odmerjen pro- stor. Alojz nato brska po številnih. zveefldh, kjer počivajo v verze zfložene njegove misli. Misli, ki jih je mabral« v dolgem živUjenju in ki na bàio lahko. Pa še za »likof« eno. »Ko md sonce, luč ugasne, k pogrebu me neso, pojoč zvonovi me sprejmite, da pri dragi bom zaspal sladko. V stmen grotb me položite, ker živOjjenoe moje on pocana, spomini grenki govorite o ^ljenju in gorja. Prišla bo pomlad zelena, rože, cvetje gor budit, meni grob bo okrasila vejca bela, trnov svet.« Tako »poje<< Alojz Straws iz Vrbja pri 2al- cri. Okoli štirideset pe- smi je že napisal iin pra- vi, da če ga ne bo zxirav- je ptreiveč »zmatralo«, jih bo še več. žago z mizarstvom vred je pre- puBtñ drugim, sam pa se je posvetil pesmim. Za hišo, kjer vse diši po lesu, teče potok, tam je tuidi veliko drevja pa rjavih njiv In nekaj travnikov in mnogo, mnogo sonca. Pa tudi oblaki. Vse to je čudovito zbrano v njegovih pesmih, ki so okome kot njegove ro- ke, pa tople kot njego- vo srce. Oboje pa v da- našnjem času, bo tako radi pozabljamo na na- ravo, podvojeno ceni- mo. Potem še natrosi nekaij ži^vljenskih re- snic, prebere »na pa- met« nekaj pesmi in gremo. Alojz štravs je sicer »Žagar«, vendar srce una prav zaradi poglobljenih stikov z naravo, pesniško. To pa je več, kot marsikaj drugega. Tekst: TONE VRABL Foto: BRANE STAMEJeiČ 20. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; SALON - oblačila - obutev - modni dodatki - za pomlad in poletje - SALON 8 RADC MURNIH Ciganka poklekne k srnici in sune. »Vidiš ..tako se mora...« Mala srna zadrhti, po njeni dlaki in po mahu rdi in se peni ozka rdeča lisa. Telesce sunkoma zatrepetava v smrtnih krčih. Ze hrome noge, življenje beži iz mladega bitja. Od okrvavljenega noža se kadi lahen dim. »Kajne, rajši bi se igral z njo?« mu očita mati in obnše nož ob mah. »Le počeni za skalo! Zdaj ujameva še veliko.« Počasi se bliža stara srna, sklone glavo in liže svojo ljubljeno mladico. Ciganka se dvigne zlagoma, da bi spet zagnala zanko; toda srna odskoči bliskoma iz njene ne- varne bližine. »Pa pojdiva!« veli čirikli ter spravi nož in zanko. »Ne- mara pojde stara za nama; blizu rmšega tabora nam ne uide več.« Ciganka zadene plen na ramo in odide s sinom po ozki stezi navkreber, koder gledajo krive korenine iz tal in delajo prirodne stopnice. Stara srna jima sledi od daleč... Ko pa prideta mati in sin na širšo gozdno pot, zaslišita nenadoma zamolkli topot konjskih kopit »Sun kuti — poledža, mro čavo!« (Poslušaj malo — nazaj, moi sin!) zašepeta ciganka, vrže srnico pod gost grm, leže na tla in potegne sina za sabo. že se bližajo jezdeci. »Mati, beži ti! Naj ujamejo samo mene!« »Le skrivajta se!« zakriči sokolar Jure Adlešič, ki mu niha velik cvet močvirskega belega lokvanja nad kapo. »Videli smo te dobro in pse imamo s sabo. Le skrivaj se, neumnica tatinska!« Hazjaha konja in zgrabi mladega cigana. »Pustite naju!« prosi čirikli trepetaje. »Pustite naju, žlahtni gospodje lovci. Saj nisva storila nič hudega!« »Nič hudega?« zarenči sokolar. »No, grof Blagaj ti že pokaže, po čem je njegova divjačina.« Kakor ljuta risa napade ciganka sokolarja, da otme sina iz njegovih rok. Se dva soskolarja skočita s konj in pomagata svojemu načelniku, čirikli vpije in se brani na vse kriplje. »Vražja baba!« zakriči Jure, ko ga ugrizne čirikli v palec. Nanagloma zasuče ciganko in ji stisne roke na hrbtu. Nato priveže mater in sirm k dvema debloma. Jure potegne zabodeno mladico izpod grma in jo položi poleg ihteče ciganke. Sedaj ugleda tudi staro srno, ki stoji ob širokem deblu kakor ulita iz brona. čirikli gleda zvezanega sina. V mislih prebira najgan- Ijivejše besede, da omeči z njim grofu srce. In blagodejen up opaja mučeno dušo materino. Naposled prijaha grof Ladislav in za njim vsa gospoda, ki se je udeležila sokolovanja. Radovedno gledajo Blagajevi gostje ciganko, nje e pi- sane cape, njene rdeče in zelene kroglice v črnih laseh, njene dolge uhane s steklenimi biseri, njene nize s pisa- nimi kamenčki, z zobmi in srebrnjaki okoli vratu. »Usmili se naju, presvetli gospod!« hiti prositi čirikli. »Pa še tako mlado srno!