Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. ^ Anja Drev - dijakinja velenjske gimnazije in perspektivna alpska smučarka J * r. r 4 ■ «V » AL \L * . v**- 'lili 11 |JvÄL0Tf 1 i <. a I 4. LET KONCERT ZA NAJO Str. 10 ADVENTNI ČAS str. 11 RECIKLARNA str. 12 PRAZNOVANJE FALOTOV Str. 29 J Božično novoletne delavnice v vili Mayer G \/°* , , naknadno Akademska slikarka Milena Gregorčič Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj , „ . ^ sobota, 4.1. k0Sarka> ob 20:00 Elektra Šoštanj : Slovan (10. krog l.SKL, Liga Telemach) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra , ponedeljek, 6.1. rekreacija > ^ Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj . .. ponedeljek, 6.1. b,,dge> *1800 Redni tedenski turnir Kavarna Šoštanj Šaleški bridge klub , . ^ torek, 7.11. predavajo Vrt v podeželskem okolju Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj ... ^ četrtek, 9.1. pravljice > Pravljične ure (Patricia Mennen: Zmajček in trmica | Pripoveduje Andreja Kolenc) Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj . . ^ četrtek, 9.1. predavanje > Gusti Tanšek o kulturni dediščini Šaleške doline Muzej usnjarstva na Slovenskem Muzej usnjarstva na Slovenskem . - . sobota, 11.1. k0Sa,ka> O620;00 Elektra Šoštanj : Hopsi Polzela (11. krog l.SKL, Liga Telemach) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra ■—*» Z Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj ... > ponedeljek, 13.1. 'IMC9e ob 18:00 Redni tedenski turnir Kavarna Šoštanj Šaleški bridge klub sreda, 15.1. predstavitev > . ob 18:00 Zvočna kopel Mestna knjižnica Šoštanj Šola zdravja, Ljubica Donko .. .. ^ sreda, 15.1. 0db0|ka> ob 20:00 Šoštanj Topolšica - Lunos Maribor (1. državna odbojkarska liga) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj - Topolšica razstava > ob 13:00 Katalogi proizvajalcev opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo Muzej usnjarstva na Slovenskem Muzej usnjarstva na Slovenskem kabelsko razdelilni sistem Šoštanj Napovednik prireditev objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanj (C34) in spletni portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info). Podatke o prireditvah pošljite na elektronski naslov: prireditve(a)sostani.info P Šport P Kultura in umetnost P Splošno ZVRST KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR P K I P P P P P P P P P ... četrtek, 16.1. p,avl|lce> oi 17.00 Pravljične ure (Nina Mav Horvat: Neredko! | Pripoveduje Marjetka Blatnik) Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj . v . ^ nedelja, 19.1. kosa,ka> oblim l.SKL za mladince U18,14. krog (Elektra Šoštanj : AKK Branik) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra . .. ponedeljek, 20.1. rekreacija > Sprehod za zdravje Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Središče za samostojno učenje Šoštanj . .. ^ ponedeljek, 20.1. b"dge> 0618:00 Redni tedenski turnir Kavarna Šoštanj Šaleški bridge klub . _ sreda, 22.1. ab°"m> 0619.00 Sleparja v krilu (komedija) - KUD Gornji Grad Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj . . .. ^ sreda, 22.1. predstavite» oM9;(x) Predstavitev knjige (Borut Korun: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni) Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj ... četrtek, 23.1. pravljice > Pravljične ure (Ida Mlakar: Kodrlajs in treskbum trobenta | Pripoveduje Marjetka Blatnik) Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj . » . sobota, 25.1. kosa,ka> ob 20:00 Elektra Šoštanj : Helios Domžale (13. krog l.SKL, Liga Telemach) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra . .. ponedeljek, 27.1. b,ldge> 0618:00 Redni tedenski turnir Kavarna Šoštanj Šaleški bridge klub . . .. ^ sreda, 29.1. predstavitev > Galerijski večer - društva v občini Šoštanj Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj ... ^ četrtek, 30.1. pravljice > ob Pravljične ure (Dominique Mertens: Franček strašni 1 Pripoveduje Andreja Kolenc) Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 30.1. p0g0V0r> ob 18:00 Klepet pod Pustim gradom Muzej usnjarstva na Slovenskem Muzej usnjarstva na Slovenskem □ MESTNA KNJIŽNICA ŠOŠTANJ PROGRAM PRIREDITEV DECEMBER 2013 Razstava Razstava otroških risbic Vrtca Šoštanj, enoti Brina in Barbka: Zima, zima bela. URE PRAVLJIC četrtek ob 17.00 do 17.45 v Mestni knjižnici Šoštanj za otroke od 3. leta dalje 9.1. 2014 - Patricia Mennen: Zmajček in trmica Pripoveduje Andreja Kolenc. 16.1.2014 • Nina Mav Horvat: Neredko! Pripoveduje Marjetka Blatnik. 23.1.2014 - Ida Mlakar: Kodrlajs in treskbum trobenta Pripoveduje Marjetka Blatnik. 30.1.2014 - Dominique Mertens: Franček strašni Pripoveduje Andreja Kolenc. Torek, 7.1. 2014, ob 19.00 uri - Vrt v podeželskem okolju Pri nas znan kot gartlc, v Franciji kot potager, vAgliji kot kitchen garden. Gre za manjši vrt v neposredni bližini hiše, kjer vzgajamo vse najnujnejše za kuho in tudi okrasitev doma. Srečni so tisti, ki si danes lahko privoščijo »pravi« okrasni in zelenjavni vrt ter zraven pridelajo še gajbico sadja. Razmerja med posameznimi deli vrta pa so se tekom časa spreminjala. Zelenjavnemu in sadnemu vrtu je bilo včasih namenjeno veliko več prostora in pozornosti kot okrasnemu, ki pa je v zadnjih nekaj desetletjih, z dvigom našega standarda, vedno bolj pridobival na pomembnosti. Ekonomska kriza in ozaveščenost ljudi pa ponovno obračata kolo vrta, vendar tako, da se navezujeta na vsa pretekla znanja, uporabljata vse sodobne ugotovitve in upoštevata smernice vrtnega oblikovanja. Predava Alenka Gorza. □ Po praznikih diši - potico smo vzeli iz peči V torek, 3. decembra, na »Ta veseli dan kulture«, smo v šoštanjski knjižnici gostili enega najbolj znanih etnologov v Sloveniji, dr. Janeza Bogataja. Tema predavanja, Po praznikih diši - potico smo vzeli iz peči, odlično sovpada v decembrski čas, ko praznujemo. Dr. Janez Bogataj je ob pre- davanju s pomenljivim naslovom predstavil tudi svojo najnovejšo knjigo Potice iz Slovenije. Kakor je bilo predavanje, je tudi knjiga razdeljena na dva dela, prvi navaja zgodovinski razvoj potice, v drugem so objavljeni recepti za 40 sladkih in slanih potic. Po zanimivem in poučnem predavanju so številni obiskovalci lahko poskusili potice, ki so jih za to priložnost spekle članice Društva podeželskih žena Šaleške doline. Ob vsem pa so za domače vzdušje poskrbeli pevci in godci Reber iz Vinske Gore. Naj povemo, da je gostovanje dr. Bogataja nastalo v okviru projekta Z znanjem na(d) vas, ki ga Knjižnica Velenje izvaja skupaj z Ljudsko univerzo Velenje in Društvom podeželskih žena Šaleške doline, ter je finančno podprt z LAS Šaleške doline: društvom za razvoj podeželja. BRINA ZABUKOVNIK JERIČ, KOORDINATORKA Sreda, 15.1.2014, ob 18.00 uri - Zvočna kopel Zvok je najmočnejše orodje, s katerim so si v zdravilne