List 13.
Politični oddelek.
Obupen klic iz Primorja.
II.
Hrvatske  propovedi  in molitvice.
Žalostno je videti, kako katoliški svečeniki pode hrvatski jezik in hrvatski narod iz katoliških cerkva. V Novem gradu, v Humku, v Momjanu, v Bujah, v Završju, v Kostanjevici — v vseh teh krajih so odpravili hrvatsko propoved in hrvatske molitvice. Dokler so bili ti kraji pod beneško republiko, takrat se je čitala povsod glagolska hrvatska maša — pod avstrijsko vlado ne smejo Hrvati več niti očenaša v cerkvi na glas moliti.
V Bujah se je v prvih letih župnikovanja Godine ob nekih prilikah še propovedalo hrvatski. V Grožnjami je bila hrvatska propoved pod župniki Calcina, Dukic, Druškovid in Depiera na prvi maši. Na drugi maši je bila italijanska propoved. Calcina sam je tudi na drugi maši polovico propovedi govoril hrvatski, polovico pa italijanski. Pred Calcino je bilo vse samo hrvatsko. Zadnji župnik Kocijančič je začel zanemarjati hrvatsko propoved in jo je popolnoma odpravil. Župnik Dukic je bil sestavil izkaz hrvatske in latinske božje službe v grožnjanski cerkvi. Ta izkaz je visel v okvirju v sakristiji. Pod župeupraviteljem Ragu-zinom 1. 1899. je prišel v sakristijo župan Corva-Spi-notti in je s silo odnesel oni izkaz iz zakristije v občinsko pisarno. Škof Šterk se je pritožil proti temu na namestništvo, ki je ukazalo občinskemu županu, da vrne cerkvi izkaz. Občinski urad je na to vrnil župnemu uradu netočen prepis izkaza. Originala pa ni hotel izročiti, ampak je izjavil, da ga je uničil, ker je bil ves raztrgan.
Blagopokojni škof Šterk je na prošnjo hrvatskih župljanov ukazal, da se  mora v Grožnjanu  na  prvi
maši zopet hrvatski propovedati. Narod je bil ves srečen, ko je zopet čul besedo božjo in cerkev je bila vedno natlačeno polna.
Monsignor Petronio  proti  Hrvatom v
Grožnjanu.
Med prvimi, ki so morali okusiti ljubezen kapi-tularnega vikarija Petronio, je bil oni svečenikmučenik v Grožnjanu, gosp. Raguzin. Nagloma, brez milosti, ga je poslal na najslabše mesto v škofiji, v Zamask. Takoj za njim ni mogel poslati Italijana, ampak je hotel pripravljati pot z mladim hrvatskim svečenikom Červarjem. Červar je šel v Grožnjan, a seboj je nosil ostro in trdo zapoved, da v cerkvi ne sme nič novega storiti Hrvatom na korist — niti očenaša ne I
Torej, kar je bilo Hrvatom vzeto, se ni smelo več vrniti!
Kako bi se pa odpravila hrvatska propoved v Grožnjanu? Tega niso dolgo časa premišljevali! Občina grožnjanska je uložila na škofijski ordinarijat prcšnjo, naj bi se na prvi maši držala propoved ali pred, ali pa po maši. Škofijski ordinarijat je z obema rokama objel to „pobožno" prošnjo in ukazal gosp. Červarju, da zadovolji italijanski želji. A nameni te želje ? Italijani so začeli agitacijo, zlasti med mladino, naj ne ostane na hrvatski propovedi.
Tako so mislili odstraniti iz cerkve ljudi in hrvatska propoved bi bila uničena. Kako se je že naprej smijal rudeči Mecchia?
A to je umel tudi izmučeni hrvatski narod v Grožnjanu. V nedeljo potem je začel gospod Červar italijansko propoved po maši. Ali v cerkvi je nastal tak vihar in hrup, da ni mogel govoriti, Razjarjeni narod mu ni pustil do besede. Tudi se je napravil oster rekurz proti zlohotni notariji. Škofijski ordinarijat je moral na to preklicati svoj izdani dekret in pustiti hrvatsko propoved na miru.
Stran 122.
Huda jeza se je vzdignila proti gosp. Červarju. Mecchia in Petronio sta ga že zapisala. Dobil je dekret. Župnija se je razpisala. Italijanska deputacija kliče v Grožnjan junaka iz zakristije pri sv. Jakobu, gosp. Vassellija.
Volitev župnika v  Grožnjanu.
Občinska uprava v Grožnjanu ni dobra. Narod plačuje tam 276 % občinskih doklad. Te so se zvišale v tem letu celo na 320 •/,. Proti sedanjim upraviteljem se je vzdignil ves hrvatski narod. Pa tudi med samimi Italijani je prestopila večina v opozicijo in na stran Hrvatov.
Te dni se imajo vršiti v Grožnjanu občinske volitve. Ako propade sedanja italijanska klika v Grožnjanu — z Bogom! vsi načrti Mecchie in Petro-nija. Dozdaj je odprl Petronio konkurze samo za kanonikat v Piranu in za kapelanijo Sicciole. Sedaj pa tudi za Grožnjan. Ej, sila je — in sila Boga ne moli! Potem pride na vrsto tudi Oprtalj. — Hrvatje so ovce in jih ni težko premagati!
Hrvatski  odpor.
Kedo ima pravico voliti župnika v Grožnjanu in Oprtlju? To vprašanje je jasno. In vender so je gospodje na škofijskem ordinarijatu zmešali. Narod v Grožnjanu in Oprtju dobro ve, da imajo pravico do volitve vsi hišni gospodarji — in ne občinski zbor. Petronio je razpisal župnijo Grožnjan in hoče, da bi sedanji občinski zbor volil Vassellija. To ne pojde! Proti temu je uložen že rekurz. Tako bo tudi v Oprtju. VasseJli in Walker gresta lahko na sprehod v Grožnjan in Oprtalj — a tam ne bosta župnikovala nikdar. Tako hočejo — Bog in Hrvati!