« se razjezi grof. »Privežite oba k sedlu! ženite ju na grad!« »Milost, presvetli grof, milost, presvetli knez!« kriči ci- ganka venomer. »Prosite za naju, lepi moji gospodje, oj,_ prosite, lepe moje prežlahtne gospe, prosite za ubogo ne- srečno mater in njenega sina, prosite grofa za naju, dušice božje, dušice zlaté ...« Toda zaman išče čirikli sočutnega izraza v tujih obra- zih; v vseh očeh vidi le plaho surovo zvedavost. Molče, s temnim obrazom odjaha grof Blagaj vštric grofa Starograjskega in za njima druga gospoda. »Jaz bi obesil tatinska potepuha kar tukaj!« godrnja Jure Adlešič in nadzoruje hlapce, ko privezujejo cigana, vsakega k drugemu konju na sedelni glavič. Kmalu prijezdijo iz hlada. Ob gozdnem robu stoji srna in žalostno gleda za četo, ki odnaša njeno mladico In kakor solze se sveti živali nekaj v vlažnih očeh.. »To ciganko sva videla s hlapcem še pred dobrim ted- nom,« de vitez Ahac mladi baronici Jankovičevi. »Pa je kar izginila., kakor bi jo bila pogoltnila tla.« »Kaj namerava grof Blagaj z ujetnikoma?« je sam zase ugibala Salda, plemenita Frauensteiner jeva, jahaj z bratom Hansom pred baronico Jankovičevo in vitezot Ahacem. »Postave so stroge. Za malenkost kaznujejo tatov s smrtno kaznijo. In kaj šele cigane! čirikli bo skušal rešiti sebe in sina za vsako ceno. V smrtnem strahu utegn izdati moj naklep, jim pokazati podzemeljsko jamo pi Kolpi... Vsekakor jo moram umiriti. Kdo bo mogel slu titi kaj slabega, ako privoščim zbegani revi nekoliko tole žilnih besed?« Ustavi svojega tulipana in se skloni k ciganki, privezan na dolgem jermenu ob sedlo grajskega hlapca. »Nič se ne boj!« ji reče prav naglas. »V gradu poprosili zate gospo gro fin jo.« »Bog ti povrni, dobrotnica!« vzdihne Čirikli in jo pi gleda hvaležno. »Bog daj zdravje in srečo tebi in tvojit potomcem.« Gospa požene konja in kmalu dospe pod jagnede pre\ gradom. Vratar Mate Hudak zatrobi in hiti odpirat. Dvč najst grajskih kopjanikov se postavi v dveh vrstah n vzdižni most nad rovom. Na dvorišču razjahajo jezdei konje in jih oddajo hlapcem. Le Salda ostane v sedlu i dirja proti vratom pod balkonom... V kotu blizu velikih grajskih vrat stoji steber, debe močan, obit z jeklenimi ploščami; na gornjem koncu j pribita železna spona. Tjakaj tirajo hlapci oba cigana. K zagleda Sonokaj strašni kol, zatrepeta po vsem telesu.. Tudi ciganko obhaja smrtna groza in ji široma odpira o¿ osolzele, polne strahu. Vprašujoče zro gospoda in slug na grofa Blagaja. »Jure, bič! Vklenite fanta! « Veliki, plečati Matkovičev Jure priteče z dvojermenskii bičem, prepletenim z jeklenima strunama. Hlapci prerežejo mlademu ciganu vezi na rokah, nt strgajo luknjasto suknjo raz život in mu vklenejo roii v visoko spono, tako da komaj stoji na prstih. j^t. 20 — 22- maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 Stasa Gorensek OBLEKE ENODNEVNICE Pri vsakem načinu oblačenja se lahko držite dveh načel: ali kupite klasična oblačila, ki so kvalitetna, seveda zelo draga in jih lahko nosite skora) večno. Ali pa kupujete obleke »enodnevnice«, čudovite v tem trenutku in še v nekaj naslednjih; obleke, ki so zaradi svoje kratko- trajne aktualnosti narejene iz manj kvalitetnih materialov in zato tudi cenejše. če so vaša leta še rosnejša ali pa se tako počutite, vam seveda svetujem drugo variatilo. Za vas so vsa tista oblačila, ki upoštevajo najnovejše modne tendence, ki se ponašajo s priljubljeno linijo in vodilnimi barvami. Takšna oblačila so trenutno športna krila iz bom- baža — enobarvnega ali poslikanega — najpogosteje v barvi kakija; potem udobna hlačna krila, krojem kot poletne hlače z žepi in vselej dopolnjena z modnimi bluzami iz velurja, pa seveda lepi pomladno- poletni kompleti iz pTiljiiòljBTi€-Q(i QGhcLfdiTid. Z)ö ì}odo ta oòIclcìIq, zcitbs modnega videza, bodo poskrbele aktualne pastelne barve od bele do že prej omenjene barve kakija in mornarsko modre. ZDRAVNIK ODGOVARJA - SVETUJE Za bralce Novega tednika predstavljamo shemo za zdravljenje nekaterih bolezni na severntn .