Revija za
kulturna in
druga
vprašanja
Občine
Šoštanj
in širše.
^ Anja Drev - dijakinja velenjske gimnazije in perspektivna alpska smučarka
			
J * r. r 4 ■ «V » AL \L * . v**-	'lili	11	|JvÄL0Tf 1
	i <. a		I 4. LET
KONCERT ZA NAJO Str. 10 ADVENTNI ČAS str. 11 RECIKLARNA str. 12 PRAZNOVANJE FALOTOV Str. 29
J
Božično novoletne delavnice v vili Mayer
G \/°*<v'ru veselega meseca decembra je občina Šoštanj na podstrešju vile V Mayer, organizirala božično novoletne delavnice za otroke vrtca Šoštanj, enot Brina, Barbka in Lučka. Na delavnicah so otroci izdelovali okraske za novoletno jelko, barvali pobarvanke, peli božične pesmi in se igrali. Obiskal pa jih je tudi mišek Flop, katerega sta igrali Ema in Vanja, ki jim je pripovedoval kako je bilo včasih zabavno živeti na podstrešju vile Mayer.
TEKST IN FOTO: AMADEJA KOMPREJ
		3TS» « lai	i i * i
		mirni	
J List		
Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše.		Vsebina
Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj		
	Naša občina	4
zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan.	Premogovnik Velenje	8
	Dogodki in ljudje	10
Odgovorni urednik Peter Rezman	Cerkev	16
Kritične pripombe na vsebino ali obliko Lista bodo dosegle svoj na-	Napovednik	18
men le, če jih boste posredovali ustno ali s kratkim sporočilom na telefon 041-987-634, ali na e-naslov oeter.rezman&amail.com.	Knjižnica	20
	Šolski list	21
Vodenje redakcije Milojka Komprej	Vrtec	22
Jezikovni pregled ZUK Rezman	Intervju	24
Oblikovanje, prelom strani Media Center, Marko Gorjup s.p. Tisk	Podoba kulture	28
	Muzej	30
Grafika Gracer d.o.o. Naklada 700 izvodov.	Planinci	33
	Dobrodelni koncert za Najo	35
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 12 (december 2013),	Praznični bazar	36
pošljete najkasneje do 15. januarja 2014 na elektronski naslov: list.reviia@amail.com
Oglasno trženje prostora v Listu: Zavod TLA, e-pošta: zavod(5)tla.si
Foto naslovnice: Sonja Drev
Naša občina
U Na podlagi 10. člena Zakona o Športu (Uradni list RS, št. 22/98), 7. točke Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00, 31/00), Pravilnika za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 3/11-UPB2 in 7/11), Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2014 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 12/11) in Letnega programa športa Občine Šoštanj za leto 2014 (Uradni list Občine Šoštanj, št. 8/13) Občina Šoštanj objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj za leto 2014
I.	Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
•	športna društva, ki opravljajo športno dejavnost na področju Občine Šoštanj,
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva in imajo sedeže na območju Občine Šoštanj,
•	zavodi za področje vzgoje in izobraževanja,
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, s sedežem v Občini Šoštanj.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.
V skladu s sprejetim proračunom in letnim programom športa Občine Šoštanj za leto 2014 so sredstva za šport v odstotkih v občinskem proračunu za leto 2014 naslednja:
Program	Proračunska postavka	Namen	Proračun
2014 v %			
	1805	ŠPORT IN PROSTOČASNE DEJAVNOSTI	
	18059001	Programi športa	100,00
1	18051001	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov	20,15
2	18051002	Športna rekreacija	8,06
3	18051003	Kakovostni šport	47,01
5	18051004	Šport invalidov	0,40
6	18051005	Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov	3,69
7	18051006	Založniška dejavnost	0,67
9	18051017	Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga	2,69
10	18051007	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve	6,72
11	18051008	Informacijski sistem na področju športa	1,21
12	18051009	Delovanje društev in športne zveze	9,40
Zato se s tem razpisom razpisuje sofinanciranje za naslednje vsebine po nacionalnem programu športa v RS:
1	- Športna vzgoja otrok, mladine in študentov,
2	- Športna rekreacija,
3	- Kakovostni šport,
4	- Šport invalidov,
5	- Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov,
6	- Založniška dejavnost,
7	- Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga,
8	- Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve,
9	- Informacijski sistem na področju športa,
10	- Delovanje društev in športnih zvez.
II.	Pogoji, kijih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis:
1.	da imajo sedež v občini Šoštanj,
2.	da aktivno delujejo vsaj dve leti na področju občine Šoštanj,
3.	da so registrirani v skladu z zakonom,
4.	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
5.	da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih (velja za izvajalce kakovostnega športa), članstvu ter plačani članarini (velja za športna društva in športne zveze) in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
6.	redno dostavljajo občini programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke,
7.	da nimajo narave vojaških bojev in podobno,
8.	izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov.
Posamezni izvajalci športnih programov lahko s svojimi programi za proračunska sredstva lokalne skupnosti po posameznih vsebinah kandidirajo na posameznemu razpisu le enkrat.
III.	Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 3/11-UPB2 in 7/11) in na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju športnih programov med Občino Šoštanj in izvajalcem.
IV.	Rok za predložitev prijav in način predložitve: rok za prijavo programov je do petka, 31. januarja 2014, do 12. ure. Prijave na enotnih obrazcih pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom “javni razpis - Sofinanciranje LPŠ v Občini Šoštanj za leto 2014”. Prijav, poslanih po roku, ne bomo upoštevali.
Enotne obrazce za prijavo in ostalo razpisno dokumentacijo dobite v tajništvu župana, Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj in na spletnih straneh Občine Šoštanj: http://www.sostanj.si.
Prijava mora biti dana na obrazcih naročnika. Obrazci morajo biti v celoti izpolnjeni; ne pozabite na obvezne priloge (na dnu vsakega obrazca je navedena obvezna priloga, ki spada k posameznemu obrazcu)!
Obvezen del prilog so tudi poročila in dokazila o izvedenih športnih programih za leto 2013 za vse, ki poročil še niso oddali (tudi na predpisanih obrazcih).
K obrazcem za prijavo priložite kopijo bilance stanja za leto 2013 (lahko naknadno, vendar najkasneje do 31. 3. 2014) in druge zahtevane priloge. Vsi, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi.
V primeru nejasnosti se obrnite na kontaktno osebo Občine Šoštanj.
Občina Šoštanj bo sofinancirala programe v skupni višini največ 80 % zneska prihodkov posameznega društva iz leta 2013, ki so razvidni iz priloženih dokumentov.
Kontaktna oseba je Tjaša Rehar, tel. št. 03 / 898 43 15, e-naslov: tjasa.rehar@sostanj.si.
Vrednotenje prijav bo izvedla Komisija za vodenje javnega razpisa za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Šoštanj, ki jo je imenoval župan Občine Šoštanj, v sestavi Janko Zacirkovnik (predsednik), Bernardka Bolha, Aleksander Kavčnik, Slobodan Kneževič, Janez Kugonič, Polonca Menih, Tjaša Rehar.
Poročilo o vrednotenju športnih programov za posamezno leto s sklepom potrdi župan Občine Šoštanj. Prijavitelji bodo o dodeljenih sredstvih obveščeni predvidoma do konca marca 2014.
V.	Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju športnih programov.
Številka: 671-4/2013
Datum: Šoštanj, 27. november 2013
Darko Menih, prof. Župan Občine Šoštanj
□ Prenove cest v Občini Šoštanj
Na Občini Šoštanj večkrat poudarjamo, da je naša občina velika in zelo razvejana, kar se med drugim zelo pozna na področju rednega vzdrževanja cest in seveda tudi pri investicijah v cestno infrastrukturo.
Ureditev ceste nad graščino
Cesta, ki vodi mimo graščine proti Lokovici je bila v izjemno slabem stanju, zato je bila prenova nujna. Potem ko smo v lanskem letu na tem območju uredili javno razsvetljavo, smo letos jeseni uredili še cesto, in sicer od križišča za Pusti grad do križišča pri »Križniku«. Občina je uredila voziščno konstrukcijo, novo asfaltno prevleko in odvodnjavanje.
Uporabniki so z novim 500-metrskim odsekom ceste izjemno zadovoljni, predvsem Lokovičani, ki v največji meri uporabljajo to cesto.
Pločnik in javna razsvetljava v Metlečah
V okviru kohezijskih projektov je bila v Metlečah urejena kanalizacija, letos poleti je občina tam uredila tudi lokalno enosmerno cesto, v začetku decembra pa tudi pločnik in javno razsvetljavo.
Trinajst novih led luči ob 370-metrskem novem pločniku je pridobitev, ki so seje razveselili prebivalci ob tej cesti in številni sprehajalci, ki imajo sedaj zagotovljeno varno in razsvetljeno povezavo med Šoštanjem in Pohrastnikom.
Pločnik in javna razsvetljava proti Termam Topolšica
Ob cesti proti Termam Topolšica je občina Šoštanj uredila pločnik in javno razsvetljavo. Za sedaj je na tem 115-metrskem odseku grobi asfalt, zaradi zime bodo s položitvijo fine plasti asfalta počakali do pomladi. Ob pločniku je tudi pet novih led luči. Tuji turisti v termah so nad novo pridobitvijo navdušeni.
Prenovljena cesta v Pohrastniku
Poleti je Občina Šoštanj v Pohrastniku ob cesti, ki vodi mimo igrišča, uredila most, na tem odseku je bila v okviru kohezijskih projektov urejena tudi kanalizacija. V jesenskem času je občina pristopila še k preplastitvi te ceste, in sicer v dolžini 520 metrov. Sočasno z ureditvijo cestišča je občina pripravila teren tudi za ureditev pločnika, katerega načrtujemo v prihodnje.
Ureditev ceste Goričnik - Pregl
V dveh delih, v skupni dolžini 300 metrov, je Občina Šoštanj pristopila k ureditvi povezovalne ceste med Topolšico in Pohrastnikom. Do sedaj je bila ta cesta makadamska, s to investicijo pa je občina uredila voziščno konstrukcijo, odvonjavanje in asfaltno prevleko.
Asfaltiranje javne poti v Ravnah
V	sodelovanju s Krajevno skupnostjo Ravne je Občina Šoštanj uredila tudi 560-metrski odsek javne poti Krištan - Lomovšek - Krt v Ravnah. Na do sedaj makadamski cesti so uredili voziščno konstrukcijo, odvodnjavanje in asfaltno prevleko.
V	Ravnah je Občina Šoštanj uredila tudi kanalizacijo in javno pot Ovčjak, dolžina prenovljenega odseka je 270 metrov.
TJAŠA REHAR, UNIV. DIPL. NOV., VIŠJI SVETOVALEC ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
□ Čiščenje struge reke Pake
Zadnji novembrski vikend je bil v Šoštanju namenjen čiščenju struge reke Pake, in sicer od Gorenja proti Mešiču v Penku. Na očiščevalni akciji, ki jo občina vsako leto organizira v aprilu, je bilo sekanje grmovja ob reki zaradi gnezdenja ptic prepovedano, zato smo k temu pristopili sedaj.
Državni koncesionar Nivo, d. d., je sekal grmovje na brežini, čistili so tudi občinski koncesionarji, v soboto pa so smeti ob vodi pobirali tudi člani uprave Občine Šoštanj in člani prostovoljnih gasilskih društev.
Žalostno je, kaj vse ljudje odvržejo v naravo in niti ne pomislijo, koliko škode to povzroči. S tovrstnimi akcijami vsaj nekoliko pripomoremo, daje okolje, v katerem živimo, lepše in prijetnejše.
TJAŠA REHAR, UNIV. DIPL. NOV., VIŠJI SVETOVALEC ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
□ 2 X 400 KV DALJNOVOD ŠOŠTANJ-PODLOG - javna razgrnitev
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za daljnovod 2 x 400 kV Šoštanj-Podlog in okoljskega poročila.
Javna razgrnitev bo potekala od 6. januarja 2014 do 9. februarja 2014 med drugim tudi v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12 v Šoštanju, javna obravnava pa bo v veliki sejni sobi Občine Šoštanj organizirana v sredo, 29. januarja 2014, ob 16. uri.
V času javne razgrnitve ima javnost na razgrnjeno gradivo možnost podajati pripombe in predloge, zato vas vabimo, da se z načrtovanimi posegi seznanite, in udeležite tudi javne obravnave, kjer bodo te še posebej predstavljene.
boijčudnvpai*'
Olsdu20^oam^,inU,lÌmm‘lU 1 r ' „20n wup^inmil*nbBi
I %Zt^*"ebatU
s..*» (Dajtium*»*' M

•A*
□ Zadnja vaja članov Jamske reševalne čete PV v letu 2013
v
Člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje so v nedeljo, 8. decembra 2013, izvedli še zadnjo reševalno vajo v letu 2013. Predpostavka vaje, ki se je je udeležilo 100 članov, je bila izriv plina v jami, pri katerem so bili ponesrečeni štirje rudarji. Namen takšne vaje je utrjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti ter psiho-fizične pripravljenosti članov Jamske reševalne čete PV.
Predpostavka potencialne nevarnosti je bila močan izriv plina na prvi tretjini odkopa k. -65/C v jami Pesje nekaj minut pred peto uro zjutraj. Po umiku zaposlenih iz ogroženega območja je bilo ugotovljeno, da so pogrešani štirje rudarji, zato je takoj stekla reševalna vaja. Dežurni premogovnika je aktiviral reševalce v jami, ki so sestavili dve reševalni ekipi. Zaradi obsežnosti vaje reševanja je bila ob 5. uri in 10 minut sklicana celotna Jamska reševalna četa Premogovnika Velenje, formiran je bil tudi štab reševanja. Vaja reševanja, v kateri je sodelovalo šest ekip za reševanje (dve jamski in štiri zunanje) ter ekipa za zvezo, je bila uspešno zaključena ob 7. uri in 15 minut.
Zaključno reševalno vajo je vodil Ivan Pohorec, vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja ter vodja Reševalne službe PV. V analizi vaje je povedal, da je reševalna vaja potekala uspešno in je tudi uspešno zaključena: »Reševalci so svoje delo dobro opravili. Ponesrečene rudarje so pravočasno našli in oskrbeli. Uspešna vaja je vnovič potrdila visoko strokovno usposobljenost in fizično pripravljenost članov Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje.«
Predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved se je reševalcem zahvalil za njihov trud in predanost do poslanstva, ki ga opravljajo. »Ste najpogumnejši in najbolj požrtvovalni predstavniki rudarskega poklica. V sebi nosite nesebičnost in znanje, ki sta nujno potrebna, ko morate v nesreči priskočiti na pomoč. To ste dokazali že velikokrat -tako na vajah, kot tudi takrat, ko je šlo zares.«
Zadnja reševalna vaja v letu je tudi priložnost za zahvalo nekdanjim članom reševalne čete, za njihov trud, prispevek in nesebično pomoč v reševalni četi.