namene pomagala že mnoga ljudstva in civilizacije. V čarobni svet zvokov gonga vas bo popeljala Nives Kraševec. Organizator zvočne kopeli je idejni vodja skupine Šoštanj društva Šole zdravja Ljubica Donko. Prosimo vas, da se predhodno prijavite na tel.: 083 843 888. sreda, 22.1.2014, ob 19.00 uri - Predstavitev knjige Borut Korun: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni Pisec potopisov (Kondorjev klic, Reke, soteske brzice, Stopinje boga Atona, V porečju Orinoka, Kača in jaguar, Na začetku je bila Troja) nam bo tokrat predstavil zgodbo, ki jo Homerjev Odisej pripoveduje sam. Gre torej za svojevrstno “avtobiografijo”, ki pa je hkrati tudi spet potopis, saj je bilo Odisejevo vračanje na Itako eno samo dolgo potovanje. Z avtorjem se bo pogovarjala Milena Ževart. Šolski list □ Praznični bazar Ko se približa tisti skrivnostni adventni čas, tudi na Osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj zadiši po praznikih. Kako ne bi, če pa več kot 1500 rok pridno ustvarja vse dopoldne. Starejši učenci pomagajo mlajšim, katerih prstki še niso tako spretni, a se bodo v naslednjih letih še izurili. Ta dan diši po domačem pecivu, kuhani marmeladi, domačih lizikah, začimbnih soleh, dobrotah z domačega vrta. Zadnji četrtek v novembru je dišalo tudi po svečkah, smoli smrekovih in borovih vejic, pušpanu, skratka, pod spretnimi prsti učencev so nastajali čudoviti adventni venčki, aranžmaji za mizice in vrata, obeski za novoletno jelko. Vzklilo je božično žito, piskale so ročno izdelane piščalke, gnezdile so glinene ptičke. Šivanke so si utirale pot skozi blago, usnje, gumbe in oblikovale čudovite prtičke, copate, etuije, torbice, predpasnike, smrečice. Praznični verzi so našli svoje mesto v ličnih knjižnicah z voščili, nastajale so voščilnice na sto in en način. Med sabo so se kosali obeski iz poslikanega stekla, zapestnice in ogrlice. Angelčki so delali družbo pujskom, božičnim nogavičkam, pogrinjkom, okrasnim lončkom, dišavnicam, lesenim svečnikom, medenim hiškam. Vse to in še veliko več so na ogled in v prodajo ob koncu dopoldneva postavili učenci in njihovi mentorji. V treh nadstropjih so se šibile mize pod otroškimi izdelki in popoldne se je po kulturnem programu med te stojnice usula množica obiskovalcev. Učenci prodajalci so spretno privabljali kupce, slastne palačinke in topel čaj pa sta pri vhodu v šolo kar s svojim mamljivim vonjem vabila k stojnici. Ta dan je bil res izjemen. Nihče se ni dolgočasil, vsak je lahko ustvarjal to, kar si je sam izbral. Tudi bazar je bil zelo uspešen. Izkupiček bomo tako kot vsako leto namenili pokritju dela stroškov za dan dejavnosti. ZA UČENCE IN KOLEKTIV OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA ŠOŠTANJ: JOŽICA ANDREJC Vrtec □ Ta posebni december Vsako leto ga komaj čakamo. Ja koga? Mesec december. Otroci dobro vedo, da je ta mesec nekaj posebnega. Mesto se odene v tisoče lučk, dogodki se vrstijo eden za drugim in otroci so deležni prazničnih pozornosti dobrih mož. Tudi v krogu družine je marsikaj drugače. Starši pospravljajo in krasijo stanovanja, iz kuhinje kar naprej diši po prazničnih piškotih in drugih dobrotah, vsi pa si želimo, da bi bilo vse dobro še naprej. Podobno je tudi v vrtcu. Preden se prične praznovanje, si okrasimo igralnice. V letošnjem decembru so otroci ustvarjali v različnih likovnih tehnikah, izdelovali okraske, darila in voščilnice. Prebirali so knjige in poslušali zgodbe na vsebino praznikov in dedka Mraza. Pogledali so si predstavo, ki so jo pripravile strokovne delavke. Peli pesmi, rajali, plesali in igrali na instrumente. V goste smo povabili glasbenike, ki so nam pripravili koncert. Ob vseh teh dejavnostih so otroci spoznali, doživeli ter občutili praznike in običaje meseca decembra. Prav posebno pozornost smo posvetili tudi praznični smreki, ob kateri smo se zbirali vsak dan, peli pesmi in rajali. V našem vrtcu Lučka so otroci od doma prinesli majhne nogavičke, ki sojih že zdavnaj prerastli in z njimi okrasili skupno praznično smreko. S temi majhnimi nogavičkami je bila naša smreka še posebej pravljična. Obiskal nas je tudi dedek Mraz. Sprehodili smo se do gozdne jase, kjer smo ga s plesom snežink, petjem pesmi in rajanjem priklicali. Otroci so ga radovedno opazovali, se z njim pogovarjali in komaj čakali, da jih je obdaril. Praznično vzdušje obogatijo tudi voščila. Prisrčne misli, dobre in iskrene želje smo pošiljali iz igralnice v igralnico in si zaželeli, da bi res bilo vse tako. Otroci so izdelali voščilnice in jih podarili staršem. Vsi iz Vrtca Lučka pa želimo tudi Vam: VSE DOBRO V NOVEM LETU. DAMJANA SEČKI □ Ko les, kamni, palice, lončki zamenjajo igrače Ko sva opazovali otroke v najini skupini, sva se spraševali kaj in kako jim ponuditi, da bi v njih prebudili večjo radovednost, ustvarjalnost in domišljijo. Ker imamo pri načrtovanju vsebin proste roke, sva se odločili, da poskusiva v mesecu novembru malo drugače. Otroke sva povabili k sodelovanju z zgodbico o palčkih, ki jim je dež in veter odnesel vse igrače. Ostali so brez vsega, zato so nas prosili, da jim za nekaj časa posodimo kocke, in sestavljanke Otroci so bili pripravljeni in so pomagali spakirati igrače. Ostale so nam osnovne stvari, kot so barvice, flomastri, lepila. Z otroki smo se pogovarjali in skupaj iskali ideje, s čim se bomo igrali nekaj časa. Najprej smo pobrskali po omarah in za začetek smo našli plastične lončke, papirnate tulce, blago, gumbe, škatle od zdravil, stara oblačila in obutev. Še isti dan smo odšli v gozd, kjer smo nabrali palice, storže in liste. Za začetek je bilo to več kot dovolj. Ko sva jim v prvih dnevih ponudili ta sredstva, sva ugotovili, da se s tem ne znajo igrati. Zato sva za nekaj dni z njimi sedli na tla in se z njimi igrali, postavljali smo razne konstrukcije, polagali gumbe, presipali zamaške in jih razvrščali po barvah. Po nekaj dneh so začeli prinašati še druge stvari, kot so plastenke, stare nogavičke, les (manjši lesen odpadni material), volno, palice... in ideje so se porajale nama in otrokom. Skupaj smo ugotavljali lastnosti materialov in iskali ideje, kaj bi lahko iz njih naredili. Na začetku pa so se s tem materialom igrali. Z blagom so ovijali sebe in imeli kose kot del oblačila, nato pa smo ga rezali, lepili, opazovali vzorce, risali. Z lesom so konstruirali in gradili, nato smo poiskali kladiva in žeblje ter veselo zabijali v les. Pri tem so zelo pazili na prstke. Iz nogavičk smo si najprej izdelali ročne lutke, nato pa so nekatere napolnili s peno in jih zašili. Otroci so bili spretni pri šivanju in zelo motivirani, ker so si naredili žogico. Vsak dan so ugotavljali, s čim se še nismo igrali in iz katerih materialov še nismo ustvarjali. Za vadbeno uro v telovadnici smo si iz plastenk izdelali keglje, iz volne