^srednjem ш južnem Jadranu v raznih letnih obdobjih po prof. dr. Plav- šiču. £),.. xiilan Bekčič DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR s p. o. Kovinarski obrat ELKOV — Laško sprejme v redno delovno razmerje s ix>lnim delovnim časom za nedoločen čas naslednje delavce: 1.7 KV ključavničarjev 2.1 KV pleskarja 3.1 kurjača centralne kurjave 4.3 NK delavce Poskusno delo traja mesec dni. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidatom pod točko 1 in 2 se nudi možnost na- daljnjega izpopolnjevanja, kandidatom pod točko 4 pa priučitev v stroki za. K V delavca ozkega profila. Osebni dohodki рк) dogovoru v okviru pravilnika 0 delitvi osebnih dohodkov. Objavlja šest prostih učnih mest: - 1 učenca za poklic kovinostrugarja 2 učenca za poklic strojnega ključavničarja 3 učence za poklic konstrukcijskega ključavničarja Pogoji za učno mesto so: — uspešno dokončana osemletka — zdravstvena sposobnost — starost do 18 let Kandidati naj se osebno zglase ah pošljejo svoje ponudbe na naslov: DEM ELKOV Laško, 63270 La- ško, Debro 13/c. Razpis velja do zasedbe delovnih in učnih mest. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD vabi k sodelovanju nove sodelavce: 1. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA 2. VEČ EKONOMSKIH TEHNIKOV s prakso, lahko tudi brez prakse 3.13 UČENCEV za poklic strojni ključavničar ali strojni mehanik 2 UČENCA za poklic obratovni elektrikar Pismene ponudbe sprejema organi- zacijsko kadrovska služba do 30. 5. 1975. Gozdno gospodarstvo Celje objavlja na osnovi sklepov pristojnih delav- skih svetov naslednja prosta delov- na mesta: 1. VODJO PISARNE v TOZD Trgovina s sedežem v Celju 2. VODJO PISARNE v TOZD Gradnje in mehanizacija s sedežem v Celju 3. KNJIGOVODJO v TOZD Pohorje s sedežem v Vitanju 4. KNJIGÔVODJO v TOZD Boč S sedežem v Podčetrtku POGOJI: za vsa objavljena prosta delovna mesta je zahtevana srednja eko- nomska šola — ekonomski tehnik. Rok prijave: kandidati naj pošljejo ponudbo na naslov: Gozdno gospo- darstvo Celje — Kadrovsko splošni sektor, v roku 10 dni po objavi. DOMAČE ZDRAVILO ZA KRIŽ Ce vas boli križ, vam pomaga zdravilo, narejeno iz mladih smrekovih poganjkov. V litersko steklenico denite smrekove po- ganjke in na nje nalijte vinskega žganja, pred tem pa smrekove poganjke dobro se- seklajte in stolčite. Kozarec naj stoji nekaj dni na soncu ali na vroči krušni peči, po- tem pa vsebino dobro piedestilirajte, ta- ko, kot se kuha žganje v lekarniškem kot- ličku. Dobljeno tekočino je potrebno vtre- ti v obolelo mesto v križu. Ta recept je na sebi preizkusil Jurij Flev- nik iz Sel pri Podčetrtku. Star je 87 let in ne čuti nobenih bolečin, se pa s to te- kočino maže več let. Pravi tudi, da je ostal po njej še elastičen. Svetuje pa še eno do- mače zdravilo proti bolečinam v križu. V žganje namočite nariban hren in sicer pol na pol. Polovico žganja in polovico hrena. priporočamo v prodajalni konfekcije Krim lahko poceni kupite moderno široko obleko iz črnega ali modrega jerseya. Na voljo so vam manjše številke, cena je 350,00 din. Na oddelku moškega perila v veleblagov- nici T lahko izbirate med modnimi srajcami, ki so jih iz enobarvnega ali deseniranega indijskega bombaža sešili v Modnem salonu Velenje, številke od 37 do 42 imajo ceno 1 nn rlin Tele praktične hladilne torbe iz plastične mase, uvožene iz Italije, so namenjene iz« letom in potovanjem, kupite pa jih lahko v prodajalni Slovenijašport. Velikosti so različne, cene pa od 298,00 do 428,00 din. Med ostalimi kitajskimi izdelki, ki jih imajo te dni na zalogi pri Mladinski knjigi, smo izbrali krožnike, spletene iz bambusa. V dveh velikostih jih prodajajo po 29,50 n 36,00 din. Tudi tale modna ogrlica |e uvožena, tokrat je indijska. Kupite jo laliko v Salonu T, kjer si lahko ogledate ogrlice v kombinaciji školjk, lesa in keramike. Cena: 59,35 din. 22. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; ŠI!OHT I^|' - SPORT NT - ŠPORT NT - SPOHT NT - ŠPORT NT v Celju se je začelo 20. državno in 13. republiško prvenstvo v jadralnem letalstvu, kjer nastopa 33 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, najštevilnejši pa so Slovenci, med njimi tudi šest Celjanov. Ob otvoritvi je spregovoril pred- sednik AERO kluba Celje Jože Cerjak, za njim podpredsednik letalske zveze Jugoslavije Ranko Mrakovič, v imenu družbeno-političnih organizacij Celja pa je tekmovanje otvoril predsednik občinske konference SZDL Celje Jože Volfand. Tekmovanje bo trajalo do 1. junija, tekmovalci se bodo spoprijeli v treh disciplinah in najboljši bodo sestav- ljali državno reprezentanco, ki bo prihodnje leto nastopila na svetovTiem prvenstvu na Finskem. Na sliki je najštevilnejša celjska ekipa (od leve proti desni): Vojko Starovič, Niko Petelin, Franc Peperko, Pe- ter Klinar, Branko Pihter, Marko Klinar in Črtomir Rojnik. tv Foto: LOJZE OJSTERŠEK MODNI SALON VELENJE MODNI KOŠARKARJI Lansko leto je prvič oblekel Modni salo« iz Velenja naše najboljše košarkarje za nastop na svetovnem prvenstvu v Portoriku. Letos bodo to storili drugič m to za evropsko prvenstvo, ki bo pri nas s finalom v Beogradu. Pred dnevi so, bili najboljši jugoslovanski košarkarji, ki se temeljito pripravljajo za pomernben nastop in branjenje lovorik, na obisku v Velenju, kjer so jim krojači v Modnem salonu umerili nove obleke. Ker so to sami (v glavnem) visoki fantje, so morali krojači stopiti celo na stol, da so lahko vzeli pravilno mero. Tako se je zgodilo tudi v primeiai Vinka Jelovca, ki ga vidimo na sliki. Po pogovoru (košar- karji so izredno zadovoljni z izdelki Modnega salona!) so odigrali ekshibioijsko tekmo z reprezentanco Slovenije (ogle- dalo si jo je okoli 5000 ljubiteljev dinamične igre pod koši!), nato pa si še ogledali gradnjo nove pokrite dvorane ob avtobusni postaji, ki bi naj bila nared do občinskega praz- nika. Obstaja možnost, da bi takrat naši najboljši košar- karji zaigrali na njenem parketu. T. V. KOŠARKA: Vodi Pikapolonica Tekmovanje v IL republiški in medobčinski ligi je v polnem teku. Rezultati II. rep. lige člani: Žalec ~ Velenje 71:51, Kovinar — Zlatorog 84:77, Vitanje — Prebold 57:55 in Šentjur — Hrastnik 58:80. LESTVICA Rezultati mladinske lige 3. kolo: Kovinotehna kadeti — Žalec 84:46, Hrastnik — Šentjur 8á:68, Elektra — Pikapolo- nica 102:57 in Kovinar — Velenje 20:0 LESTVICA AlPINISTiCNI KOTIČEK ZAČETEK LETNE SEZONE Po zelo bogati zimski plezalni se- ioni, ko so člani AO Celje opravili pet prvenstvenih in več prvih in drugih zimskih ponovitev, se je tudi letna se- zona začela nadvse uspešno. V sobo- to, 10. maja in nedeljo, 11. maja, so celjski alpinisti preplezali dva prven- stvena vzpona in dve ponovitvi VI stopnje, ^fko Vodišek in Silvo Jošt sta ponovila Kamniško smer v Koglu VI in Rumeno zajedo v Koglu VI. Prane Canžejt in Srečko Mesarec sta v soboto, 10. maja, opravila prvenstve- no varianto Igliče-?e smeri v Mali Rin- ki V -»-. Smer se odcepi od Igličeve pred prečnico in poteka naraTOOst na- vzgor skozi izredno težke poči na osrednji steber in po njem na vrh. Ista plezalca sta 11. maja preple- tala še prvenstven vzpon v južni ste- ni Mrzle gore. Smer poteka v desnem delu stene po Izrazitem stebru nad pragom Hudega praska III-IV. Plezalna šola s svojim teoretičnim delom gre h koncu. V četrtek, 15. ma- ja, je bilo predavanje Cirila Debeljaka o plezalni tehniki (s filmi). Prav ta- ko se je praktični del šolanja preselil s plezalskega vrtca v Tremar j ih v ste- ne nad Okrešljem. Preteklo soboto in nedeljo je se- dem članov in devet tečajnikov izved- lo pi"vi plezalski tabor v steni Male Rinke, Mrzle gore in Raduhe. Preple- zanih je bilo 32 vzponov v Dušanovem stebru, Igličevi, Debeljakovi in vzhod- ni smeri, ponovljen steber Mrzle gore ter Plošče v steni Raduhe. Tečajniki (dve tečajnici) so pokazali precejšnjo mero znanja in si od letošnje nove plezalske generacije v naslednjiih le- tih precej obetamo. Poleg plezanja so spravljali les na Okrešelj. napravili drva in očistili okolico zimske sobe na Okrešlju. * Opozarjamo vse planince, da noisij.o s seboj na ,vse vzpone v Savinj-skih m Julijskih alpah zimsko opremo, predvsem cepin in vrv, ker so vsi pri- stopi na vrhove mestoma še strmo za- sneženi. To velja predvsem za vzpon Korošica—Planjava—Kamniško sedlo in Okrešelj—Kamniško sedlo ter Turški žleb—Skuta—Grintavec. , Normalen