PV
□ Obeležili smo praznik sv. Barbare, zavetnice rudarjev
Velenjski rudarji že več kot stoletje negujemo rudarske običaje, ki se jim še posebej poklonimo ob praznovanju rudarskega praznika - 3. juliju - in zavetnice rudarjev sv. Barbare, katere god smo praznovali v sredo, 4. decembra, ko smo v Muzeju premogovništva Slovenije tudi pripravili prireditev. Ob tej priložnosti smo podelili tudi priznanja sodelavcem, ki so v zadnjem letu s študijem ob delu pridobili vsaj visoko stopnjo izobrazbe.
4. decembra, ko goduje sv. Barbara, je za Premogovnik Velenje tudi praznik izobraževalnih dosežkov. Izobraževalni center Skupine Premogovnik Velenje deluje z namenom uspešnega, sistematskega in organiziranega dela, kar pripomore k večji varnosti pri delu. Danes Premogovnik Velenje zagotovo ne bi bil eden najsodobnejših in najbolje opremljenih premogovnikov s podzemno eksploatacijo premoga v Evropi, če v njem ne bi vrsto let sistematično vlagali v ljudi in znanje.
»V Premogovniku Velenje smo naklonjeni kreativnim, delovnim in prizadevnim sodelavcem. Zavedamo se namreč, da so znanje, izkušnje in delovna energija ključni dejavniki v času hitrih sprememb. Le z vašo vrhunsko usposobljenostjo in delovnim okoljem, ki spodbuja možnosti za razvoj novih idej, bomo svojo skoraj 140-letno zgodbo uspešno gradili tudi v prihodnje,« je zbrane nagovoril predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. »Letos se v celotni Skupini Premogovnik Velenje srečujemo s številnimi izzivi. Vsesplošna gospodarska kriza se je dotaknila tudi nas, pa se kljub temu ne smemo ustrašiti ne izzivov ne preprek. Zavedati se moramo, da pot do vrha ni nikoli ravna. Še naprej pa nam bo z angažiranostjo zaposlenih, strokovnega znanja in pregovorne trme rudarjev uspevalo osvajati tudi vrhove. Z vašim znanjem, strokovnostjo, idejami, izobrazbo in ustvarjalnostjo si lahko zgradimo pot, ki nas bo vodila do začrtanega cilja,« je še povedal dr. Medved in izrekel zahvalo vsem, ki se s svojim znanjem, pripadnostjo in delovno vnemo trudijo za svetlo prihodnost podjetja.
Slovesnost so s kulturnim programom popestrili člani tolkalne zasedbe Rhythm Factory in humorist Franci Podbrežnik.
PV
□ Devetošolcem Šaleške doline smo predstavili poklice v rudarstvu
V petek, 6. decembra 2013, so Premogovnik Velenje obiskali učenci končnih razredov osnovnih šol mestne občine Velenje in občin Šoštanj, Šmartno ob Paki ter drugih okoliških občin. Učence in njihove starše je sprejel ter v imenu Premogovnika Velenje pozdravil svetovalec predsednika Uprave za področje varnosti Boris Potrč.
Devetošolce je nagovoril tudi mag. Albin Vrabič, ravnatelj Rudarske šole Velenje. Posebej je pohvalil sodelovanje Premogovnika in Rudarske šole pri izvedbi praktičnega pouka ter izpostavil tudi teoretični del pridobivanja znanja:»Najboljši strokovnjaki v Premogovniku Velenje učijo na naši šoli, torej že med šolanjem dobite najmodernejše in najboljše znanje.«
Pristojni strokovni delavci Premogovnika so devetošolcem predstavili še poklice v rudarstvu in možnosti štipendiranja, popeljali so jih skozi Jamsko reševalno postajo, jašek NOP, elektro- in strojne delavnice, šolske garderobe in svetilkarno.
V Premogovniku Velenje vedo, da je naložba v znanje naložba v prihodnost - tako posameznika kot tudi podjetja. Dobro mero pozornosti namenjajo že izbiri poklica in odločitvi zanj. Zavedajo se, da je izbira pravega poklica izjemno pomembna, kajti le z delovnimi in strokovno usposobljenimi zaposlenimi bo lahko podjetje dobro poslovalo tudi v prihodnjih desetletjih.
PV
□ Sporočilo miru in dobrote tudi v Premogovniku Velenje
Taborniki Rodu Jezerski zmaj iz Velenja so plamen Betlehemske luči pod geslom »Poglej drugače« v znak zahvale prinesli tudi v Premogovnik Velenje. Luč miru je v petek, 20. decembra 2013, sprejel predsednik Uprave dr. Milan Medved s sodelavci.
Po uvodni himni tabornikov se je starešina Rodu Jezerski zmaj Anton De Costa zahvalil za izkazano pomoč podjetja in dodal: »Naj bo Luč miru simbol tudi za rudarsko luč. Sam sem na vašo izjemno pomembno dejavnost v Šaleški dolini zelo navezan, saj nosim v sebi
spomin na luč, ki jo je kot rudar nosil moj stari oče.« Taborniki so izrazili željo, da bi bila gesla, kot so sprejmi, zaupanje, enakost, upanje, pomoč in druga, naše vodilne misli tudi v prihajajočem letu: »Verjamemo, da tako v vašem podjetju, kot vsak v svoji organizaciji, spoštujemo različna mnenja.«
Po prebrani poslanici, ki letos poteka pod geslom »Poglej drugače«, je zbrane nagovoril predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved: »Luč miru simbolizira upanje na lepšo in boljšo prihodnost. Tudi v težkih časih ne smemo opustiti upanja, ampak ga moramo izkoristiti kot novo priložnost za skupno dobro ter v lastnih vrstah iskati možnosti za še boljše rezultate in lepšo prihodnost. Če imamo podporo s strani sodelavcev in družine, je naš boj za to precej lažji.« Dr. Medved je izrazil prepričanje, da imamo v Sloveniji veliko znanja in priložnosti za svetlo prihodnost: »Premogovnik Velenje deluje že skoraj 14 desetletij, pred nami je še vsaj petdeset let dela. To nas navdaja z optimizmom, tudi duša rudarjev je takšna.« Dr. Medved je mladim tabornikom položil na srce, da naj ne opustijo svojega družbene zavzetosti, saj je bolj kot materialno zadovoljstvo pomembno notranje zadovoljstvo.
Namen letošnje poslanice in akcije je spodbuditi medsebojno sprejemanje in zmanjševanje negativnih predsodkov in delitev. Geslo spodbuja, da o ljudeh in dogodkih razmislimo in nanje pogledamo drugače. Vsak posameznik naj bi drugega spoštoval, ne glede na njegov videz, mišljenje in vero. Tradicionalna decembrska akcija, ki v sebi nosi sporočilo miru in medsebojne povezanosti, ima tudi dobrodelno noto. Letošnji izkupiček akcije bodo namenili Ustanovi za pomoč otroku z rakom in krvnimi boleznimi.
Regijske sprejeme pripravlja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je tudi nosilec akcije v Sloveniji. Sicer v akciji sodelujejo še Zveza tabornikov Slovenije, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ter člani Slovenske zamejske skavtske organizacije.
PV
Vsak nosi svojo zgodbo.
Našo pišemo že skoraj 140 let.
Na temeljih tradicije skrbimo za nenehen razvoj in uvajanje novih znanj, tehnologije in programov.
Spodbujamo ustvarjalnost in inovativnost, saj verjamemo, da prihodnost ustvarjajo pogumni in ambiciozni.
Leto 2014 prinaša nove izzive, spoznanja in uspehe.
Izkoristite ponujene priložnosti, da boste dosegli, kar je drugim predaleč,in uresničili, kar je drugim nemogoče.
Skupina
HTZ
PV INVEST,
S«s GO
In
-* pr«
Jsl
muzEJ
premogovništva
SLOVENIJE
SREČNO!
Dogodki in ljudje
□ Za Najo, Žiga in Dorotejo
Bilo je...tako edinstveno, da je težko najti besede. Dobrodelni koncert za Najo, ki ga je organiziralo PGD Šoštanj mesto, pod idejnim vodstvom njihovega predsednika Borisa Goličnika, je bil več kot koncert za dober namen.
Res je bila telovadnica osnovne šole Šoštanj polna, 1300 ljudi je sprejela tisti popoldan 8. decembra, res so prišli vsi nastopajoči in res je koncert minil v veselju s primerno noto spoštovanja do namena, a res je tudi, da je ta ideja, ta misel združila ogromno dobrih ljudi, ki so darovali izven same prireditve. Toliko, da si organizatorji niti v sanjah niso predstavljali. A je bilo res. Končno število zbranih sredstev je predsedniku društva g. Goličniku na samem koncertu javila finančna služba, ki je bedela nad prilivom denarja. Kar neverjetnih 28.074,34 evrov se je nabralo v dobrodelne namene. Toliko, da so se organizatorji lahko poleg Naje, pomagali še dvema pomoči potrebnima otrokoma, Doroteji in Žigu. Zelo lep je občutek, da ljudje še vedno in kljub vsemu znamo prisluhniti stiski sočloveka in nesebično pomagati. Res je, zdravja ne moreš poplačati, lahko pa plačaš kakšno zdravljenje več in temu sta bili namenjeni pomoč in misel. Na koncertu, ki je združil veselje z dobrodelnostjo, so zbrana sredstva vsem trem družinam simbolično podarili, v denarni obliki pa so jih predali na seji nadzornega odbora PGD Šoštanj mesto v tednu po koncertu. Močne emocije, ki so vladale na prireditvi, je združil predsednik društva Boris Goličnik: »Čudovit je občutek, ko lahko pomagaš. Hvala vsem.«
Na samem koncertu so se med dogajanjem objavljala imena sponzorjev in vseh, ki so pomagali, honorarju pa so se odrekli tudi vsi nastopajoči. Prišli pa so od blizu in daleč, tako rekoč vrh slovenske pop in narodno zabavne glasbe. Miran Rudan, Tapravi faloti, Hooruk, ansambel Aplavz, Kvintet Dori, ansambel Vikend, Luka Šuntner, ansambel
Stil, Mladi upi, ansambel Smeh, Fantje iz Praprotna, Mladi Dolenjci in Modrijani. Prireditev je povezovala Milojka B. Komprej. Naji je zapel tudi otroški zborček Osnovne šole KDK Šoštanj, saj je Naja njihova sošolka in hkrati predana gasilka. Zbrane in seveda Najo sta nagovorila ravnateljica šole mag. Majda Završnik Puc in župan občine Šoštanj Darko Menih, ki je zaradi odsotnosti v ta namen pripravil posnetek.
Najina zgodba je znana, življenje se je kruto poigralo z njeno mladostjo, saj je pri rosnih enajstih letih zbolela za krvnim rakom (AML), prestala težke kemoterapije, presaditev kostnega mozga, njeno okrevanje pa počasi napreduje. Žiga se je rodil kot nedonošenček, težave, ki so nastale po rojstvu pa so zavrle njegov razvoj. Ravno tako je žalostna Dorotejina zgodba. Živahna petmesečna dojenčica je zbolela za virusnim meningitisom in doživela hud epileptičen napad. Posledice se popravljajo počasi, z dologtrajnimi terapijami. Spoznali smo tri v srce segajoče zgodbe za katere si človek želi, da se ne bi nikomur zgodile. Pa so se in se še dogajajo in kljub neizmerni žalosti, je vendar žarek upanja za vse. Tudi za tiste, ki so pomagali, saj so s tem dokazali, da so ljudje.
Besede hvala, ki so jih izrekli starši teh nesrečnih otrok ob prejemu denarja so bile iskrene in iz srca. Samo oni vedo, kaj pomeni trepetati za otrokovo življenje in zdravje. A če jim je pomoč, ki so jo izkazali darovalci, delo, ki so ga opravili organizatorji in seveda ideja, ki jo je požrtvovalno realiziral Boris Goličnik vsaj za trenutek odvrnila skrb in povrnila upanje za njihove otroke, potem je denar drugotnega pomena.
MILOJKA B. KOMPREJ
□ Božično-novoletni sejem tudi dobrodelno obarvan
V Kajuhovem parku v Šoštanju je bilo živahno kot že dolgo ne. Občina Šoštanj je tam namreč priredila sedmi božično-novoletni sejem. Prodajalci na stojnicah so ponujali številne zanimive in unikatne izdelke: nakit, igrače, knjige, novoletne okraski, kape, nogavice, šale, med in medene izdelke, slike, doma narejena mila in kreme...
Obiskovalcem je bilo na voljo veliko različnih idej za drobna darila in lepšanje doma v teh prazničnih dneh.
Tokratni sejem pa je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so na eni izmed stojnic zbirali sredstva in zamaške za šestletnega Žiga, ki je zaradi prezgodnjega rojstva zbolel za cerebralno paralizo, sredstva bodo uporabili za dodatne terapije, ki jih mali Žiga nujno potrebuje.
Kljub mrazu je bilo razpoloženje na sejmu, kot smo na šoštanjskih sejmih že vajeni, odlično. Ozračje so ogreli člani Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, ki so z nastopom povabili obiskovalce na njihov tradicionalni novoletni koncert, ki bo v nedeljo v telovadnici OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj.
Posebno praznično vzdušje pa so pričarali članice in člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj.
TJAŠA REHAR
□ Dvig adventnih vencev
Posebno adventno vzdušje v Šoštanju vsako leto pripravi Turistično-olepševalno društvo Šoštanj, ki na prvo adventno nedeljo pripravi slovesen dvig adventnih vencev nad Trgom bratov Mravljakov. Devet čudovitih adventnih vencev, iz vsake krajevne skupnosti po eden, krasi trg ves adventni čas.
Župan Občine Šoštanj Darko Menih je simbolno prižgal prvo lučko na adventnem vencu in zbranim na trgu zaželel lep in miren adventni čas ter vse dobro v prihodnjem letu.
Župan se je zahvalil vsem, ki so sodelovali na prireditvi in tudi ključarjem cerkev v občini, ki so poskrbeli za res lepe adventne vence nad trgom.
Vence je blagoslovil šoštanjski dekan monsignor Jože Pribožič, za kulturni program so poskrbeli člani MePZ Svoboda Šoštanj, zbrane je v imenu TOD Šoštanj nagovorila Nataša Verdenik.
Člani Turistično olepševalnega društva so tudi letos 5. decembra v Šoštanj povabili Miklavža, ki se je z veseljem odzval vabilu in razveselil številne otroke.
TJAŠA REHAR
□ Ni več lahkih poti
Ob 55 - letnici Šolskega centra Velenje je bilo v novem delu centra, v jedilnici Gaudeamus kratko srečanje namenjeno predstavitvi koledarja in delovanja ŠCV. Pod geslom Mavrica znanja so predstavili dejavnosti ŠCV po posameznih programskih smereh. Zbrane je najprej nagovoril ravnatelj ŠCV mag. Ivan Kotnik, ki je med drugim dejal:
»Pred 55 leti so na podlagi izkušenj in potreb po znanju zavihali rokave in se lotili dela. Imeli so jasno vizijo, odlične in odločne sodelavce in predvsem v prihodnost naravnan način razmišljanja in nastal je RŠC. Tako kot tudi naše Velenje, kjer živimo in delamo/
Danes se lahko pohvalimo, da smo ena največjih in najkakovostnejših srednje in višješolskih ustanov v Sloveniji, s skupaj več kot 4000 vpisanimi dijaki, študenti in odraslimi. V šestih šolah in MIC-u ter v 29 srednješolskih, 6 višješolskih izobraževalnih programih in v več kot 100 programih, ki so posebej prilagojeni za potrebe odraslih.(...) PRIHODNOST tudi od nas zahteva konkurenčnost.
