Kol!iko so, trditve dr. Richarda Hessa utemeljene in v praksi upo-
rabljive, mi ni znano, ker teh metod pri." nas še nismo :preizkusili. Kakor 
dr: Hess sam pripominja, mm'2Jjo biti ti preventiv:rni. ukreq» pon-ovIjem po 
nekaj letih. Poleg teh sredstev navaja še druga, kakor sp!i.mlne žice itd., 
kar pa je vse povezano s kritičnost jo materiala in višino stroškov. 
Kakor že rečeno je n:ajučirurov1tejše sredstvo, da obvarujemo n3Jše 
gozdove ,pred to škodo, odstrel ,divjadi. Ker pa je nanaJvniO, da je' kljub 
škodi~ ki jo pqvzroča divjačin'a gozdu vsak praVIi gozdar poleg zaščlltnika 
in vzgejitelja gozdov tudi ljubitelj nrurave, ne bo šel pri tem predaleč in 
se bo omejil samo na Skrajno potrebn.o mero. DoHlatza.D:o je,_ da je divjačina, 
posebno jelenjad, velik škodljivec gozdov. Gojenje' gozdov lahko toler~ra 
divjačino samo v tolikšni meri, v kolikor Di številčno premočna. Stalež 
divj.ačine mora biti torej .omej·en. N3Jravno je, da zavlBi stalež divja čine ed 
dreveSne vrste, noona g05podarjenja; j:a;kostti. sečenj, terena, nadmorske 
višine, trave in dTugih gozclni:h zelišč itd: 
Med tem ke se si v pretekl-0S:ti veleposestn.iki iz pretir.ano lovske strasti 
lahko' privoščili neplansko gojitev divja. čine , dandanes to ni več možno,niti 
v državnem niti nedržavnem sektorju. Da je stal-ež jelenjadi nepr.avilen) 
je iskati vzrokov v nesmotrJ}ih gejitven.ili principih. Lovstvo hi· moralo 
imeti v vidiku strogo selekcijo in poravtilne r.aiZmerje med jelem in kešutami. 
Ako hečemo naprav1ti -nekakšen zaključek glede .preventivnilih ukrepo;v 
proti škodi pe jel,enu, bi bilo te takole: , 
Obvarovanje p.ovršme z o.gradti.tvije, vzgajanje drevesnih vrst, katerili 
plodovi služijo divjačIDi za hr8Jno; da ,pos:ekamo jelko v zimskem. času take 
da damo divjaOini mo·žnost, da objeda popje in poga:i1jJre,ko je visok sneg; 
s polaganjem zadostn~ koli tine krrne pe~i in v začetku pemladi. Krmišča 
mm'ajo biti postavljena tako, iia so' dostopna čim večjemu številu divja·· 
čine. Pestavljen.a naj bodo v' starejših sestejilS., kajti v mladih sestojih in 
kulturah povzroča d!i.vjačina preveč škode. Končno naj bodo krmišča raz-
porejena en~komerno po celem gezdu in ne koncentrirana. 
ALBERT ROJS DE CHESNE OSEMDESETLETNIK 
Dne 8, juLija letošnjega leta. je obhajal življenjsko osem:d.esetletnioo A. Bois 
de Che&ne. znan siovenski javnosti po svojem alpskem bo,taničnem vrtll »Juli-
jana«( v Trenti, o katerem smo že pisali v 5.-7. številki našega. lista. 
JubiJant je potomec francoske hugenotske ro.dbine, ki. se -je zatekla v Že-
-nev.o ID si pridohila švicarsko d.ržavUanstvlO. Rodil 'se je in živi v Trst'u, Po 
poklicu je gozdarski inženir, bolj znan pa j.e kot bota.nik in velik ljubitelj naših 
Julijskih Alp. Bil je ip(l"ija,telj tin. sodelavec znanega ~lpinis.1a in planinskega 
pisatelja fit. Jul. Kugyja. po čigax Sll~sih je dobil alpski hotanični vrt :dulijana<. 
svetoven sloves. 
Hois de Chesn.eovo'zanimanje za rastlinstv.o sta vzgajala in oblikovala dva 
slavna hoianika: v gimnzijski dobi trža..~ki pro,feso.r Edvard Pos,pichaJ, s katerim 
je potoval po našem kra.sJU. me.tl visokošolskimi študijami v Zurichu pa pr.ofesor 
Ka,rl Schroter. veliki r,azisknv.ale-c alpske vegetacije, Na mno.gih p.otoyanjfu po 
248 
-~ 
Alpah je preučeval življenje alp&k.e flore in se skoraj pol stoletja p.fip.ravlj-al na 
uresničenje svoje zamis1i. da. osnuje v naši prelepi Trenti alpski botanični vrt. 