pa smo izdelovali cofke, s katerimi smo v začetku decembra okrasili novoletno jelko. Zelo so uživali pri igri z oblačili in obutvijo, ko so se lahko oblačili in igrali igre vlog. Čisto na koncu smo iz kamnov izdelali želvice in prav vsak otrok je komaj čakal, da jo odnese domov. Naša ustvarjalnost je bila resnično prebujena. Včasih sva se samo zazrli po igralnici in tiho ugotavljali, da se igrajo, kot že dolgo ne. Nihče ni prišel vprašati, kdaj bomo dobili kocke in druge stvari nazaj. In ko sva se pogovarjali in ocenjevali temo nisva mogli mimo tega, da se ne bi dotaknili prihajajočega meseca, ko otroke obdarujemo z dragimi igračami, pri tem pa pozabljamo, da ne rabijo velikih stvari in dragih igrač. Velikokrat so bolj zadovoljni z naravnim materialom in našim časom. V štirih tednih smo preko igre uresničili vse zastavljene cilje oziroma naredili več, kot sva sprva upali pomisliti. Otroci so pridobili veliko novih izkušenj, predvsem pa sva prebudili njihovo radovednost in ustvarjalnost. Zagotovo pa sva dobili največjo nagrado in potrditev, da so otroci res uživali ob koncu teme, ko sva jim sporočili, da nam palčki vračajo igrače in da moramo naravni in odpadni material pospraviti in pripraviti police za zaboje s igračami. Več kot pol sredstev so želeli obdržati, ker se bodo s tem še igrali. Za konec pa morda še samo en utrinek, ki nama je spet polepšal dan. Otroci so se igrali na igrišču in so našli led. Prihiteli so k meni in zaklicali: »Jožica, našli smo led, a bi lahko kaj naredili iz njega, a ga lahko nesemo v igralnico?« JOŽICA MALUS IN SUZANA PROSENJAK □ Nova spoznanja in raziskovanja V enoti Brina je vedno pestro in zanimivo, tudi tokrat se je dogajalo. S krajšim pevskim programom smo sodelovali pri otvoritvi tematskega igrišča na travnati površini v bližini železniške proge v Šoštanju. V igralnicah so se odvijale različne dejavnosti, ki so spodbujale otroško kreativnost. Otroci so se odpravili v svet robotov in tehnologije. Z njimi so eksperimentirali, plesali, jih sestavljali iz odpadne embalaže in likovno ustvarjali. Naučili so se, da roboti ne živijo samo v risanih filmih, ampak nam v življenju lahko veliko pomagajo. Spoprijeli so se z gledališčem, imeli možnosti za igrano igro, igro z lutko, plesom in gibanjem. Sami so si izdelali sceno, kostume, vstopnice in povabili vse otroke v enoti na enkratno predstavo. Nekateri so se seznanili s čutili, preko igre so spoznali pomen in delovanje določenih delov telesa. Prepoznavali so različne materiale, snovi, predmete, se soočali s taktilnimi ugankami ter tako krepili svoja čutila. Naravo so doživljali celostno in pri tem uporabili nova spoznanja. Le te so otroci pridobivali ob raziskovanju dreves in razvijanju matematičnih spretnosti. Podobo drevesa so ustvarjalno upodobili s plesnim in likovnim izražanjem. Počasi se narava pripravlja na počitek, veselimo se prazničnih dni in čarobnosti, ki jih prinaša mesec december. Delček čarobnosti smo te dni delili skupaj s starši. Drug drugega smo razveseljevali z glasbo, petjem, plesom in igrano igro v naših igralnicah.Za idiličen večer je poskrbel dedek Mraz, pred Muzejem usnjarstva v Šoštanju, kamor se je pripeljal s kočijo. Sedaj smo pripravljeni, da nam babica Zima natrosi sneg in zimske radosti se bodo pričele. TINA JAMNIKAR □ Praznični december v vrtcu December je čaroben mesec, ki ga imamo vsi radi, posebej še otroci. V enoti Biba smo skupaj z otroki pričarali prijetno bi- valno okolje, polno pričakovanj in veselih doživetij. V ustvarjalnih delavnicah smo izdelali okraske za okrasitev igralnice in jelke, v pravljičnem kotičku prebirali slikanice, poslušali in prepevali pesmice o zimi in dedku Mrazu ter ob spremljavi harmonike zapeli in zaplesali. Starejši otroci iz enote Brina so nas razveselili z dramatizacijo Živali pri babici Zimi. Pa tudi dedek Mraz ni pozabil na nas. Skupaj s starši smo ga pričakali v naši praznično okrašeni enoti. Razveselil nas je z darili in bomboni, z nami poklepetal in zapel nekaj pesmic. V otroških očeh pa pričaral iskrice, radost in veselje. URŠKA HEINDL □ Decembrska igrivost V vrtcu enota Urške Topolšica so se prižgale praznične luči. Igralnice so odete v zimske barve, razlegajo se vesele melodije, v očeh otrok pa je opaziti igrivost in veselje. V teh dneh so nas obiskali cvetličarji s katerimi smo naredili aranžmaje, okrasili igralnice in različni glasbeniki - kitaristka, harmonikar in violinistka. Pozabili nismo niti na živali, zato smo se z lovcem sprehodili v bližnji gozd, kjer smo jim na drevesa pripravili nekaj hrane za hladne zimske dni. Enajsti december pa je bil za nas prav poseben dan. Z lučkami smo se skupaj s starši sprehodili skozi park ob Toplici vse do gasilnegadoma, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo v režiji Kajetana Čopa, ki je zabavala tako otroke kot starše. Čisto na koncu pa smo s pesmijo priklicali dedka Mraza, ki je otroke obdaril z luštnimi darilci. V novo leto pa stopamo z željo, da nas obišče čisto prava babica Zima in nas obdari s kančkom snega. Srečno 2014! MATEJA GRABNER □ Na velenjskem gradu Spet je leto naokoli in Mestna občina Velenje nas je v sodelovanju z Muzejem Velenje povabila k sodelovanju na tradicionalni prireditvi »Krašenje novoletnih smrečic in odprtje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline«. V torek, 10.12.2013, smo se s šestimi starejšimi otroki iz enote Lučka v Šoštanju odpeljali na Velenjski grad, kjer smo izžrebano novoletno jelko okrasili z okraski, ki smo jih izdelali v vrtcu.Ob okrašeni smrečici smo se fotografirali, nato pa si ogledali še čudovite voščilnice, ki krasijo stene gradu. Strokovna komisija je med izbranimi voščilnicami nagradila Tjašo Vrčkovnik iz enote Urška v Topolšici, ki je pridno ustvarjala pod mentorstvom vzgojiteljic Darinke Podrzavnik in Mateje Grabner. Ob zaključku smo se pogreli s toplim čajem in zapeli skupaj z dedkom Mrazom. DARIJA SOVIČ IN DARINKA PODRZAVNIK □ Anja Drev - športnica leta Perspektivna alpska smučarka iz Florjana že tretjič razglašena za športnico leta med gluhimi in naglušnimi Anja Drev je šestnajstletna dijakinja velenjske gimnazije in perspektivna alpska smučarka. Letos prvič tekmuje kot mladinka v FIS programu, v preteklih sezonah je velikokrat stala na stopničkah med prvimi tremi. Anja Drev cilja na nastop na olimpijskih igrah za gluhe, leta 2015 v Rusiji in hkrati na uspeh med slišečimi smučarji na svetovnem nivoju. Že do sedaj so njeni uspehi izjemni. Letos je bila že tretjič razglašena za športnico leta med slabše slišečimi, med vsemi invalidi športniki pa je bila druga. Anja sliši slabo že od rojstva, a to je v življenju ne ovira. Pri svojih letih deluje zelo zrelo in odgovorno, ima jasno postavljene cilje in visoke zahteve do sebe. Najbrž tudi