Podjetja potrebujejo kadre z uporabnimi znanji, inovativne vodje, za neprestano prilagajanje, iskanje novih, boljših rešitev. Zato je naša posebnost sodobnost, interdisciplinarnost, usmerjenost v prakso, mednarodna povezanost, mobilnost in seveda medkulturnost. Za nas je samo Slovenija že dolgo premajhna. Velja pa seveda tudi, da ni več lahkih poti, pa tudi nemogočih ne!«
Foto: Milojka B. Komprej
Za direktorjem so posamezne programe po dejavnostih predstavili ravnatelji: strojne šole, elektro in računalniške, šole za storitvene dejavnosti, gimnazije, MIC-a in Višje strokovne šole. Nekateri programi delujejo že skoraj 55 let, nekateri pa so mlajši, kot na primer MIC, ki se je v desetih letih delovanja izkazal za vizionarsko naložbo. Tudi ostale šole se lahko pohvalijo z aktualnimi programi, napredno tehnologijo, ki jo uporabljajo pri učenju, šolanju dijakov z Balkana, uspešnimi dijaki in zlatimi maturanti gimnazije.
Jubilejni koledar Mavrični mozaik ŠCV prikazuje triletno obdobje skozi fotografije in krajše besedilo udeležencev izobraževanj katerih moto je: uspešen, samozavesten, zadovoljen. V koledarju je krajši vpogled v prihodnost, zajet je tudi prikaz energetske sanacije stavb ŠCV, ki poteka ravno zdaj.
Praznovanje je popestrila plesna točka, odlomek dela, ki bo premierno postavljen na oder v februarju. To kar smo videli, obeta zanimivo plesno predstavo.
MILOJKA B. KOMPREJ
□ Reciklarna iz rok Koncentrata navdušila Šalečane
Dogodek, ki ga težko odkrijemo med množico alternativnih pojavnosti v kulturi in ustvarjalnosti, je pred kratkim navdušil Velenjčane. Tudi naše doline nad »rjavim zlatom«, lignitom, se je zaradi propadanja podjetij, predvsem gradbeništva, dotaknila kriza.
Tokrat so stvari vzeli v svoje umetniške roke tisti mladi intelektualci, ki (še) niso pobegnili pred »gnilobo« državne nemoči v tujino. Na inovativen način so mladi kreativci kulturno umetniškega društva Koncentrat iz Velenja v sodelovanju s Centrom ponovne uporabe (CPU) Velenje prenovili in oživili stare kose bivalne opreme, odstopljenih oz. poklonjenih predmetov. Ti so bili naprodaj in na ogled na prodajni razstavi Reciklarna v prostorih Gaudeamus-a v Velenju vse do novoletnih praznikov.
Prodaja stvari iz druge roke je v tujini zelo pogosta. Na domovih in v podjetjih se nabere cele kupe še uporabnih predmetov, opreme in materialov, pa vseeno brezglavo nabavljamo že novo robo iz »akcij«, s popusti in nove modele. Zdaj lahko na nekaj mestih v centrih ponovne uporabe, brezplačno odstopimo »ropotijo« za nadaljnjo »socialno odprodajo«, popravilo in kasnejšo ponovno uporabo. Stare oziroma na videz nekoristne predmete in kose opreme ter odpadni material, ponovno oživimo. Dobro leto delovanja CPU Velenje je že pokazal odlične rezultate. Predsednica kulturno umetniškega društva Darja Osojnik, tudi vodja dogodka Reciklarna, je bila ob velikem številu obiskovalcev predstavitve ter avkcije recikliranih in predmetov »z novo dušo«, zelo zadovoljna. »Včasih je potrebna le prava ideja, nekaj barve, povezava z drugimi kosi, morda manjša popravila in pred nami se pojavi navdušujoč izdelek, okrasni predmet ali kar serija le teh.... in to za zelo malo denarja«. V organizacijski, idejni ter izvedbeni skupini so združeni študenti industrijskega oblikovanja, slikarstva, kiparstva in likovne pedagogike iz Šaleške doline in širše. Pri svojem ustvarjanju lahko vsak pokrije svoje področje znanja in usposobljenost in tvorno sodeluje pri projektu (od uporabne vrednosti, estetske note, izdelave in tehnologij predelave ter delavnic z otroci). K sodelovanju pa bodo v bodoče glede na potrebne tehnologije pri predelavi izdelkov povabili tudi različne druge kadre.
JOŽE MIKLAVC
□ Marinkamo
V hotelu Paka v Velenju, se je 6. decembra odvijala že druga modna revija, ki jo je organiziral kolektiv trgovine Marinkamo.
V desetih izhodih so manekenke predstavile oblačila za prosti čas, vsakdanja opravila in za družabne dogodke. Marinkamo moda plus je trgovina z oblačili za močnejše postave, ki strankam ponuja unikatna, ročno izdelana oblačila. Vizijo podjetja s svojim znanjem in idejami pomaga uresničevati gospa Marinka Pirečnik, ki ima kljub upokojitvi še dovolj energije, da z nasveti in spodbudami pomaga ekipi. Njihov moto, ki se glasi; lepe ženske ni nikoli preveč opogumlja ženske, da so lahko modne in urejene, ne glede na njihovo konfekcijsko številko.
Na reviji so sodelovale Janja Mevc, Ivanka Rezman, Ksenija Kresnik Conič ter Anita Urbanc, ki so udeležencem modne revije pokazale kaj trgovina Marinkamo ponuja ženskam, ki se želijo v svoji koži počutiti dobro. S takšnimi dogodki želijo poleg promocije spodbujati kupce, da kupujejo na domačem trgu in tako pomagajo ohranjati mala podjetja. V trgovini v Šoštanju strankam tako posvečajo veliko pozornosti in prijaznosti, ter ponujajo unikatne kose oblačil narejene za vsako žensko, ki se želi počutiti posebno.
AMADEJA KOMPREJ
□ 90 let Štefke Mikuž
Pred 90-imi leti se je ob velikem gozdu v Topolšici v kmečki hiši družini Kugonič na kmetiji pri Drucovniku kot drugi od treh otrok mami Antoniji in očetu Ivanu rodila Štefka.
Živela je bogato in polno življenje, nemalokrat tudi zelo težko. Med vojno je bila tudi zaprta v Celjskem piskru.
Po vojni se je poročila s Karlom Mikužem, s katerim ima tri otroke: sinova Draga in Edija ter hči Danico. Ima pet vnukov in pet pravnukov.
Za visok jubilej je Štefki čestital župan Občine Šoštanj Darko Menih, nepozabno praznovanje pa so ji pripravili tudi njeni najbližji.
Največja sreča zanjo je, da so otroci, vnuki in pravnuki, ki so ji v življenju marsikatero tudi ušpičili, zadovoljni in zdravi.
TJAŠA REHAR
□ Bogastvo babičine skrinje
V letu 2013 smo v Centru starejših Zimzelen pripravili za stanovalce in z njimi okoli 130 prireditev - glasbenih, gledaliških, pevskih nastopov, delavnic, predavanj, izletov, druženj ob različnih priložnostih. Večkrat smo skupaj s stanovalci posedeli na posameznih bivalnih enotah in se le pogovarjali. Ob tem smo bili mlajši deležni bogate učne ure modrosti in izkušenj.
Tudi hoja po Topolšici je bila priložnost za pogovor in obujanje spominov.
Foto: Diana Janežič
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.
Ta slovenski pregovor je bil iztočnica za pogovor, ki smo ga ob svetovnem dnevu jezikov (26. september) pripravili na bivalni enoti Sivka. Veliko naših stanovalcev zna povedati vsaj nekaj stavkov v tujih jezikih, mnogi so v tujini nekaj časa živeli ali delali oz. so imeli v svojem poklicu opraviti tudi s tujimi poslovnimi partnerji.
Danes je na svetu kakih štiri tisoč jezikov, če pa upoštevamo posame-izna narečja, jih je sedem tisoč. Mi smo na srečanju spregovorili v angleškem, nemškem, nizozemskem, italijanskem, ruskem, češkem, srbskem, hrvaškem, francoskem in grškem jeziku. V Zimzelenu živi prava poliglotka, slovenska pisateljica Tita Kovač Artemis, ki govori šest tujih jezikov, v Grčiji pa je veliko let tudi živela.
Pri pogovoru sta se nam pridružili tudi sodelavki Jelka Florjančič in Si-
mona Golub, ki je gluhonema. Jelka se je letos naučila znakovnega jezika, da bi s sodelavko lažje komunicirala. Obe sta nama pokazali nekaj kretenj za osnovne pojme, kot so na primer dnevi v tednu in pozdravljanje.
Zelo zanimivo srečanje smo popestrili z različnimi anekdotami, prigodami, ki so se nam zgodile ob srečanju s tujci ali pri govoru v tujem jeziku. Del pogovora smo namenili tudi slovenščini, ki ima glede na število govorcev veliko narečij. To smo preverili tudi v praksi, ko so udeleženci pogovora spregovorili v svojih narečjih. Ob tem smo se nasmejali in ugotavljali, da se lahko dva Slovenca z različnih koncev domovine težko razumeta.
Dober dan, zdravo, srečno, servus
21. novembra praznujemo svetovni dan pozdrava in na pogovoru o pozdravljanju na bivalni enoti Hermelika se nam je pridružilo kar 30 stanovalcev. Pogovarjali smo se o pomenu in načinih pozdravljanja pa tudi o tem, kako se pozdravljamo v naši hiši.
Pozdrav je v našem življenju zelo pomemben. Z njim na vsakem koraku prispevamo k boljšim medsebojnim odnosom in k prijetnejšemu počutju. Sicer pa pozdravljamo z namenom, da izkažemo dobrodošlico, gostoljubje.
Stanovalci so našteli nekaj pozdravov, ki so jim domači: bog daj, servus, srečno, lepo pozdravljeni, spomnili pa tudi na nekatere, ki se (verjetno) ne uporabljajo več: klanjam se, moj poklon, poljubljam roko ... Tudi pozdravi mlade generacije jim niso tuji, saj slišijo vnuke, ki se pozdravljajo s haj, čao, oj, ahoj...
Po navedbah strokovne literature je ob prvem stiku najpomembnejših prvih 30 sekund, torej prav prvi pogled, prvi pozdrav in prve kretnje. Če nas kdo pozdravi, je naša dolžnost, da človeku odzdravimo.
Stanovalci so povedali, da se med seboj veliko pozdravljajo, prav tako so zadovoljni z odnosom zaposlenih do njih. »Večinoma zaposleni pozdravijo glasno in prijazno, se ob tem nasmejijo in rečejo še kakšno besedo. Na primer: kako ste, kaj je novega, ste dobro in podobno. Tako se začne pogovor in vzpostavi odnos,« so dejali.
Poudarili so tudi, da so včasih starši otroke učili, da je treba pozdraviti vsakega človeka, ki ga srečaš, tudi če ga ne poznaš.
Pogovori kot zgodbe
Kot iztočnice za pogovor s stanovalci smo izkoristili tudi dan hoje, ko smo se podali po Topolšici, pa bolezni srca, bolečino, sladkorno bolezen, zanimive zgodbe pa smo slišali tudi ob odprtju razstave polstenih slik Društva solčavskih filcark Bička.
Stanovalci so pripovedovali, kako cenjena je bila volna v njihovih mladih letih - pri vsaki hiši so ženske pletle in zimska oblačila so bila domala vsa pletena; jopice, puloverji, nogavice, kape, šali, rokavice, odeje ... Marsikateri družini so volna in izdelki iz nje prinesli tudi dodatni zaslužek.
Prav poseben pogovor pase redno spleta med našimi prostovoljkami Veronikami in njihovimi obiskovanci. Kot rade rečejo, s pogovorom dobijo od stanovalcev posebno darilo - njihovo zgodbo. Taje samo zanje, saj je nikomur ne zaupajo, pusti pa v njih bogato sled.
DIANA JANEŽIČ
□ Srečanje starejših krajanov Gaberk
5.	decembra je krajevni odbor Rdečega križa Gaberke v dvorani gasilskega doma Gaberke pripravil srečanje starejših krajanov Gaberke. Srečanja se je udeležilo 50 krajanov starejših od 70 let.
Najprej so na odru nastopili otroci iz vrtca Mojca Gaberke. Nato je predsednik krajevnega odbora RK Gaberke Karel Judež pozdravil vse prisotne in pohvalil trud otrok. Z minuto molka je sledil poklon šestim starejšim krajanom, ki so se v preteklem letu poslovili s tega sveta. Karel Judež je nato predstavil delo krajevnega odbora v letu 2013, in sicer so med drugim organizirali meritve krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja ter izvedli predavanje o raku na prebavilih. Predsednik je izrazil svoje zadovoljstvo ob številčnem obisku akcij in podoben program načrtujejo tudi za naslednje leto.
Za njim je spregovoril še predsednik območnega združenja RK Velenje, Jože Kožar. Vesel je bil, da se je srečanja udeležilo toliko krajanov, del zaslug pripisuje tudi krajevnemu odboru. Podal je nekaj podatkov o socialni oskrbi v Šaleški dolini, kjer RK z osnovnimi dobrinami oskrbuje okoli 650 družin, v katerih živi okoli 1500 ljudi. Pomoč razdelijo 5-6 krat na leto. Število pomoči potrebnih se vsako leto povečuje za okoli 110. Evropska skupnost, od koder dobijo velik del sredstev, je pričela zniževati ta sredstva, saj povečuje pomoč v južni Evropi. Jože Kožar je pohvalil pomoč vseh treh občin, ki se po svojih močeh trudijo prispevati v proračun RK. Letos mineva 150 leto od ustanovitve organizacije Rdečega križa in vanj je sedaj vključenih že 189 držav. V Sloveniji pa letos praznujemo še 60 let organiziranega krvodajalstva. Oskrba s krvjo v Sloveniji je samozadostna. Do sedaj so opravili okoli 5 milijonov odvzemov in s tem dobili približno 2 milijona litrov krvi. Število krvodajalcev iz Šaleške doline je glede na število prebivalcev krepko nad povprečjem v Sloveniji. Seveda pa je moč RK tudi v tem, da v primeru večjih naravnih nesreč ljudje hitro stopijo skupaj in pomagajo reševati težave. En tak primer so bile lanskoletne poplave. Na koncu je vsem zaželel veliko zdravja in vesele praznike. Vse prisotne so pozdravili in zaželeli vsem skupaj veliko zdravja in vesele praznike tudi predstavnik KS Gaberke Milan Kopušar, predsednik Kulturnice Franc Šteharnik in predstavnik PGD Gaberke Jože Borovšek. Za konec pa sta za razvedrilo s šaljivo igro poskrbela Mirko Verhovnik in Branko Špital, katere tema so bili birokraci-jski stroški, ki tarejo slovenske državljane. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev vseh prisotnih.
