rh Ml" "M ll m Medij Mestne občine Ptuj, leto XXI, številka 1, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj - . -r.l H fc fc I m ■ t IM' ■ ■. \--MPifL'..... > D ■ at rešila življenje ;, jutri ■ i je praznovala častitlj ¡ivjubilej q S K a ^ EEIIII Častni pokrovitelj 55. Kurentovanja Borut Pahor, predsednik Repub ike Slovenije - Š < CO 5 > lu H ¡M ll n ™ 0 m Z 1 3 < uj £ t Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija 2.-17. februar 2015 Osrednji dogodki 7.-17. febru « mm \ Vk ^ 4 t/ mestna občina ptuj javne službe ptuj Ponedeljek, 2. februar, 24.00 Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija Kurentov skok 2.-17. februar 3. FotoFest 4. februar - 4. marec Razstavišče FO.VI 2 v Mestnem gledališču Ptuj in galerija Magistrat Mednarodni slikarski in fotografski ex-tempore Ptuj Karneval 2015 Sreda, 4. februar, od 9.00 Tradicionalno srečanje kulturne dediščine Slovenije na ptujskem gradu Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev - strokovno posvetovanje in razstava sodelujočih fotografov v galeriji Magistrat Sobota, 7. februar, 11.00 Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti Princu karnevala, mednarodno FECC EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask -povorka Sobota, 7. februar, Vinarski trg, od 10.00 Tradicionalna 10. obarjada Lions kluba Ptuj '"V, „ ' r * ;> \ 8.-16. februar Mestna tržnica in Mestni trg, 17.00-18.00 Prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja ter nastopi otrok ptujskih vrtcev in šol 8.-16. februar Mestna tržnica 18.00-19.00 EtnoPopRockFest Petek, 13. februar, 19.00 Novo! Večerna tematska pustna povorka Sobota, 14. februar, 11.00 Mestni pustni korzo Sobota, 14. februar, 20.00 Veliki karnevalski bal Nedelja, 15. februar, 13.00 Mednarodni FECC KarnevalFest -55. Mednarodna pustna in karnevalska povorka Ponedeljek, 16. februar, 10.00 Mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev Ponedeljek, 16. februar, 16.00 Velika otroška maškarada Društva prijateljev mladine in CID Ptuj Torek, 17. februar, 17.00 Pokop pusta Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. , Jeruzalem Ormož Haloze . S—Slovenske gorice www.kurentovanje.net LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 55 let ohranjanja in predstavljanja Kurent(ovanj)a Na poti do osrednjega evropskega etno karnevala in Unescovega registra Letos obhajamo častitljivo, 55. obletnico ptujskega kurentovanja. Zamisel o organizirani pustni prireditvi na Ptuju sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Leta 1959 je Drago Hasl s podporo somišljenikov predlagal ptujskemu zgodovinskemu društvu, da prevzame organizacijo in izvedbo prireditve, ki so jo po najbolj znanem pustnem liku našega območja kurentu imenovali Ptujsko kurentovanje. Kurentovanje je v teh letih preseglo okvire največjega pustnega karnevala v Sloveniji in se razvilo v mednarodno prepoznaven etnološki festival z izjemno bogato kulturno ponudbo. V minulega pol stoletja je zaznamovalo mesto Ptuj do mere, brez katere si njegove identitete ne moremo več predstavljati. Je eden osrednjih festivalov etnološke dediščine v Sre-f dnji Evropi. Naše poslanstvo je ohranjanje, predstavljanje in promocija izjemno barvite in bogate tradicije pustnih likov, skupin in ritualov iz ptujskega območja in tudi Slovenije, Evrope in celega sveta, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. Kurentovanje danes je največji kulturno-turistično-gospodar-ski projekt javnega pomena v Mestni občini Ptuj z bogato kulturno ponudbo, ki stalno nadgrajuje program prireditev s kakovostnimi etnološkimi, znanstveno-raziskovalnimi, umetnostnimi in zabavnimi vsebinami. Jubilejno, 55. Kurentovanje bo še utrdilo tradicijo mednarodne etnološke prireditve, ki je postala tudi nepogrešljiv del FECC evropskega karnevalskega koledarja in Ptuj uveljavila na zemljevidu evropskih karnevalskih mest. Med temeljne strateške cilje smo si zastavili preučevanje nesnovne kulturne dediščine na primeru lika kurenta, pustnih šeg in ritualov z njihovo Unescovo zaščito, dvigniti želimo zavedanje o pomembnosti te naše izjemne kulturne dediščine na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter zagotoviti medsebojno spoštovanje. Letos namerava Vlada RS Kurentove obhode razglasiti za živo mojstrovino državnega pomena in bodo nominirani za vpis v Unescov register. Razsežnosti jubilejnega, 55. Kurentovanja lahko strnemo v oceno: »Pustpovezuje vse ljudi in civilizacije, saj predstavlja avtentično zibelko kulturne identitete in dediščine vsakega posameznika, mesta, okolja in naroda ter tisti čas v letu, ko vzpostavimo vez s svojo prvobitno mistično naravo.« Bodite del te enkratne zgodbe tudi vi, prebudite v sebi mistično moč kurent(ovanj)a, žlahtne pustne dediščine in tradicije ter karnevalskega duha! Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanje 2015 in podpredsednik FECC MISEL MESECA »Kdor vlada v sebi in vlada svojim strastem, željam in strahovom, je več kakor kralj.« Milton SPREHOD PO VSEBINI Sprejem za predstavnike Cestnega podjetja 4 Tradicionalni novoletni sprejem pri županu 4 Druženje starejših občanov ČS Center 5 Zakaj slika ljubiteljska slikarka Marjana Tkalčec 6 Minilo je 24 let, odkar so bili razglašeni izidi plebiscita 7 Zbiranje hrane za brezdomne pse in muce 8 S 3. redne seje Mestnega sveta MO Ptuj 9 Božena Bratuž, prejemnica plakete MO Ptuj 11 Jaz sem darovalec - izjava, ki je Lii dvakrat rešila življenje 12 Z mobilno rešitvijo v trgovski verigi Sears v ZDA 13 Projekt Poreteks 13 Odgovorno ravnanje z biološkimi odpadki 14 Obvestilo občanom 14 Izleti in prireditve Turističnega društva Ptuj 15 Turistično društvo Ptuj na strokovni ekskurziji v Posavju 15 Ptujsko jezero - včeraj, danes, jutri 16 Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev 18 15 let petja na Rogoznici 18 Oroslav Caf (1814-1874) - 1. del 19 Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj 20 Baletna predstava Čarobna prodajalna lutk 21 Študentje Višje strokovne šole Ptuj najboljši 22 Ustvarjalna delavnica v podaljšanem bivanju na POŠ Grajena 22 Najboljša pot iz težav je pot skozi njih 23 Sedmošolci v knjižnici v okviru projekta Rastem s knjigo 23 Pisateljica Janja Vidmar na OŠ Mladika 24 Ptujska bolnišnica je praznovala častitljiv jubilej 24 Kako vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje 24 Zakonski in družinski center Midva 26 Prva deklica Rene, drugi deček Gal 27 Z Lokalno akcijsko skupino o mladih in drogah - 2. del 28 Zamašek na zamašek 28 Označitev varnih poti osnovnih šol je uresničena 29 Posebno priznanje Milku Vesenjaku 29 Policija obvešča 29 Mednarodni slikarski ekstempore Ptuj karneval 2015 31 Naslovnica: Pogled na zimski Ptuj Foto: Albin Bezjak Ptujčan po programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan. Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Katja Gonc Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj, mag. Darja Harb Lista župana dr. Štefana Čelana, Jožef Lenart SDS, Sonja Purgaj SD, Dejan Klasinc SMC, Jožica Težak DeSUS, Peter Pribožič NSi, Slavko Kolar Mladi in upokojenci za delovna mesta, Branko Brumen SLS, dr. Vlasta Kokolj Voljč Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Toma-šič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 3 30. JANUAR / PROSINEC 2015 IZ MESTNE HIŠE / OBVESTILA v Zupan sprejel predstavnike Cestnega podjetja Ptuj Zupan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je 12. januarja ob 25-letnici družbe Cestno podjetje Ptuj v svojem kabinetu sprejel predstavnike vodstva družbe, in sicer Martina Turka, aktualnega predsednika upravnega odbora družbe, Ferda Veingerla, nekdanjega predsednika upravnega odbora, in Dušana Sagadina, vodjo sektorja za vzdrževanje. Vsi trije so v podjetju že od začetka, torej 25 let. Korenine podjetje pa segajo pol stoletja nazaj. Župan se jim je osebno zahvalil in čestital za izjemno uspešno ter dolgoletno vodenje Cestnega podjetja Ptuj. Milena Turk Foto: Denis Hrga Ena izmed redkih uspešnih ptujskih gradbenih družb Cestno podjetje Ptuj se je zelo učinkovito odzvala na spremenjene gospodarske razmere in v času nepredvidljivih in zaostrenih gospodarskih nihanj, ko je v slovenskem prostoru poniknilo marsikatero gradbeno podjetje, zmogla ohraniti in celo razširiti svojo dejavnost, tako glede na vrsto storitev oziroma dejavnosti kakor tudi teritorialno, kar seveda zasluži spoštovanje in priznanje. »Ptujčani smo lahko na takšne gospodarske družbe resnično ponosni. Zraven znanja, strategije razvoja in občutka za uspešno vodenje ter družbene odgovornosti že vrsto let zagotavljate visoko- kakovostne storitve, pospešujete gospodarski razvoj in zagotavljate socialno varnost številnim družinam. Tudi v prihodnje vam želim uspešno vodenje podjetja,« je na sprejemu povedal župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar in družbi podelil malo statuo Mestne občine Ptuj. Prevzel jo je Martin Turk, ki je med drugim povedal: »Vsa ta leta smo se trudili upravičiti svoj obstoj in svojo dejavnost. Še naprej želimo graditi svojo zgodbo in biti prepoznavni v tem okolju. Trudili smo se, da smo izkoristili čim več tržnih priložnosti in da smo ponudili veliko več kot le cestno vzdrževanje, kar je naša temeljna dejavnost.« Od leve: župan Miran Senčar, Ferdo Veingerl, Martin Turk in Dušan Sagadin Ferdo Veingerl je dodal: »Jaz in vsi, ki smo tukaj, smo doživeli to 25-letno obdobje. Sam sem sicer začel že leta 1982. Leta 1988 so stekle aktivnosti za samostojnost in leto kasneje smo začeli. Sodelavci so tega leta dobili knjižice z žigom CPP. Tedaj smo se prvič izkazali v Halozah, nato pa širili svojo dejavnost na mejo s Hrvaško ...« Dušan Sagadin je o dejavnosti družbe povedal naslednje: »Podjetje se je izločilo iz Cestnega podjetja Maribor. V teh 25 letih smo s svojo dejavnostjo prešli na del območja, ki ga je prej pokrivalo CP Maribor. Zato imamo vzpostavljenih tudi več baz: v Ormožu, na Ptuju, v Slovenski Bistrici in v Hočah. Smo tik pred podpisom koncesijskih pogodb za sedem let za državne ceste, kar je za nas zelo veliko. Vzdržujemo tudi državne ceste na desnem bregu Drave skozi naslednje kraje: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Makole, Oplotnica, Slovenska Bistrica, Poljčane, Pesek ... Podpisane imamo koncesijske pogodbe za vzdrževanje cest z občinami na območju Upravne enote Ptuj, razen v dveh občinah.« Tradicionalni novoletni sprejem pri županu Predstavnike javnih zavodov, družbeno-politične javnosti in gospodarstvenike je 17. decembra na tradicionalnem novoletnem sprejemu na ptujskem gradu sprejel župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar. V svojem nagovoru je strnil dogajanje v državi in predvsem v lokalni skupnosti v preteklem letu, še posebej pa se je osredotočil na vizijo razvoja Mestne občine Ptuj v prihodnjih letih. Dogodek so z glasbenim programom oplemenitili člani kultur-no-umetniškega društva MusiCology. Patricija Kovačec V uvodu je M. Senčar strnil dogajanje v preteklem letu: »Leto volitev je zmeraj posebno leto, saj se ob starih pojavljajo novi ljudje, tudi nove ideje, povezovanja in razhajanja, mnoge obljube. Za nami je turbulentno leto, zaznamovano s predčasnimi držav- Foto: Langerholc nozborskimi in nato še z lokalnimi volitvami. Oboje so v naš prostor vnesle spremembe. Vsaka sprememba sicer sprva prinaša strah, saj stopamo iz znanega v neznano, vendar je ta povsem odveč. Spremembe so nujne za napredek in razvoj družbe, tudi lokalne V kulturnem programu so nastopili člani KUD MusiCology. skupnosti, saj prinašajo nove poglede, nove rešitve, mnogokrat pa končajo dolgo obdobje apatično- sti, ko se zdi, da drugače pač ne more biti.« Tako kot drugod so se tudi v Me- 4 IZ MESTNE HIŠE 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Sprejem se je zaključil s prijetnim druženjem in pogovorom o načrtih. stni občini Ptuj v volilnem letu začeli številni projekti, ki jih je treba v naslednjem letu dokončati, zato v letu, ki prihaja, niso predvideni začetki novih velikih investicij. Po županovih besedah bo leto, ki je pred nami, finančno precej zahtevno. »Vletu 2015 moramo zaključiti projekt Zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja - zadnji odsek na Grajeni, zaključujemo 2. fazo obnove dominikanskega samostana in nadaljujemo gradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Prav tako bomo v naslednjem letu zaključili energetsko sanacijo dveh osnovnih šol - Olge Meglič in Breg.« Uvodnemu delu je sledila vizija razvoja MO Ptuj v prihodnjih letih. Kot je poudaril župan, občino letos čaka veliko dela na različnih Tradicionalno druženje starejših v občanov CS Center Amadeja Kokot Čas, ki ga namenimo za druženje, je dragoceno darilo, ki ga hkrati podarimo sebi in drugim, saj se družimo zato, da bolje spoznavamo sebe in druge ter - kot pravi Tone Pavček v svoji pesmi Zvezde - da »človek ne dozori do svojega obraza brez smeha in čen-čarij ...