do drugih, a hkrati zna ceniti pomoč družine, skupnosti in seveda tistih, ki jim zaupa. Odlikuje jo borbenost in zaupanje v trdo delo, kar se ji je do sedaj že obrestovalo. Ni strahu, da ne bi bilo tako tudi v bodoče in da bomo o Anji še slišali. Anja Drev ni Ana Drev. Kako bi komentirala ta stavek? Tisti, ki trenirajo smučanje ali se dokaj dobro zanimajo za ta šport, vedo za kaj gre, saj je Ana druga najboljša smučarka v Sloveniji in je že dolgo na smučarski sceni jaz pa sem veliko mlajša. Zanimivo pa je to, da tudi mene sedaj trenira njen oče Drago. Najbrž so vaju že kdaj zamenjali? Res je, da so me že velikokrat vprašali, če nisem slučajno ta Ana Drev in sem jim potem razložila kako in kaj. Tudi so se pojavila vprašanja ali sem njena sestra oz. če sva v sorodu in sem vedno z malce grenkobe odgovorila, da nisva, saj bi bilo res super imeti eno izmed najboljših smučark za svojo žlahto! :-) Prepoznavna si postala po udeležbah in lepih uvrstitvah v alpskem smučanju. Kako dolgo treniraš? Treniram že približno 10 let. Te je kdo navdušil? Že kot otrok sem bila zelo tekmovalna in so me starši potem želeli vključit v enega izmed športov. Mislim, da so se za smučanje odločili zato, ker so vedeli, da zveza gluhih podpira ta šport in tudi moja dobra prijateljica je trenirala smučanje in sem se pridružila v klubu, kjer je bila tudi ona. Potem sem se vedno bolj začela navduševati nad smučanjem zato, ker je pokojni stric tudi tekmoval in bil zelo dober smučar. Starši so mi veliko pripovedovali o njem in tako je bil moj prvi vzornik. V katerem klubu si bila članica najprej? Najprej sem bila v SK Nordica v Velenju, potem pa sem se prestavila v GSK Mozirje. Kakšne so tvoje izkušnje v klubih in kdo je bil tvoj trener? V prvem klubu sem sprva opravila tečaj alpskega smučanja, potem pa smo se odločili, da nadaljujem s treningi smučanja. Moj prvi trener je bil Miha Bandaio. Pri njih sem bila nekaj let, dokler nisem kot cicibanka prestopila v mozirski klub, kjer sem lažje trenirala, ker so bili otroci mojih let in sem se super razumela z njimi (zdaj se še tudi, da ne bo pomote). Trener je bil Bojan Napotnik. Rekla si, da z uvrstitvami med najmlajšimi nisi preveč zadovoljna Res je, da bi lahko bili boljši ampak se ne ubadam več toliko z njimi, ker lepo napredujem v smučanju in počasi dosegam zadovoljive rezultate... tudi počasi se daleč pride. Vsekakor je to prava pot. Si bila kdaj že poškodovana? Uff, seznam poškodb pa je pri meni precej dolg. Na smučarskem treningu sem si zlomila nogo, natrgala stranske kolenske vezi in palec na roki, na kondicijskemu pa sem si pri treningu »špage« natrgala mišico natego-valko in si zlomila roko pri teku nazaj. Bi se lahko reklo, da sem štorasta ampak sem se vseeno pozdravila in nadaljevala z smučanjem. Na srečo so bile takšne poškodbe, ki so se zelo hitro zacelile in niso pustile nobenih posledic. Treniraš skupaj z slišečimi. Je kakšna bistvena ovira zate ker slabše slišiš? Baje te moti čelada. Res je, da treniram skupaj z slišečimi in meni osebno gluhota ni nobena ovira pri doseganju rezultatov, edino, kadar se z trenerjem pogovarjam preko »voki tokija« ga včasih ne razumem najbolje, ampak to rešim tako, da se ustavim pri njem ali pa on pride za menoj na sedežnico. Čelada me pa moti samo zato, ker mi slušni aparat grozno cvili, kadar mi kaj pritiska na uho. Uhlji mi malo štrlijo in mi čelada ali kapa pritiska ter naredi prostor med olivami in uhlji, kar pripelje do piska aparatov. Na tekmah gluhih pa so pravila, da ne smemo imeti aparatov med vožnjo - na kar pa spet nisem navajena, ker drugače vedno nosim slušni aparat. Eden tvojih trenerjev je rekel, da imaš velik potencial v tehniki. Kaj to pomeni? Verjetno je s tem mislil, da hitro osvajam tehniko smučanja. Tehnika se ves čas nadgrajuje, ampak pri meni je težava, da sem imela zaradi poškodb premalo smučarskih dni. Pa tudi te bom dobila. :-) S katerim rezultatom si ti dosegla preboj? Verjetno je tudi znotraj kluba hierarhija. Letos sem dosegla preboj z rezultati na svetovnem prvenstvu gluhih. Znotraj kluba obstaja hierarhija, vendar se spodbuja tudi tiste, ki na začetku niso tako zelo uspešni. Če povem primer, ko sem začela tekmovati v GSK Mozirje kot cicibanka, je bilo v vzhodni regiji več kot 25 sotekmovalk. Nekatere so bile zelo uspešne na državnem nivoju, lani pa sva v moji kategoriji starejših deklic tekmovale samo še dve smučarki. Tvoji rezultati so z leti postali vse boljši. Kaj meniš, da je pripomoglo k temu? Treningi, vztrajnost, spodbuda staršev, sorodnikov in prijateljev in organizirano delo. Kje vse imaš treninge? Do danes sem opravila 43 snežnih treningov. Trenirala sem na Hinter-tuxu, Molltalu, Koralpe, 3 dni pa sem bila na smučarskem parakampu na Nizozemskem v Landgraafu. Sedaj pa že treniram na Golteh in na Rogli. So treningi skozi vse leto? V bistvu so res čez celo leto, ker se mora čez celo leto vzdrževati kondicija za naslednjo smučarsko sezono. V katerih disciplinah tekmuješ? Zdaj tekmujem v vseh: slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk. Kje dosegaš najboljše rezultate? Letos sem najboljše rezultate dosegala v hitrejših disciplinah. V katerih državah so tekmovanja? Za evropski pokal sem tekmovala že v skoraj vseh sosednjih državah, Švici, Nemčiji in v češkem Rikiju. Kaj pa v Sloveniji? V Sloveniji pa so bile tekme vsak konec tedna na drugem smučišču. Finančno je to kar velik zalogaj. Imaš kakšne sponzorje? Pri pokrivanju stroškov veliko pomagata zveza za šport invalidov in zveza gluhih. Šport invalidov se financira predvsem iz iger na srečo. Tudi to področje je sedaj obdavčeno, posledično je šport invalidov prikrajšan za precejšnjo vsoto. Iščemo tudi druge donatorje. Finančno je smučanje velik zalogaj. Otroško smučanje je cenejše, ko pa si mladinec, se zahteve po treningih in opremi povečajo. V preteklih letih si imela kar nekaj lepih uvrstitev. Katere največ štejejo? Imela sem nekaj dobrih uvrstitev v evropskih pokalih gluhih, najboljši rezultat sem dosegla februarja letos, ko sem se udeležila svetovnega prvenstva gluhih v alpskem smučanju in osvojila dve medalji. V konkurenci mladink do 21 let sem bila v smuku druga, v superveleslalomu pa tretja. Verjetno bi osvojila še kakšno medaljo, če bi se uspela dovolj pripraviti za slalom. Žal pa je zaradi bolezni zmanjkalo časa za vse discipline. Kateri pokal ti je v tvoji zbirki najljubši? Prvi pokal, ki sem ga dobila na evropskem pokalu gluhih leta 2008. Zmagala sem v slalomu med mladinkami v Gerlitzenu. Izjemen uspeh je tudi visoko priznanje Športnik leta med osebami s slabšim sluhom. Že tretjič zapored si dobila to visoko priznanje. Nagrajena pa si bila tudi v kategoriji vseh invalidov. Ja, res sem bila izbrana za športnico leta med gluhimi in naglušnimi. Desetega