ALEKSANDER GRUDNIK
□ »Bučna« delavnica
V ponedeljek, 25. novembra, smo se v mrzlem jesenskem popoldnevu zbrale pri Razpodovniku, kjer smo imele kuharsko delavnico. Pripravljale smo jedi iz buč.
Naš mentor je bil Zmago Rovšnik. Najprej nam je predstavil zgodovino buč, izvirajo namreč iz Amerike, k nam pa so jih prinesli Španci. Izvedele smo kako se gojijo, kakšna tla potrebujejo za rast in razvoj in kako jih skladiščimo.
Buče so tudi zelo zdravilne, imajo namreč diuretske lastnosti, so primerne za dieto in za zdravljenje kožnih bolezni, zato jih zelo priporočajo v prehrani ljudi.
Buč je veliko vrst, v kulinariki pa se največ uporabljajo: muškatna buča, hokaido, tivoli ali špagetarica ter čajote.
Pripravile smo celo paleto jedi; namaze, juhe, ajdove štruklje, njoke, zapečen pire, zavitek z rdečim zeljem, rižoto, pogačo, bučno pito ter sladoled.
Vse smo pridno pomagale pri pripravi hrane, radovedno spremljale mentorja, postavljale razna vprašanja na katera smo dobile odgovore ter
kuhale, tako, daje čas delavnice hitro minil.
Na koncu smo vse jedi z veseljem pokusile in ugotovile, da so vse zelo, zelo dobre.
Zahvalila bi se Katji in Manci Stropnik, ki sta nam za eno popoldne odstopile kuhinjo, da smo našo kuharsko delavnico lahko izpeljali. Dogovorile smo se, da bomo kmalu spet kuhale, saj tako vedno izvemo kaj novega in zanimivega, kar nam koristi pri vsakodnevni kuhi.
Z delavnice smo odšle dobre volje, site in z novimi recepti ter idejami.
KŠD VULKAN
□ Dedek Mraz v Belih Vodah
Leto je naokoli in spet je tu najlepši čas v letu, ki ga predvsem naši mali korenjaki zelo težko čakajo. Ker so bili čez leto vsi zelo pridni, jih je v nedeljo 15. decembra v prostorih šole Bele Vode obiskal dedek mraz.
Polni pričakovanja so si ogledali prisrčno in poučno igro, ki so jo zaigrale vzgojiteljice vrtca Šoštanj. Otroci so navdušeno opazovali in se smejali. Po koncu igre pa je prišel trenutek, ki so ga vsi že nestrpno čakali - prišel je dedek mraz. Otroci so mu zapeli dve pesmici, on pa je v zahvalo vsakega posebej obdaroval. Sreča je bila nepopisna, otroška lička rdeča od navdušenja, v očeh pa tako veselje, ki ga lahko pričara samo stari, dobri dedek mraz. Prehitro je minilo in dedek mraz je moral dalje. V slovo je razdelil še bombončke in že ga ni bilo več. Otroci in starši so počasi odšli domov, prvi z mislimi pri darilih, drugi pa hvaležni KS Bele Vode in Občini Šoštanj za njihovo prijazno pomoč.
Ko se je otroški vrišč malo polegel, pa so bili na vrsti še naši starejši sokrajani. Marjeta Mazej, Brigita Ledinek ( RK Bele Vode) in KS Bele vode so s programom in darili prijazno poskrbeli, da niso ostali pozabljeni. Z veselimi zvoki iz harmonike jih je razveselil Rožle Javornik, ob dobri glasbi pa je zelo teknil okusen narezek in dobra pijača. Srečanje je bilo zelo prijetno in tudi srca malo manj mladih krajanov so se v tem čarobnem času prav prijetno ogrela.
KS BELE VODE
□ Čudoviti podzemni svet
V Mestni galeriji Šoštanj se je v okviru delovanja društev v občini Šoštanj kot prvi predstavil Šaleški jamarski klub Podlasica iz Topolšice.
Klub deluje že več kot trideset let. Njegov nastanek pogojuje odkritje Cigierjeve jame v domačem kraju, svojo dejavnost, to je raziskovanje podzemlja, pa razširjajo tudi izven meja domovine. Letos so bili v Albaniji in nekaj svojih vtisov so prenesli tudi v večer, ki gaje vodil sedanji predsednik Maks Petrič. Kljub svoji mladosti ima že veliko izkušenj, med njimi tudi izpit za jamarja reševalca. Pri izvajanju so mu priskočili na pomoč člani kluba, izkušeni jamarji in tudi jamarji reševalci. Svet pod zemljo, jih kot kaže vse navdušuje, zato smo izvedeli marsikatero podrobnost predvsem z vidika jamarja, pa tudi jamarja reševalca. Zbrani so si ogledali nekaj jam iz okolice, pripravljena je bila priložnostna razstava, žal pa ni bilo časa za ogled gradiva, ki ga je pripravil prejšnji dolgoletni predsednik Slavko Hostnik. Tudi zato bo gotovo v kratkem še kakšen večer na to temo, katerega se res kaže udeležiti.
Vabljeni tudi v njihove vrste, spol seveda ni ovira, saj imajo v svoji družbi tako moške kot ženske, tako nekoliko starejše, kot mlajše. Več o njih tudi na spletu: http://www2.arnes.si/~cesjktls/ in seveda na face-booku.
MILOJKA B. KOMPREJ
□ Prva padalca pristala v Velunji
Jože Grudnik se je s padalstvom začel ukvarjati na predvojaškem usposabljanju leta 1973 v Murski Soboti, kjer je opravil prvih 10 skokov. Ker je tečaj opravil, so ga leta 1975 ob vpoklicu v vojsko dodelili v padalsko desantno brigado v Nišu.
Po končanem služenju vojaškega roka se je s športnim padalstvom ukvarjal še do leta 1979, nato pa je sledila 29 letna pavza. Nekateri Gaberčani se ga bodo spomnili po tem, da je bil v skupini padalcev, ki so pristali 8. oktobra 1979 v Gaberkah ob otvoritvi Doma krajanov s trgovino.
Strast do padalstva ga je ponovno prevzela leta 2008, ko se je ponovno včlanil med padalce in opravil tečaj. Že dolgo pa je v njem tlela želja, da bi lahko pristal v bližini rojstne hiše Plešivec 5 v Velunji. Z
učiteljem padalstva, Andrejem Kostanjevcem, sta si na sončno nedeljo
8.	decembra ogledala teren, ki je prepleten z mnogimi daljnovodnimi žicami in poiskala primerno točko za varen pristanek. Primeren prostor sta našla na koncu Jurjevega travnika. Označila sta si iz zraka vidno točko pristanka, nato pa odšla na letališče Slovenj Gradec, kjer sta se vkrcala v letalo. To je nad Velunjo zaokrožilo ob 15.05, čez nekaj minut pa sta izskočila padalca. Pet minut po skoku je kot prvi uspešno pristal Andrej, dve minuti za njim pa še Jože. Padalci si v padalsko knjižico zapisujejo vse opravljene skoke. Ta skok je v Jožetovi knjižici zaveden pod zaporedno število 488, ki bo odslej imela zanj poseben pomen, saj je s tem uresničil svojo dolgoletno željo. Z Andrejem Kostanjevcem sta tudi prva padalca, ki sta zbrala toliko poguma in izskočila iz letala nad Velunjo, ki zaradi daljnovoda in ozke soteske predstavlja enega izmed zahtevnejših terenov za pristanek padalcev.
ALEKSANDER GRUDNIK
Stanovalci in zaposleni Centra starejših Zimzelen v Topolšici vam želimo, da bi vam v letu 201A svetlobo in toploto dajali prijazni odnosi med ljudmi.
Vsem krajanom in krajankam želimo vesele 6ožične praznike. V novem letu 2014 pa veliko zdravja, veselja, oseßne sreče in zadovoljstva.
Svet %S Šentvid
A.
0 Mi
rr"

It
iOo,
VESELE PRAZNIKE IN
SREČNO 2014!
/3

t
BBSS J
►
□ Bogoslužna oznanila
Svete maše na nedeljo Svete Družine,
29. decembra 2013:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri (skupni krst).
Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Topolšica ob 10. uri.
Svete maše na Novo leto, 1. januarja 2014:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Topolšica ob 11.15 uri.
Gaberke ob 10. uri.
Svete maše na 2. nedeljo po Božiču,
5.	januarja 2014:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Gaberke ob 10. uri.
Svete maše na praznik sv. Trije kralji v ponedeljek, 6. januarja 2014 (blagoslov vode):
Šoštanjska župnijska cerkev ob 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Na god sv. Valentina, škofa, 7. januarja 2013, bo sveta maša v Zavodnju ob 10. uri.
Svete maše na nedeljo Jezusovega krsta,
12.	januarja 2014 (pri mašah bo blagoslov otrok in zaključek adventne akcije):
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Gaberke ob 11.15 uri.
Topolšica ob 10. uri.
Svete maše na praznik sv. Antona,
17.	januarja 2014:
Zavodnje ob 10. uri z lecitacijo.
Sv. Anton ob 15.30 uri z lecitacijo.
V Šoštanju in Belih Vodah so maše kot ob delavnikih.
Svete maše na 2. nedeljo med letom,
19.	januarja 2014:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7.,8.30 in ob
15.	uri (Vera in luč).
Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Gaberke ob 10. uri.
Sv. Anton ob 11.15 uri.
Svete maše na 3. nedeljo med letom,
26. januarja 2014:
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri (skupni krst).
Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Topolšica ob 10. uri.
Svete maše na praznik Svečnice, 2. februarja 2014 (pri vseh svetih mašah bo blagoslov sveč):
Šoštanjska župnijska cerkev ob 7. in 8.30 uri. Šoštanjska mestna cerkev ob 11.15 in 18. uri. Zavodnje ob 10. uri.
Bele Vode ob 8.30 uri.
Gaberke ob 10. uri.
□ Žive jaslice v Lokovici
V Lokovici blizu Čremožnikove družine so bile na božič prvič uprizorjene žive jaslice, božični zgodbi so se z zanimanjem
pridružili od blizu in daleč in s tem nagradili organizatorje, ki so postavitev realizirali s pomočjo TOD Skorno, ki že dolga leta pripravlja žive jaslice pri sv. Antonu zdaj pa tudi na Golteh.
»	|™ v kar upate, naj se izpolni,
\ / P“ kar iščete, naj se odkrije,
»	kar si želite, naj se uresniči!
Skupina
SREČNO
2014!
TERMOELEKTRARNA
ŠOŠTANJ
Veliko lepega in dobrega občankam in občanom v letu ,	2014 želi
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE IN KOMUNALNO INFRASTRUKTURO TER DRUGE STORITVE d.o.o.
\T Y\J W	ASkerčeva 20, 3325 ŠoStanj
/ \ J \ M. \JT TeL: 03/89110 03 fax: 03 / 891 10 04 Gsm: 041/624 166 e-poSta: nlvlg@siol.net
pdrijifaA/ boxici/ pratLvuJces U'v ìatzàLvux- vuzvo- LeAv-
2.0141
januar 2014
Napovednik
LLl
LU
cr
en
%
ZVRST KDAJ
ORGANIZATOR
K
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
. ^ datum bo javljen razstava > , , naknadno	Akademska slikarka Milena Gregorčič	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
, „ . ^ sobota, 4.1. k0Sarka> ob 20:00	Elektra Šoštanj : Slovan (10. krog l.SKL, Liga Telemach)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
, ponedeljek, 6.1. rekreacija > ^	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
. .. ponedeljek, 6.1. b,,dge> *1800	Redni tedenski turnir	Kavarna Šoštanj	Šaleški bridge klub
, . ^ torek, 7.11. predavajo	Vrt v podeželskem okolju	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
... ^ četrtek, 9.1. pravljice >	Pravljične ure (Patricia Mennen: Zmajček in trmica | Pripoveduje Andreja Kolenc)	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
. . ^ četrtek, 9.1. predavanje >	Gusti Tanšek o kulturni dediščini Šaleške doline	Muzej usnjarstva na Slovenskem	Muzej usnjarstva na Slovenskem
. - . sobota, 11.1. k0Sa,ka> O620;00	Elektra Šoštanj : Hopsi Polzela (11. krog l.SKL, Liga Telemach)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
■—*» Z	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
... > ponedeljek, 13.1. 'IMC9e ob 18:00	Redni tedenski turnir	Kavarna Šoštanj	Šaleški bridge klub
sreda, 15.1. predstavitev > . ob 18:00	Zvočna kopel	Mestna knjižnica Šoštanj	Šola zdravja, Ljubica Donko
.. .. ^ sreda, 15.1. 0db0|ka> ob 20:00	Šoštanj Topolšica - Lunos Maribor (1. državna odbojkarska liga)	Športna dvorana Šoštanj	Odbojkarski klub Šoštanj - Topolšica
razstava > ob 13:00	Katalogi proizvajalcev opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo	Muzej usnjarstva na Slovenskem	Muzej usnjarstva na Slovenskem
kabelsko razdelilni sistem Šoštanj
Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanj (C34) in spletni portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na elektronski naslov: prireditve(a)sostani.info
P Šport P Kultura
in umetnost
P Splošno
ZVRST KDAJ	KAJ
KJE	ORGANIZATOR
P
K
I
P
P
P
P
P
P
P
P
P
... četrtek, 16.1. p,avl|lce> oi 17.00	Pravljične ure (Nina Mav Horvat: Neredko! | Pripoveduje Marjetka Blatnik)	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
. v . ^ nedelja, 19.1. kosa,ka> oblim	l.SKL za mladince U18,14. krog (Elektra Šoštanj : AKK Branik)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
. .. ponedeljek, 20.1. rekreacija >	Sprehod za zdravje	Zbirno mesto pred Občino Šoštanj	Središče za samostojno učenje Šoštanj
. .. ^ ponedeljek, 20.1. b"dge> 0618:00	Redni tedenski turnir	Kavarna Šoštanj	Šaleški bridge klub
. _ sreda, 22.1. ab°"m> 0619.00	Sleparja v krilu (komedija) - KUD Gornji Grad	Kulturni dom Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
. . .. ^ sreda, 22.1. predstavite» oM9;(x)	Predstavitev knjige (Borut Korun: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni)	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
... četrtek, 23.1. pravljice >	Pravljične ure (Ida Mlakar: Kodrlajs in treskbum trobenta | Pripoveduje Marjetka Blatnik)	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
. » . sobota, 25.1. kosa,ka> ob 20:00	Elektra Šoštanj : Helios Domžale (13. krog l.SKL, Liga Telemach)	Športna dvorana Šoštanj	Košarkarski klub Elektra
. .. ponedeljek, 27.1. b,ldge> 0618:00	Redni tedenski turnir	Kavarna Šoštanj	Šaleški bridge klub
. . .. ^ sreda, 29.1. predstavitev >	Galerijski večer - društva v občini Šoštanj	Mestna galerija Šoštanj	Zavod za kulturo Šoštanj
... ^ četrtek, 30.1. pravljice > ob	Pravljične ure (Dominique Mertens: Franček strašni 1 Pripoveduje Andreja Kolenc)	Mestna knjižnica Šoštanj	Mestna knjižnica Šoštanj
četrtek, 30.1. p0g0V0r> ob 18:00	Klepet pod Pustim gradom	Muzej usnjarstva na Slovenskem	Muzej usnjarstva na Slovenskem
□ MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ PROGRAM PRIREDITEV DECEMBER 2013
Razstava
Razstava otroških risbic Vrtca Šoštanj, enoti Brina in Barbka: Zima, zima bela.