«. Tako že tradicionalno poteka srečanje občanov Četrtne skupnosti Center, starejših nad 70 let. Letos so se družili 6. januarja v Domu upokojencev Ptuj. Prijetno druženje ob kosilu je začela z nagovorom predsednica sveta ČS Branka Bezeljak, nato pa sva članici Teatra III DPD Svoboda Ptuj Mojca Prigl in Amadeja Kokot povedali nekaj Pavčkovih in Ko-vičevih pesmi. Prijetno druženje se je nadaljevalo tudi drugi dan, 7. januarja, v Študijski knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer je v uvodu direktor knjižnice Matjaž Neudauer predstavil knjižnico in povabil udeležence, naj jo večkrat obiščejo, zatem so se občani srečali s pisateljem Tonetom Partljičem. Pogovor z njim je vodila Branka Bezeljak. Ob številnih in zabavnih anekdotah iz svojega življenja je Tone Partljič predstavil svoj novi roman Sebastjan in most, ki govori o intimni življenjski zgodbi graditelja mostu, o dogodkih, ki so zaznamovali prvo polovico 20. stoletja, in o jubileju najbolj znanega mostu v Mariboru. Pravi, da se na tem mostu rad pogosto ustavi in opazuje ljudi, ki hitijo, navadno z obrazi, obrnjenimi v tla. Vsak v sebi nosi svoje lastne romane, novele in drame in ravno te zgodbe nas naredijo enkratne in celostne, vendar meni, da se tega premalo zavedamo in to premalo spoštujemo. Občane, starejše nad 90 let, ki se niso mogli udeležiti srečanja, so obiskali na njihovih domovih in v Domu upokojencev. področjih. Kot je povedal, je od nastopa mandata nemudoma začel aktivnosti na področju oživljanja starega mestnega jedra, ki ga namerava Mestna občina Ptuj v prihodnje aktivno upravljati. V sklopu oživitve starega mestnega jedra je predvidena tudi reorganizacija področja turizma, združenega pod eno streho skupaj s prireditvami in festivali v mestu. V preteklih dveh mesecih so se že začele aktivnosti za čimprejšnji zagon gospodarstva. Župan je v tem času že obiskal več ptujskih podjetij in jim ponudil aktivno pomoč MO Ptuj. Prav tako so v teku aktivnosti za čimprejšnji sprejem Občinskega prostorskega načrta, ki neopravičeno zamuja nekaj let in po njegovih besedah duši že tako šibko podjetniško iniciativo. MO Ptuj aktivno išče prostore za odprtje mestne galerije, ki jo mesto nujno potrebuje. Nedavno se je začel projekt Panorama - arheološki in mestni park, v okviru katerega bodo naj -prej izvedene geo-fizikalne raziskave za celotno območje Panorame, temu pa bo sledilo postopno odpiranje najzanimivejših območij. Vse zato, da bomo lahko del najdb čim prej razstavili 'in situ' ter Ptujčane in obiskovalce povabili, da začnejo redno zahajati na Panoramo. Želja MO Ptuj je, da bi Panorama postala zanimiva kul-turno-turistična destinacija. Če pa bo letošnja zima prinesla sneg, pa se bodo lahko po njenih pobočjih spustili tudi najmlajši smučarji. Velik zalogaj bo predstavljala konsolidacija dejavnosti v Javnih službah in Komunalnem podjetju Ptuj. Podeliti bo treba tudi koncesije gospodarskih javnih dejavnosti. Nujno pa bo treba pristopiti k aktivnemu reševanju vprašanja Cero Gajke, odpravljanju smradu na čistilni napravi ter reševanju drugih ekoloških problemov. Cilj oziroma vizija MO Ptuj v naslednjih letih je zagotoviti enakomeren razvoj po vseh mestnih četrtih ter zagotoviti kakovost bivanja vsem populacijam. Kot je še omenil, bo občina posebno skrb namenila tudi starejšim, ki izkazujejo željo po dnevnem centru aktivnosti, Domu upokojencev Ptuj pa bo aktivno pomagala, da čim prej začne gradnjo varovanih stanovanj. MO Ptuj se skupaj z nekaterimi drugimi deležniki aktivno pripravlja na začetek črpanja sredstev iz nove finančne perspektive 20142020, ki bo sicer v večjem delu podpirala razvoj gospodarstva, pa vendar bodo na nekaterih področjih dobile svojo priložnost tudi lokalne skupnosti. Skupaj z ZRS Bistra Ptuj in javnimi podjetji so v pripravi lastni projekti pa tudi projekti, s katerimi bi lahko nastopili s partnerji iz širše regije. Ob koncu se je župan zahvalil vsem, ki jim je v preteklem letu, ki je bilo, po njegovih besedah, vse prej kot enostavno, uspelo zbrati moči, energijo, motivacijo ter dati pomemben prispevek k uspehu svojih organizacij, zadovoljstvu njihovih sodelavcev in še predvsem za tisto, kar so storili dobrega za občanke in občane MO Ptuj, ter jim zaželel vse lepo v novem letu. ■ 5 30. JANUAR / PROSINEC 2015 IZ MESTNE HIŠE / OBVESTILA Zakaj slika ljubiteljska slikarka Marjana Tkalčec V galeriji Magistrat je bila od 18. decembra do konca januarja na ogled razstava slikarke Marjane Tkalčec Poteza za potezo - čisti užitek. Razstavo je slovesno odprla mag. Vlasta Stojak, direktorica Občinske uprave Mestne občine Ptuj, v glasbenem programu so se predstavile ljudske pevke Kulturnega društva Jezero iz Budine, ki so zapele ljudske pesmi Meglica, Ne hodi čez Dravco in Pod mojim okencem. Milena Turk Marjana Tkalčec je začela slikati kot samouk in se leta 2003 včlanila v društvo Optimisti, kjer je pod vodstvom profesorja Franca Simoniča spoznavala osnovna pravila pri slikanju. Leta 2005 se je včlanila v Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj pri Delavsko-pro-svetnem društvu Svoboda Ptuj in od tedaj se redno udeležuje izobraževalnih delavnic profesorjev Jožeta Foltina in Franca Simoniča ter likovne pedagoginje Rozine Šebetič. Končala je tudi tečaj likovne grafike in plitvega ter globokega tiska v Likovni šoli Art Didakta v Mariboru, ki jo Foto: Denis Hrga vodi akademska slikarka Jasmina Granduč, in v Likovni šoli Rudolfa Špancla. Za svoje relativno kratko umetniško ustvarjanje je dobila že lepo število priznanj. Leta 2010 je bil njen akvarel Tihožitje s kakiji uvrščen na Bienale slik malega formata v galeriji Ljutomer. Leta 2011 je bila s svojim delom Zimsko veselje uvrščena na državno razstavo v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije v okviru Zlate palete - realizem. Leta 2012 je bil njen akvarel Jesen na ptujskem dvorišču izbran za Mežano-ve dneve v organizaciji ZKD Ptuj. OBVESTILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj Zainteresirano javnost obveščamo, da od 26. 1. 2015 do 27. 2. 2015 poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj. Istočasno je razgrnjeno tudi okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, izdelano za dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj. Razgrnjeno gradivo je dostopno v sprejemni pisarni Mestne hiše (Ptuj, Mestni trg 1), elektronsko pa je dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO), do katerega se lahko dostopa preko spletnega naslova http://www.ptuj.si. 3. 2. 2015 bo ob 17. uri javna obravnava razgrnjenega gradiva, ki bo potekala v veliki dvorani Narodnega doma, Jadranska ulica 13, Ptuj. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu. Pripombe in predlogi se pošljejo na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predlogi na mestu javne razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi je bilo objavljeno v časopisu Štajerski tednik z dne 16. 1. 2015 in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si). Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Marjana Tkalčec je začela slikati kot samouk in se leta 2003 včlanila v društvo Optimisti, kjer je pod vodstvom profesorja Franca Simoniča spoznavala osnovna pravila pri slikanju. Na fotografiji Franc Simonič, Marjana Tkalčec in mag. Vlasta Stojak. Leta 2013 je bila na regijsko razstavo JSKD uvrščena z dvema svojima deloma: sliko Pred lovom in ready-made delom Donacija. Slednja je bila izbrana tudi za državno razstavo v organizaciji JSKD. Leta 2014 pa je s svojima deloma Na terenu - avtoportret in Zapuščena domačija sodelovala na državni razstavi Zveze likovnih društev Slovenije v okviru projekta Zlata paleta - realizem. Slika Na terenu je bila lani uvrščena tudi na regijsko razstavo v organizaciji JSKD. Nekaj misli in občutij slikarke ob njeni razstavi: »Zakaj slikam? Preprosto, ker je svet okoli mene tako zelo, zelo lep! Ker me vabi s svojo prečudovito igro barv in lepoto oblik, žvrgolenjem ptic, šumenjem potočka ter šelestenjem listja v vetru. In bolj ko iz dneva v dan ta prekrasni svet okrog mene izginja in postaja neprijazen, tuj in včasih celo nevaren, bolj čutim potrebo, da po svojih najboljših možnostih poskušam ohraniti vsaj bledi spomin na njegovo lepoto, toplino, prijaznost in ljubezen. Zakaj slikam? Ker vsaka začeta slika napolni moje srce z neko grenko-sladko bolečino! Sladko tako zelo, da me vodi skoraj v ekstazo in zaradi česar potrebujem vedno več in več slikanja. Bridko pa tako zelo, da mojo dušo in duha boleče polni s pelinom spoznanja omejenosti mojega likovnega znanja in mojih tehnik upodabljanja te neizmerne lepote sveta okoli mene. In če rečem, da se ob vsakokratnem nastajanju nove slike naravnost utapljam v tej grenko-sladki bolečini, so to čustva, ki me zaradi svoje intenzivnosti dobesedno du-šijo in spravljajo v jok in zaradi katerih preštevilne noči ne spim. Vsaka na novo porajajoča se slika je zame osebno čudež! Čudež, kakor je bila za prezeblo deklico z vžigalicami v temnih, ledenih in hitečih ulicah Amsterdama, čudež vsaka na novo prižgana vžigalica! Pred mojimi notranjimi očmi se vedno znova odpirajo nove in nove podobe, ki včasih prihajajo celo iz let moje mladosti ali sveta sanj, želja in hotenj, a so vedno polne lepote, ljubezni, topline, zaupanja, vere in hrepenenja ... in ki me odnašajo daleč, daleč ... proč od vsakdana. Vsaka novona-stajajoča slika napolni moje srce z novim - močnejšim žarom, ki žge in boli. Pa čeprav pogosto napolni moje oči s solzami, vendarle prežene iz njega še zadnje ostanke teme, bolečine, žalosti, strahu in ... osamljenosti. Slikanje mi nudi vse hkrati: iskrenost pričakovanja majhnega otroka, nestrpen drget prve ljubezni, silo strasti zrele ženske, ponos matere in babice ter zadovoljstvo dovršenosti in pozabe!« 6 IZ MESTNE HIŠE / OBVESTILA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Minilo je 24 let, odkar so bili razglašeni izidi plebiscita Tradicionalno je tudi lani, konec decembra, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije. Slavnostni govornik je bil najstarejši mestni svetnik Milan Krajnik. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, operna pevka Milena Morača Souček in dramski igralec Jurij Souček. Staša Cafuta Trček Pihalni orkester Ptuj je znova navdušil publiko, ki se vsako leto veseli državnih proslav prav zaradi njih, saj je njihov repertoar zmeraj drugačen in zahteven. Letos so z operno pevko odigrali kar pet opernih arij, dramskega igralca Jurija Součka pa so spremljali ob pripovedovanju pravljice Božiček na obisku. Gledalci in poslušalci so z bučnim aplavzom spodbudili, da so glasbeniki ponovno zaigrali. »S soprogom se redno udeležujeva proslav, še posebej pa sva navdušena nad našim ptujskim pihalnim Foto: Langerholc orkestrom, ki nas vsakič navduši. Letošnji koncert z operno pevko je res lepo darilo nam Ptujčanom,« ob koncu komentira Mara Šenica iz Spuhlje. Milan Krajnik je kot glavni govorec v govoru povzel našo mlajšo zgodovino vse od plebiscita. Med drugim je povzel, da je dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in je dela prost dan. Ta dan obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal Obvestilo občanom Cetrtne skupnosti Panorama Milan Klemenc, predsednik Sveta Četrtne skupnosti Panorama Spoštovani Ptujčanke in Ptujča-ni Četrtne skupnosti Panorama, seznanjamo vas, da vas bomo skušali o aktivnostih in delovanju četrtne skupnosti redno obveščati tudi v mesečniku Ptujčan. Svoje pobude, predloge in pripombe, ki se nanašajo na četrtno skupnost, nam lahko posredujete tudi v elektronski obliki na naslov: ptuj.panorama@gmail.com. Če menite, da bi se želeli o težavah, ki vas pestijo, raje pogovoriti, vas prosimo, da o tem seznanite strokovnega sodelavca na Mestni občini Ptuj, na tel. št. 02 748 29 81, in se dogovorite za termin. V Svetu Četrtne skupnosti Panorama so: Milan Klemenc (predsednik sveta), Mojca Bohinc (podpredsednica sveta) in člani mag. Sonja Bohinc, Rozalija Oj-steršek, dr. Borut Kostanjevec in Klemen Rutar. Četrtna skupnost opravlja naslednje naloge: upravlja premoženje, ki ji je dano v uporabo s posebnim odlokom, skrbi za pospeševanje kulture in drugih društvenih dejavnosti ter opravlja druge naloge, ki se nanje prenesejo z odlokom. Svet sodeluje pri zadevah lokalnega pomena, ki bistveno vplivajo na življenje krajanov, in daje mnenja, zlasti v zadevah lokalnega pomena, ugotavlja potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena in izdeluje programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena. Svet skrbi za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so četrti dodeljena iz proračuna mestne občine, in finančnih sredstev, ki jih zberejo občani. Četrtna skupnost Panorama Vičava 46 2250 Ptuj telefon: 02 748 29 81 faks: 02 748 29 98 26. december je državni praznik v Sloveniji, saj praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Milan Krajnik. Slovesnost so obogatili Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, operna pevka Milena Morača Souček in dramski igralec Jurij Souček. 