pri- stop je samo na Okrešelj in Korošico prek Planice in Vodol. Korošica je še zaprta, zimska soba je brez kurjave. CIC ШШШШ USPEH KOVINOTEHNE Zadnja nedelja je celjskim košarkarjem v srečanju z No- voteksom v Novem mestu na- vrgla dve dragoceni točki. Če- prav je Kovinotehna igrala slabo, pa so igralci v glavnem zaslugi odličnega Toneta Sagadina le pobrali ves izku- piček. Celjani so vodili vso tekmo, v zadnjih sekundah so Jomačini izenačili in šele v podalj-sku je Kovinotehna z odločilnimi meti T. Sagadina slavila zmago. Sedaj so Ce- ljani ob dveh zmagah žc na 6. mestu na lestvici SKL. V naslt4lnjem kolu bodo zopet potovali v goste in to v .\jdov •ščino, kjer bodo n.istopili proti Fructalu. T. Sagadi« je bil resnično junak v tem sre- čanju, saj je i)okazal največjo mero požrtvovalnosti in teh- ničnega znanja, dal pa je tudi 33 košev! 2cnske .40 doma izgubile proti Slovanu. Poraz je sicer tesen, v.sega le "3 koše razlike v korist gostij in kaže, da C.eljanke v formi napredujejo. Manjka pa jim izkušenj, zre- losti za tekmovanja v ligi, pa tudi krog kvalitetnih igralk je trenutno še preozek, da bi lahko zmagovale nad nasprot- niki, ki sicer niso kaj prida boljši od n.jih. 1x1 štiri igralke Kovinotehne so se vpisale v listo usi>ešnih izvajalk metov na ko.š. To pa .je odločno pre- malo in bo treba še veliko va- diti, da bodo realizatorske sposobnosti pod koši večje tu- di pri ostalih igralkah. Pio- nirji in mladinci nadaljujejo s svojim uspešnim nastopa- njem, V teh starostnih kate- gorijah ima Kovinotehna res- nično močno orožje in s tem persi)ektive za nadaljno rast košarke v mestu ob Savinji. K. JUG ATLETIKA: NAPREDEK Po usiHišnih kvalifikaiijah na republiškem ekipnem prvenstvu, kjer so si mladinci in mladinke Kladivarja že priborili nastop v zveznem finalu, uvrstitve med ši'st najboljših v državi, smo tudi zadnjo soboto in nedeljo bili na atletskem. šta0, Tainšc (GŠ) 5,18, troboj: Pu.sar (Se) 190 točk (7,8 — Ш — 10,16) in 4 x100 m: I. OS 49,3. Vrstni red ekip: 1. I. OS Ce, 2. OS SI. Slander C-e, 3. Os M. Nemec, Radeče, 1. OS Peter Sprajc-Jur, Žalec, 5. Šentjur, 6. OS D. .iereb. Slov. Ko- njice in 7. OS A. Aškerc, Velenje. PIONIRKE — 60 m: Kopitar (I. c. č.) 8,1, Maroša (I. Oš) 8,3, met krogle: Erjavec (La) 10,55, Kovačič (IV. Oš) 10,36, višina: šniaj!, (Pr) 130, Koren (I. Oš) 130, 100 m: Blatnik (I. OS) 59,5, .Sluga (liš) 1:01,1, daljina: Kovač (IV. OŠ) 4,63, Koleno (IV. OS) 4,.53, troboj: šturm (GŠ) 177 točk (8,8 — 135 — 10,83) in 4 x 100 m: I. OŠ 54,3 Žalec 54,8. Vrstni red: 1. I. OŠ Ce, 2. IV. OS Ce, 3. Oš G. šilih, Velenje, 4. Žalec, 5. Laško, 6. OS D. Jereb, Slov. Konjice in 7. Šentjur. §t.20 — 22. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 NOGOMET POMLADITI MOŠTVO Sredi tedna smo doživeli pravo presenečenje na Gla- pji. Olimp, moštvo industrij- skega dela Celja, se je v fi- nalni tekmi predstavilo kot solidna ekipa, ki ima svoje igralce in ki z borbeno igro privabijo na štadion vedno I več gledalcev. Zmagali so proti Kladivarju 3 : O. Zaslu- ženo! V moštvu smo videli več mladih igralcev, ki so prišli v prvo moštvo iz mladinskega. In kakšno postavo smo vi- deli pri modrih z Glazije? Raznoliko! Brez načrtnega pogleda v bodočnost so na- ; stopili mešano starejši igral- ^ ci in novinci. In kar je naj- večje presenečenje, resno so igrali ravno novinci, medtem fco so domačini razočarali. Zato bo tu potrebno nekaj storiti. Franjo Hlačar, eden od članov upravnega odbora ŽNK Kladivarja, nam je po srečanju mladincev Kladivar- ja v Šoštanju deial: »Mladi igralci našega moštva so pri- kazali tako lepo igro, da bi bilo nujno potrebno sprego- voriti o malogi, kako čim' prej vključiti te igralce v prvo moštvo.« In trener Bogdan Stipe: »Nekateri starejši igralci ne trenirajo resno. Zato igramo nestabilno in slabo. Reber- šak, odlični igralec v eredi- ni igrišča, na naša vabila ne odgovar,ia. Ne trenira in ne igra. Enakih misli so tudi nekateri ostali. Nekaj mo- ramo storili!