decembra sem na prireditvi športnik leta, ki ga je organizirala ZŠIS POK prejela srebrni znak med vsemi športniki invalidi. To pa je izjemno priznanje. Letos tekmuješ v drugi kategoriji. Kateri? Letošnje leto tekmujem kot mladinka v FIS programu. Je razlika bistvena? Ja, razlika je kar precejšnja, vendar bom lahko več o tem povedala, ko bom pričela s tekmami. Je za tabo letos že kakšna tekma? Kakšni so občutki? V sredo in četrtek se bom udeležila prvih tekem za FIS pokal v Kranjski Gori, v soboto in nedeljo pa bodo FIS tekme na Krvavcu (intervju je bil delan 17.12. op.av.). Občutki ob tem so precej smešni, saj je to prvo tekmovanje v FIS programu in imam kar nekaj treme. Kdo je tvoj trener? Moraš trenerju zaupati? Sedaj me trenira Drago Drev. Mislim, da je zelo pomembno, da trenerju zaupaš, saj so s tem treningi bolj učinkoviti. Tekmuješ med slišečimi in gluhimi. Kakšna je razlika? Tekmovati sem pričela med slišečimi in se šele potem priključila tekmam za gluhe. Pogoj, da lahko tekmujem na mednarodnih tekmah za gluhe je, da redno treniram v klubu. Samo tako me zveza za šport invalidov podpira finančno in moralno. Imaš kakšen kratkoročni cilj? Trenutno mi je cilj, da ostanem zdrava in pridno treniram do leta 2015, ko so 01 za gluhe v Rusiji. Največji cilj pa mi je, da uspem tudi med slišečimi na svetovnem nivoju. Tekmovala si tudi na šolskih tekmah. Tudi tam dosegaš lepe rezultate? Lani sem se udeležila srednješolskega tekmovanja v alpskem smučanju na Rogli. V veleslalomu sem zmagala v konkurenci kategoriziranih tekmovalk. Dobila sem tudi pokal za najboljši absolutni čas v konkurenci vseh kategoriziranih deklet. Osnovno šolo si obiskovala v Šoštanju. Si veliko manjkala? Ja ampak niti približno toliko, kot sedaj v srednji šoli. Sedaj obiskuješ gimnazijo v Velenju. Imaš status mednarodnega športnika.? Ja. Kako pridobiš tak status? Status mednarodnega športnika sem pridobila z uvrstitvijo na svetovnem prvenstvu gluhih. Veseli me, da tudi v naši državi poskušajo status športnikov invalidov približati statusu neinvalidov. Je velika razlika med osnovno šolo in gimnazijo. Kako zmoreš šolsko leto? Razlika je ogromna za moje pojme, saj je veliko več težje snovi in učitelji niso tako popustljivi. To pomeni, da se drugače organiziraš pri učenju? Ker veliko treniram in bolj malo hodim v šolo, se tudi doma učim in si sproti prepišem snov. Katere dejavnosti te še zanimajo? Menda plešeš tudi Twirling? Twirling sem nehala trenirati, ko sem prišla v 1. letnik gimnazije, zato ker ni bilo več veliko časa še za dodatni šport. Glede na to, da se tvoja gluhota pri pogovoru sploh ne opazi, najbrž veliko delaš na jeziku? Ko sem bila mlajša, mi je mama preko slikanic kasneje pa knjig učila govora. Na začetku je ona brala meni, ko pa sem se naučila brati, sem jaz brala njej. Branje knjig je še danes moja velika ljubezen. Sedaj ko jezik obvladam in živim predvsem v slišečem okolju mi ni treba delati, ker živim s tem. V veliko pomoč pri usvajanju govora so mi bile tudi sur-dopedagoginje. Se tudi sicer udeležuješ kakšnih srečanj gluhih? Zadnje čase se kar precej udeležujem teh srečanj, saj se želim tudi z gluhimi spoznati in sem kar aktivna tudi v odbojki. Kakšna so tvoja spoznanja? Izkušnje? Imam dosti prijateljev z okvaro sluha. V njihovi družbi se zelo dobro počutim. Pri čem najraje pomagaš? Pomagam mami pri hišnih opravilih a še rajši pa pomagam na kmetiji, kjer se veliko naučim. Še vseeno moram očeta siliti, da me nauči opravila, ki so po njegovem bolj za moške. Do zdaj me je že veliko naučil -vožnje traktorja in dela na travniku. Nazadnje sem mu pomagala pri vleki hlodov iz gozda. Torej si velika ljubiteljica narave? Resje, saj si življenja v mestu sploh ne predstavljam. Navsezadnje pa je tudi moj šport povezan z naravo. Imaš kakšen kraj, ki ti je posebno ljub? Kuhinja, kjer se učim :S ( šala:D)...naša kmetija v Lepi Njivi. Glede na to, da si še zelo mlada, deluješ zelo zrelo. Čemu pa se odkrito od srca nasmeješ? Uuuu to bi se pa dalo veliko našteti ...smejala sem se npr. sestri, ko sva skupaj gledali film z zombiji in je bila tako smešna, ker jo je bilo strah... prijateljem, kojim »zahojdi«... In kaj te žalosti? Žalosti me, če se komu naredi krivica ali če grdo ravnajo z živalmi. Doma uživaš vso podporo. Tudi pomagaš? Res je da brez domače podpore zdaj ne bi več trenirala zato sem domači zelo hvaležna. Ati mi pridno servisira smučke po vsakodnevnih treningih, mama pa me spremlja na treningih in ureja zadeve v zvezi s šolo in sodeluje z ZŠIS POK. Rada pomagam, a zaradi treningov in šole nisem veliko doma. Kakšna misel za konec. ENJOY EVERY DAY! Hvala za pogovor in lepe praznične dni, ter seveda uspešno na tvoji poti! MILOJKA B.KOMPREJ Podoba kulture p Ì □ Poezija, pesem in vino Samo korak ali dva iz občine Šoštanj deluje v Gorenji vasi kulturno društvo, ki ima kaj pokazati. Pisali smo že o Ravbarski vasi, atraktivni postavitvi ob ruševinah Paškega gradu, v mesecu novembru pa so v tamkajšnjem kulturnem hramu izvedli lep večer Poezije, pesmi in vina, kakor so naslovili projekt. Večer je bil kot nalašč za prijetno druženje krajanov, zato se jih je ob obloženih mizah (tudi za te je poskrbel organizator) nabrala polna dvorana. Idejni vodja in predsednik društva Drago Tamše je skupaj z Marjano Boruta in Dragico Verbič, večer popeljal skozi poezijo in pesem, za vino pa sta skrbela priložnostna kletarja. V programu so sodelovali tudi vokalni sestav Prijatelji, ki ga sestavljajo trije moški in trije ženski glasovi, ki se odlično dopolnjujejo tudi v vsakdanjem življenju. Različne pisce in poezijo na temo vina in Martina so interpretirali Barbara, Marta, Branka in Milojka, ki je brala avtorska besedila. Kar nekaj zgodb in resnic o vinu se je slišalo tisti večer, ena izmed njih je ta, da ga je treba skrbno negovati in po pameti piti. Kulturno društvo Gorenja vas je v mesecu decembru izvajalo različne dejavnosti. Smučarski sejem, delavnice, ob sobotah popoldan so otroci poslušali pravljice, 28. decembra organizirajo božični koncert, v izvedbi kvarteta citrarjev pod vodstvom Petra Napreta. V društvu tudi za drugo leto načrtujejo številne aktivnosti, Drago Tamše še naprej računa na pripravljenost članov in okolja za dobro izvedbo projektov. MILOJKA B.KOMPREJ □ Zlato za Laro Na letošnjem mednarodnem tekmovanju mladih pihalcev Emona, ki je potekalo od 21.