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 % udeleženih volivcev na vprašanje Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država? okoli 95 % odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 % vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z in enotnosti, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini. »V devetdesetih letih smo bili Slovenci razočarani nad lastno državo Jugoslavijo. Sledila je odcepitev. Danes smo Slovenci ponovno razočarani nad lastno državo,« je slavnostni govorec med drugim ob koncu govora pomenljivo komentiral. Vsem prebivalcem Slovenije, Ptuja je ob prazniku iskreno čestital. Humanitarno društvo Soroptimist klub Ptuj razpisuje Nagradno štipendijo za leto 2015 Soroptimist kluba Ptuj za mlade, nadpovprečno uspešne (nadarjene) dijake in študente ptujske občine. Nagradna štipendija v višini 1000 evrov je namenjena spodbujanju študija in kakovosti dela mladih, predvsem pri razvijanju kulturnih in ustvarjalnih odnosov v slovenskem in mednarodnem prostoru. Soroptimist klub Ptuj bo podprl dijake in študente pri njihovem študiju v Sloveniji ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini. Informacije, razpisna dokumentacija in obrazec za prijavo so na voljo pri Tanji Tučič (telefonska številka 051 455 010), Agencija RE/MAX, Miklošičeva 4, Ptuj. Rok za oddajo prošnje je 20. februar 2015. O odločitvi kluba bodo kandidati obveščeni do 1. marca 2015. Prošnje s prilogami lahko oddate pri Tanji Tučič ali pošljite na naslov: SOROPTIMIST KLUB PTUJ, komisija za podelitev nagradne štipendije, Jadranska ulica 13, p. p., 2250 Ptuj. 7 30. JANUAR / PROSINEC 2015 IZ MESTNE HIŠE / OBVESTILA Zbiranje hrane za brezdomne pse in muce A dela Ferme in Nataša Zupanič iz Mestne občine Ptuj sta v decembru, mesecu dobrodelnosti, na pomoč priskočili tistim, na katere velikokrat pozabimo, sami pa si ne znajo in ne morejo pomagati. Zbirali sta hrano in odeje za brezdomne pse in muce, donacijo pa predali Društvu proti mučenju živali Ptuj in društvu Animal Angels. Besedilo in foto: Mateja Tomašič »Za zbiranje hrane, odejic in drugih potrebščin sva se odločili, ker sva obe veliki ljubiteljici živali in ker sva prepričani, da so ljubitelji živali tudi med najinimi sodelavci in da lahko s skupno akcijo zbereva veliko več za pomoči potrebne kosmatinčke kot vsaka zase. Obenem pa sva še opozorili sodelavce na pomembno vlogo dveh društev, ki sva ju izbrali kot posrednika pri pomoči zapuščenim, poškodovanim in trpinčenim živalim ter tistim, prizadetim v naravnih nesrečah. Zbiranje je potekalo dobrih 14 dni v prostorih občinske uprave Mestne občine Ptuj. Z najino namero in željo sva seznanili mag. Janeza Merca (tedaj v d. direktorja občinske uprave), ki se je strinjal z uporabo prostora v občinski upravi in obveščanjem sodelavcev po elektronski pošti za namen zbiranja. Sodelavci so akcijo dobro sprejeli in prijazno polnili najine škatle. Zbrali sva veliko pasje in mačje hrane (suhe in konzervirane), odej in drugih potrebščin,« sta z izvedbo akcije zadovoljni njeni pobudnici Adela Ferme in Nataša Zupanič. Zahvaljujoč pridnim donatorjem in dobrodelnim akcijam, dobijo v obeh društvih skozi leto kar nekaj hrane. Žal pa je vse drugače pri veterinarskih storitvah, sploh v teh časih, ko je denarja vedno manj. To so zaznali tudi v ptujskem podjetju Čis-team in društvoma darovali denarno donacijo. Hrano in pripomočke za muce sta predali ptujskemu društvu proti mučenju živali, ki je bilo ustanovljeno leta 2002 in je zelo aktivno na območju UE Ptuj, ter se tako pridružili vsakoletni akciji ŠKD Canis »Brezplačna pojedina za kosma-tinčke«. Predsednica društva Kristina Pšajd je ob tem ponovno opozorila, da na našem območju skozi vse leto najdejo veliko za- puščenih mačk. Hrano in pripomočke za pse je prevzelo Društvo za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikom Animal Angels. To je neprofitna in prostovoljna organizacija, ki se od drugih slovenskih društev za zaščito živali razlikuje v tem, da pomaga tudi živalim, azilom, društvom in posameznikom tudi izven naših meja. »Najbolj pomembno se nam zdi, da v Sloveniji pomagamo zavetiščem in socialno ogroženim posameznikom, ki imajo doma žival, vendar zanjo ne morejo skrbeti. Donacij, kot smo jo prejeli na MO Ptuj v obliki hrane, in donacijo podjetja Čis-team, d. o. o., v obliki denarja se zmeraj zelo razveselimo, saj to za nas pomeni, da bomo lahko nahranili enega kosmatinca več, rešili eno žival več in pozdravili eno kepico dlake več. Denarne donacije omogočajo sterilizacije, kastracije in začasne namestitve, članarine pa nam omogočajo nakup zdravil,« je ob predaji povedala Špela Kozel, članica upravnega odbora društva Animal Angels. »Ne glede na dejstvo, da Mestna občina Ptuj zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe skrbi za zapuščene živali (v sodelovanju z azilom v Mariboru), je slednje velikokrat zaradi svojih omejenih kapacitet nezmožno sprejeti vse živali, potrebne pomoči. Glede na splošne razmere v družbi na žalost število pomoči potrebnih živali še narašča, finančnih sredstev pa je na voljo vse manj. Tudi zaradi navedenega sta obe društvi nepogrešljivi. Za pomoč v obliki, kot jo obe društvi nesebičnosti izvajata, je potrebnega ogromno poguma, moči, vztrajnosti in odrekanja, za kar sva jima neizmerno hvaležni. Najmanj, kar lahko storimo, je, da s skromnimi prispevki vsaj delno olajšamo njuno delo. Zato bova Z leve: pobudnici akcije Adela Ferme in Nataša Zupanič, Špela Kozel iz društva Animal Angels, Kristina Pšajd iz DPMŽ Ptuj, Blaž Krajnc iz ŠKD Canis Ptuj ter Sonja Mlakar in Boštjan Predikaka iz podjetja Čis-team, d. o. o. z največjim veseljem in zadovoljstvom pomagali tudi v prihodnje. Hkrati se vsem sodelavcem in drugim, ki so po svojih močeh pomagali pri zbiranju, iskreno zahvaljujeva,« sta ob predaji donaci-je dejali Adela in Nataša. Obema društvoma pa lahko posamezniki pomagajo tudi tako, da se vanju včlanijo in plačajo članarino. Zbiranje hrane in pripomočkov za pse in muce za območja Balkana Društvi Animal Angels in Pomagajmo preživeti zavrženim živalim zbirata tudi hrano za živali na območjih Balkana. Tam so zapuščene živali že tako prepuščene same sebi in peščici prostovoljcev, preteklo leto, ko so posamezna območja na Balkanu prizadele še poplave, pa se je skrb zanje žal še zmanjšala. Zbiralno mesto je v veterinarski ambulanti Vojka Milen-koviča na Kettejevi ulici na Ptuju. »Pri nas se zraven hrane za pse in muce zbira tudi pribor za nego živali (krtače, povodci, ovratnice, vrvice, posteljice, kletke, blazine, rjuhe in odeje, skodelice in posode za hrano, šamponi, vitaminski preparati, torej vse, kar se da nabaviti v trgovinah za male živali). Z akcijo smo zelo zadovoljni, saj ljudje še zmeraj prinašajo stvari, akcija pa bo potekala, vse dokler bosta volja in moč pomagati in stvari transportirati na prizadeta območja,« je pojasnil Vojko Mi-lenkovič. Tam zbrano hrano in pripomočke je na območja Balkana že večkrat peljala Janja Pilinger iz društva Pomagamo preživeti zavrženim živalim. »Hrano zbiramo z objavami na socialnem omrežju Face-book, spletnih straneh, dogovori s posameznimi trgovinami, podjetniki in veterinarskimi postajami. Na območja Balkana hrano vozimo vsaj enkrat mesečno, odvisno od tega, kdaj najdemo kakšen prevoz. Kadar pa imamo v Sloveniji posvojitelje za pse ali muce, se odpravimo ponje in obenem odpeljemo tudi hrano. V bližnje hrvaške kraje se odpravimo večkrat, saj prošenj za pomoč ne zmanjka. Težje je prepeljati hrano v Bosno in Srbijo, saj nam tamkajšnji cariniki pogosto povzročajo težave. Stanje po samih poplavah se ni izboljšalo, saj na državni ravni ni interesa, da bi ljudi ozaveščali o kastracijah in sterilizacijah psov in muc. V BiH so celo sprejeli zakon, da naj ulične pse evtanazirajo, kar pa ljubitelji živali preprečujejo s protesti in apeli. Žal se pojavljajo lovci, ki ponoči streljajo nemočne pse in muce, saj se jih želijo rešiti na najbolj preprost način,« je Pilingerjeva opisala tamkajšnje razmere in hkrati spodbudila k posvojitvi teh psov in muc. 8 MESTNI SVET / STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO p 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Spremembe cen, imenovanja v svete zavodov in poročilo Javnih služb Staša Cafuta Trček Po uvodnem pozdravu na tretji redni seji v januarju je župan predlagal umik nekaterih točk z dnevnega reda, saj le-te niso bile dovolj usklajene za obravnavo. Tako so predloge Soglasja k spremembi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje in čiščenje komunalne in odpadne vode v MO Ptuj, Sklepa o višini subvencioniranja storitev gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje in čiščenje komunalne in odpadne vode v MO Ptuj in Sklepa o sprejemu Poročila o poslovanju družbe Javne službe Ptuj, d. o. o., za obdobje januar-september 2014 umaknili z dnevnega reda. Slednja točka je med svetniki dvignila veliko prahu, saj so nekateri vseeno želeli obravnavo poročila, župan in Odbor za gospodarstvo pa sta ocenila, da poročilo ni ustrezno podano. Svetniki so sprejeli naslednje predloge sklepov: dvema članicama MS sta prenehala mandata zaradi nezdružljivosti funkcij -mag. Vlasti Stojak in Patrici-ji Kovačec, ki sta se zaposlili v Občinski upravi MO Ptuj. Predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles mestnega sveta, članov svetov ožjih delov občine ter članov drugih organov MO Ptuj so vsi soglasno sprejeli, prav tako predlog sklepa o podelitvi priznanja MO Ptuj na področju kulturne dejavnosti - velike oljenke. Predsednica Komisije za odlikovanja in priznanja Nuška Gajšek je pojasnila, da se bo velika oljenka v prihodnje po- deljevala izključno kot nagrada za življenjsko delo, razen v izjemnih primerih. Letošnji prejemnik velike oljenke je Andrej Božič. Soglasno so svetniki sprejeli tudi tri predloge sprememb: sklepa o višini subvencioniranja cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak v MO Ptuj, sklepa o višini subvencioniranja cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - odvajanje odplak v MO Ptuj in sklepa o višini subvencioniranja cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo - oskrba s pitno vodo v MO Ptuj. Svetniki so soglasno sprejeli tudi sklep o soglasju k sistemizaciji delovnih mest v javnem vzgojno-iz-obraževalnem zavodu Vrtec Ptuj. Spremembe so usklajene z novim Pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in sprememb vrst oddelkov zaradi starosti otrok. Obravnave predloga sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Ptuj, ki je bil soglasno sprejeta, se je udeležila tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki je svetnikom odgovarjala na zastavljena vprašanja v zvezi s porabo, možnimi prihranki in stroški v vrtcu. Pod točko Volitve in imenovanja so svetniki sprejeli predlog imenovanja dveh svetnikov, Nataše Vuk in Branka Kumra, kot predstavnikov Mestnega sveta ustanoviteljice v Nadzorni svet Javne službe, d. o. o. Soglasno so sprejeli predlog sklepa o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet zavoda Centra interesnih dejavnosti Ptuj, predstavniki so: Klemen Rutar, Tina Alič, Jure Hanc in Matic Ber. Soglasno so sprejeli sklep o prenehanju dolžnosti člana Milana Krajnika in imenovali novega člana Darka Rojsa v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prav tako so soglasno sprejeli imenovanje Julije Tepeš kot predstavnico MO Ptuj v Svet Centra za socialno delo Ptuj. Svetniška skupina stranke SMC je podala pobudo za izgradnjo klančine za kolesarje v podhodu pri železniški postaji na Ptuju. Janez Rožmarin je v imenu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlagal, da bi se dotacija MO Ptuj za delovanje sveta povečala za en evro po občanu. Mirana Meška je zanimalo, kdaj bodo javno dostopni zvočni zapisi sej mestnega sveta. gg Od velikih želja do realnega stanja z optimizmom v 2015 Svetniška skupina Nova Slovenija v Mestnem svetu je ponovno podpisala pogodbo z MO Ptuj za najem pisarne v Trstenjakovi ulici 9 (nad mestno lekarno) za potrebe sestankov Mestnega odbora stranke in prav tako za večkratna srečanja regijskega odbora NSi Ptuj - Ormož. Ta je prav v teh dneh po statutu stranke moral po kongresu izvoliti novo vodstvo. Predsednica je postala Barbara Omers iz OO Zavrč, podpredsednik Dejan Rožmarin, MO Ptuj, in tajnik Marjan Mušič iz OO Ormož. Članom stranke in njihovim simpatizerjem tudi sporočamo, da bomo imeli letno konferenco spet v začetku leta, še pred pustom. Nanjo boste prijazno vabljeni prav vsi člani in simpatizerji stranke, v želji po skupnem sodelovanju za dobro lokalne skupnosti. »V NSi smo zadovoljni, da je ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki zahteva izenačitev financiranja državnih in zasebnih osnovnih šol. Prav je, da se šolski programi financirajo ne glede na to, ali jih izvaja zasebna ali javna šola. Vsi državljani, zlasti starši, pa morajo imeti možnost kakovostne izbire,« pravi predsednica Ljudmila Novak. Ne smemo pa pozabiti, da prostore za delovanje zasebnih šol zagotovi ustanovitelj šole in ne država oziroma lokalna skupnost. Žalosti pa nas, da je Ministrstvo za kmetijstvo znižalo višino sofinanciranja zavarovalnih premij na 20 % za zavarovanje v kmetijstvu proti toči, pozebi, poplavam in viharjem. Ob vse pogostejših naravnih nesrečah zaradi klimatskih sprememb je zavarovanje proizvodnje nujno potrebno, saj vemo, da so škode v kmetijstvu vedno večje. Ob pojavih naravnih nesreč pa je država zelo mačehovska, zato je sprejeta uredba zgrešena poteza vladne politike. V naslednjih dneh se bomo ob kulturnem prazniku spomnili kulturnih ustvarjalcev tudi na Ptuju. Iskrene čestitke prejemnikom priznanj, občankam in občanom pa veliko kulturnih užitkov. Mestni odbor NSi - krščanski demokrati Ptuj ----Dobrodošlica v svetniški skupini V mestnem odboru pozdravljamo spremembo v sestavi naše skupine mestnih svetnikov. Patricija Kovačec, izvoljena svetnica, bo odslej opravljala svetovanje in odnose z javnostmi v kabinetu župana. Menimo, da to delo ni združljivo z zakonodajno funkcijo, zato smo se odločili za menjavo. Tako jo bo v svetniški skupini nadomestila Tanja Meško Tonejc, predsednica Sveta Četrtne skupnosti Ljudski vrt. Pridružila se bo skupini z največ mandati v mestnem svetu, in sicer mag. Martinu Mlakarju, vodji svetniške skupine Liste Mirana Senčarja in predsedniku Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Gorazdu Orešku, podpredsedniku Komisije za odlikovanja in priznanja, dr. Darji Koter, predsednici Odbora za družbene dejavnosti, Juliji Tepeš, Darku Rojsu, predsedniku Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, Nataši Vuk, podpredsednici Odbora za gospodarstvo, in Klemnu Rutarju. Mestni odbor Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj p 30. JANUAR / PROSINEC 2015 STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 12 let od smrti Jožeta Pučnika 11. januarja je minilo 12 let od smrti dr. Jožeta Pučnika, enega najpomembnejših Slovencev. Dr. Pučnik je bil ustanovni član Demosa in takratne Slovenske demokratske stranke (SDSS). Zavzemal se je za pravičnejšo družbo. Največji sodobni slovenski politik je imel odločilno vlogo v prizadevanjih za osamosvojitev Slovenije in njen vstop v demokracijo. Bil je politik in svobodnjak, ki je videl dlje od drugih. V enem od svojih intervjujev tik pred osamosvojitvijo pravi: »Ljudem ne bomo lagali, da bomo čez leto dni živeli bolje. Iz gospodarske krize ne bomo prišli brez zategovanja pasu. Socialne programe lahko financiramo le, če zmanjšamo javno porabo. Sicer nam bo čez leto dni verjetno šlo še slabše kot danes.