URE PRAVLJIC
četrtek ob 17.00 do 17.45 v Mestni knjižnici Šoštanj za otroke od 3. leta dalje
9.1.	2014 - Patricia Mennen: Zmajček in trmica
Pripoveduje Andreja Kolenc.
16.1.2014	• Nina Mav Horvat: Neredko!
Pripoveduje Marjetka Blatnik.
23.1.2014	- Ida Mlakar: Kodrlajs in treskbum trobenta
Pripoveduje Marjetka Blatnik.
30.1.2014	- Dominique Mertens: Franček strašni
Pripoveduje Andreja Kolenc.
Torek, 7.1. 2014, ob 19.00 uri - Vrt v podeželskem okolju
Pri nas znan kot gartlc, v Franciji kot potager, vAgliji kot kitchen garden. Gre za manjši vrt v neposredni bližini hiše, kjer vzgajamo vse najnujnejše za kuho in tudi okrasitev doma.
Srečni so tisti, ki si danes lahko privoščijo »pravi« okrasni in zelenjavni vrt ter zraven pridelajo še gajbico sadja. Razmerja med posameznimi deli vrta pa so se tekom časa spreminjala. Zelenjavnemu in sadnemu vrtu je bilo včasih namenjeno veliko več prostora in pozornosti kot okrasnemu, ki pa je v zadnjih nekaj desetletjih, z dvigom našega standarda, vedno bolj pridobival na pomembnosti. Ekonomska kriza in ozaveščenost ljudi pa ponovno obračata kolo vrta, vendar tako, da se navezujeta na vsa pretekla znanja, uporabljata vse sodobne ugotovitve in upoštevata smernice vrtnega oblikovanja. Predava Alenka Gorza.
□ Po praznikih diši - potico smo vzeli iz peči
V torek, 3. decembra, na »Ta veseli dan kulture«, smo v šoštanjski knjižnici gostili enega najbolj znanih etnologov v Sloveniji, dr. Janeza Bogataja.
Tema predavanja, Po praznikih diši - potico smo vzeli iz peči, odlično sovpada v decembrski čas, ko praznujemo. Dr. Janez Bogataj je ob pre-
davanju s pomenljivim naslovom predstavil tudi svojo najnovejšo knjigo Potice iz Slovenije. Kakor je bilo predavanje, je tudi knjiga razdeljena na dva dela, prvi navaja zgodovinski razvoj potice, v drugem so objavljeni recepti za 40 sladkih in slanih potic. Po zanimivem in poučnem predavanju so številni obiskovalci lahko poskusili potice, ki so jih za to priložnost spekle članice Društva podeželskih žena Šaleške doline. Ob vsem pa so za domače vzdušje poskrbeli pevci in godci Reber iz Vinske Gore. Naj povemo, da je gostovanje dr. Bogataja nastalo v okviru projekta Z znanjem na(d) vas, ki ga Knjižnica Velenje izvaja skupaj z Ljudsko univerzo Velenje in Društvom podeželskih žena Šaleške doline, ter je finančno podprt z LAS Šaleške doline: društvom za razvoj podeželja.
BRINA ZABUKOVNIK JERIČ, KOORDINATORKA
Sreda, 15.1.2014, ob 18.00 uri - Zvočna kopel
Zvok je najmočnejše orodje, s katerim so si v zdravilne namene pomagala že mnoga ljudstva in civilizacije.
V čarobni svet zvokov gonga vas bo popeljala Nives Kraševec. Organizator zvočne kopeli je idejni vodja skupine Šoštanj društva Šole zdravja Ljubica Donko.
Prosimo vas, da se predhodno prijavite na tel.: 083 843 888.
sreda, 22.1.2014, ob 19.00 uri - Predstavitev knjige
Borut Korun: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni Pisec potopisov (Kondorjev klic, Reke, soteske brzice, Stopinje boga Atona, V porečju Orinoka, Kača in jaguar, Na začetku je bila Troja) nam bo tokrat predstavil zgodbo, ki jo Homerjev Odisej pripoveduje sam. Gre torej za svojevrstno “avtobiografijo”, ki pa je hkrati tudi spet potopis, saj je bilo Odisejevo vračanje na Itako eno samo dolgo potovanje.
Z avtorjem se bo pogovarjala Milena Ževart.
Šolski list
□ Praznični bazar
Ko se približa tisti skrivnostni adventni čas, tudi na Osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj zadiši po praznikih. Kako ne bi, če pa več kot 1500 rok pridno ustvarja vse dopoldne. Starejši učenci pomagajo mlajšim, katerih prstki še niso tako spretni, a se bodo v naslednjih letih še izurili. Ta dan diši po domačem pecivu, kuhani marmeladi, domačih lizikah, začimbnih soleh, dobrotah z domačega vrta.
Zadnji četrtek v novembru je dišalo tudi po svečkah, smoli smrekovih in borovih vejic, pušpanu, skratka, pod spretnimi prsti učencev so nastajali čudoviti adventni venčki, aranžmaji za mizice in vrata, obeski za novoletno jelko. Vzklilo je božično žito, piskale so ročno izdelane piščalke, gnezdile so glinene ptičke. Šivanke so si utirale pot skozi blago, usnje, gumbe in oblikovale čudovite prtičke, copate, etuije, torbice, predpasnike, smrečice. Praznični verzi so našli svoje mesto v ličnih knjižnicah z voščili, nastajale so voščilnice na sto in en način. Med sabo so se kosali obeski iz poslikanega stekla, zapestnice in ogrlice. Angelčki so delali družbo pujskom, božičnim nogavičkam, pogrinjkom, okrasnim lončkom, dišavnicam, lesenim svečnikom, medenim hiškam.
Vse to in še veliko več so na ogled in v prodajo ob koncu dopoldneva postavili učenci in njihovi mentorji. V treh nadstropjih so se šibile mize pod otroškimi izdelki in popoldne se je po kulturnem programu med te stojnice usula množica obiskovalcev. Učenci prodajalci so spretno privabljali kupce, slastne palačinke in topel čaj pa sta pri vhodu v šolo kar s svojim mamljivim vonjem vabila k stojnici.
Ta dan je bil res izjemen. Nihče se ni dolgočasil, vsak je lahko ustvarjal to, kar si je sam izbral. Tudi bazar je bil zelo uspešen. Izkupiček bomo tako kot vsako leto namenili pokritju dela stroškov za dan dejavnosti.
ZA UČENCE IN KOLEKTIV OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA ŠOŠTANJ:
JOŽICA ANDREJC
Vrtec
□ Ta posebni december
Vsako leto ga komaj čakamo. Ja koga? Mesec december. Otroci dobro vedo, da je ta mesec nekaj posebnega. Mesto se odene v tisoče lučk, dogodki se vrstijo eden za drugim in otroci so deležni prazničnih pozornosti dobrih mož. Tudi v krogu družine je marsikaj drugače. Starši pospravljajo in krasijo stanovanja, iz kuhinje kar naprej diši po prazničnih piškotih in drugih dobrotah, vsi pa si želimo, da bi bilo vse dobro še naprej.
Podobno je tudi v vrtcu. Preden se prične praznovanje, si okrasimo igralnice. V letošnjem decembru so otroci ustvarjali v različnih likovnih tehnikah, izdelovali okraske, darila in voščilnice. Prebirali so knjige in poslušali zgodbe na vsebino praznikov in dedka Mraza. Pogledali so si predstavo, ki so jo pripravile strokovne delavke. Peli pesmi, rajali, plesali in igrali na instrumente. V goste smo povabili glasbenike, ki so nam pripravili koncert.
Ob vseh teh dejavnostih so otroci spoznali, doživeli ter občutili praznike in običaje meseca decembra.
Prav posebno pozornost smo posvetili tudi praznični smreki, ob kateri smo se zbirali vsak dan, peli pesmi in rajali. V našem vrtcu Lučka so otroci od doma prinesli majhne nogavičke, ki sojih že zdavnaj prerastli in z njimi okrasili skupno praznično smreko. S temi majhnimi nogavičkami je bila naša smreka še posebej pravljična.
Obiskal nas je tudi dedek Mraz. Sprehodili smo se do gozdne jase, kjer smo ga s plesom snežink, petjem pesmi in rajanjem priklicali. Otroci so ga radovedno opazovali, se z njim pogovarjali in komaj čakali, da jih je obdaril.
Praznično vzdušje obogatijo tudi voščila. Prisrčne misli, dobre in iskrene želje smo pošiljali iz igralnice v igralnico in si zaželeli, da bi res bilo vse tako. Otroci so izdelali voščilnice in jih podarili staršem.
Vsi iz Vrtca Lučka pa želimo tudi Vam: VSE DOBRO V NOVEM LETU.
DAMJANA SEČKI
□ Ko les, kamni, palice, lončki zamenjajo igrače
Ko sva opazovali otroke v najini skupini, sva se spraševali kaj in kako jim ponuditi, da bi v njih prebudili večjo radovednost, ustvarjalnost in domišljijo. Ker imamo pri načrtovanju vsebin proste roke, sva se odločili, da poskusiva v mesecu novembru malo drugače.
Otroke sva povabili k sodelovanju z zgodbico o palčkih, ki jim je dež in veter odnesel vse igrače. Ostali so brez vsega, zato so nas prosili, da jim za nekaj časa posodimo kocke, in sestavljanke Otroci so bili pripravljeni in so pomagali spakirati igrače. Ostale so nam osnovne stvari,
kot so barvice, flomastri, lepila. Z otroki smo se pogovarjali in skupaj iskali ideje, s čim se bomo igrali nekaj časa. Najprej smo pobrskali po omarah in za začetek smo našli plastične lončke, papirnate tulce, blago, gumbe, škatle od zdravil, stara oblačila in obutev. Še isti dan smo odšli v gozd, kjer smo nabrali palice, storže in liste. Za začetek je bilo to več kot dovolj. Ko sva jim v prvih dnevih ponudili ta sredstva, sva ugotovili, da se s tem ne znajo igrati. Zato sva za nekaj dni z njimi sedli na tla in se z njimi igrali, postavljali smo razne konstrukcije, polagali gumbe, presipali zamaške in jih razvrščali po barvah. Po nekaj dneh so začeli prinašati še druge stvari, kot so plastenke, stare nogavičke, les (manjši lesen odpadni material), volno, palice... in ideje so se porajale nama in otrokom. Skupaj smo ugotavljali lastnosti materialov in iskali ideje, kaj bi lahko iz njih naredili. Na začetku pa so se s tem materialom igrali. Z blagom so ovijali sebe in imeli kose kot del oblačila, nato pa smo ga rezali, lepili, opazovali vzorce, risali. Z lesom so konstruirali in gradili, nato smo poiskali kladiva in žeblje ter veselo zabijali v les. Pri tem so zelo pazili na prstke. Iz nogavičk smo si najprej izdelali ročne lutke, nato pa so nekatere napolnili s peno in jih zašili. Otroci so bili spretni pri šivanju in zelo motivirani, ker so si naredili žogico. Vsak dan so ugotavljali, s čim se še nismo igrali in iz katerih materialov še nismo ustvarjali. Za vadbeno uro v telovadnici smo si iz plastenk izdelali keglje, iz volne pa smo izdelovali cofke, s katerimi smo v začetku decembra okrasili novoletno jelko. Zelo so uživali pri igri z oblačili in obutvijo, ko so se lahko oblačili in igrali igre vlog. Čisto na koncu smo iz kamnov izdelali želvice in prav vsak otrok je komaj čakal, da jo odnese domov. Naša ustvarjalnost je bila resnično prebujena. Včasih sva se samo zazrli po igralnici in tiho ugotavljali, da se igrajo, kot že dolgo ne. Nihče ni prišel vprašati, kdaj bomo dobili kocke in druge stvari nazaj. In ko sva se pogovarjali in ocenjevali temo nisva mogli mimo tega, da se ne bi dotaknili prihajajočega meseca, ko otroke obdarujemo z dragimi igračami, pri tem pa pozabljamo, da ne rabijo velikih stvari in dragih igrač. Velikokrat so bolj zadovoljni z naravnim materialom in našim časom.
V štirih tednih smo preko igre uresničili vse zastavljene cilje oziroma
naredili več, kot sva sprva upali pomisliti. Otroci so pridobili veliko novih izkušenj, predvsem pa sva prebudili njihovo radovednost in ustvarjalnost. Zagotovo pa sva dobili največjo nagrado in potrditev, da so otroci res uživali ob koncu teme, ko sva jim sporočili, da nam palčki vračajo igrače in da moramo naravni in odpadni material pospraviti in pripraviti police za zaboje s igračami. Več kot pol sredstev so želeli obdržati, ker se bodo s tem še igrali. Za konec pa morda še samo en utrinek, ki nama je spet polepšal dan. Otroci so se igrali na igrišču in so našli led. Prihiteli so k meni in zaklicali: »Jožica, našli smo led, a bi lahko kaj naredili iz njega, a ga lahko nesemo v igralnico?«
JOŽICA MALUS IN SUZANA PROSENJAK
□ Nova spoznanja in raziskovanja
V enoti Brina je vedno pestro in zanimivo, tudi tokrat se je dogajalo. S krajšim pevskim programom smo sodelovali pri otvoritvi tematskega igrišča na travnati površini v bližini železniške proge v Šoštanju.
V igralnicah so se odvijale različne dejavnosti, ki so spodbujale otroško kreativnost. Otroci so se odpravili v svet robotov in tehnologije. Z njimi so eksperimentirali, plesali, jih sestavljali iz odpadne embalaže in likovno ustvarjali. Naučili so se, da roboti ne živijo samo v risanih filmih, ampak nam v življenju lahko veliko pomagajo. Spoprijeli so se z gledališčem, imeli možnosti za igrano igro, igro z lutko, plesom in gibanjem. Sami so si izdelali sceno, kostume, vstopnice in povabili vse otroke v enoti na enkratno predstavo. Nekateri so se seznanili s čutili, preko igre so spoznali pomen in delovanje določenih delov telesa. Prepoznavali so različne materiale, snovi, predmete, se soočali s taktilnimi ugankami ter tako krepili svoja čutila. Naravo so doživljali celostno in pri tem uporabili nova spoznanja. Le te so otroci pridobivali ob raziskovanju dreves in razvijanju matematičnih spretnosti. Podobo drevesa so ustvarjalno upodobili s plesnim in likovnim izražanjem.