-24. novembra v Ljubljani se je odlično odrezala Lara Ramšak iz Šoštanja, ki obiskuje Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski Velenje in se že sedem let uči klarinet, v zadnjem času pod mentorstvom Ota Kožuha. Na tekmovanju, kjer je tekmovala v II kategoriji je v močni konkurenci odigrala skladbo Otroški jok in smeh M. Mlakarja in osvojila Zlato plaketo z 96,25 točkami. Hkrati je prejela tudi posebno nagrado za najboljše izvedeno obvezno skladbo. Korepetitorka je bila Katja Žličar Marin. Seveda sta bila poleg Lare uspeha najprej vesela njen mentor in pomočnica ravnatelja glasbene šole Sonja Beriša, ki vestno spremlja učence pri njihovem udejstvovanju. Uspeh je zaslužen, saj Lara večino svojega časa posveča glasbi in želi z njo nadaljevati tudi po končani osnovni šoli, ki jo v tem šolskem letu zaključuje. Lara Ramšak je bila v preteklosti že nekajkrat uspešna. V njeni zbirki sta že zlati priznanji v kategoriji la in lc iz regijskih tekmovanj in bronasti iz državnih tekmovanj. Poleg priznanja je prejela še poletni seminar pri učitelju, znanem glasbeniku in klarinetistu Jožetu Kotarju, katerega je že spoznala in ga zelo ceni. Skratka, glasba je resnično njen način življenja, saj na dan vadi tudi do tri ure, pred tekmovanji še več, marca drugo leto pa jo čakajo sprejemni izpiti za vpis na umetniško gimnazijo Velenje. Prepričani smo, da jih bo s kvaliteto igranja prepričala. MILOJKA B. KOMPREJ □ Splitski Slovenci so nam prinesli pesem Junij, mesec poln pričakovanj. Že kar nekaj časa so tekli pogovori med predsednikoma obeh zborov Triglav in Svoboda. Končno sta dorekla: 21. junij za gostovanje v Šoštanju. Lepo jutro je pozdravilo naše goste, utrujene od dolge vožnje. Vroče sonce sredi dopoldneva jim je hotelo pokazati, da ima svojo moč ne le v Splitu, temveč tudi v Šoštanju. Izstopili so. S stiskom rok smo jih prisrčno pozdravili. Močan objem in poljub moje sestre me je popeljal v otroška leta, polna spominov. Ti so zelo krhki, a ostanejo neskončno lepi in večni, in nama jih nihče ne more vzeti. Dobrodošlico gostom je zaželela gospa Cvetka Tinauer, po muzeju usnjarstva jih je popeljal direktor Miran Aplinc, za jutranjo sladko pogostitev pa so mi pomagale poskrbeti tudi sestrine prijateljice iz šolskih dni. Po ogledu muzeja, ki prikazuje več kot 210- letno tradicijo nekdanje tovarne usnja v Šoštanju, oziroma Vošnjakove usnjarne, so se odpeljali skozi mesto do vile Mayer, ki se uvršča med najpomembnejše arhitekturne zbirke- kiparske, domoznanske in hortikulturne. Ura je bila že krepko čez poldan, ko so se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpeljali v hotel Paka na kosilo in kratek počitek. Nasmejani in dobro razpoloženi so se vrnili v kulturni dom na skupni pevski koncert s Svobodo Šoštanj. V dvorani sta vladali tišina in napetost, pričakovanje. Prekinili so jo lahkotni koraki gostujočega zbora, ki so v prelepih oblekah drug za drugim elegantno prihajali na oder. Oder je krasila simbolična scena našega očaka, po katerem nosi društvo ime, v obliki jadra na morskih valovih, kjer »triglavci« sedaj domujejo. Po pozdravnem govoru Vere Hrga, ki je večer povezovala, so iz njihovih grl zadonele prelepe pesmi. Za naše uho tako prijetne melodije, dalmatinski naglas in očarljivo rahlo pozibavanje zbora med petjem so nas navdušili. S solzami v očeh smo vsako odpeto pesem nagradili z bučnim aplavzom. Zapeli so tudi skupaj z gostiteljico Svobodo. Dobro so se ujeli in s tem dokazali kaj zmore prijateljstvo v petju tudi onkraj meja. Svoboda jim je v zahvalo poklonila himno mesta Šoštanj- Čez Šoštanjski most, ki je bila napisana in prvič zapeta ob 100-letnici mestnih pravic mesta Šoštanj. Po končanem koncertu so skupaj odšli na večerjo in druženje do poznih ur. Naslednji dan je sledil še ogled muzeja premogovništva Velenje popoldne pa so se odpeljali novim doživetjem naproti. Hvala vam, dragi sorojaki, prijatelji za vse doživeto in še kdaj na veselo snidenje v Šoštanju. ANICA STROŽIČ □ 15. Let pravljice Tapravih Falotov »Kot metulj«, kot je naslov njihove skladbe, so nas Tapravi Faloti ponesli v Zimsko pravljico, ki smo jo doživljali dobri dve uri in jo še podoživljamo. Ansambel Tapravi Faloti so v nedeljo, 15. decembra, s koncertom zabeležili 15. obletnico delovanja. V enkratnem, zimskem, praznično toplem vzdušju so nam zapeli in zaigrali večinoma festivalske skladbe, kot so »Kot metulj«, »Kje si sreča«, »Boš batine dobil«, zaključili pašo z božičnima skladbama. V programu, ki gaje povezovala pevka ansambla, Mateja Grabner in so ga dobro začinili s »Faloti vipshow-om«, so se predstavili tudi njihovi glasbeni prijatelji. Tako so nastopili ansambli: Zmaji, Skor bend, Smeh, oktet Zavodnje, male mažoretke Skorno-Florjan, ob Tapravih Falotih pa so ves čas plesali člani Celjske folklore. Na začetku je s Tapravimi Faloti zapela tudi Alenka Sinigajda, ki je z njimi prepevala kar osem let. In kaj pravijo »Faloti« na menjavo zasedbe? »Tudi zamenjave (ki žal niso prijetne) včasih prinesejo novo energijo in željo po še večjem ustvarjanju. Novi član Zvone se je po skoraj letu dni dodobra privadil na naš tempo in publika ter ostali »Faloti« smo ga odlično sprejeli za »Falota«. Skupaj z Bojanom sta neustavljiva pri šalah in resnično nam nikoli ni dolgčas«, je povedala pevka Mateja. Če pa se ozremo 15. let nazaj ...Prva sestava tega ansambla sta bila brata, Janko in Uroš Stropnik, Kristjan Kolenc (sedaj član ansambla Spev), ki sta ga po nekaj mesecih zamenjal Bojan Grabner in Mateja Grabner. Tapravi Faloti pravijo, da se vsako leto najde kakšna skladba, ki jim je najbolj všeč. Pevka Mateja je izpostavila skladbo »Mladosti ne dam«, ki je po mnenju radijskih poslušalcev (Radio Slovenija) postala najlepša viža leta 2009. V zadnjem času pa vsekakor prevladujeta skladbi »Kot metulj« in »Boš batine dobil«. Tapravi Faloti veliko sodelujejo na festivalih narodnozabavne glasbe, zato je prav, da se ob tem jubileju spomnimo tudi na festivalske nagrade in skladbe, s katerimi so se predstavili. Leta 2006 in 2007 so zmagali na festivalu Vurberk, s skladbama »Za ljubezen gre« in »Za lepši dan«. Kot že omenjeno, je najlepša viža leta 2009 po mnenju radijskih poslušalcev postala skladba »Mladosti ne dam«. S pesmijo »So oči« so na novoletnem festivalu v Dolenjskih toplicah prejeli nagrado za najboljšo vokalno petje in 2. nagrado strokovne komisije za celoten nastop. Na festivalu Narečnih viž so se tako v preteklosti že predstavili s skladbama »Hiša na koncu vasi« in »Š'ta lubezn«. S pesmima »Kot metulj« in »Boš batine dobil« pa so se predstavili na Ptujskem festivalu. »Boš batine dobil« je ravno letos prejela 2. nagrado po mnenju občinstva. Še veliko je skladb, ki smo jih lahko slišali na festivalih. Pravijo, da je zanje trenutno največji dosežek petnajsta obletnica skupnega ustvarjanja in praznovanje, ki so ga pripravili doma, v Šoštanju. »Za Taprave Falote je bilo nepozabno! Druženje z našimi odličnimi glasbenimi prijatelji, obenem pa je bil to naš rojstni dan z vsemi, ki nas imajo radi. Zgodila se je prava »Zimska pravljica«, so povedali. Kaj pripravljajo v prihodnje? »Najprej potrebujemo počitek, saj je za nami noro leto. Če