« To njegovo napoved bi lahko na neki način prenesli kot »prerokbo« za današnje dogajanje v državi, a se nekateri ključni akterji v vrhu slovenske vlade tudi tokrat iz nje ne bodo nič naučili. Mestni odbor SDS Ptuj SDS USTjf itffEi Lista župana dr. Štefana Čelana itLftN* Mestni svet Mestne občine Ptuj je na svoji seji, ki je bila 15. decembra 2014, sprejel sklep o začetku javne razprave glede predloga proračuna MO Ptuj za leto 2015. Predlog proračuna z vsemi dokumenti lahko najdete na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). V času uradnih ur MO Ptuj je gradivo o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2015 zainteresiranim dostopno tudi na sedežu Mestne občine Ptuj. Občani lahko pripombe in predloge k predlogu proračuna v času javne razprave dajejo pisno, in sicer tako, da jih vpisujejo v zvezek pripomb in predlogov ali pa jih v času javne razprave pošljejo po pošti. Svetniki, predstavniki Liste župana dr. Štefana Čelana, se bomo pri sprejemanju proračuna zavzemali za doseganje postavljenih ciljev na področju zagotavljanja delovnih mest, na področju aktivne politike zaposlovanja ter nadaljnjem razvoju izobraževalnega sistema na Ptuju. Dejstvo je, da je vlada RS z rebalansom proračuna za letošnje leto zagotovila dodatnih osem milijonov evrov za programe javnih del. Naša prizadevanja bodo tako usmerjena v zagotavljanje večjega deleža občinskega proračuna za namen javnih del. Zavedamo se namreč, da so javna dela kot posebna oblika zaposlitev in del aktivne politike za spodbujanje zaposlovanja in kreiranja novih delovnih mest za mnoge rešilna bilka za preživetje. V preteklih letih je bil na področju visokošolskega izobraževanja, ki pomeni vertikalo že vzpostavljenemu višješolskemu in srednjemu strokovnemu izobraževanju, narejen ogromen razvojni korak. Ne samo, da nam je končno uspelo pridobiti akreditiran visokošolski strokovni program, smo tudi edini v Sloveniji, ki smo bili dovolj drzni, da smo si upali pripeljati program, ki je v vseh evropskih analizah in statistikah zajet med poklici prihodnosti. Bionika kot interdisciplinarna veda namreč povezuje tehniko in naravoslovje, ki sta bistveni področji, na katerih bodo temeljili poklici v prihodnosti. Zavedamo se velikega pomena izobraževanja za razvoj, napredek in blagostanje, ki pa ni omejeno samo na ekonomsko dimenzijo, in zato si bomo prizadevali, da bodo tudi v naslednjih letih v okviru proračuna zagotovljena zadostna finančna sredstva za nadaljnji razvoj visokega šolstva na Ptuju. Ekipa z članom - Lista župana dr. Štefana Čelana P^S Socialni demokrati na 10. kongresu ■■■ v Celju dobili novo vodstvo Predsedovanje stranki tako tudi uradno prevzema mag. Dejan Židan. Podpredsednika sta postala evropska poslanka mag. Tanja Fajon in obrambni minister Janko Veber. Mesto glavnega tajnika so delegati z veliko večino zaupali Ptujčanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Dejanu Levaniču, članica predsedstva pa je postala tudi Nuška Gajšek, sicer svetnica MO Ptuj. Novemu vodstvu želimo uspešno delo. Socialni demokrati, občinska organizacija Ptuj Spoštovani Ptujčanke in Ptujčani! Navdušeno smo stopili v novo leto, ki je že zavrtelo svoje kolesje, in zdi se, da dnevi minevajo še hitreje kot kadar koli. Letos smo v SLS z navdušenjem podprli spremembo direktive, ki zdaj omogoča državam članicam EU prepoved gojenja gensko spremenjenih organizmov brez tveganja, da bi jih multinacionalke tožile na mednarodnih sodiščih. Razmišljali smo o stihijskih ukrepih vlade RS, ki v času, ko bi že morala imeti izdelan proračun za leto 2015, ihtavo išče rezerve za financiranje in milijone evrov pobira šolstvu. Ti ukrepi so po našem mnenju nesprejemljivi. Bliža se 8. februar, slovenski kulturni praznik. Vedno smo ga veseli, ker je dela prost dan, morda pa pozabljamo njegov pomen. Beseda kultura izvira iz latinščine in pomeni skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja na različnih področjih od umetnosti do tehnologije. Kultura smo torej vsi: sem jaz, ste vi, je del nas, je ogledalo nas samih - naj bo to kultura spoštovanja, obzirnosti, prijaznosti, solidarnosti, pravičnosti, potrpežljivosti in pripravljenosti poslušati drugega. Tako ne bo več potrebe po transparentih Jaz sem Charlie. Prav tako je februar za nas Ptujčane najbolj pisan in razgiban mesec, čas, v katerem poteka kurentovanje - največji slovenski etnološki festival. Bodimo ponosni na to, bodimo del te čudovite zgodbe in si nadenimo pustno norčavost - s to ni nič narobe in je veliko prijetnejša od mask, ki so prirastle na obraz. Želimo vam čudovit mesec! Mestni odbor SLS Ptuj Člani Mestne organizacije DeSUS Ptuj smo se 8. januarja zbrali na novoletnem srečanju članov, na katerem smo še enkrat pregledali aktivnosti v lanskem letu, ki so ga obeležile državne in lokalne volitve, pristop novih članov in na večkratnih srečanjih povezovanje članov ter tudi prijetno druženje. Opredelili smo tudi najpomembnejše naloge za letos, to so podpora ukrepom za rast občinskega gospodarstva in zaposlenih, materialna podpora prostovoljnemu delu in javnim delom, ureditev centra dnevnih dejavnosti starejših, zavzemali pa se bomo tudi za izgradnjo varnostnih stanovanj in stanovanj za upokojence ter druge projekte, ki kakor koli izboljšujejo socialni položaj naših občanov. Tudi letos želimo ohraniti in razvijati sodelovanje z vsemi člani in simpatizerji stranke. Mestna organizacija DeSUS Ptuj LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Božena Bratuž, prejemnica plakete MO Ptuj Za izjemen prispevek in uspehe pri izvajanju vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti predšolskih otrok ter prispevek k prepoznavnosti Vrtca Ptuj je priznanje, plaketo Mestne občine Ptuj, ob zadnjem občinskem prazniku prejela tudi Božena Bratuž. V Vrtcu Ptuj je zaposlena že 44 let, od tega naloge ravnateljice opravlja kar 33 let. Bronja Habjanič Foto: Langerholc Na Ptuju ste kot dolgoletna ravnateljica Vrtca Ptuj naredili res ogromno za razvoj predšolske vzgoje. Na tem področju ste orali ledino, tako na Ptuju kot v Sloveniji. Želeli ste, da bi sleherni predšolski otrok bil deležen organizirane predšolske vzgoje. Kako se spominjate tistih časov? »Velikokrat pomislim, kako se nam zdi danes samo po sebi umevno, da se lahko ponašamo s kakovostno predšolsko vzgojo, ki nas umešča tudi v svetovnem merilu v sam vrh. Za to je bilo potrebno zelo veliko potrpežljivega in z argumenti podprtega dogovarjanja, da smo postopoma, v skladu z možnostmi, z majhnimi koraki razvijali in nadgrajevali programe in standard za najodločilnejše obdobje v življenju vsakega posameznika. Imela sem to priložnost, da sem vsa svoja prepričanja, izkušnje in želje za najmlajše lahko predstavljala in zagovarjala na nivoju države in na ta način najhitreje prenašala v naše okolje. Prav z delom našega vrtca smo vseskozi dokazovali neizmerne možnosti predšolskega obdobja. V času, ko sem sama začela delati v Vrtcu Ptuj, je bilo v samem mestu malo vrtcev, v okolici pa skoraj nič. Razlike med otroki, ki so obiskovali vrtec, in tistimi, ki so se ob vstopu v osnovno šolo prvič srečali s svojimi vrstniki ali celo prvič odšli od doma, pa izredno velike. Za vsaj majhno izenačitev predznanja in prve socialne izkušnje smo v celotni takratni občini Ptuj uvedli 600-urno celoletno pripravo na osnovno šolo. Vrtec Ptuj je deloval kar na 75 lokacijah v Halozah in Slovenskih goricah in na ta način omogočil vsem predšolskim otrokom prve in nenadomestljive programe izobraževanja in prve izkušnje socializacije. V tistih časih tega ni bilo preprosto realizirati, saj smo zares orali ledino. Uspelo nam je tudi s posluhom našega okolja in tistih, ki so nas financirali. Prav za uresničitev te vizije in opravljeno delo, da se dotaknemo slehernega predšolskega otroka, sem prejela najvišjo državno nagrado na področju šolstva.« Zakaj je za predšolskega otroka pomembno, da obiskuje vrtec? Kaj s tem pridobi? »Ker je to obdobje neizmernih možnosti, ki jih ob ustreznih spodbudah lahko otrok nenadomestljivo izkoristi le v tem obdobju. To pomeni, da otroku poleg njegove družine, ki je nenadomestljiva, lahko vrtec s strokovno usposobljenim kadrom dopolnjuje spodbude, družba vrstnikov pa omogoči prve socialne interakcije. Že dalj časa se vsi strokovnjaki in zaposleni zavedamo izjemnega pomena predšolskega obdobja in dragocenih emocionalnih in socialnih izkušenj, ki jih lahko otrok najučinkoviteje pridobi in razvije v družbi svojih vrstnikov.« Ali na področju predšolske dejavnosti obstajajo še kakšne »temne lise«, ki bi jih bilo treba odpraviti, morda še kaj izboljšati, spremeniti in vrtec še bolj približati tako otrokom kot njihovim staršem? »Vsekakor je treba še veliko postoriti in dodati v obstoječem standardu. V vsakem varčevalnem obdobju ali času, ko ni dovolj sredstev, se v vrtcih, kljub temu da vsi z lahkoto izrekamo, da so otroci naše največje bogastvo, varčuje tako, da se zvišuje število otrok v oddelku, da se krčijo sredstva za ustrezno didaktiko in opremo, Priznanje, plaketo Mestne občine Ptuj, je Božena Bratuž ob zadnjem občinskem prazniku prejela za izjemen prispevek in uspehe pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti predšolskih otrok ter prispevek k prepoznavnosti Vrtca Ptuj v slovenskem prostoru, avgusta 2014. vzdrževanje obstoječih kapacitet in še bi lahko naštevala. Temna lisa so vsi poslabšani pogoji dela, ki so se spremenili od pred leti sprejete zakonodaje in začrtane vizije v Beli knjigi za vzgojo in izobraževanje. Osebno si želim, da bi vsak predšolski otrok bil deležen vsaj ene organizirane vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti, in to zastonj. Predšolska vzgoja in izobraževanje predstavljata v celotni vertikali vzgoje in izobraževanja prvo stopnico ali bolje rečeno najpomembnejši temelj v izobraževanju posameznika, zato bi bila povsem upravičeno lahko zastonj.« V Vrtcu Ptuj ste zaposleni že 44 let, od tega kar 33 let opravljate naloge ravnateljice. Kaj vam še predstavlja izziv v prihodnje? »Ponosna sem na Vrtec Ptuj, ker je dober vrtec. V njem delajo izjemni ljudje, ki iz naših najmlajših izvabijo najlepše in najboljše. Ljudje, ki poskrbijo, da so vrtci urejeni, ljudje, ki pripravljajo najboljšo hrano za razvijajoče otroke, skratka sleherni zaposleni prispeva k temu, da z mirno vestjo rečem, da vodim izjemen kolektiv, s katerim nam velikokrat uspe premagati še tako težke naloge. Izziv mi predstavlja sleherna naloga, ki se je lotimo, in pot do cilja, ki si ga zastavimo. Po marsičem smo edini v družbi vrtcev Slovenije in tudi to mi predstavlja izziv, da iščemo in orjemo nove poti tudi za druge vrtce. Vse bogate in izjemne izkušnje prenašam v delo Skupnosti vrtcev Slovenije, ki jo vodim že osmo leto. Želim si, da bi vsi slovenski vrtci delali dobro, v naklonjenih okoljih z ustvarjalnimi kadri ter vedoželjnimi in zadovoljnimi otroki. Tudi to sprejemam kot izziv, ki pa mu lahko sledim le s pristnimi izkušnjami, ki mi jih nudi prav naš vrtec.« Kaj vam pomeni plaketa MO Ptuj? »Pomeni, da je nekdo opazil tvoje delo in trud, in če ga zaznavajo sodelavci in zunanji sodelavci, potem je pomen takega priznanja še žlahtnejši. Je nagrada za premnoge napore, za vero v svoje delo, za zaupanje svojim sodelavcem in za ljubezen do svojega okolja. Nekako verjamem, da smo ljudje v tem prelepem mestu Ptuj posebni, da živimo v tisočletju ustvarjeni zgodovini in da si še posebej najmlajši prebivalci tega mesta zaslužijo najboljše in ga s svojo neponovljivo ustvarjalnostjo na poseben način zaznamujejo, za kar si v Vrtcu Ptuj z delom tudi prizadevamo.« 11 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Jaz sem darovalec - izjava, ki je Lii dvakrat rešila življenje Lia, 17-letno dekle, je prava borka. Vse od rojstva se skupaj s svojo družino bori in uči živeti s cistično fibro-zo. Že dvakrat so ji presadili pljuča. Njena mama Tea Gajšek je zapise o številnih dogodkih, ki so zaznamovali njihova življenja, zbrala v knjigi z naslovom Jaz sem darovalec. Preko svoje zgodbe z njo tudi sporoča, kako pomembno je darovanje organov. Mateja Tomašič »Naše življenje je dar, in že to, da smo dobili možnost živeti, je čudež. Kakršna koli usoda nam je namenjena, jo moramo sprejeti in živeti z njo. Življenje s cistično fibrozo pa je resnično težko in te izčrpa do zadnje kapljice moči. Res je težko, kljub temu da smo se zaradi takšnih trenutkov veliko naučili in postali močnejši. Cistična fibroza je fizično naporna bolezen, psihično te uničuje in utruja, tudi finančno veliko vzame. Nikoli nam ni nihče povedal, kako se s takšnimi stvarmi soočiti in kako si jih olajšati. Marsičesa tudi ni mogoče povedati, saj je pri tej bolezni še veliko zadev nejasnih. Starši bolnih otrok se tako učimo skupaj z zdravniki, saj smo na koncu mi tisti, ki živimo z njimi. Mi smo tisti, ki jih najbolje poznamo, a jih še vedno tudi spoznavamo. Tako pač prenehaš misliti nase in se boriš, postaneš vojak in želiš v tej vojni zmagati,« je v uvodu knjige Jaz sem darovalec, ki nam razkriva resnično zgodbo družine Gajšek iz Orešja na Ptuju, zapisala njena avtorica Tea Gajšek. Knjiga je kronološka izpoved osebne, pretresljive in edinstvene izkušnje družine. »Tea nam skozi pogled izjemno predane matere enostavno, neposredno in iskreno opiše predvsem globoke osebne in finančne stiske, težavnost soočanja z življenjskimi vsakdanjostmi, birokratskimi ovirami, strah, soočenje s transplantacijo pljuč, razpetosti staršev med tremi otroki, večkratno trepetanje za življenje hčerke ter njihove strategije preživetja,« je knjigi na pot zapisala prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Slovenija - Transplant. Zgodba se začne z Lijinim rojstvom. Samo nekaj mesecev kasneje so zdravniki postavili diagnozo, da ima cistično fibrozo. Foto: Črtomir Goznik Zaradi te bolezni so ji morali že dvakrat presaditi pljuča. Avtorica je v knjigi opisala, kako je vse to doživljala kot mama. Od prvega trenutka naprej so se borili za