Počasi se narava pripravlja na počitek, veselimo se prazničnih dni in čarobnosti, ki jih prinaša mesec december. Delček čarobnosti smo te dni delili skupaj s starši. Drug drugega smo razveseljevali z glasbo, petjem, plesom in igrano igro v naših igralnicah.Za idiličen večer je poskrbel dedek Mraz, pred Muzejem usnjarstva v Šoštanju, kamor se je pripeljal s kočijo. Sedaj smo pripravljeni, da nam babica Zima natrosi sneg in zimske radosti se bodo pričele.
TINA JAMNIKAR
□ Praznični december v vrtcu
December je čaroben mesec, ki ga imamo vsi radi, posebej še otroci. V enoti Biba smo skupaj z otroki pričarali prijetno bi-
valno okolje, polno pričakovanj in veselih doživetij.
V ustvarjalnih delavnicah smo izdelali okraske za okrasitev igralnice in jelke, v pravljičnem kotičku prebirali slikanice, poslušali in prepevali pesmice o zimi in dedku Mrazu ter ob spremljavi harmonike zapeli in zaplesali. Starejši otroci iz enote Brina so nas razveselili z dramatizacijo Živali pri babici Zimi.
Pa tudi dedek Mraz ni pozabil na nas. Skupaj s starši smo ga pričakali v naši praznično okrašeni enoti. Razveselil nas je z darili in bomboni, z nami poklepetal in zapel nekaj pesmic. V otroških očeh pa pričaral iskrice, radost in veselje.
URŠKA HEINDL
□ Decembrska igrivost
V vrtcu enota Urške Topolšica so se prižgale praznične luči. Igralnice so odete v zimske barve, razlegajo se vesele melodije, v očeh otrok pa je opaziti igrivost in veselje.
V teh dneh so nas obiskali cvetličarji s katerimi smo naredili aranžmaje, okrasili igralnice in različni glasbeniki - kitaristka, harmonikar in violinistka. Pozabili nismo niti na živali, zato smo se z lovcem sprehodili v bližnji gozd, kjer smo jim na drevesa pripravili nekaj hrane za hladne zimske dni.
Enajsti december pa je bil za nas prav poseben dan. Z lučkami smo se skupaj s starši sprehodili skozi park ob Toplici vse do gasilnegadoma, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo v režiji Kajetana Čopa, ki je zabavala tako otroke kot starše. Čisto na koncu pa smo s pesmijo priklicali dedka Mraza, ki je otroke obdaril z luštnimi darilci.
V novo leto pa stopamo z željo, da nas obišče čisto prava babica Zima in nas obdari s kančkom snega. Srečno 2014!
MATEJA GRABNER
□ Na velenjskem gradu
Spet je leto naokoli in Mestna občina Velenje nas je v sodelovanju z Muzejem Velenje povabila k sodelovanju na tradicionalni prireditvi »Krašenje novoletnih smrečic in odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline«.
V torek, 10.12.2013, smo se s šestimi starejšimi otroki iz enote Lučka v Šoštanju odpeljali na Velenjski grad, kjer smo izžrebano novoletno jelko okrasili z okraski, ki smo jih izdelali v vrtcu.Ob okrašeni smrečici smo se fotografirali, nato pa si ogledali še čudovite voščilnice, ki krasijo stene gradu. Strokovna komisija je med izbranimi voščilnicami nagradila Tjašo Vrčkovnik iz enote Urška v Topolšici, ki je pridno ustvarjala pod mentorstvom vzgojiteljic Darinke Podrzavnik in Mateje Grabner. Ob zaključku smo se pogreli s toplim čajem in zapeli skupaj z dedkom Mrazom.
DARIJA SOVIČ IN DARINKA PODRZAVNIK
□ Anja Drev - športnica leta
Perspektivna alpska smučarka iz Florjana že tretjič razglašena za športnico leta med gluhimi in naglušnimi
Anja Drev je šestnajstletna dijakinja velenjske gimnazije in perspektivna alpska smučarka. Letos prvič tekmuje kot mladinka v FIS programu, v preteklih sezonah je velikokrat stala na stopničkah med prvimi tremi. Anja Drev cilja na nastop na olimpijskih igrah za gluhe, leta 2015 v Rusiji in hkrati na uspeh med slišečimi smučarji na svetovnem nivoju. Že do sedaj so njeni uspehi izjemni. Letos je bila že tretjič razglašena za športnico leta med slabše slišečimi, med vsemi invalidi športniki pa je bila druga. Anja sliši slabo že od rojstva, a to je v življenju ne ovira. Pri svojih letih deluje zelo zrelo in odgovorno, ima jasno postavljene cilje in visoke zahteve do sebe. Najbrž tudi do drugih, a hkrati zna ceniti pomoč družine, skupnosti in seveda tistih, ki jim zaupa. Odlikuje jo borbenost in zaupanje v trdo delo, kar se ji je do sedaj že obrestovalo. Ni strahu, da ne bi bilo tako tudi v bodoče in da bomo o Anji še slišali.
Anja Drev ni Ana Drev. Kako bi komentirala ta stavek?
Tisti, ki trenirajo smučanje ali se dokaj dobro zanimajo za ta šport, vedo za kaj gre, saj je Ana druga najboljša smučarka v Sloveniji in je že dolgo na smučarski sceni jaz pa sem veliko mlajša. Zanimivo pa je to, da tudi mene sedaj trenira njen oče Drago.
Najbrž so vaju že kdaj zamenjali?
Res je, da so me že velikokrat vprašali, če nisem slučajno ta Ana Drev in sem jim potem razložila kako in kaj. Tudi so se pojavila vprašanja ali sem njena sestra oz. če sva v sorodu in sem vedno z malce grenkobe odgovorila, da nisva, saj bi bilo res super imeti eno izmed najboljših smučark za svojo žlahto! :-)
Prepoznavna si postala po udeležbah in lepih uvrstitvah v alpskem smučanju. Kako dolgo treniraš?
Treniram že približno 10 let.
Te je kdo navdušil?
Že kot otrok sem bila zelo tekmovalna in so me starši potem želeli vključit v enega izmed športov. Mislim, da so se za smučanje odločili zato, ker so vedeli, da zveza gluhih podpira ta šport in tudi moja dobra prijateljica je trenirala smučanje in sem se pridružila v klubu, kjer je bila tudi ona. Potem sem se vedno bolj začela navduševati nad smučanjem zato, ker je pokojni stric tudi tekmoval in bil zelo dober smučar. Starši so mi veliko pripovedovali o njem in tako je bil moj prvi vzornik.
V katerem klubu si bila članica najprej?
Najprej sem bila v SK Nordica v Velenju, potem pa sem se prestavila v GSK Mozirje.
Kakšne so tvoje izkušnje v klubih in kdo je bil tvoj trener?
V prvem klubu sem sprva opravila tečaj alpskega smučanja, potem pa smo se odločili, da nadaljujem s treningi smučanja. Moj prvi trener je bil Miha Bandaio. Pri njih sem bila nekaj let, dokler nisem kot cicibanka prestopila v mozirski klub, kjer sem lažje trenirala, ker so bili otroci mojih let in sem se super razumela z njimi (zdaj se še tudi, da ne bo pomote). Trener je bil Bojan Napotnik.
Rekla si, da z uvrstitvami med najmlajšimi nisi preveč zadovoljna
Res je, da bi lahko bili boljši ampak se ne ubadam več toliko z njimi, ker lepo napredujem v smučanju in počasi dosegam zadovoljive rezultate... tudi počasi se daleč pride.
Vsekakor je to prava pot. Si bila kdaj že poškodovana?
Uff, seznam poškodb pa je pri meni precej dolg. Na smučarskem treningu sem si zlomila nogo, natrgala stranske kolenske vezi in palec na roki, na kondicijskemu pa sem si pri treningu »špage« natrgala mišico natego-valko in si zlomila roko pri teku nazaj. Bi se lahko reklo, da sem štorasta ampak sem se vseeno pozdravila in nadaljevala z smučanjem. Na srečo so bile takšne poškodbe, ki so se zelo hitro zacelile in niso pustile nobenih posledic.
Treniraš skupaj z slišečimi. Je kakšna bistvena ovira zate ker slabše slišiš? Baje te moti čelada.
Res je, da treniram skupaj z slišečimi in meni osebno gluhota ni nobena ovira pri doseganju rezultatov, edino, kadar se z trenerjem pogovarjam preko »voki tokija« ga včasih ne razumem najbolje, ampak to rešim tako, da se ustavim pri njem ali pa on pride za menoj na sedežnico. Čelada me pa moti samo zato, ker mi slušni aparat grozno cvili, kadar mi kaj pritiska na uho. Uhlji mi malo štrlijo in mi čelada ali kapa pritiska ter naredi prostor med olivami in uhlji, kar pripelje do piska aparatov. Na tekmah gluhih pa so pravila, da ne smemo imeti aparatov med vožnjo - na kar pa spet nisem navajena, ker drugače vedno nosim slušni aparat.
Eden tvojih trenerjev je rekel, da imaš velik potencial v tehniki. Kaj to pomeni?
Verjetno je s tem mislil, da hitro osvajam tehniko smučanja. Tehnika se ves čas nadgrajuje, ampak pri meni je težava, da sem imela zaradi poškodb premalo smučarskih dni. Pa tudi te bom dobila. :-)
S katerim rezultatom si ti dosegla preboj? Verjetno je tudi znotraj kluba hierarhija.
Letos sem dosegla preboj z rezultati na svetovnem prvenstvu gluhih. Znotraj kluba obstaja hierarhija, vendar se spodbuja tudi tiste, ki na
začetku niso tako zelo uspešni. Če povem primer, ko sem začela tekmovati v GSK Mozirje kot cicibanka, je bilo v vzhodni regiji več kot 25 sotekmovalk. Nekatere so bile zelo uspešne na državnem nivoju, lani pa sva v moji kategoriji starejših deklic tekmovale samo še dve smučarki.
Tvoji rezultati so z leti postali vse boljši. Kaj meniš, da je pripomoglo k temu?
Treningi, vztrajnost, spodbuda staršev, sorodnikov in prijateljev in organizirano delo.
Kje vse imaš treninge?
Do danes sem opravila 43 snežnih treningov. Trenirala sem na Hinter-tuxu, Molltalu, Koralpe, 3 dni pa sem bila na smučarskem parakampu na Nizozemskem v Landgraafu. Sedaj pa že treniram na Golteh in na Rogli.
So treningi skozi vse leto?
V	bistvu so res čez celo leto, ker se mora čez celo leto vzdrževati kondicija za naslednjo smučarsko sezono.
V	katerih disciplinah tekmuješ?
Zdaj tekmujem v vseh: slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk.
Kje dosegaš najboljše rezultate?
Letos sem najboljše rezultate dosegala v hitrejših disciplinah.
V	katerih državah so tekmovanja?
Za evropski pokal sem tekmovala že v skoraj vseh sosednjih državah, Švici, Nemčiji in v češkem Rikiju.
Kaj pa v Sloveniji?
V	Sloveniji pa so bile tekme vsak konec tedna na drugem smučišču.
Finančno je to kar velik zalogaj. Imaš kakšne sponzorje?
Pri pokrivanju stroškov veliko pomagata zveza za šport invalidov in zveza gluhih. Šport invalidov se financira predvsem iz iger na srečo. Tudi to področje je sedaj obdavčeno, posledično je šport invalidov prikrajšan
za precejšnjo vsoto. Iščemo tudi druge donatorje. Finančno je smučanje velik zalogaj. Otroško smučanje je cenejše, ko pa si mladinec, se zahteve po treningih in opremi povečajo.
V preteklih letih si imela kar nekaj lepih uvrstitev. Katere največ štejejo?
Imela sem nekaj dobrih uvrstitev v evropskih pokalih gluhih, najboljši rezultat sem dosegla februarja letos, ko sem se udeležila svetovnega prvenstva gluhih v alpskem smučanju in osvojila dve medalji. V konkurenci mladink do 21 let sem bila v smuku druga, v superveleslalomu pa tretja. Verjetno bi osvojila še kakšno medaljo, če bi se uspela dovolj pripraviti za slalom. Žal pa je zaradi bolezni zmanjkalo časa za vse discipline.

Kateri pokal ti je v tvoji zbirki najljubši?
Prvi pokal, ki sem ga dobila na evropskem pokalu gluhih leta 2008. Zmagala sem v slalomu med mladinkami v Gerlitzenu.
Izjemen uspeh je tudi visoko priznanje Športnik leta med osebami s slabšim sluhom. Že tretjič zapored si dobila to visoko priznanje. Nagrajena pa si bila tudi v kategoriji vseh invalidov.
Ja, res sem bila izbrana za športnico leta med gluhimi in naglušnimi. Desetega decembra sem na prireditvi športnik leta, ki ga je organizirala ZŠIS POK prejela srebrni znak med vsemi športniki invalidi.
To pa je izjemno priznanje. Letos tekmuješ v drugi kategoriji. Kateri?
Letošnje leto tekmujem kot mladinka v FIS programu.
Je razlika bistvena?
Ja, razlika je kar precejšnja, vendar bom lahko več o tem povedala, ko bom pričela s tekmami.
Je za tabo letos že kakšna tekma? Kakšni so občutki?
V sredo in četrtek se bom udeležila prvih tekem za FIS pokal v Kranjski Gori, v soboto in nedeljo pa bodo FIS tekme na Krvavcu (intervju je bil delan 17.12. op.av.). Občutki ob tem so precej smešni, saj je to prvo tekmovanje v FIS programu in imam kar nekaj treme.
Kdo je tvoj trener? Moraš trenerju zaupati?
Sedaj me trenira Drago Drev. Mislim, da je zelo pomembno, da trenerju zaupaš, saj so s tem treningi bolj učinkoviti.
Tekmuješ med slišečimi in gluhimi. Kakšna je razlika?
Tekmovati sem pričela med slišečimi in se šele potem priključila tekmam za gluhe. Pogoj, da lahko tekmujem na mednarodnih tekmah za gluhe je, da redno treniram v klubu. Samo tako me zveza za šport invalidov podpira finančno in moralno.
Imaš kakšen kratkoročni cilj?
Trenutno mi je cilj, da ostanem zdrava in pridno treniram do leta 2015, ko
so 01 za gluhe v Rusiji. Največji cilj pa mi je, da uspem tudi med slišečimi na svetovnem nivoju.
Tekmovala si tudi na šolskih tekmah. Tudi tam dosegaš lepe rezultate?
Lani sem se udeležila srednješolskega tekmovanja v alpskem smučanju na Rogli. V veleslalomu sem zmagala v konkurenci kategoriziranih tekmovalk. Dobila sem tudi pokal za najboljši absolutni čas v konkurenci vseh kategoriziranih deklet.
Osnovno šolo si obiskovala v Šoštanju. Si veliko manjkala?
Ja ampak niti približno toliko, kot sedaj v srednji šoli.
Sedaj obiskuješ gimnazijo v Velenju. Imaš status mednarodnega športnika.?
Ja.