pa nam uspe preboj v finale SPV 2013 pa nas ponovno čaka veliko vaj in 10.1.2014 snemanje oddaje pri Joževcu (v živo na RTV-SLOl). V prihodnje želimo izdati tudi novo zgoščenko, veliko nastopati in ustvariti še kakšno Zimsko pravljico. Morebiti se podamo še na kakšen festival in kar je najlepše-poročili bomo našega harmonikarja Uroša«, je dejala Mateja, za konec pa dodala še: »Tapravi Faloti vam ob praznikih želimo, da bi imeli srečo vedno s seboj in da bi jo lahko podarili tudi tistim, ki jo potrebujejo. Srečno v letu 2014«. Tapravi Faloti, srečno tudi vam in uspešno naprej po začrtanih poteh. MELITA JELEN Gruden 2013 UP • Muzej muzej usnjarstva na slovenskem iOSTANJ * MUZEJ VELENJE □ Kdo smo in kam gremo? Vtem letu je preteklo že štiri leta od ustanovitve Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki deluje pod okriljem Muzeja Velenje. Upravljavcu in zaposlenim v muzeju usnjarstva je bila s tem naložena skrb in odgovornost za muzejske zbirke (razstava Usnjarstvo v Šoštanju in razstava Usnjarski stroji in naprave), ki so bile postavljene s prvo fazo muzeja. Razen upravljanja z nepremičninami pa so naloge muzeja da zbira, hrani, dokumentira, znanstveno-raziskovalno proučuje premično kulturno dediščino na področju Slovenije za področje usnjarstva, ter jo predstavlja javnosti, tako da omogoča dostopnost in ogled zbirk, predstavlja in posreduje tematske razstave in s tem razvija zavest o pomenu dediščine. Pri tem je pomembno sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, s fizičnimi in pravnimi osebami, ki v javnem interesu delujejo v dobro ohranjanja kulturne dediščine. Izmenjava spominov med generacijami zbližuje in na poseben način odpira prostor komunikacije in muzej tako približuje lokalnemu okolju. V tej smeri v muzeju potekajo dnevi odprtih vrat (Slovenski kulturni praznik, Dan muzejev, Svetovni dan turizma, Dan družine, Poletna muzejska noč, Ta veseli dan kulture). Na zadnji četrtek v mesecu pa so potekali Klepeti pod Pustim gradom (Tine Kugonič, Karel Trunki, Anica Šuligoj, Milojko Kumer, Martin Turk in Kopušar Karel). Še v decembru 2012 je bilo v muzeju predavanje in predstavitev knjige o Petru Kozini (mag. Tita Porenta). V januarju je Muzej Velenje v sodelovanju s ŠMZD v MUS v Šoštanju pripravil začasno razstavo in predavanje (dr. Marjan Žnidarič) z naslovom Zadnji boj ob obletnici padca Pohorskega bataljona. Muzej je dobil možnost predstavitve pred Rotary klubom Ljubljana (Miran Aplinc), in predstavitve revije Zgodovina za vse (Zgodovinsko društvo Celje) in predavanje o dr. Franu Mayerju (Miran Aplinc). V naslednjih mesecih so bila v muzeju srečanja prijateljev filma, konec avgusta pa so potekali dobro obiskani Poletni filmski večeri na katerih je bil prikazan del fonda filmov in filmskih zapisov o Šoštanju in Šaleški dolini. Tovrstno gradivo je bilo februarja predstavljeno tudi na projekciji v Domu starejših občanov Zimzelen (Miran Aplinc in Tomo Čonkaš) in junija v TEŠ. Meseca aprila je bila odprta začasna razstava Elektrifikacija Šaleške doline (Jernej Hozjan). V septembru je v muzeju okviru DEKD 2013 potekal znanstveni simpozij Usnjarstvo na Slovenskem, na katerem so sodelovali: dr. Jože Hudales, mag. Nataša Kolar (FF Univerza Ljubljana), Andrejka Ščukovt (ZVKD OE Nova Gorica), Vinko Skitek (Koroški pokrajinski muzej), dr. Bojan Knific (JSKD Ljubljana), Nataša Oblak Japelj (CKV Vrhnika), Boštjan Meglič (Tržiški muzej), Jernej Hozjan (MUS), Tanja Stergar (ŠC Domžale), Miran Aplinc (MUS). Ob tej priložnosti je nastal tudi zbornik referatov, ki ga je uredil Miran Aplinc, Konec septembra sta ŠMZD in Muzej Velenje organizirala okroglo mizo o kulturni dediščini Šaleške doline v okviru DEKD 2013. V mesecu decembru so otroci Vrtca Šoštanj na dvorišču muzeja krasili smrečico in pričakali dedka Mraza. Prireditve so bile dobro obiskane, pri čemer gre posebna zahvala donatorjem (Krajevna skupnost Šoštanj, Termo elektrarna Šoštanj, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana, Muzej Velenje ter glavni pokrovitelj Občina Šoštanj), ki so omogočili poletne filmske večere in že omenjeni simpozij. In pogled v prihodnost? Občina Šoštanj bo po zagotovilih nadaljevala aktivnosti za izgradnjo II. faze Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Pred snovalci vsebine predvidenih razstav je zahtevna naloga - zbrati premično kulturno in tehniško dediščino nacionalnega prostora Slovenije. Pri tem gre za večje število pridobljenih predmetov, ki pa so bili vse do letošnjega leta deloma hranjeni v neustreznih prostorih bivše osnovne IK- * m il Iti s j'fa --il ÈL'i- ■■ šole ali pa kar na prostem. Muzej po projektu izgradnje namreč nima predvidenih depojskih prostorov namenjenih za hrambo predmetov. Zaradi tega je razveseljiva pridobitev stavbnega kompleksa ob muzeju, v katerem bo v prihodnosti našel svoje mesto muzejski depo in predvidene muzejske razstave. Pri tem je potrebno poudariti, da bo realizacijo II. faze muzeja mogoče doseči le ob širši podpori ustanovitelja Občine Šoštanj, Muzeja Velenje, Tehniškega muzeja Slovenije ter zainteresirane javnosti in posameznikov. Smela odločitev, da bo Šoštanj imel muzej še danes odmeva, saj v drugih okoljih niso bili tako uspešni. Tudi zaradi tega je na vseh nas toliko večja odgovornost, da te priložnosti ne zapravimo. Pri tem pa uresničenja ideje o postavitvi muzeja, ki bo pokrival celotno nacionalno ozemlje ne moremo omejevati zgolj na danes tako aktualen in priročen pomislek glede stroškov, saj po drugi strani prinaša koristi kot je identiteta kraja in identifikacija posameznika, odnos do sočloveka in skupnosti, med drugimi tudi turistično ponudbo Šaleške doline in končno prepoznavnost v širšem Slovenskem in Srednjeevropskem prostoru. Tudi zato bomo lahko laže našli samozavesten odgovor na vprašanje kdo smo in kam gremo. In kam gremo? Ob prihajajočem letu 2014 vam želimo zdravja in veliko trenutkov s tistimi, ki so vam blizu. MIRAN APLINC □ Benediktinski samostan v Gornjem Gradu - predstavitev knjige dr. Toneta Ravnikarja v SMZD je v letošnjem decembru organiziral še zadnje predavanje v tem letu in sicer v prostorih Muzeja Velenje na velenjskem gradu. Tokratni gost je bil Šoštanjčan dr. Tone Ravnikar, ki po uvodnih besedah predsednika društva Mirana Aplinca, predstavil svojo knjigo z naslovom Benediktinski samostan v Gornjem Gradu in ob tej priložnosti izvedel še predavanje na to temo. To njegovo delo je zelo pomembno zaradi tega, ker se avtor v njem ukvarja z zgodovino edine moške benediktinske monastične ustanove na tleh današnje Slovenije. Opatija, ki je delovala med leti 1140 in 1473, je pomembno vplivala ne samo na zgodovino Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ampak je bil njen vpliv mnogo širši. Še posebej, če vzamemo v