življenje in bilo je toliko vprašanj, strahu, jeze in žalosti. »Ko so se stvari najbolj dogajale, sem začela pisati, najprej zato, da sem dogodke in svoje občutke izlila na papir, da bodo moji otroci lahko to nekoč prebrali. Potem sem to omenjala prijateljici Alenki Slavi-nec, ki me je nagovorila, da pišem naprej. Knjigo sem pisala šest mesecev in zdaj je tukaj,« je povedala avtorica, ki se je tokrat prvič lotila takšnega projekta. Knjiga je opremljena s 25 fotografijami Alenke Slavinec. Opus je naslovila H2O, saj voda predstavlja življenje. »V opusu je tudi zgodba ptujske tradicije pusta, saj sva s Teo ponosni Ptujčanki. Tako sem poglavju Diagnoza dodala fotografijo hudiča v snegu - soočenje z resnico in boleznijo. Knjigo zaključiva s fotografijo koranta, ki simbolično prinaša pomlad, novo upanje in življenje ... Vmes so fotografije poplave, mavrice, oblakov, rose in rib, ki zajemajo sapo. Kot Lia, ko ni več mogla dihati na svoja pljuča. Želim si, da bo vizu-alizacija pri bralcu pripomogla k daljšemu pomnjenju vsebine in sporočila ter dala prostor za intimni razmislek med poglavji o prebrani vsebini,« je opus fotografij opisala Alenka Slavinec. Bodimo pogumni -postanimo darovalci »Ker vem, kako je težko vse to doživljati, sem želela pomagati vsem staršem in tudi pacientom. Dobim veliko vprašanj staršev, ki jih čakajo podobne stvari. Predvsem pa skozi zgodbo Jaz sem darovalec ljudem želim sporočiti, Fotografinja Alenka Slavinec in avtorica knjige Jaz sem darovalec Tea Gajšek. kako pomembno je darovanje organov. Tega se žal zavemo šele, ko nas to doleti,« meni Tea Gajšek. Z nakupom ali branjem knjige je storjen prvi korak k razmisleku. »Odločitev o tem spregovoriti, ker vidiš, da lahko pomagaš tudi z nasvetom oziroma s svojo resnico in potjo, je odgovorna, plemenita in pogumna. Tea, kapo dol in rokave gor za dosego enoletnega cilja akcije 1000 knjig in 1000 podpisov izjave Jaz sem darovalec. S tem bomo morda rešili življenje,« je pobuda Slavinčeve, ki je produ-centka projekta Jaz sem darovalec oziroma 1000 knjig 1000 podpisov. Knjiga je izšla v tisoč izvodih pri samozaložbi društva Tara, kjer je možno kupiti knjigo v uradnih urah na Krempljevi 1 - v Furstovi hiši. Zahvaljujeta se predsednici društva Tara Suzani Petek za vso formalno in prijateljsko podporo pri izdaji knjige. »Medtem ko lahko večina izmed nas živi vsakodnevno življenje na udoben način, se morajo drugi zanj vsak dan boriti. Lia in njena družina so med njimi, saj se borijo z realnostjo cistične fibroze. Ta boj potrebuje vztrajnost in popolno predanost. Toda včasih doseže točko, kjer boj postane popolnoma odvisen od pomoči drugih. Transplantacija obolelih pljuč lahko nudi novo, kakovostno življenja, vendar se to lahko zgodi le, če obstaja volja drugih podariti organ. Lijina zgodba nas vse spomni, kako pomembno je podpirati do-nacije organov in tako omogočiti drugemu življenju, da ostane real- nost,« je v knjigi zapisal zdravnik Walter Klepetko, MD. Prim. Danica Avsec, dr. med., pa dodaja, da knjiga podaja tudi sporočilo, da zdravljenje s presaditvijo ne bi bilo mogoče brez prostovoljnih darovalcev: »Prav tako sta v knjigi nakazani kompleksnost in smiselnost zdravljenja s presaditvijo in prav ta vidik je lahko spodbuda za intimni premislek glede osebnega stališča do darovanja organov po smrti.« Dr. Valentin Sojar pa poudarja, da je presaditev organa najmočnejša vez med neizogibno smrtjo in življenjem: »Zaradi neskončnega človekovega zaupanja v možnosti je danes smrt lahko razlog za novo življenje. Darovanje po smrti lahko imenujemo tudi dokončna podaritev samega sebe za drugega. In prav o tem govori Lijina zgodba. Zgodba, ki je pred nami, je življenje. Življenje, ki ga doživljajo številni ljudje v Sloveniji in tudi po vsem svetu.« »V teh 17 letih je bilo toliko doživetih dogodkov, ki so zaznamovali naše življenje. Iz njih smo se veliko naučili. Med njimi je bilo veliko negativnih in žalostnih, ki so nas še bolj povezali med seboj. V začetku bolezen otroka, smrt drugega otroka, vse operacije in še bi lahko naštevala. Vse je bilo lažje prestajati ob pomoči številnih ljudi. Vsaka malenkost je bila dobrodošla. Vsem skupaj se še enkrat iz srca zahvaljujem. In ker je za zdaj vse to za nami, je naša pot od tukaj naprej samo ena - živeti,« zaključuje Tea Gajšek. 12 GOSPODARSTVO 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Z mobilno rešitvijo v trgovski verigi Sears v ZDA Ptujčanom, ki so med Ptujem in Bostonom razvili vrhunsko poslovno mobilno rešitev Databox, je konec lanskega leta uspel prodor v eno izmed največjih trgovskih verig v ZDA. »Z mobilno aplikacijo nam je uspelo prepričati ameriško trgovsko verigo Sears z 270.000 zaposlenimi. Omenjena aplikacija vodstvenim kadrom omogoča spremljanje poslovanja prek pametnih telefonov,« pove v imenu startup podjetja Databox Davorin Gabrovec, ki s svojim timom in mladimi podjetniki trenutno intenzivno dela pri vzpostavitvi podjetniškega inkubatorja na Ptuju. Pogovarjala se je: Staša Cafuta Trček Gre za največjo implementacijo njihovih rešitev do zdaj in podjetje Sears je dokaz, da lahko tudi manjša podjetja z inovativnimi rešitvami pripomorejo k izboljšanju poslovnih procesov, tudi v tako velikih sistemih, kot sta Staples ali Sears. Naj spomnimo, da so Ptujčani v prvi polovici lanskega leta svojo rešitev uspešno implementirali tudi v podjetju Staples, ki velja za drugega največjega spletnega trgovca v ZDA. Prikazovanje ključnih informacij na pametnih telefonih Na vprašanje, kaj je prednost omenjene aplikacije, sogovornik odgovori, da so vodstvenim kadrom trgovskega podjetja omogočili nenehen dostop do vseh ključnih informacij o poslovanju njihovih oddelkov, trgovin in podjetja prek pametnih telefonov. »Gre za velik dosežek, ne samo v tehnološkem smislu, glede na veliko količino podatkov, ampak tudi v razumevanju tako imenovane poslovne inteligence prikazovanja ključnih informacij na mobil-nikih,« razloži D. Gabrovec. Po številnih, vnaprej pripravljenih vtičnikih za podatkovne baze in spletne storitve pa je zdaj mogoče Databox povezati tudi s številnimi Big Data podatkovnimi skladišči. Novo različico Databoxa uporabljajo tudi druga manjša podjetja, kot so Lonely Planet, Ubisoft, Bri-ghtcove, in je na voljo tako za iOS kot za Android platformo. Sprejeti v enega najboljših podjetniških inkubatorjev na svetu - Techstars D. Gabrovec v najinem pogovo- ru še pove, da je bil Databox pred časom sprejet v enega najboljših podjetniških inkubatorjev na svetu, Techstars, v katerega sprejmejo le najboljših deset izmed več kot tisoč prijavljenih startup podjetij vsako leto. Za svojo rešitev je Databox v tujini prejel številne nagrade, med najodmevnejšimi je Best Big Data Startup Award, ter I-COM in Big Data Venture Challenge na konferencah v ZDA. Če smo do sedaj na Ptuju vlagali v ceste in infrastrukturo, potem je sedaj skrajni čas za vlaganje v ljudi »Glede na to, da zadnjih nekaj let živim v Bostonu, v enem izmed podjetniško najuspešnejših mest na svetu, toliko bolj opažam, kako pomembno je močno podporno okolje, tako s strani mesta, župana, podjetij in vseh drugih institucij,« deli svoja videnja sogovornik in v nadaljevanju pove, da je zadnje čase v porastu velik trend odpiranja "co-working" oziroma podjetniških inkubatorjev. »Če smo do sedaj na Ptuju vlagali v ceste in infrastrukturo, potem je sedaj skrajni čas, da začnemo vlagati v ljudi,« opozarja in upa, da bo s prihodom novega župana, ki je tudi sam zelo uspešen podjetnik, veliko več posluha v tej smeri. Prepričan je, da imamo na Ptuju in v okolici ogromno potenciala in kakovostnih kadrov, ki jih moramo obdržati oziroma jih pripeljati nazaj na Ptuj ter jim omogočiti ustrezno delovno okolje. Povezali so nekaj zelo perspektivnih mladih podjetij in zadnjih nekaj mesecev intenzivneje delajo pri vzpostavitvi podjetniškega inkubatorja, saj se zavedajo, da imajo veliko izkušenj, ki jih je treba deliti z mladimi podjetniki na Ptuju. Vsak mlad podjetnik potrebuje zraven osnovne infrastrukture tudi mentorje, nekoga, ki mu bo pomagal skozi prve ovire, omogočil lažji dostop do virov financiranja in odpiral nova poznanstva do izkušenih podjetnikov, partnerjev ali kupcev. »Omogočiti želimo tudi lažji dostop do znanja in poznanstev preko sorodnih organizacij, tudi v najelitnejših podjetniških centrih v tujini, kot sta na primer podjetniški inkubator Techstars ali Startup. Prav tako je še kako pomembno vzpostaviti povezavo zraven domačih tudi z najboljšimi tujimi univerzami, kot so MIT (Massachusetts Institute of Technology),_Harvard in Cambridge ter tako zraven IT-panoge nuditi podporo tudi drugim panogam.« To je le nekaj izhodišč, da lahko pridejo naši podjetniki na enak nivo, kot ga imajo ti v tujini. »Boljši ko bodo pogoji, večje možnosti za uspeh in rast podjetja, to pa posledično pomeni odpiranje novih delovnih mest, boljši standard in seveda vračanje nazaj v lokalno okolje. Gre sicer za dolgoročno naložbo, a brez nje ne gre,« zaključi Davorin Gabrovec. Projekt Poreteks Maja Glaser Bedenik, Gregor Uhan V Sloveniji je prebivalec leta 2013 v povprečju proizvedel 352 kilogramov komunalnih odpadkov. Po podatkih komunalnih podjetij se odvrže 12-15 kilogramov tekstilnih odpadkov na prebivalca, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Ob zbranih količinah slednjih je 45 % vseh tekstilnih odpadkov, ki jih je mogoče z manjšimi popravili ali re-designom ponovno uporabiti. Zato bo projekt Poreteks v naslednjih mesecih ponujal praktične rešitve pri varovanju okolja skozi ponovno uporabo rabljenega tekstila in njegovo recikliranje. Z namenom, da bi iz rabljenega tekstila izdelali privlačna oblačila, bi s tem vplivali na spremembo splošne družbene zavesti. Da bi zadostili težnjam po okolju prijazni gradnji, se bo skozi projektne čezmejne aktivnosti izdelovala serija alternativnega izolacijskega materiala iz recikliranega tekstila. Trajnost in rezultat projekta se bosta izkazala kot: trajnostni življenjski slog, povečano zanimanje za okolje, dvig pomena uporabe odpadkov in ne nazadnje nova lokalna delovna mesta. Ker se kot podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., zavedamo odgovornosti ravnanja z odpadki in kot pridruženi partner v projektu Po-reteks želimo ozaveščati lokalno prebivalstvo, da so nekatera oblačila še vedno lahko uporabna in ne nazadnje prispevajo k spodbujanju delovnih mest, smo v okviru projekta na osmih lokacijah na Ptuju postavili zabojnike za oblačila, kjer lahko prebivalci oddajo svoja nerabljena oblačila in obutev ter različen tekstil. Zabojniki so označeni z nalepko, ki predstavlja projekt Poreteks. Zabojniki so na naslednjih lokacijah: Zbirni center Cero Gajke, Dornavska cesta 26, JZ Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva cesta 19a (ekološki otok), OŠ Ljudski vrt, Župančičeva 10 (parkirišče), Srednješolski center, Volkmerjeva cesta 19 (parkirišče), Šolski center Ptuj, Vičava 1 (vhodno parkirišče), parkirišče pod gradom, Rai-čeva ulica 7, parkirišče ob Dravi, Dravska ulica 11, Q-center, Puho-va ulica 21 (parkirišče). 13 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Odgovorno ravnanje z biološkimi odpadki Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno okolje nastajata dve vrsti bioloških odpadkov: biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad. Gregor Uhan Med biološko razgradljivi kuhinjski odpad spadajo: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Med zeleni vrtni odpad spadajo: vejevje, pokošena trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje in lesni pepel. Vsi našteti odpadki se razgrajujejo po naravni poti s kompostiranjem in prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje na domačem kompostu. Za uspešno izkoriščanje je zato zelo pomembno ločeno zbiranje odpadkov. Kakršno koli mešanje bioloških odpadkov z drugimi odpadki je prepovedano! Prav tako je prepovedano kuhinjske odpadke rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v kanalizacijske sisteme, greznice, ne-pretočne greznice ali neposredno v vode! Cilj ločenega zbiranja bioloških odpadkov Cilj je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, in da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja izpusta toplogrednih Foto: svetovni splet plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč. Kaj je kompost Kompost je naravno organsko gnojilo, ki ga dobimo iz ločenega zbiranja teh odpadkov in se s tem zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. Če gospodinjstvo nima možnosti kompostiranja bioloških odpadkov, jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodinjskih javnih služb. Pri tem mora povzročitelj biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih, ločenih od drugih odpadkov. Kako uspešno kompostirati Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov, med katere sodijo: — pravilna izbira kompostnika, ki naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo iz vseh strani prezračen; — pravilna lokacija, ki mora biti polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen; — pravilen postopek, kjer najprej dodamo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode, Obvestilo občanom S 1. januarjem 2015 sta bili Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., podeljeni koncesiji za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V skladu z navedenim bo račune za te dejavnosti začelo izdajati Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Občinska uprava Mestne občine Ptuj Za uspešno lastno kompostiranje je pomembnih več dejavnikov in nato zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da suhi material (veje in zeleni obrez) in vlažni material (travo, k. odpadke) med seboj mešamo. Te odpadke je nato treba takoj prekriti z listjem, zemljo ali travo, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo nezaželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V tem procesu se proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar je potrebna tudi vlaga v zraku. Po pol leta vsebino preložimo ter s tem prezračimo in pospešimo razkroj. Če ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi! Kot izvajalec zbiranja Javne službe Ptuj, d. o. o., zagotavljamo za vsa gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo sami kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, prevzemanje teh vrst odpadkov ter odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih partnerjev. V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada vas prosimo, da nam to sporočite na naslov: Zbirni center CERO Gajke, Dornavska 26, 2250 Ptuj, telefon: 02 620 73 30, e-pošta: info@js-ptuj.si. Ko nas boste o svojih željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov in terminski načrt odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletnih mesecih tedensko, v zimskem času pa 14-dnevno. Način puščanja odpadkov je podoben kot pri mešanih komunalnih odpadkih. Zabojnik je treba postaviti na prevzemno mesto na dan odvoza do 6. ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo in nato tran-sportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja. Kot izvajalec zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vam zagotavljamo tudi letno čiščenje zabojnikov, medtem ko morajo v vseh drugih primerih za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov. 14 LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Izleti in prireditve Turističnega društva Ptuj Jožica Težak Fotoarhiv društva Turistično društvo Ptuj se je lani v oktobru kot že deset let poprej ponovno udeležilo tradicionalnega praznika jeseni v avstrijski Lipni-ci. Vedno s seboj popelje vsaj dve folklorni, etnografski ali glasbeni skupini z ožjega ali širšega ptujskega območja, ki nastopijo na tej prireditvi in tako predstavijo svojo ustvarjalnost, Ptuj in Slovenijo. Tokrat je s seboj povabilo folklorno skupino Rožmarin iz Dolene in folklorno skupino Bolnišnice Ptuj, ki je bila izredno vesela povabila za nastop v tujini. Predstavnika TD Ptuj Stojan Stijakovič in Maks Ferk pa sta bila na sprejemu pri županu Lipnice Helmutu Leitenbergerju in sta ga ob tej priložnosti povabila na naše ku-rentovanje. Božična razstava Društvo je decembra v Minorit-skem samostanu na Ptuju ponovno organiziralo Božično razstavo, tokrat že osmo po vrsti, na njej pa so svoje izdelke prikazala razna društva in Biotehnična šola s Ptuja. »Hvala za prikaz srčne ustvarjalnosti naših rojakov iz SV Slovenije. Naj se ohranjajo bogata rokodelska znanja in duhovna sproščenost slovenskih pokrajin. Razstave, ki jih organizira TD Ptuj, nudijo zadovoljstvo obiskovalcem iz tujine in Slovenije,« so ob ogledu razstave zapisale obiskovalke iz Trebnjega. Z organizacijo božičnih in velikonočnih razstav TD Ptuj prispeva k boljši turistični ponudbi Ptuja. Ptujska pravljica Prav tako je decembra TD Ptuj kot vsako leto pomagalo pri izvedbi decembrskih prireditev v okviru Ptujske pravljice. Turistično društvo Ptuj na strokovni ekskurziji v Posavju Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj Člani TD Ptuj in prijatelji našega društva smo 29. novembra odpotovali na strokovno ekskurzijo v Posavje. Pot nas je vodila mimo Podčetrtka na Bizeljsko, kjer smo imeli prvi postanek. Sledila je vožnja do Brežic in nato v smeri Krškega, kjer smo si najprej ogledali Vinsko klet Leskovec pri Krškem. Klet upravlja Kmetijska zadruga Krško in spada v konzorcij pridelovalcev znane vinske blagovne znamke Cviček. Sledil je ogled muzejske zbirke v starem delu mesta Krško, ki je posvečena Janezu Vajkardu Val-vazorju. Spoznali smo tudi kulturno dediščino Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, znanih slovenskih ustvarjalcev, ki izvirata iz Posavja. Foto: www.visitkrsko.com/ Za telesno okrepitev smo obiskali Turistično kmetijo Mirt na Vin-skoturistični cesti na Sremiču, kjer smo okusili in spoznali dobrote domačega ognjišča. V popoldanskem času smo obiskali grad Rajhenburg ob reki Savi v kraju Brestanica. Na gradu smo se srečali s predsednico Turističnega društva Brestanica Vesno Butkovič, ki nam je pripravila kratek sprejem in predstavitev TD Brestanica. Društvo je pred kratkim praznovalo 50. obletnico ustanovitve. Sledil je ogled gradu Rajhenburg, ki ima bogato zgodovino. Ogledali smo si zbirko slovenskih izgnancev, ki so bili izgnani v 2. svetovni vojni preko zbirališča na rajhenburškem gradu. Grad Rajhenburg je poznan tudi po trapistih - redovni skupnosti, ki je tukaj delovala pred 2. svetovno vojno. Žal so bili med vojno izgnani in tudi po 2. svetovni vojni jim nova oblast ni dovolila nadaljevanja svojega dela. Stalna razstava o trapistih prikazuje delo in življenje te redovne skupnosti na gradu Rajhenburg. Polni bogatih vtisov smo se iz Brestanice vračali preko Senovega, Podsrede nazaj na Ptuj. 15 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA Ptujsko jezero - včeraj, danes, jutri Naše mesto leži ob največjem slovenskem umetnem jezeru, ki se razteza na vodni površini 346 ha. Brodarsko društvo Ranca Ptuj je 12. januarja v hotelu Mitra izvedlo prvo javno tribuno o Ptujskem jezeru. V imenu organizatorjev je predsednik društva Emil Mesarič številnim obiskovalcem predstavil zgodovino društva, njegove aktivnosti in želje za naprej. Mateja Tomašič Predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič je predstavil zgodovino društva, njegove aktivnosti in želje za naprej. »Namen tega srečanja je, da ključne institucije spodbudimo k sodelovanju pri nadaljnjem razvoju Ptujskega jezera, saj se nam v nasprotnem primeru lahko zgodi, da ostanemo na točki, kjer smo zdaj. Pomembno je, da razvoj nadaljujemo in Ptujsko jezero postavimo na točko, ki si jo Ptuj tudi zasluži. Pomembno je spodbuditi vse akterje, ki so poklicani, da lahko peljejo ta turistični segment, da ugotovijo, da so jezero in prostor okrog njega, prav tako reka Drava eni izmed temeljev za razvoj turizma v samem mestu in širše regije,« je v uvodu dejal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. Javne tribune se je udeležil tudi tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej, saj je Ptujsko jezero energetski objekt in imajo DEM koncesijo za energetsko uporabo reke Drave. Emil Mesarič mu je ob 40-letnici delovanja BD Ran-ca Ptuj izročil bronasto plaketo v zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje. Ob tem je A. Tumpej povedal: »VDravskih elektrarnah podpiramo projekte na jezeru in tudi v prihodnje se zavedamo, da bi se morali vsi takšni objekti uporabljati večnamensko. Ker prostora ni neskončno veliko, je tega, ki je na razpolago, treba čim bolje izkoristiti.« Ptujsko jezero je dolgo 7,3 km, na najširšem predelu meri 1,2 km, globoko pa je do 12 metrov (v povprečju tri metre). Je edino plovno jezero v Sloveniji za vsa vozila na motorni pogon, plovna pot pa je dolga 9 km. Začetek organizirane plovbe po reki Dravi sega v čas po 2. svetovni vojni z izgradnjo pomola, leta 1978 je bilo zgrajeno akumulacijsko jezero z zajezitvijo reke in služi kot akumulacija za hidrocentra- Fotoarhiv BD Ranca lo Formin. Leta 1973 je BD Ranca Ptuj s pomočjo IS občine začelo graditi prostor z dvigalom za spuščanje plovil v Dravo na njenem desnem bregu. V letih 1978-1982 so bili zgrajeni spustna rampa in improvizirani pomoli ter postavljeni klubski prostori s čolnarno v Budini. Rezultati društva so plod prostovoljnega dela članov društva, teh je trenutno 64, in pomoči sponzorjev (DEM, Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Zavod za šport Ptuj, podjetje Radial Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj). Za Mestno občino Ptuj in občino Markovci je za plovbo po jezeru kot skrbnik odgovorno podjetje Javne službe Ptuj (na osnovi zakona PCV in odloka opravlja redne preglede in skrbi za varnost plovbe na plovbnem območju). Pristojni so za prepovedi plovbe na celotnem ali delnem plovbnem območju. Izvajalec skrbništva je BD Ranca Ptuj, ki je bilo izbrano na osnovi ponudb: plovila in usposobljenost. Upravljavec je Zavod za šport Ptuj (storitve upravljanja - pobiranje taks, vzdrževanje plovbnega območja, vzdrževanja pristanišča Ranca, vzdrževanje vstopno-izstopnih mest (Terme in Zabovci), vzdrževanje plovb-nih označb, upravljanje veslaške proge ter dežurstvo ob prireditvah na plovbnem območju). Izvajalec upravljanja je podjetje Radial Ptuj, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Leta 2014 so v jezero, v plovnem času od maja do oktobra, spustili 430 plovil. V okviru projekta Vitalizacija Ptujskega jezera so s pomočjo sredstev EU in Ministrstva za šolstvo in šport za potrebe plovbe in športa označili plovne poti, zgradili vstopno-izstopni mesti v Termah in Zabovcih, ve- slaško progo in pristanišče Ranca. BD Ranca Ptuj veliko časa posveča delu z mladimi v obliki šole jadranja in veslanja ter vzgoji vrhunskih športnikov. Organizirajo tudi tekmovanja na državni in mednarodni ravni v jadralni, veslaški in moto navtični sekciji. Izvajajo tudi tečaje za vaditelja čolna - tako za morje kot tudi za celinske vode. Ptujsko jezero pa vse bolj privlači tudi sprehajalce, tekače in kolesarje, ki se lahko podajo po 13 km dolgi urejeni poti okrog jezera. Na Ptuj v toplejših mesecih prihajajo ljubitelji odbojke na mivki, kjer so že nekajkrat izvedli tudi mednarodni turnir BeachMa-ster. Ptuj vsako leto gosti državno prvenstvo v jadranju in veslanju na mirnih vodah, površina jezera pa je primerna za deskanje na vodi, vožnjo z vodnimi skuterji in motornimi čolni, leta 2011 pa je začel delovati tudi prvi slovenski wakeboard park. Vse poletje na Ranci potekajo glasbeno-zabavne in kulturne prireditve, ki pritegnejo obiskovalce iz vse Slovenije in tudi iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Med te prireditve sodijo ob že prej omenjenih kresovanje in 1. maj, rancarija in vejkatlon. Ptujsko jezero ima velik turistični potencial in ponuja možnosti na področjih športa, rekreacije, zabave in naravovarstvenih aktivnosti. Pomen Ptujskega jezera je večplasten in v BD Ranca si želijo s pomočjo države, lokalne skupnosti in evropskih sredstev letos sanirati dovozno cesto na pristani- IN IZOBRAZEVANJE šče in poplavni pomol ter ponovno zgraditi manjši pomol pri gostilni Ribič. V prihodnjem letu pa si želijo, da bi dokončali pristanišče na Ranci. Pomen Ptujskega jezera za Ptuj in širšo regijo Jezero sodi v območje Nature 2000. To je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Na varstvenih območjih želijo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Na jezeru se po 108. členu Zakona o ohranjanju narave izvaja poseben monitoring vpliva plovbe na življenje ptic. Jezero nudi zatočišče številnim vrstam ptic, ki večinoma gnezdijo na dveh otočkih. Med njimi so tudi redke in zaščitene vrste, kot so kormoran, navadna čigra in rečni galeb, ki jih pridejo opazovat ljubitelji ptic iz vse Evrope. Zasebni raziskovalec ornitolo-gije in ekologije Milan Vogrin je na javni tribuni pojasnil, da je jezero mednarodno in nacionalno pomembno prezimovališče vodnih vrst ptic, kot so mali ponirek, veliki kormoran, mlakarica, čopasta črnica, sivka, zvonec in veliki žagar. Hkrati je jezero pomembno območje v času selitve črne čigre, malega galeba in rečnega galeba (blizu 500 parov). Spomladi in jeseni se 10 tisoč in več osebkov seli čez Ptujsko jezero, ki je pomembno tudi kot gnezdišče. Na- 16 OKOLJE IN PROSTOR 30. JANUAR / PROSINEC 2015 cionalno pomembno je gnezdišče za rečnega galeba, črnoglavega galeba ter navadno čigro (zadnja leta gnezdi blizu 60 parov navadne čigre, ki je redka in ogrožena vrsta v srednji Evropi) in čopasto črnico (tukaj je zanjo eno izmed petih najpomembnejših gnezdišč v Sloveniji). Ptujsko jezero jeseni in pozimi nudi prenočišče tudi nekaterim zelo redkim vrstam, ki prihajajo iz Sibirije in arktičnih predelov Evrope. Območje med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi je opredeljeno kot posebno ohranitveno območje za ohranitev in doseganje ugodnega stanja 38 vrst ptic v evropskem merilu, 12 drugih vrst (kačji pastirji, metulji, ribe) in 7 habitatnih tipov (življenjskih prostorov), ki so v Evropi redke in smo dolžni, da za njih skrbimo. SVETLE TOČKE Izmenjevalnica knjig in zabojniki za rabljen tekstil Besedilo in foto: Staša Cafuta V letošnji prvi svetli točki smo izbrali dve zelo praktični točki. Prva, izmenjevalnica knjig, ki je že nekaj časa na Vrazovem trgu, pred Muzikafejem, se je zelo do- bro prijela, saj so se ljudje navadili na samopostrežno točko, na kateri mimoidoči vzame knjigo in jo nadomesti z drugo, svojo. Iz-menjevalnico je zasnoval Dušan Fišer. Verjamemo, da ste jo že vsi opazili. Vse tiste, ki je še niste uporabili, pa vabimo, da jo obiščete in se vedno znova vračate, saj ponudba knjig ni nikoli enaka. Druga svetla točka je novost, zabojniki za rabljen tekstil. Pozor! Gre za nove zabojnike, v katerih se zbirajo rabljena oblačila oziroma drug tekstil. »Tekstil, zbran v njih, bomo uporabili za namen ponovne rabe (ReUse), bodisi za modno predelavo v nova, kreatorska oblačila bodisi za namen uporabe v gradbeništvu (izolativni material),« pove dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra. Trenutno so zabojniki postavljeni na naslednjih lokacijah: Cero Gaj-ke, Q-center, parkirišče ob Dravi, parkirišče OŠ Ljudski vrt Ptuj, Šolski center Ptuj na Vičavi in na Volkmerjevi cesti, parkirišče pod gradom, Zdravstveni dom Ptuj -pri ekološkem otoku. Organizator omenjene akcije so Javne službe Ptuj, d. o. o. (partner v projektu Poreteks). Več informacij na: http://www.bistra.si/lokacije-po-stavitve-zabojnikov-v-okviru-pro-jekta-poreteks/. Pravljični gozd Rdeča kapica v Krčevini pri Vurberku 138a Besedilo in foto: Bronja Habjanič Pravljični gozd Rdeča kapica zagotovo poznajo vsi starši majhnih otrok, tistih, ki obiskujejo še vrtec, in tudi tistih malo večjih, ki že gulijo šolske klopi. Družina Mo-horko skozi celo leto vsak petek, soboto, nedeljo in med prazniki med 10. in 19. uro (po dogovoru tudi med tednom) vabi na ogled pravljic in sprostitveno-poučne sprehode. V pravljičnih hiškah lahko najmlajši in seveda tudi njihovi starši prisluhnejo pravljicam, kot so: Sneguljčica in sedem palčkov, Janko in Metka, Muca Copatarica, Bedančeva uta, Ko-sobrinovo domovanje, Trnuljčica in Rdeča kapica. Med obhodom pravljičnega gozda lahko spozna- vate tudi drevesa, živali in gobe naših gozdov. 