Kako pridobiš tak status?
Status mednarodnega športnika sem pridobila z uvrstitvijo na svetovnem prvenstvu gluhih. Veseli me, da tudi v naši državi poskušajo status športnikov invalidov približati statusu neinvalidov.
Je velika razlika med osnovno šolo in gimnazijo. Kako zmoreš šolsko leto?
Razlika je ogromna za moje pojme, saj je veliko več težje snovi in učitelji niso tako popustljivi.
To pomeni, da se drugače organiziraš pri učenju?
Ker veliko treniram in bolj malo hodim v šolo, se tudi doma učim in si sproti prepišem snov.
Katere dejavnosti te še zanimajo? Menda plešeš tudi Twirling?
Twirling sem nehala trenirati, ko sem prišla v 1. letnik gimnazije, zato ker ni bilo več veliko časa še za dodatni šport.
Glede na to, da se tvoja gluhota pri pogovoru sploh ne opazi, najbrž veliko delaš na jeziku?
Ko sem bila mlajša, mi je mama preko slikanic kasneje pa knjig učila govora. Na začetku je ona brala meni, ko pa sem se naučila brati, sem jaz brala njej. Branje knjig je še danes moja velika ljubezen. Sedaj ko jezik obvladam in živim predvsem v slišečem okolju mi ni treba delati, ker živim s tem. V veliko pomoč pri usvajanju govora so mi bile tudi sur-dopedagoginje.
Se tudi sicer udeležuješ kakšnih srečanj gluhih?
Zadnje čase se kar precej udeležujem teh srečanj, saj se želim tudi z gluhimi spoznati in sem kar aktivna tudi v odbojki.
Kakšna so tvoja spoznanja? Izkušnje?
Imam dosti prijateljev z okvaro sluha. V njihovi družbi se zelo dobro počutim.
Pri čem najraje pomagaš?
Pomagam mami pri hišnih opravilih a še rajši pa pomagam na kmetiji, kjer se veliko naučim. Še vseeno moram očeta siliti, da me nauči opravila, ki so po njegovem bolj za moške. Do zdaj me je že veliko naučil -vožnje traktorja in dela na travniku. Nazadnje sem mu pomagala pri vleki hlodov iz gozda.
Torej si velika ljubiteljica narave?
Resje, saj si življenja v mestu sploh ne predstavljam. Navsezadnje pa je tudi moj šport povezan z naravo.
Imaš kakšen kraj, ki ti je posebno ljub?
Kuhinja, kjer se učim :S ( šala:D)...naša kmetija v Lepi Njivi.
Glede na to, da si še zelo mlada, deluješ zelo zrelo. Čemu pa se odkrito od srca nasmeješ?
Uuuu to bi se pa dalo veliko našteti ...smejala sem se npr. sestri, ko sva skupaj gledali film z zombiji in je bila tako smešna, ker jo je bilo strah... prijateljem, kojim »zahojdi«...
In kaj te žalosti?
Žalosti me, če se komu naredi krivica ali če grdo ravnajo z živalmi.
Doma uživaš vso podporo. Tudi pomagaš?
Res je da brez domače podpore zdaj ne bi več trenirala zato sem domači zelo hvaležna. Ati mi pridno servisira smučke po vsakodnevnih treningih, mama pa me spremlja na treningih in ureja zadeve v zvezi s šolo in sodeluje z ZŠIS POK. Rada pomagam, a zaradi treningov in šole nisem veliko doma.
Kakšna misel za konec.
ENJOY EVERY DAY!
Hvala za pogovor in lepe praznične dni, ter seveda uspešno na tvoji poti!
MILOJKA B.KOMPREJ
Podoba kulture
p
Ì
□ Poezija, pesem in vino
Samo korak ali dva iz občine Šoštanj deluje v Gorenji vasi kulturno društvo, ki ima kaj pokazati. Pisali smo že o Ravbarski vasi, atraktivni postavitvi ob ruševinah Paškega gradu, v mesecu novembru pa so v tamkajšnjem kulturnem hramu izvedli lep večer Poezije, pesmi in vina, kakor so naslovili projekt.
Večer je bil kot nalašč za prijetno druženje krajanov, zato se jih je ob obloženih mizah (tudi za te je poskrbel organizator) nabrala polna dvorana. Idejni vodja in predsednik društva Drago Tamše je skupaj z Marjano Boruta in Dragico Verbič, večer popeljal skozi poezijo in pesem, za vino pa sta skrbela priložnostna kletarja. V programu so sodelovali tudi vokalni sestav Prijatelji, ki ga sestavljajo trije moški in trije ženski glasovi, ki se odlično dopolnjujejo tudi v vsakdanjem življenju. Različne pisce in poezijo na temo vina in Martina so interpretirali Barbara, Marta, Branka in Milojka, ki je brala avtorska besedila. Kar nekaj zgodb in resnic o vinu se je slišalo tisti večer, ena izmed njih je ta, da ga je treba skrbno negovati in po pameti piti.
Kulturno društvo Gorenja vas je v mesecu decembru izvajalo različne dejavnosti. Smučarski sejem, delavnice, ob sobotah popoldan so otroci poslušali pravljice, 28. decembra organizirajo božični koncert, v izvedbi kvarteta citrarjev pod vodstvom Petra Napreta. V društvu tudi za drugo leto načrtujejo številne aktivnosti, Drago Tamše še naprej računa na pripravljenost članov in okolja za dobro izvedbo projektov.
MILOJKA B.KOMPREJ
□ Zlato za Laro
Na letošnjem mednarodnem tekmovanju mladih pihalcev Emona, ki je potekalo od 21.-24. novembra v Ljubljani se je odlično odrezala Lara Ramšak iz Šoštanja, ki obiskuje Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski Velenje in se že sedem let uči klarinet, v zadnjem času pod mentorstvom Ota Kožuha.
Na tekmovanju, kjer je tekmovala v II kategoriji je v močni konkurenci odigrala skladbo Otroški jok in smeh M. Mlakarja in osvojila Zlato plaketo z 96,25 točkami. Hkrati je prejela tudi posebno nagrado za najboljše izvedeno obvezno skladbo. Korepetitorka je bila Katja Žličar Marin.
Seveda sta bila poleg Lare uspeha najprej vesela njen mentor in pomočnica ravnatelja glasbene šole Sonja Beriša, ki vestno spremlja učence pri njihovem udejstvovanju. Uspeh je zaslužen, saj Lara večino svojega časa posveča glasbi in želi z njo nadaljevati tudi po končani osnovni šoli, ki jo v tem šolskem letu zaključuje. Lara Ramšak je bila v preteklosti že nekajkrat uspešna. V njeni zbirki sta že zlati priznanji v kategoriji la in lc iz regijskih tekmovanj in bronasti iz državnih tekmovanj.
Poleg priznanja je prejela še poletni seminar pri učitelju, znanem glasbeniku in klarinetistu Jožetu Kotarju, katerega je že spoznala in ga zelo ceni. Skratka, glasba je resnično njen način življenja, saj na dan vadi tudi do tri ure, pred tekmovanji še več, marca drugo leto pa jo čakajo sprejemni izpiti za vpis na umetniško gimnazijo Velenje. Prepričani smo, da jih bo s kvaliteto igranja prepričala.
MILOJKA B. KOMPREJ
□ Splitski Slovenci so nam prinesli pesem
Junij, mesec poln pričakovanj. Že kar nekaj časa so tekli pogovori med predsednikoma obeh zborov Triglav in Svoboda. Končno sta dorekla: 21. junij za gostovanje v Šoštanju.
Lepo jutro je pozdravilo naše goste, utrujene od dolge vožnje. Vroče sonce sredi dopoldneva jim je hotelo pokazati, da ima svojo moč ne le v Splitu, temveč tudi v Šoštanju. Izstopili so. S stiskom rok smo jih prisrčno pozdravili.
Močan objem in poljub moje sestre me je popeljal v otroška leta, polna spominov. Ti so zelo krhki, a ostanejo neskončno lepi in večni, in nama jih nihče ne more vzeti.
Dobrodošlico gostom je zaželela gospa Cvetka Tinauer, po muzeju usnjarstva jih je popeljal direktor Miran Aplinc, za jutranjo sladko pogostitev pa so mi pomagale poskrbeti tudi sestrine prijateljice iz
šolskih dni. Po ogledu muzeja, ki prikazuje več kot 210- letno tradicijo nekdanje tovarne usnja v Šoštanju, oziroma Vošnjakove usnjarne, so se odpeljali skozi mesto do vile Mayer, ki se uvršča med najpomembnejše arhitekturne zbirke- kiparske, domoznanske in hortikulturne. Ura je bila že krepko čez poldan, ko so se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpeljali v hotel Paka na kosilo in kratek počitek.
Nasmejani in dobro razpoloženi so se vrnili v kulturni dom na skupni pevski koncert s Svobodo Šoštanj. V dvorani sta vladali tišina in napetost, pričakovanje. Prekinili so jo lahkotni koraki gostujočega zbora, ki so v prelepih oblekah drug za drugim elegantno prihajali na oder. Oder je krasila simbolična scena našega očaka, po katerem nosi društvo ime, v obliki jadra na morskih valovih, kjer »triglavci« sedaj domujejo.
Po pozdravnem govoru Vere Hrga, ki je večer povezovala, so iz njihovih grl zadonele prelepe pesmi. Za naše uho tako prijetne melodije, dalmatinski naglas in očarljivo rahlo pozibavanje zbora med petjem so nas navdušili. S solzami v očeh smo vsako odpeto pesem nagradili z bučnim aplavzom. Zapeli so tudi skupaj z gostiteljico Svobodo. Dobro so se ujeli in s tem dokazali kaj zmore prijateljstvo v petju tudi onkraj meja. Svoboda jim je v zahvalo poklonila himno mesta Šoštanj- Čez Šoštanjski most, ki je bila napisana in prvič zapeta ob 100-letnici mestnih pravic mesta Šoštanj.
Po končanem koncertu so skupaj odšli na večerjo in druženje do poznih ur. Naslednji dan je sledil še ogled muzeja premogovništva Velenje popoldne pa so se odpeljali novim doživetjem naproti.
Hvala vam, dragi sorojaki, prijatelji za vse doživeto in še kdaj na veselo snidenje v Šoštanju.
ANICA STROŽIČ
□ 15. Let pravljice Tapravih Falotov
»Kot metulj«, kot je naslov njihove skladbe, so nas Tapravi Faloti ponesli v Zimsko pravljico, ki smo jo doživljali dobri dve uri in jo še podoživljamo.
Ansambel Tapravi Faloti so v nedeljo, 15. decembra, s koncertom zabeležili 15. obletnico delovanja. V enkratnem, zimskem, praznično toplem vzdušju so nam zapeli in zaigrali večinoma festivalske skladbe, kot so »Kot metulj«, »Kje si sreča«, »Boš batine dobil«, zaključili pašo z
božičnima skladbama. V programu, ki gaje povezovala pevka ansambla, Mateja Grabner in so ga dobro začinili s »Faloti vipshow-om«, so se predstavili tudi njihovi glasbeni prijatelji. Tako so nastopili ansambli: Zmaji, Skor bend, Smeh, oktet Zavodnje, male mažoretke Skorno-Florjan, ob Tapravih Falotih pa so ves čas plesali člani Celjske folklore. Na začetku je s Tapravimi Faloti zapela tudi Alenka Sinigajda, ki je z njimi prepevala kar osem let. In kaj pravijo »Faloti« na menjavo zasedbe? »Tudi zamenjave (ki žal niso prijetne) včasih prinesejo novo energijo in željo po še večjem ustvarjanju. Novi član Zvone se je po skoraj letu dni dodobra privadil na naš tempo in publika ter ostali »Faloti« smo ga odlično sprejeli za »Falota«. Skupaj z Bojanom sta neustavljiva pri šalah in resnično nam nikoli ni dolgčas«, je povedala pevka Mateja.
Če pa se ozremo 15. let nazaj ...Prva sestava tega ansambla sta bila brata, Janko in Uroš Stropnik, Kristjan Kolenc (sedaj član ansambla Spev), ki sta ga po nekaj mesecih zamenjal Bojan Grabner in Mateja Grabner. Tapravi Faloti pravijo, da se vsako leto najde kakšna skladba, ki jim je najbolj všeč. Pevka Mateja je izpostavila skladbo »Mladosti ne dam«, ki je po mnenju radijskih poslušalcev (Radio Slovenija) postala najlepša viža leta 2009. V zadnjem času pa vsekakor prevladujeta skladbi »Kot metulj« in »Boš batine dobil«. Tapravi Faloti veliko sodelujejo na festivalih narodnozabavne glasbe, zato je prav, da se ob tem jubileju spomnimo tudi na festivalske nagrade in skladbe, s katerimi so se predstavili. Leta 2006 in 2007 so zmagali na festivalu Vurberk, s skladbama »Za ljubezen gre« in »Za lepši dan«. Kot že omenjeno, je najlepša viža leta 2009 po mnenju radijskih poslušalcev postala skladba »Mladosti ne dam«. S pesmijo »So oči« so na novoletnem festivalu v Dolenjskih toplicah prejeli nagrado za najboljšo vokalno petje in 2. nagrado strokovne komisije za celoten nastop. Na festivalu Narečnih viž so se tako v preteklosti že predstavili s skladbama »Hiša na koncu vasi« in »Š'ta lubezn«. S pesmima »Kot metulj« in »Boš batine dobil« pa so se predstavili na Ptujskem festivalu. »Boš batine dobil« je ravno letos prejela 2. nagrado po mnenju občinstva. Še veliko je skladb, ki smo jih lahko slišali na festivalih.
Pravijo, da je zanje trenutno največji dosežek petnajsta obletnica skupnega ustvarjanja in praznovanje, ki so ga pripravili doma, v Šoštanju. »Za Taprave Falote je bilo nepozabno! Druženje z našimi odličnimi glasbenimi prijatelji, obenem pa je bil to naš rojstni dan z vsemi, ki nas imajo radi. Zgodila se je prava »Zimska pravljica«, so povedali.
Kaj pripravljajo v prihodnje? »Najprej potrebujemo počitek, saj je za nami noro leto. Če pa nam uspe preboj v finale SPV 2013 pa nas ponovno čaka veliko vaj in 10.1.2014 snemanje oddaje pri Joževcu (v živo na RTV-SLOl). V prihodnje želimo izdati tudi novo zgoščenko, veliko nastopati in ustvariti še kakšno Zimsko pravljico. Morebiti se podamo še na kakšen festival in kar je najlepše-poročili bomo našega harmonikarja Uroša«, je dejala Mateja, za konec pa dodala še: »Tapravi Faloti vam ob praznikih želimo, da bi imeli srečo vedno s seboj in da bi jo lahko podarili tudi tistim, ki jo potrebujejo. Srečno v letu 2014«.
Tapravi Faloti, srečno tudi vam in uspešno naprej po začrtanih poteh.
MELITA JELEN
Gruden 2013		
UP •		
Muzej
muzej
usnjarstva
na slovenskem
iOSTANJ * MUZEJ VELENJE
□ Kdo smo in kam gremo?