« Najbolje bi bilo, da pri Kladivarju napravijo »carski rez,« vse nedisciplinirane igralce odslove iz I. moštva in dajo priložnost mladim. Ti pa naj po dobrem teh- ničnem vodstvu in s trener- jerft dokončno prično igrati na Glaziji primeren nogomet. Nogomet, ki ga v zadnjih le- tih v Celju, žal, nismo videli. V conski nogometni ligi ni nič novega. Šmartno po- staja nogometni fenomen. Tudi po nastopu v Velenju so ostali neporaženi. Pač pa je v conski ligi novost to, da je Dravinja preko noči v nevarnih vodah za izpad. Osankarica se je popravila. Steklar pa samo remiziral. J, KUZMA Tri kola pred koncem tekmovanja v vzhodni conski nogometni ligi so nogometaši Smartna še vedno neporaženi. Zadnjo nedeljo so nastopili v Velenju proti Rudarju in pred 3500 gledalci, večina jih je bila iz šmartna, zmagali tudi tokrat z 2:0. Resnično impozanten je njihov položaj na lestvici: po 19 kolih vodijo brez poraza (19 zmag) z razliko v golih m£SÂ/fJ£NJ£ OKOLI CELJA LETOS 4416 KOLESARIEV Romantičen uvod ni samo zaradi tega, ker je v nedeljo sijalo toplo sonce in je pod njegovo težo zelenje izgubljalo svojo lepoto, ampak tudi zaradi tega, ker se je takrat po- peljalo okoli Celja na progi, dolgi 28 kilometrov, 4416 kolesarjev. To niso bili tisti pravi kolesarji, ki tekmujejo, ampak oni, ki so ta dan konjička na dveh kolesih potegnili iz prahu ali si ga celo izposodili (tudi kupili bi ga, pa Jih ni bilo!) in nedeljski dopoldanski vikend preživeli v veselju, ki ga lahko nudi samo kolo in prijetna družba. Veliko podrobno.sU bi laliko napisali o drugi kolesarski akciji, vendar nam prostor t4?ga ne dovo- ljuje. Zatorej povejmo samo to: — najstarejši udeleženec je bil Anton Bremee iz Celja (80), ki kljub temu, da ima vozniško dovo- ljenje za avto (baje že od leta 1913), še vedno raje vozi kolo. Bolj zdravo je! Najstarejša udeleženka nežnega spola je bila stara 75 let. Vljudno ni, da povemo priimek! — na kolesarsko akcijo so se tudi tokrat pripeljali iz Maribora, Koga^ke Slatine, Laškega, 2alca in drugod. Vse s kolesi! — družin je nastopilo 1(>6, iz delovnih organizacij jih je bilo 1"ЛЗ (najv^ iz Cinkarne 165, Ema 162, železarne Store 84 itd.), šol 2282 (večina teh je »obupno« vozila po makadamskih cestah in tudi glavnih, kot da ne poznajo prometnih predpisov!) ter drugUi 416. — med številnimi organizatorji so kot vodje na posameznih startnih mestih bili Mar- jan Leben, Bogdan Povalej, Emil Gregorčič, Peter Hribemik, Rudi Rovan, Tine Veber in Tone Žagar. Tem in ostalim hvala! — želja vseh udeležencev (med njimi je bil tudi spodaj podpisani!) je: na cestah je treba ob takšnih akcijah zagotovita večjo varnost (številnejše miličniške kontrole, pre- usmeritev prometa, asfaltirane ceste itd.), naša pa, da bi se vsi udeleženci v prihodnjih akcijah resnično držali cestno prometnih predpisov. Namen akcije ni v hitrosti, ampak v rekreaciji. Sicer pa o tem kdaj prihodnjič več. — med vožnjo (na vsakih šest metrov je bil en kolesar!) so udeleženci popili 900 li- trov čaja in limonade, da ostalega ne štejemo. Sreča je bila v tem, da so skoraj vse gostiln ob nedeljah zaprte!. — sicer pa, akcija je uspela tako, kot malokatera in še enkrat dokazala, da ljudje radi osedljajo polei: ostalega t«di kolo! Franjo Planine iz Kovinotehne je povedal, da si je tudi letos kolo za akcijo ■sposodil (koliko jih je to storilo!), da pa ga bo za prihodnjo kupil, kajti »to je nekaj čudovitega, pe- ljati se z drugiini po lepili predelih okoli n^ega m esta«. Zraven se je vozil (že drugič) fotografiral in zapisoval (vsega ne objavil) (Pripomba: tudi sam sem se imel lepo, zato je treba s takšnimi akcijami nadaljevati!) TONE VRABL Na Otoku v Celju Je bilo tudi tokrat naj- bolj množično, kajti startalo je kar 1500 kolesarjev. Evidenco sta tako kot lani vo- dila prizadevna športna delavca zakonca Les jak. Brane Stamejčič, predsednik komisije za športno rekreacijo. Je na Otoku vsem ti- stim, ki so prevozili 28 km dolgo progo, čestital In podelil diplmno z značko. Med osvajalci so bili tudi Izredno mladi. Na vseh sedtnih startnih mestih je bila velika gneča. Sreča je bila v tem, da sO organi- zatorji bili dobro pripravljeni in da kljub vsemu ni prihajalo do večjih zastojev in nego- dovanj. Vsekakor pa bo treba mesto