obzir, daje bila gornjegrajska opatija na tleh današnjega slovenskega ozemlja največji posestnik. Cilj te monografije dr. Ravnikarja je bil predstaviti to ustanovo v razmerju do okoliškega plemstva, duhovščine, štajerske dežele, torej kot del širše celote, katere del je bilo tudi področje Šaleške doline. Avtor knjige je na slikovit način predstavil monografijo, tako da so poslušalci resnično dobili jasno sliko o takratnem dogajanju in izvedeli mnogo zanimivih podatkov. Po končanem predavanju in predstavitvi je direktor Muzeja Velenje, Damijan Kljajič podaril vsakemu članu društva še posebno darilo in sicer koledar s podobami iz preteklosti Velenja. Nato pa predavatelju člani društva, ki so se tokrat zbrali v res zelo velikem številu, zastavili še posamezna vprašanja v povezavi z obravnavano tematiko vsebine knjige. Tematika gornjegrajskega samostana je še toliko bolj interesantna in ima dodatno vrednost tudi zato, ker je bilo to področje do sedaj še popolnoma neobdelano. JERNEJ HOZJAN □ Klepet pod Pustim gradom Na zadnji četrtek meseca novembra 2013, je bil gost klepetov mnogim Šoštanjčanom poznan Rafael Kopušar, ing. usnjarstva, po rodu iz Ljubnega ob Savinji, ki ga je življenjska pot ponesla na pot usnjarstva in Tovarno usnja Šoštanj, kjer je bil zaposlen vso delovno dobo do upokojitve. Voditelj, Miran Aplinc je na začetku klepeta pozdravil gosta in ga na kratko predstavil poslušalstvu. Gost, nam je skozi razgovor opisal mladost na Ljubnem in razloge zakaj se je takrat odločil, da bo njegov poklic usnjar. Kot šestnajst leten fant je leta 1954 odšel v Šaleško dolino, za vajenca v Tovarno usnja Šoštanj. Po končani vajeniški dobi je uk nadaljeval v srednji šoli v Domžalah, ki pa gaje moral prekiniti zaradi služenja vojaškega roka v takratni JLA. 1960 leta spoznal Kodrunovo Cilko s katero poročila leta 1961. Tega leta je končal Usnjarsko šolo v Domžalah in se vpisal na višjo usnjarsko šolo v Karlovcu, ki jo je uspešno zaključil leta 1963. Po vrnitvi iz Karlovca, se je zaposlil v TUŠ-u, kjer je opravljal različna dela in naloge. V nadaljevanju nam je Kopušar slikovito predstavil njegovo delovanje v šoštanjski usnjarni, poskuse po modernizaciji, inovacijah in težavah, ki jih je imela usnjarna pred in po tem ko je leta 1974 prišla pod Industrijo usnja Vrhnika. Leta 1993 je bil upokojen kot vodja tehnološke priprave proizvodnje in pomočnik vodje usnjarne! Kot predan usnjarje lahko le nemočno opazoval počasno ugašanje TUŠ, ki je leta 1999 prenehala z delovanjem. Poslušalstvo je gost večkrat presenetil z izjemnim poznavanjem usnjarstva, kar na poseben način govori o tem, da je bil resnično zapisan temu poklicu. Od leta 1969 družina Kopušar živi v Škalah kjer je bil Rafael tudi družbeno aktiven. Prav zaradi njegove navezanosti na usnjarstvo in nekdanjo tovarno usnja sta z ženo Cilko leta 2011 praznovala zlato poroko prav v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Gost se je ob klepetu izkazal tudi kot donator, saj je za muzejske zbirke odstopil več predmetov, ki bodo pomembno dopolnjevali zbirko usnjarskih orodij, za kar se najlepše zahvaljujemo. Po formalnem delu klepeta se je gostitelj gostu zahvalil za prijazno sodelovanje in prisotne povabil na potico in osvežitev. JERNEJ HOZJAN LETO 2014 JE PRED VRATI. Ko boste stopili vanj, ne pozabite s seboj povabiti vseh, ki jih imate radi. In se spomnite tudi na tiste, ki so sami. Pomislite tudi nanje^ti videli boste čudež življenja. Ko boste delili dobre misli in dela, jih boste hkrati množili. Äs • ....h».. Z VAMI DELIMO VSE DOBRO. Zavod za Kajetan, Zvezdana, Peter, Milojka, Dejarf, Marko Planinci f □ Policija in Planinska zveza skupaj za varnost obiskovalcev slovenskih gora Generalni direktor policije Stanislav Veniger in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik sta 18. decembra podpisala sporazum o sodelovanju. Namen sporazuma je okrepiti sodelovanje med obema subjektoma, ki opravljata naloge v gorah. Gre predvsem za pomoč pri vzdrževanju in obnovi planinske infrastrukture, skupnih strokovnih usposabljanjih in posvetih, izmenjavi informacij o razmerah v gorah, testiranju planinske in gorniške opreme, sodelovanju na področju radijskih komunikacij, sodelovanju pri pripravi Nacionalnega programa varnosti v gorah, skupnih preventivnih aktivnosti ipd. Policija bo v okviru svojih zmožnosti zagotavljala helikopterske prevoze in nudila pomoč z materialnimi sredstvi. Veniger in Rotovnik sta poudarila, da policija in planinska zveza že vrsto let zelo dobro sodelujeta, s sporazumom pa bosta to sodelovanje še okrepili in skupaj bolje zagotavljali visoko raven varnosti obiskovalcev slovenskih gora. Predsednik PZS Bojan Rotovnik je ob tem dejal: »Planinska zveza Slovenije je ena najbolj množičnih in najstarejših nevladnih organizacij v Sloveniji. S svojo dejavnostjo pokriva ogromno različnih dejavnosti v slovenskem gorskem svetu, zato smo zelo veseli, da nam je uspelo skleniti dogovor s slovensko policijo. Upamo na zelo korektno in vsebinsko bogato sodelovanje predvsem na področju preventivnega delovanja v gorskem svetu, tu nam je najpomembnejša varnost, in na področju obnove in vzdrževanja slovenskih planinskih poti, ki jih imamo v Sloveniji preko 9000 kilometrov. Mrežo planinskih poti pa oskrbujemo popolnoma prostovoljno, zato nam je vsaka takšna pomoč, ki jo lahko dobimo od različnih državnih organov, zelo dobrodošla. Hkrati pa smo sedaj tudi v fazi ekološke sanacije planinskih koč in tudi pri tem smo veseli pomoči slovenske policije.« Generalni direktor policije Stanislav Veniger pa je poudaril: »Kar se tiče sporazuma med policijo in Planinsko zvezo Slovenije moram reči, da je bilo sodelovanje že sedaj izjemno dobro. Drži pa, da če partnerja podpišeta sporazum, sta k temu še bolj zavezana. Ker gre za varnost ljudi v naših gorah, v naših planinah, je seveda pomembno, da zelo dobro skupaj sodelujemo tako na področju usposabljanja, skupnega zagotavljanja varnosti, preventivnih aktivnosti itd. Slovenska policija se bo v okviru svojih možnosti tudi trudila zagotavljati helikopterske prevoze na segmentih, ki jih je že omenil predsednik Rotovnik. Pomagali bomo tudi z drugimi materialno tehničnimi sredstvi, kolikor bomo mogli. Na podlagi sporazuma bomo pripravili še skupni letni akcijski načrt, preko katerega se bo ta sporazum tudi implementiral.« PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE IN POLICIJA ALKOHOL JE ŠE VEDNO EDEN OD GLAVNIH VZROKOV ZA PROMETNE NESREČE Zdravstveni dom Velenje Vodnikova 1,3320 Velenje Srečno in zdravo 2014 „ Ì»it«KÌ** *» ***? ■ &ÌU» U *<“*• l£t° www. scita*/. ii SREČNO NOVO LETO 2014 ◄ Vaš List Dobrodelni koncert za Najo Velenje Sp Do 35 LIST 2013 352(497.4 Šoštanj) 9007257,12 COBI SS ® Praznični bazar r s 1 - ■ KNJIŽNICA VELENJE