Vtem letu je preteklo že štiri leta od ustanovitve Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki deluje pod okriljem Muzeja Velenje.
Upravljavcu in zaposlenim v muzeju usnjarstva je bila s tem naložena skrb in odgovornost za muzejske zbirke (razstava Usnjarstvo v Šoštanju in razstava Usnjarski stroji in naprave), ki so bile postavljene s prvo fazo muzeja. Razen upravljanja z nepremičninami pa so naloge muzeja da zbira, hrani, dokumentira, znanstveno-raziskovalno proučuje premično kulturno dediščino na področju Slovenije za področje usnjarstva, ter jo predstavlja javnosti, tako da omogoča dostopnost in ogled zbirk, predstavlja in posreduje tematske razstave in s tem razvija zavest o pomenu dediščine. Pri tem je pomembno sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, s fizičnimi in pravnimi osebami, ki v javnem interesu delujejo v dobro ohranjanja kulturne dediščine.
Izmenjava spominov med generacijami zbližuje in na poseben način odpira prostor komunikacije in muzej tako približuje lokalnemu okolju. V tej smeri v muzeju potekajo dnevi odprtih vrat (Slovenski kulturni praznik, Dan muzejev, Svetovni dan turizma, Dan družine, Poletna muzejska noč, Ta veseli dan kulture). Na zadnji četrtek v mesecu pa so potekali Klepeti pod Pustim gradom (Tine Kugonič, Karel Trunki, Anica Šuligoj, Milojko Kumer, Martin Turk in Kopušar Karel). Še v decembru 2012 je bilo v muzeju predavanje in predstavitev knjige o Petru Kozini (mag. Tita Porenta). V januarju je Muzej Velenje v sodelovanju s ŠMZD v MUS v Šoštanju pripravil začasno razstavo in predavanje (dr. Marjan Žnidarič) z naslovom Zadnji boj ob obletnici padca Pohorskega bataljona. Muzej je
dobil možnost predstavitve pred Rotary klubom Ljubljana (Miran Aplinc), in predstavitve revije Zgodovina za vse (Zgodovinsko društvo Celje) in predavanje o dr. Franu Mayerju (Miran Aplinc). V naslednjih mesecih so bila v muzeju srečanja prijateljev filma, konec avgusta pa so potekali dobro obiskani Poletni filmski večeri na katerih je bil prikazan del fonda filmov in filmskih zapisov o Šoštanju in Šaleški dolini. Tovrstno gradivo je bilo februarja predstavljeno tudi na projekciji v Domu starejših občanov Zimzelen (Miran Aplinc in Tomo Čonkaš) in junija v TEŠ. Meseca aprila je bila odprta začasna razstava Elektrifikacija Šaleške doline (Jernej Hozjan). V septembru je v muzeju okviru DEKD 2013 potekal znanstveni simpozij Usnjarstvo na Slovenskem, na katerem so sodelovali: dr. Jože Hudales, mag. Nataša Kolar (FF Univerza Ljubljana), Andrejka Ščukovt (ZVKD OE Nova Gorica), Vinko Skitek (Koroški pokrajinski muzej), dr. Bojan Knific (JSKD Ljubljana), Nataša Oblak Japelj (CKV Vrhnika), Boštjan Meglič (Tržiški muzej), Jernej Hozjan (MUS), Tanja Stergar (ŠC Domžale), Miran Aplinc (MUS). Ob tej priložnosti je nastal tudi zbornik referatov, ki ga je uredil Miran Aplinc, Konec septembra sta ŠMZD in Muzej Velenje organizirala okroglo mizo o kulturni dediščini Šaleške doline v okviru DEKD 2013. V mesecu decembru so otroci Vrtca Šoštanj na dvorišču muzeja krasili smrečico in pričakali dedka Mraza. Prireditve so bile dobro obiskane, pri čemer gre posebna zahvala donatorjem (Krajevna skupnost Šoštanj, Termo elektrarna Šoštanj, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, Muzej Velenje ter glavni pokrovitelj Občina Šoštanj), ki so omogočili poletne filmske večere in že omenjeni simpozij.
In pogled v prihodnost? Občina Šoštanj bo po zagotovilih nadaljevala aktivnosti za izgradnjo II. faze Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Pred snovalci vsebine predvidenih razstav je zahtevna naloga - zbrati premično kulturno in tehniško dediščino nacionalnega prostora Slovenije. Pri tem gre za večje število pridobljenih predmetov, ki pa so bili vse do letošnjega leta deloma hranjeni v neustreznih prostorih bivše osnovne
	IK- * m
	il
Iti s	
j'fa --il	
ÈL'i-	■■
šole ali pa kar na prostem. Muzej po projektu izgradnje namreč nima predvidenih depojskih prostorov namenjenih za hrambo predmetov. Zaradi tega je razveseljiva pridobitev stavbnega kompleksa ob muzeju, v katerem bo v prihodnosti našel svoje mesto muzejski depo in predvidene muzejske razstave. Pri tem je potrebno poudariti, da bo realizacijo II. faze muzeja mogoče doseči le ob širši podpori ustanovitelja Občine Šoštanj, Muzeja Velenje, Tehniškega muzeja Slovenije ter zainteresirane javnosti in posameznikov. Smela odločitev, da bo Šoštanj imel muzej še danes odmeva, saj v drugih okoljih niso bili tako uspešni. Tudi zaradi tega je na vseh nas toliko večja odgovornost, da te priložnosti ne zapravimo. Pri tem pa uresničenja ideje o postavitvi muzeja, ki bo pokrival celotno nacionalno ozemlje ne moremo omejevati zgolj na danes tako aktualen in priročen pomislek glede stroškov, saj po drugi strani prinaša koristi kot je identiteta kraja in identifikacija posameznika, odnos do sočloveka in skupnosti, med drugimi tudi turistično ponudbo Šaleške doline in končno prepoznavnost v širšem Slovenskem in Srednjeevropskem prostoru. Tudi zato bomo lahko laže našli samozavesten odgovor na vprašanje kdo smo in kam gremo.
In kam gremo?
Ob prihajajočem letu 2014 vam želimo zdravja in veliko trenutkov s tistimi, ki so vam blizu.
MIRAN APLINC
□ Benediktinski samostan v Gornjem Gradu - predstavitev knjige dr. Toneta Ravnikarja
v
SMZD je v letošnjem decembru organiziral še zadnje predavanje v tem letu in sicer v prostorih Muzeja Velenje na velenjskem gradu. Tokratni gost je bil Šoštanjčan dr. Tone Ravnikar, ki po uvodnih besedah predsednika društva Mirana Aplinca, predstavil svojo knjigo z naslovom Benediktinski samostan v Gornjem Gradu in ob
tej priložnosti izvedel še predavanje na to temo.
To njegovo delo je zelo pomembno zaradi tega, ker se avtor v njem ukvarja z zgodovino edine moške benediktinske monastične ustanove na tleh današnje Slovenije. Opatija, ki je delovala med leti 1140 in 1473, je pomembno vplivala ne samo na zgodovino Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ampak je bil njen vpliv mnogo širši. Še posebej, če vzamemo v obzir, daje bila gornjegrajska opatija na tleh današnjega slovenskega ozemlja največji posestnik. Cilj te monografije dr. Ravnikarja je bil predstaviti to ustanovo v razmerju do okoliškega plemstva, duhovščine, štajerske dežele, torej kot del širše celote, katere del je bilo tudi področje Šaleške doline. Avtor knjige je na slikovit način predstavil monografijo,
tako da so poslušalci resnično dobili jasno sliko o takratnem dogajanju in izvedeli mnogo zanimivih podatkov. Po končanem predavanju in predstavitvi je direktor Muzeja Velenje, Damijan Kljajič podaril vsakemu članu društva še posebno darilo in sicer koledar s podobami iz preteklosti Velenja. Nato pa predavatelju člani društva, ki so se tokrat zbrali v res zelo velikem številu, zastavili še posamezna vprašanja v povezavi z obravnavano tematiko vsebine knjige. Tematika gornjegrajskega samostana je še toliko bolj interesantna in ima dodatno vrednost tudi zato, ker je bilo to področje do sedaj še popolnoma neobdelano.
JERNEJ HOZJAN
□ Klepet pod Pustim gradom
Na zadnji četrtek meseca novembra 2013, je bil gost klepetov mnogim Šoštanjčanom poznan Rafael Kopušar, ing. usnjarstva, po rodu iz Ljubnega ob Savinji, ki ga je življenjska pot ponesla na pot usnjarstva in Tovarno usnja Šoštanj, kjer je bil zaposlen vso delovno dobo do upokojitve.
Voditelj, Miran Aplinc je na začetku klepeta pozdravil gosta in ga na kratko predstavil poslušalstvu. Gost, nam je skozi razgovor opisal mladost na Ljubnem in razloge zakaj se je takrat odločil, da bo njegov poklic usnjar. Kot šestnajst leten fant je leta 1954 odšel v Šaleško dolino, za vajenca v Tovarno usnja Šoštanj. Po končani vajeniški dobi je uk nadaljeval v srednji šoli v Domžalah, ki pa gaje moral prekiniti zaradi služenja vojaškega roka v takratni JLA. 1960 leta spoznal Kodrunovo Cilko s katero poročila leta 1961. Tega leta je končal Usnjarsko šolo v Domžalah in se vpisal na višjo usnjarsko šolo v Karlovcu, ki jo je uspešno zaključil leta 1963. Po vrnitvi iz Karlovca, se je zaposlil v TUŠ-u, kjer je opravljal različna dela in naloge. V nadaljevanju nam je Kopušar slikovito predstavil njegovo delovanje v šoštanjski usnjarni, poskuse po modernizaciji, inovacijah in težavah, ki jih je imela usnjarna pred in po tem ko je leta 1974 prišla pod Industrijo usnja Vrhnika. Leta 1993 je bil upokojen kot vodja tehnološke priprave proizvodnje in pomočnik vodje usnjarne! Kot predan usnjarje lahko le nemočno opazoval počasno ugašanje TUŠ, ki je leta 1999 prenehala z delovanjem. Poslušalstvo je gost večkrat presenetil z izjemnim poznavanjem usnjarstva, kar na poseben način govori o tem, da je bil resnično zapisan temu poklicu. Od leta 1969 družina Kopušar živi v Škalah kjer je bil Rafael tudi družbeno aktiven. Prav zaradi njegove navezanosti na usnjarstvo in nekdanjo tovarno usnja sta z ženo Cilko leta 2011 praznovala zlato poroko prav v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Gost se je ob klepetu izkazal tudi kot donator, saj je za muzejske zbirke odstopil več predmetov, ki bodo pomembno dopolnjevali zbirko usnjarskih orodij, za kar se najlepše zahvaljujemo. Po formalnem delu klepeta se je gostitelj gostu zahvalil za prijazno sodelovanje in prisotne povabil na potico in osvežitev.
JERNEJ HOZJAN
LETO 2014 JE PRED VRATI.
Ko boste stopili vanj, ne pozabite s seboj povabiti vseh, ki jih imate radi. In se spomnite tudi na tiste, ki so sami. Pomislite tudi nanje^ti videli boste čudež življenja. Ko boste delili dobre misli in dela, jih boste hkrati množili.
Äs •	....h»..
Z VAMI DELIMO VSE DOBRO.
Zavod za
Kajetan, Zvezdana, Peter, Milojka, Dejarf, Marko
Planinci
f
□ Policija in Planinska zveza skupaj za varnost obiskovalcev slovenskih gora
Generalni direktor policije Stanislav Veniger in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik sta 18. decembra podpisala sporazum o sodelovanju.
Namen sporazuma je okrepiti sodelovanje med obema subjektoma, ki opravljata naloge v gorah. Gre predvsem za pomoč pri vzdrževanju in obnovi planinske infrastrukture, skupnih strokovnih usposabljanjih in posvetih, izmenjavi informacij o razmerah v gorah, testiranju planinske in gorniške opreme, sodelovanju na področju radijskih komunikacij, sodelovanju pri pripravi Nacionalnega programa varnosti v gorah, skupnih preventivnih aktivnosti ipd. Policija bo v okviru svojih zmožnosti zagotavljala helikopterske prevoze in nudila pomoč z materialnimi sredstvi.
Veniger in Rotovnik sta poudarila, da policija in planinska zveza že vrsto let zelo dobro sodelujeta, s sporazumom pa bosta to sodelovanje še okrepili in skupaj bolje zagotavljali visoko raven varnosti obiskovalcev slovenskih gora.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je ob tem dejal: »Planinska zveza Slovenije je ena najbolj množičnih in najstarejših nevladnih organizacij v Sloveniji. S svojo dejavnostjo pokriva ogromno različnih dejavnosti v slovenskem gorskem svetu, zato smo zelo veseli, da nam je uspelo skleniti dogovor s slovensko policijo. Upamo na zelo korektno in vsebinsko bogato sodelovanje predvsem na področju preventivnega delovanja v gorskem svetu, tu nam je najpomembnejša varnost, in na področju obnove in vzdrževanja slovenskih planinskih poti, ki jih imamo v Sloveniji preko 9000 kilometrov. Mrežo planinskih poti pa oskrbujemo popolnoma prostovoljno, zato nam je vsaka takšna pomoč, ki jo lahko dobimo od
različnih državnih organov, zelo dobrodošla. Hkrati pa smo sedaj tudi v fazi ekološke sanacije planinskih koč in tudi pri tem smo veseli pomoči slovenske policije.«
Generalni direktor policije Stanislav Veniger pa je poudaril: »Kar se tiče sporazuma med policijo in Planinsko zvezo Slovenije moram reči, da je bilo sodelovanje že sedaj izjemno dobro. Drži pa, da če partnerja podpišeta sporazum, sta k temu še bolj zavezana. Ker gre za varnost ljudi v naših gorah, v naših planinah, je seveda pomembno, da zelo dobro skupaj sodelujemo tako na področju usposabljanja, skupnega zagotavljanja varnosti, preventivnih aktivnosti itd. Slovenska policija se bo v okviru svojih možnosti tudi trudila zagotavljati helikopterske prevoze na segmentih, ki jih je že omenil predsednik Rotovnik. Pomagali bomo tudi z drugimi materialno tehničnimi sredstvi, kolikor bomo mogli. Na podlagi sporazuma bomo pripravili še skupni letni akcijski načrt, preko katerega se bo ta sporazum tudi implementiral.«
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE IN POLICIJA
ALKOHOL JE ŠE VEDNO EDEN OD GLAVNIH VZROKOV ZA PROMETNE NESREČE
Zdravstveni dom Velenje
Vodnikova 1,3320 Velenje
Srečno in zdravo 2014
„ Ì»it«KÌ** *» ***? ■ &ÌU» U *<“*• l£t°
www. scita*/. ii

SREČNO NOVO LETO 2014 ◄
Vaš List
Dobrodelni koncert za Najo
Velenje
Sp Do 35
LIST
2013
352(497.4 Šoštanj)
9007257,12
COBI SS ®
Praznični bazar
	
r s 1 - ■	
KNJIŽNICA VELENJE