na startu na Otoku podvojiti, kajti gneča Je le prevelika. Letos se je kolesarske akcije udeležilo 166 družin. Eno iaaned teh brez »moškega pogla- varja« vidimo na sliki. Pod žensko komando so vsi dobro grabili In prišli do cilja. Kot mnogi drugI so se tudi sami zavedali, da je važno sodelovati. To pa Je največ! Foio: Drago Medved PRVI PORAZ ŽALCA V nadaljevanju tekmovanja na področju ONP so se srečantja v I. skupini končala v 17. kolu z naslednjimi izidi: Piivovar — Kovinar 1:2, Straža — Brežiice 2:1, Boč — Seno- vo 4:2, Opekar — Ljubno 2:2, Šoštanj — Olimp 0:2 m Olu- k>zar — Papimičar 3:3. LESTVICA V drugi skupini je ekipa Žalca po zaporednih 18. гзта- gah doživela prvi poraz. Rezultati 1'7. kola II. skupine: (5o- tovlje — Šmarje 3:0, Vransko — Elkroj 0:2, Kozje — Do- lenja vas 7:1 in Oplotnica — Žalec 2:0. LESTVICA KANČEK UPANJA Do konca prvenstva v drugi zvemi rokometni ligi je še dobrih dvajiset dni. Vsa moštva morajo odigrati še tri srečanja. Celjani igrajo doma proti Piranu in Vartefcsu ter v gosteh proti MehaniM. Osvojiti bo potrebno vsaj šest tx>čik in potem čakati! Čaikati na izide srečanj Kvarner — Mehanika in Vartekis — Kvamer, kajti od teh srečanj je odvisna usoda celjskih rokometar šev. Kvamer ima namreč tako ugodno gol razliko, da v nobenem primeru Celjani ne morejo upati na vstop v I. zvezno Ugo ob istem številu točk, kot jih imajo Rečani. Torej, doseči točko več pa po- meni, da mora Kvamer v Varaždinu izgubiti to »usodno« točiko. Seveda, razplet bo vsekakor še raznolik. Igrali bodo eni kot drugi na vse. Zlasti Varteksu je mnogo na tem, da doma osvoji toč- ke, ker samo tako osta- ne v II. ligi. Za nas pa je pomembno to, da se ekipa vrača v formo. V Kutini so zmagah z 20:19. Igrali so sicer nekoliko ner- vozno, toda ob kritičnih tre- nutkih so se zbrali in osvojili obe točki, še bolj.ši igralci s tega srečanja — Miha Bojo- vič, Mrovlje, Koren in Mar- gue. V soboto bo v Celju na- slednje srečanje in to proti Piranu na Skalni kleii ob 18. uri. J. КТШМА 24. stran — NOVI TEDNPK St. 20 -- 22. mal 197S fit. 20 — 22. mal 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNi.4 St. 20 — 22. ma) 197; Žt.20 — 22. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 LJUBEZEN PO SVETU SPOČETJE V SANJAH Ravi na Novi Gvineji so srečni ljudje. Kar se ne zgo- di v resnici, to pač sanjajo. Eden največjih grehov in pre- krškov je, nasilno zbuditi člov>3ka, ki spi. Kdor zapre oči, spi in ima mir. Dekleta pogosto izkoristijo to sanj- sko lastnost svojega plemena. Kadar se kateri približa fant, ki ga dekle rado vidi, zapre oči in se dela, ko da spi. če fant le ni preveč bojaz- ljiv, izkoristi priložnost, pa se dekleta vsaj dodobra na- gleda, pogosto tudi s prsti in ne nazadnje si jo tudi vzame. Dekle potlej, ko se kdaj srečata, naredi sila ne- dolžen obraz — ona nam re5 nič ne ve, se ji je pa nekaj prijetnega sanjalo ... Ta vera v sanje in spremi- njanje resničnosti v sanja rije pride prav tudi za za konolomstvo. če zaloti mož pri svojii ženi tujca v najmanj ugodnem trenutku, 93 ženska izvleče iz sitoeelè z nedolà- nim izgovorom, češ, sanjale se mi je. In gost, ta je pod streho sveta stvar in mu prevarani soprog ne more iz običajev tn vljudnosti storiti nič. Dogaja se, kot povsod po svetu, da doma žena rodi otroka, ki bi ga na smelo biti, če kdo dobro izračuna čas od takrat, ko je mož odšel od doma po svetu. To- da spretna ženička se izvle- če z izgovori, češ, sanjala je, da je njen mož prišel, le- gel k njej in da sta se imela rada. Nihče ne dvomi, da je to mogoče! In mož? Tudi on rad potrdi, češ tudi on je sanjal, da je bil pri njej. In zakaj to potrdi? Nihče ni rad rogonosec, kajti le-tem se pri nobenem ljudstvu ne godi dobro, vsi jih namreč zbadajo. Zato se prevarani mož raje zateče k laži — naj bo, ko Pa je vselej vesel nevestin oče, kajti ta bi m^ ral vrniti dan, ki ga je ženin disti za hčer ob poroki. POTEPANJE PO ORIENTU (i) ^^ _ ^^ ^ z urednikom sva se zmenila, da začnem z beleženjem vtisov z mojega popotovanja po Tuniziji. Lepo in prav, sem si rekla, samo na deželo, ki me je za Orient navdušila, ne smem