Uresničenju te;ga načrta je posvetil mnogo časa. študija, truda. in denarja. Ko 
so bili zgrajeni znanstveni temelji i~ iz;polnjeni materialni pogoji. je z znan-
s.tveno vestnost jo in -otrQško JjuhezniJo snoval in urejal ,svoj, trenta,rski aJpinclum. 
Sam pravi. da je hotel osnovati »hi:ološko~geog;rafski alpski vri«, nelka.k živi her-
ba.rij. kjer naj bi bile zhrane vse floristične lepote in zna·čHnosti Julijskih Alp., 
To se mu je v veli,ki' meri tudi poSlrečilo. venda;r je mO(J:'al zaradi prenizke lege 
botaničnega vrta nekatere občutljivejše visokog'oTske rastline stalrw obnavljati 
z novimi p'resadbami s planinskih ra:stišč. Za opravljanje vrina.rskih PoSlI-OV ln 
zbi.ranje planinskih cvetlic je dal i,zŠohti Antona T ,ožba'rja ml., iz Ti-enle in 
Ano Kavs iz Soče. 
Med drugo svetovno ' vojno- je bil alp'inetum »Julijana« - močno zanemarjen 
in je skoraj .propadel. S prizadeva.njem GOtZda-rs.kega instituta Slovenije in ostalih 
zainteresiranih ustanov se je že dostojno -Obnovi·l ter se bo še i~pDlp,olnil in raz-
širiL Boi~ de Chesne je zar·adi te obnove 'zel.o vesel. V Ipismu. kjer se zahvaljuje 
%a »Gozdarski vestnik« s člankom »Alpski bo-tanični v,rt Julij ana. v Trenti«, piše: 
» čJanek gospe dr. Ane Buooa;r, ki ob-ravn-ava a:lp&ki hotanični vrt :dulijan.a« od 
m6je ustanovitve 1. 1926., me je zelo zanimaL Z veseljem gledam, da ni zago-
tovljeno samo njegovo nadaljevanje, marvcč tudi njegovo povečanje in njegov 
.razvoj. To delo 8prcml~ajo moje srčne želje. « 
Naša skrb in naše .porizadevanje fa ~lpS'ki botanični' vrt v Trenli naj bu 
njegovemu ustanovitelju v zadoščenje ob 80. življenjski ·obletnici in oboneJn naše 
priznanje za njegovo stvariteljslw delo. 
M. VI' rab er 
IZ PRAKSE 
NARAVNO POMLAJEVANJE BUKOVlH GOZDOV 
' Pogos-to se slišijo tožbe, da se v tem ali onem g·ozdncm p'redciu bukev ne 
pomlafa, ker seme ni k.aliv,o' . 
. Pripominjam, da poma.njkljivo- pomJajeva:nje bukve nima vuoka v neka:livo-
sti s.emena, kakor se navadno domneva, marveč da je krivda drug-od. Večkrat se 
bukeV' ne pomlaj-a, zaradi slabega gosppda:rjenja. bodisi da je bila sečnja premočna 
ali p.re'šibka in je zato sklep' krošenj ,preveč pretrgan aH pa I})'regost. Največkrat 
jc vz'rok slabemu pomlajevanja p-redebela plast huk,ovega Listj,n. Bukovo seme 
sicer vzkali . toda ml-ade klice s svojimi neinlmi koreninicami ne mo.rej,o predreii 
debele plasti nestlJ'ohnelega buk0,vega listja. da bi se za:kmeninile v tloh in zato 
usahnejo. To ' se ,rado dogaja zlasli v hladnih, vla-žnih senčnih legah. 
V takem primeru mora priti goz.dasr mnavi na p,omoČ. Majhen trud se' mu 
. bo obilno poplačal. Z .grabljami naj' -prera.hlja buko.vo' listje ID ga zgrabi na 
k~pčke, p.reden bukov žir dozori in začne odpadali. Seme, ki je padlo na zem-
. Ijo, bo vs-kalil 0-, kalčk-i se bodo prijeli ter zrasli v mladice in drevesca. S pre-
rahljanjom oziroma z gra.bljanjem debelih ,plasti ·bukDvega .listja smo dosegli 
še nekaj. Pregnali smo divje svinje, ki se kaj rade zadržujejo v bukovih ~oz;do- . 
- vih. kjer se 'nabira listje v debele pla'sti. da po njih rijejo in si iščejo hrane, 
rned 4Tugim tudi 'žir. ,. I 
249 
\..