pozabiti. Turčija je ta, ki mi je v lanskem letu odprla svet, ki sem ga dotlej poznala le iz pre- biranja pravljic iz tisoč In ene noči. Resnica pa je taka, da ta svet do neke mere še vedno obstaja in je v današnji Turčiji prisoten na vsakem koraku. Turčija je bila moj prvi stik z Orientom. Tunizija drugi in globlji. In ker želim niz sanj bogatiti, se bom še napotila v dežele z vonjem po kadilu. Med desetdnevnim bivanjem v Turčiji, predvsem v Carigradu ali Istanbulu, kot ga Turki sami imenujejo, je ostalo še veliko neznank, čeprav sem se zapeljala do Burse v Mali Aziji. V Tuniziji vabi Sahara s silo, ki se ji ne bom mogla upreti. Pa otok Djerba s pradavnimi prebi- valci — Berberi, katerih izvor je še danes zavit v skrivnost. Kadila, eksotike,.predvsem pa čudovitih ljudi, ki jih srečuješ v teh krajih, ne bo zmanj- kalo. Dežele Orienta vabijo Tn še niso okužene s turistično boleznijo. Pristne in neponovljiv« so in dovolj jih je še. Kdo med nami ni bral znamenitega Finžgarjeve- ga romana Pod svobod- nim soncem, knjige, ki je bila večkrat natisnjena kot katerakoli druga slo- venska knjiga, če pri tem odštejmo Prešernovi Poezije. Knjiga, ki smo jo še in še prebirali, tre- petali za usodo njenega glavnega j^imaka Iztoka in njegove izvoljenke, lepe Irene. In morda se ta ali oni med nami še spomi- nja prizora, ko je Iztok na velikem hipodromu, pred cesarico Teodoro in desettisočd gledalci pribo- ril zmago sebi in svoje- mu ljudstvu. Zdaj, skoraj poldrugo tisočletje po teh dogod- kih, sem stala na teh zgodovinskiih tleh. Sredi hipodroma, danes spreme- njenega v park, ki ga še vednio poleg drugih zna- menitosti pokažejo vsake- mu obiskovalcu Carigra- da. Se se sredi hipodroma ponosno vzdágu'jeta oba egipčanska obeliska, še slutimo, kje so nekoč sta- le galerije, s katerih so navdušene množice po- zdravljale zmagovalce ali e palcem, obrnjenim na- vzdol, zahtevale, da je treba poražence usmrtiti. In isto sonce, kot je si- jalo takrat na zagorele obraze tekmovalcev, sije zdaj na radovedne turi- ste, ki se zgrinjajo sem iz vtse E>vrope, da bi se srečali z ostanki nekda- nje veličine in slave. Čeprav daje današnji Carigrad vtás povsem ori- entalskega, čeprav neko- liko evropeiziranega in moderniziranega mesta, pod prevladujočim vide- zom muslimanskih arhi- tektur, zlahka odkrivamo sledove stare antične pre- teklosti, ko je bilo me- sto, tedaj imenovano Bi- zanc, središče mogočnega rimskega imperija, kar je takrat pomenilo toli- ko, kot središče vsega ci- viliziranega sveta. Po raz- sežnem mestnem območ- ju so raztreseni sledovi temipljev, predvsem pa števitae starokršćanske cerkve iz prvih stoletij našega časa, ki so praf do danes ohranUe ne le svoj arhitekturni značaj," amipak včasih tudi del svoje nekdanje opreme, zlasti mozaikov. Ni nam treba posebej v imenitni državni arheološki muzej, ki hkrani med drugim tu- di prekrasen sarkofag slo- večega makedonskog rške- ga vojskovodje Aleksan- dra Velikega, da se sre- čamo z bliščem Konstan- tinovega ali Justinijanover ga časa. še danes obdaja stari del Carigrada nekdanje bizantinsko obzidje, ki je še v veliki meri ohranje- no in ki smo ga uzrli, ko nam je iz restavracije na Topka.piji splaval po- gled proti zrcalni modrini Marmornega morja. Se se vzdigujejo kvišku mogoč- ni obrambni stolpi, še so ohranjeni jarki med dve- ma nizoma orjaških obzi- dij, zaradi katerih je Bi- zanc dolgo časa veljal za nepremagljivo mesto. (se nadaljoijei ZDENKA STOPAR Del panorame Istanbula. V ospredju levo — Haghla Sophia. NOVI FEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje l^ško Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah tn Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina to oglasi: Trg V kongresa 10 - Glavni ш odgovorni urednik: Jože Volfand tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec. Mateja Podjed Milan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga (X5P »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnma 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Te- leí. uredništvo 22-369 In 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800 , .