25. decembra so v Mohorkovi grabi v Pravljičnem gozdu Rdeča kapica tudi letos pripravili že tradicionalni božični koncert, ki ga prirejata MoPZ Grajena pod vodstvom Rudolfa Mohorka in Glasbena dejavnost Decima. Med 26. in 30. decembrom pa so se obiskovalci lahko sprehodili skozi gozd in si ogledali žive jaslice. S pokritim odrom in amfiteatrom z okrog 300 sedišči nudi Mohor-kova graba v naravnem okolju raznolike možnosti v gradnji in izvajanju programa (nastopi, različni koncerti, zborovska srečanja, dramske igre, predstavitev pravljic z neštetimi scenskimi možnostmi in v povezavi s pravljičnimi hišicami, organiziranje piknikov ipd.). Družini Mohorko iz Krčevine pri Vurberku 138a zato izrekamo pohvalo za njihov trud skozi vse leto, ki ga vlagajo v svet pravljic, in tudi za popestritev prazničnih decembrskih dni. 17 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Kulturna dediščina v očeh fotografov in novinarjev Pod okriljem Kurentovanja 2015 bo potekalo 4. srečanje kulturne dediščine Slovenije na ptujskem gradu, kjer se bodo zbrali novinarji in fotografi, raziskovalci in nosilci kulturne dediščine. V okviru srečanja bo v galeriji Magistrat odprtje fotografske razstave. Dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj, dr. Naško Križnar, ZRC SAZU Foto: dr. Naško Križnar Ptuj je med slovenskimi mesti nekaj posebnega, zanj je značilna raznolikost žive dediščine v njegovem zaledju, med katerimi je najbolj prepoznaven lik kurenta. Kurentovanje, najbolj množična manifestacija kulturne dediščine, omogoča, da postaja Ptuj središče za srečanja raziskovalcev, nosilcev in preučevalcev slovenske žive dediščine. V medijski krajini sta novinarka ali novinar, ki piše za časopis ali za slušne in slikovne medije, in fotograf, ki išče motiviko na področju kulturne dediščine, med najvplivnejšimi poklici. Oba medija dosežeta veliko število uporabnikov in s tem pomagata oblikovati odnos velikega števila ljudi do kulturne dediščine. Zato je za raziskovalce kulturne dediščine izredno zanimivo, kako novinar in fotograf dojemata in oblikujeta posamezne kulturne prvine ali problematiko kulturne dediščine v celoti. Pisana beseda in fotografija imata seveda vsaka svoje izrazne možnosti. Zato od novinarjev in fotografov ne pričakujemo, da postanejo vrhunski strokovnjaki za področje kulturne dediščine (če se niso po naključju šolali tudi za to), pač pa moramo biti veseli, če nam v svojem izraznem načinu prikažejo kulturno dediščino v drugačni luči, kot smo je vajeni, ali celo obogateno z novimi spoznanji o njenih razsežnostih. Več o vsebini kulturne dediščine novinarjev in fotografov na srečanju, ki bo potekalo 4. februarja. Iz Srečanja kulturne dediščine v letu 2012 Ob koncu srečanja bo potekala tudi javna obravnava predloga Odloka o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena. Razglasitev le-tega bo korak bližje na poti do nominacije enote Obhodi kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Ptuj je po mnenju strokovnjakov eno najprimernejših središč kulturne dediščine Slovenije in vsa prizadevanja so usmerjena v to, da bi srečanje kulturne dediščine Slovenije na Ptuju postalo tradicionalno. ZRS Bistra Ptuj si kot koordinator v sodelovanju s strokovnimi in raziskovalnimi institucijami (Inštitut za slovensko narodopisje - ZRC SAZU, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in Slovenski etnografski muzej) ter izvajalcema srečanja (Javne službe Ptuj, d. o. o., in Mestna občina Ptuj) že nekaj let zapovrstjo v okviru Kurentovanja prizadeva za to. 15 let petja na Rogoznici Nekaterim pevcem MoPZ KD Rogoznica je na jubilejnem koncertu Silva Fartek iz JSKD OI Ptuj podelila Gallusove značke. Nataša Petrovič Fotoarhiv zbora Moški pevski zbor KD Rogozni-ca je 21. decembra s slavnostnim koncertom obeležil 15 let dela. Zbor je bil na pobudo predsednika KD Rogoznica Marjana Cajnka ustanovljen 11. septembra 1999. Prva zborovodkinja je bila Marija Štoger, ki pa ni imela lahkega dela, saj je bila večina pevcev začetnikov. Prvi nastop so imeli na družabnem večeru v Domu krajanov na Rogoznici že 22. septembra istega leta. Prihajali so novi pevci, nekateri so odšli, zbor je rasel po zaslugi zborovodkinje Marije, leta 2000 se je prvič udeležil Tabora pevskih zborov v Stični. Leta 2001 so se prvič predstavili na medobmočni reviji odraslih pevskih zborov Večerna pesem na Ptuju. Leta 2004 so bile pevcem na božično-novoletnem koncertu podeljene že prve Gallusove značke, dve leti kasneje je v zboru pelo 23 članov, na mestu predsednika zbora je Marjana Cajnka zamenjal Marjan Krajnčič. Leta 2007 so imeli prve intenzivne vaje v Rogaški Slatini, leto kasneje je zbor štel že 24 članov, zborovod-kinjo Marijo Štoger pa je zamenjal Franc Lačen. Pevci priznajo, da je z njimi zapihal nov veter. Tudi leta od 2009 do 2012 so zaznamovali številni nastopi in intenzivne vaje. Leta 2013 je v zboru prepevalo 29 pevcev, imeli so 14 nastopov. Za podpredsednika zbora je bil izvoljen Dani Oman. Leto 2014 bi bilo po številu nastopov in vajah podobno drugim letom, če ne bi zahrbtna bolezen vzela ne samo odličnega zborovodje, ampak tudi dobrega prijatelja Franca Lačna. Zbor se je od njega poslovil na komemo- rativni seji v Narodnem domu in na zadnji poti na pokopališču. Zborovodsko delo je nato prevzel Gregor Lačen. V 15 letih je Moški pevski zbor KD Rogoznica iz svojega repertoarja zapel 119 različnih pesmi, imel je več kot 200 nastopov in rasel, ne samo številčno, tudi kakovostno, kar je zasluga zborovod- jev in pevcev, ki svoj prosti čas namenjajo vajam in se ne branijo nastopov na najrazličnejših dogodkih. Vsako leto pripravijo tudi en ali dva samostojna koncerta, na katerih je vsaj polovica repertoarja novih pesmi. Zbor ima svojo publiko, ki vedno napolni dvorano do zadnjega kotička. Ob jubileju je izšla tudi zgoščenka. 18 LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Oroslav Caf (1814-1874) - 1. del Dve okrogli obletnici, 200. obletnica rojstva in 140. obletnica smrti, sta zaznamovali minulo leto danes že skoraj pozabljenega slovenskega jezikoslovca, skorajda samouka, ki ga postavljamo ob bok Kopitarju in Miklošiču v 19. stoletju, po znanju vseh indoevropskih jezikov pa mu verjetno ni para v slovenskem jezikovnem prostoru. Vladimir Kajzovar Kot je v slovenskem kulturnem prostoru že nekako pravilo, ostajajo naši znameniti možje, rodoljubi in znanstveniki pozabljeni, prezrti in v temi. Večje zanimanje za Oro-slava Cafa se je ponovno pojavilo šele konec 20. stoletja. Oroslav Caf, slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, se je rodil 13. aprila 1814 v Zgornjih Verjanah 17 pri Sv. Trojici očetu Matiji in materi Magdaleni, rojeni Belan. (Danes je hiša v precej slabem stanju, sedanji stanovalci pa niso v sorodu s Cafom. Na hiši tik ob cesti je spominska plošča Slavističnega društva ob 100. obletnici smrti.) Cafa je krstil tamkajšnji kaplan Frančišek Murko, ki je tudi odkril izjemno nadarjenost fanta. Ljudsko šolo, v tistem času zelo nemškutarsko, je končal v domačem kraju, šest gimnazijskih razredov je z odličnim uspehom končal v Mariboru, sedmi in osmi razred ter druge študije pa prav tako z izvrstnim uspehom na gra-škem vseučilišču. Jeseni leta 1830 je z mariborske gimnazije odšlo na graško vseučilišče nekaj pomembnih slovenskih ustvarjalcev; tako jezikoslovec Franc Miklošič, jugoslovanski lirik Stanko Vraz, bistroumni jezikoslovec Jurij Oroslav Caf, pesnik in narodni buditelj Jakov Košar. Za svoj bodoči poklic je Caf izbral bogoslovje, kar je bila materina goreča želja. Kot dijak modroslovja je slovel kot eden najboljših poznavalcev grškega jezika. Že pred tem se je posvetil slovanskim jezikom. Neki sošolec je pripovedoval Božidarju Raiču, da se je Caf v prostem času na pamet učil besede iz ruskega slovarja. Sošolci so se mu posmehovali, on pa jih je zavrnil z besedami: »V kolegijih se javno kaže, da toliko ali še več znam iz predpisanih predmetov, kakor katerikoli izmed vas. Slovanskih jezikov se pa učim iz posebne marljivosti tedaj, kedar se vi igrate in po hodnikih halabu-šite.« (Flegerič 1903: 273) 27. decembra 1831 je ob skorajšnjemu izidu slovnice in obeh delov slovarja Antona Murka pisal šestošolec Caf iz Gradca svojim staršem: »Tiste slovenske bükve, tisti Wörterbuch skoro je dobiti, kak je (Divjakov) Anzek Vmarbur-gi pri Geisti ein Rainisch srebra že plača. Toti Wörterbuch obstoji streh Bükv, no vala 3 fl 42 kr CM. Dvojne bükve se zdaj ob treh Kra-lah dobijo, ene pa obletencah.« (Ilešič 1905: 36) V graškem semenišču se je odlikoval tudi na področju bogoslovja in semeniško ravnateljstvo ga je postavilo za predstojnika zavetišča. S posebno lahkoto se je učil arabščino, hebrejščino in sirski jezik. Leta 1837 je bil posvečen za duhovnika. Njegova prva ka-planska služba je bila v Lebringu pri Vildonu. Leta 1839 je prišel v Fravhajm (Fram) pri Mariboru, kjer je kaplanoval dvajset let. Romantični in mirni Fram mu je prirasel k srcu, da je vedno prosil, naj ga tam pustijo, kadar so ga namenili kam prestaviti. Strastno je ljubil studenčnico, ki je žuborela za župniščem. V poletnem času je pisal in bral v logu na hribčku. Tu je lahko našel tudi mir pred zunanjim svetom, prav tako pa je bil oddaljen od svojih sobratov in cerkvene oblasti. Framu je posvetil pesem Pozdravljeni mladi, ki je postala framska himna in opisuje življenje in lepote kraja: Kjer so v jami, mlini sami, je za hramom hram, kjer se čuje, kovač kuje, to vam je naš Fram! V Framu se je lahko posvetil svojim študijam. Pesnik in znan- stvenik Urban Jarnik je leta 1938 pisal v Gradec Stanku Vrazu, kako ga veseli, da se je Caf posvetil jezikoslovju, in predlagal, naj drugim jezikom pridruži tudi sanskrt, kjer bo lahko našel praizvor besed. Za poglobljen pogled v jezikovni ustroj pa naj slovanskim jezikom priključi indijščino. Lotil se je azijske skupine indo-evropskega jezikovnega debla. Najprej je preučil Boppova (Frančišek Bopp je utemeljitelj primerjalnega jezikoslovja. Njegovo temeljno delo je Primerjajoča slovnica sanskr-ta, zenda, armenskega, grškega, latinskega, litovskega, staroslovenskega in nemškega jezika.) in Pottova dela o sanskrtu in avestščini. (Avgust Friderik Pott jezikoslovec v mestu Halle. Glavno delo Etimološke preiskave.) Potem se je lotil sanskrtu sorodnih jezikov: stare germanščine, litovščine, keltščine in vseh romanskih jezikov. Latinščina mu je bila že tako znana, grščina pa ga je privlačila še v zrelih letih. Z velikim požrtvovanjem je kupoval slovnice in slovarje, ki jih ni imela marsikatera javna knjižnica. Njegovo knjižnico so takrat cenili na deset tisoč goldinarjev in jo je kasneje daroval. Ob tem je nabiral narodne pesmi, pregovore in gradivo za slovenski slovar. Besedišče je zbiral iz slovenskih knjig, natisnjenih in rokopisnih slovarjev, časopisov, posebej pa med ljudstvom. Vabil je k sebi in plačeval z lastnim denarjem može iz Rezije, Prekmurja, s Krasa, iz Koroške. Z njimi je prebiral slovnice in zapisoval, kako se kateri besedi reče v njihovih krajih. Pri nabiranju narodnih pesmi, zbral jih je okrog 300, pregovorov in besed je najel stare pohorske predice, da so prepevale ob predenju, ker so tako najlažje pravile pesmi. Po obsegu je to danes druga največja zbirka ljudskih pesmi na Slovenskem. Vključil je tudi prekmurščino, ki je bila našim literatom in drugi Sloveniji do tedaj še neznana, pa tudi slovničarji in leksikografi je Oroslav Caf niso vključevali v svoja dela. Uporabil je vse slovstvo slovenskih Prekmurcev, ki je takrat obsegalo okrog trideset knjig. Karol Glaser je menil, da bi bodoči slovenski slovar moral vključevati tudi kajkavščino, ki so jo kajkavski pisci 16. in 17. stoletja preprosto imenovali »slovenski jezik«. Jezikoslovci Kopitar, Miklošič in Jagič so prištevali kaj-kavščino k slovenščini, Šafarik, Pypin in Hrvati pa seveda k hrvaščini. Gradivo o prekmurščini so mu pošiljali tudi prekmurski duhovniki, k sebi pa je povabil Po-rabca Vladislava Casarja, s katerim je razpravljal o prekmurščini. Z rezijskim slovenskim narečjem ga je seznanil Ratibor Longino, s katerim je pregledal ves slovar in slovnico. Caf ima velike zasluge za razvoj rezijanske leksikografije. Pleter-šnikov slovar ima kar 300 iztočnic iz Cafovega slovarskega dela, ki niso znane iz nobenega drugega vira. Anton Krempl mu je v pismih pošiljal tudi besede za slovar »kere sem po prilikah tu ino tam zgrabil«, ga spodbujal, hvalil njegovo znanje in marljivost ter svetoval uporabo ilirskega pravopisa, vendar brez nekaterih nam tujih znamenj. (Nadaljevanje v prihodnji številki) 19 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj »Z zaključkom formalnega izobraževanja se pridobivanje znanj ne konča« Mojca Volk je univerzitetna diplomirana ekonomistka, prihaja iz Maribora in ima več kot 20 let pestrih delovnih izkušenj na področju izobraževanja. Vodenje Ljudske univerze Ptuj je prevzela natanko pred letom dni. Bronja Habjanič Ves čas je bila aktivna na področju izobraževanja odraslih Prve delovne izkušnje je pridobila na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer je bila eno leto zaposlena kot podjetniška svetovalka, nato pa sedem let kot organizatorica izobraževanj za brezposelne osebe. Zavod za zaposlovanje je ves čas skrbel, da se je lahko izobraževala, sodelovala je tudi v raznih delovnih skupinah in mednarodnih projektih. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena z najvišjo nagrado - nagrado generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje. Opravila je strokovni izpit za področje trga dela in izpit s področja Zakona o upravnem postopku. Nato jo je leta 2002 k sodelovanju povabila direktorica Andrago-škega zavoda Maribor - Ljudske univerze. Tudi tam je delala kot organizatorica številnih izobraževanj in hkrati koordinirala strokovno področje. Tako si je pridobila prve vodstvene izkušnje. V času zaposlitve na Andragoškem zavodu je opravila tudi strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja. Od marca 2005 je zaposlena na Ljudski univerzi Ptuj, kjer je sodelovala pri lokalnih, nacionalnih in mednarodnih projektih, organizirala izobraževanja, predavala ter tudi vodila projekt Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja. Pri svojem delu se je vsa leta izobraževala in usposabljala. Usposobila se je tudi za delo v Središču za samostojno učenje, za delo v Svetovalnem središču Ptuj, za predavateljico v UZU programih, sodelovala je na več delavnicah in posvetih ter bila članica prene-katerih delovnih skupin. Vse od Foto: osebni arhiv leta 1994 je tudi predavateljica v izobraževanju odraslih, kjer poučuje ekonomske vsebine v javno-veljavnih programih: trgovec in ekonomski tehnik, predavala je v programih usposabljanja za trgovce in trgovske poslovodje, sodelovala kot zunanja predavateljica pri vseslovenskem usposabljanju delavcev na Pošti Slovenije, je tudi izpraševalka na poklicni maturi. Svoje predavateljske izkušnje je pridobila na Andragoškem zavodu - Ljudski univerzi Maribor, na Ljudski univerzi Murska Sobota, na zasebni ekonomski šoli B2, na Centru za poklicno usposabljanje v Ljubljani in na Razvojni agenciji Slovenske gorice. Uspehi Ljudske univerze Ptuj so odraz dela celotnega kolektiva »Sama le prevzemam nalogo, da jih usmerjam, motiviram, seznanjam z novostmi in skrbim za komuniciranje z javnostmi. Naše delo je kreativno, biti moramo odzivni na spremembe, iskati tržne priložnosti. Vsak zaposleni ima svoja močna področja in to je treba izkoristiti. Ker svoje prihodke pridobivamo s pridobljenimi projekti na razpisih, s trženjem naših izobraževalnih oblik, s povezovanjem z drugimi partnerji, imajo zaposleni pri svojem delu hkrati veliko svobodo, da so lahko ustvarjalni, a po drugi strani veliko odgovornost, da bo delo vzorno opravljeno. Lahko z gotovostjo trdim, da smo svojemu delu zelo predani,« pove Volkova. Na vprašanje, zakaj se je odločila kandidirati za delovno mesto direktorice, Volkova pravi, da »odločitev ni bila preprosta in nisem je sprejela zlahka. Lahko »Vseživljenjsko učenje je realnost in trudila se bom, približati ga čim širšemu krogu ljudi. Čim več udeležencev, ki bodo nova znanja, veščine, spretnosti in kompetence pridobivali in krepili na Ljudski univerzi Ptuj, bo tako moj kot uspeh celotnega kolektiva Ljudske univerze.« rečem, da je temu botrovalo več dejavnikov. Imela sem podporo kolektiva (in družine, kar je glede na obveznosti in fleksibilen delovni čas tudi pomembno), dejavnost sem poznala, gospo Markež sem predhodno že nadomeščala in tako je padla odločitev. 1. 1. 2014 sem prevzela vodenje kot vršilka dolžnosti direktorice, 5. 3. 2014 pa že kot direktorica.« Ljudska univerza Ptuj je javni zavod za izobraževanje odraslih Ustanoviteljica zavoda je Mestna občina Ptuj. Njegova osnovna dejavnost je izobraževanje odraslih, ki niso vključeni v redno šolsko in univerzitetno izobraževanje (svetovanje, informiranje in srednješolsko izobraževanje). Izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi Ptuj sestavlja šest področij: izobraževanje za pridobitev izobrazbe (od osnovne šole do vključno fakultetne izobrazbe) oz. formalni javnoveljavni izobraževalni programi, neformalni javnoveljavni izobraževalni programi (sem sodijo programi UZU - usposabljanje za življenjsko uspešnost ter javnoveljavni tečaji angleščine in nemščine), poklicno usposabljanje (npr. usposabljanje za računovodja, za voznika viličarja, socialni oskrbovalec, izdelovalec spletnih strani ...), neformalno izobraževanje (tečaji tujih jezikov, računalniški tečaji, programi Univerze za tretje življenjsko obdobje, specializirani tečaji za podjetja, usposabljanja s področja zakonodaje, komunikacijske veščine ...), dejavnosti izobraževanja odraslih v nacionalnem interesu (Center medge-neracijskega učenja, Borza znanja, študijski krožki, Središče za samostojno učenje) ter dodatna strokovna pomoč udeležencem (Svetovalno središče Ptuj). Prav tako predstavlja močno dejavnost Ljudske univerze Ptuj delo pri mednarodnih projektih. »Ker je financiranje omenjenih dejavnosti tako v koledarskem letu 2014 kot v letu 2015 precej okrnjeno, bi bili zelo hvaležni, če bi nas za naš trud, programe in promocijske aktivnosti na področju vseživljenjskega izobraževanja z manjšim prispevkom nagradila tudi Mestna občina Ptuj. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč že večkrat dalo jasno vedeti, da bodo v prihodnje sofinancirali delovanje ljudskih univerz le pod pogojem, če bodo določen del sredstev za plače namenile tudi občine ustanoviteljice,« dodaja Volkova. Izzivi za prihodnost »Mislim, da ga ni več junaka, ki bi še verjel, da je z zaključkom 20 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE p 30. JANUAR / PROSINEC 2015 formalnega izobraževanja tudi konec pridobivanja novih znanj. Uspešno pridobljeni mednarodni projekti bodo doprinesli vsem v lokalnem okolju, še posebej pa si želimo priložnosti dela z ranljivimi skupinami in z odraslimi nad 55 let. Prav tako verjamem v medgeneracijsko učenje, prenos znanja in druženje generacij. Na tem področju lahko Ljudska univerza Ptuj še marsikaj ponudi. Že v preteklem letu smo stkali trdne poslovne vezi z nekaterimi po- slovnimi partnerji v okolju in to želimo nadaljevati. Prav tako bo moj cilj, da naše programe še globlje in podrobneje spoznajo tudi v okoliških občinah. Trudila se bom, da bom s svojim delom doprinesla k ugledu in razvoju celotnega lokalnega okolja in ne le Ljudske univerze Ptuj. Moja zaveza je tudi skrb za dobro počutje, zadovoljstvo in osebno rast zaposlenih in naših pogodbenih sodelavcev, saj verjamem, da je to recept za dolgoročen uspeh podjetja.« v Baletna predstava Čarobna prodajalna lutk Deveti letni baletni nastop Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj vse od leta 2003 izvajajo pouk baleta, v tem šolskem letu ga obiskuje 86 učenk in en učenec. Letos so 15., 16. in 17. januarja na odru Mestnega gledališča Ptuj izvedli deveti letni baletni nastop, v katerem so se predstavili vsi učenci baleta. Predstavo so poimenovali Čarobna prodajalna lutk. Mateja Tomašič Nastop je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem so se predstavili višja stopnja s plesom na "špicih" in vsi razredi plesnih pripravnic z razrednimi točkami. V drugem delu pa so pripravili zgodbico Čarobna prodajalna lutk, v kateri so se predstavile učenke baleta. Zgodba govori o dveh prodajalkah, ki imata trgovino z lutkami, ne vesta pa, da lutke ponoči oživijo in plešejo in tako v prodajalni povzročijo pravo razdejanje. Glavni vlogi v predstavi sta odlično odplesali Kaja Čelan in Zarja Škrjanec, koreografijo pa je ustvarila učiteljica pripravnic in baleta Alenka Kostrevc: »Nekatere kostume, ki sta jih oblikovali Gordana Gašperin in Stanka Vauda Benčevič, smo uporabili iz prejšnjih predstav. Druge sta posebej za letošnjo predstavo ustva-riliMartina Toš Potočnik in Simona Toš. Tonski mojster prireditve je bil Daniel Vogrinec, luč pa je oblikoval Gregor Krušič. Zaradi velikega števila nastopajočih učencev ter velikega povpraševanja po vstopnicah in velikosti (majhnosti) ptujskega gledališča, ki je edino primerno prizorišče za take dogodke, smo se odločili za kar tri ponovitve. Z vsako predstavo smo gledališče tudi napolnili. Sicer pa bomo Čarobno prodajalno lutk ponovili tudi na nekaterih osnovnih šolah.« Foto: Rado Škrjanec V GŠ Karola Pahorja Ptuj se lahko pouka plesne pripravnice udeležujejo otroci, stari 6-8 let, torej od prvega do tretjega razreda osnovne šole, nato sledi šest razredov baleta, štiri leta nižje (1.-4. razred) in dve leti višje stopnje (5. in 6. razred). Najmlajši se učijo obvladovati telo, spoznavajo in utrjujejo tehniko, oblikujejo izrazno moč, razvijajo ustvarjalnost ter spoznavajo plesne in glasbene elemente in izrazoslovje. Učijo se skozi gibalne vaje in ples. Starejši se učijo baletne korake, utrjujejo držo v baletnih pozicijah in gibanju, povezujejo gibanje telesa, rok, nog in glave, učijo se in utrjujejo obrate na dveh in eni nogi, vadijo allegro poskoke, posnemajo in se izražajo s plesom in gibom ter razvijajo izrazno moč glede na značaj plesa in glasbe. Od 12. leta naprej dekleta spoznavajo in utrjujejo ples na konicah prstov - na špicih, fantje pa poglabljajo znanje allegra. V plesni pripravnici imajo vaje dvakrat tedensko po 45 min, 1. in 2. razred baleta vadita dvakrat, od 3. razreda naprej pa trikrat po 60 minut. Za opremo dekleta potrebujejo baletni dres, nogavice, copate in urejeno frizuro, fantje pa majico, kratke hlače, copate in prav tako urejeno frizuro. »Za otroke je dobro, da so vključeni v aktivnosti, ki jih zanimajo in veselijo. Balet je izvorno stara evropska umetnost, tako da se pri V drugem delu nastopa so pripravili zgodbico Čarobna prodajalna lutk. nas učijo tako zgodovine in tradicije kot tudi razvijajo smisel za plesno kulturo. Otroci razvijajo estetsko tankočutnost, koordinacijo pri gibanju, fizično kondicijo, razvijajo koncentracijo ter gibalni in glasbeni spomin. Svoje telo spoznajo kot instrument za plesno izražanje, s katerim lahko sproščajo domišljijo in ustvarjalnost,« je, zakaj je dobro, da otroci obiskujejo ure baleta, pojasnila Alenka Kostrevc. Na GŠ Karola Pahorja Ptuj izvajajo osnovni program baleta, kar pomeni, da program ni namenjen nadaljevanju baletnega izobraževanja na srednji stopnji, temveč spoznavanju osnov baletne tehnike in razvijanju ljubezni do plesa. »Program za nadaljevanje izobraževanja se imenuje obsežnejši in zahtevnejši program in se od osnovnega razlikuje predvsem po številu ur pouka (poteka petkrat tedensko po 90 minut) in količini obravnavane snovi, izvajata pa ga samo konservatorija za glasbo in balet v Mariboru in Ljubljani. Kljub temu je nekaj našim učenkam uspelo opraviti sprejemni preizkus za srednjo šolo in se jim je uspelo vpisati na Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru. To so Neja Senčar (že uspešno zaključila izobraževanje), Alja Sen-čar (prejemnica bronaste plakete na zadnjem tekmovanju mladih baletnih plesalcev Slovenije) ter Lara Maher in Neja Hrastar, učenki drugega letnika, ki že plešeta v ansamblu v predstavah mariborskega baleta. Prvi letnik konservatorija v Mariboru obiskuje Katja Vauda, na sprejemni preizkus pa se trenutno pripravlja Tajda Ljubec. Kar nekaj naših nekdanjih učenk pa se udejstvuje tudi v English Student Theatru na Drugi gimnaziji Maribor in v raznih drugih plesnih skupinah. Poseben uspeh za Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj pa je dosegla prav Neja Hrastar, ki je na zadnjem državnem tekmovanju mladih baletnih plesalcev osvojila bronasto plaketo. Naš baletni oddelek lepo uspeva in izvaja takšne uspešne predstave zaradi podpore staršev, sodelavcev in predvsem ravnatelja Štefana Petka,« dodaja Alenka Kostrevc. 21 LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO Študentje Višje strokovne šole Ptuj najboljši Start:up Ptuj izbral tri najbolj obetavne podjetniške ideje Novembra je v Kavarni ptujskih študentov potekal zaključni dogodek jesenskega programa Start:up Ptuj, ki je lani od septembra do novembra pritegnil več kot 250 udeležencev in na katerem je svoje podjetniške ideje predstavilo 12 ekip dijakov in študentov. Na tako imenovanem »pitchingu« in izboru najboljših idej so se ekipe potegovale za podjetniški vavčer v vrednosti tisoč evrov in prestižno povabilo v GeekHouse start up šolo podjetništva. Sonja Šaše, predavateljica na Višji strokovni šoli Ptuj Fotoarhiv šole Po mnenju strokovne komisije v sestavi: Aleks Jakulin, računalniški strokovnjak in ustanovitelj podjetja Ganxy v New Yorku (pred tem profesor na Columbia University), Kristjan Pukšič, podjetnik, COO iecode.tv, Sandi Vidovič, podjetnik, CEO Spor-tWip, in Jure Verhovnik, vodja inkubatorja Tovarne podjemov, je bilo vseh 12 predstavljenih idej zelo zanimivih in raznolikih, pri čemer so nekatere odlično povzele aktualne probleme lokalnega okolja, kar bi jim realno lahko zagotovilo precejšnje možnosti za uspeh. Komisijo sta prepričala študenta bionike na Višji strokovni šoli Ptuj Tadej Tofant, ki razvija zmogljiv mikroračunalnik, in Urban Gobec, ki ponuja rešitev za estetsko in funkcionalno nameščanje ter upravljanje multimedijskih naprav, in tudi dijakinja Ekonomske Navdušeni predstavniki treh najbolj obetavnih idej (od leve proti desni): Mihaela Mar, Urban Gobec in Tadej Tofant s člani komisije šole Ptuj Mihaela Mar z idejo o Babičinem butiku za peko in prodajo tradicionalnih jedi iz krušne peči. Študentje in dijaki, mladi podjetniški talenti, se želijo v priho- dnje še bolj aktivno povezovati z obstoječimi uspešnimi podjetniki in z njihovo pomočjo razvijati in uresničevati svoje poslovne zamisli ter s tem ustvariti nova delovna mesta. Ustvarjalna delavnica v podaljšanem bivanju na POŠ Grajena Vsako šolsko leto učiteljica Nada Sevšek pripravi dve ustvarjalni delavnici, na katerih ustvarjamo učenci, vključeni v oddelek podaljšanega bivanja na OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena, skupaj s svojimi starši. Tudi letos smo že prvič ustvarjali. Dobili smo se v torek, 9. 12. 2014, ob 15.15 v učilnici podaljšanega bivanja. Na delavnici nas je bilo zelo veliko. Ustvarjali smo novoletne izdelke: svečnik ali venček ter novoletno smrečico iz borovih storžev. Naša družina se je najprej lotila izdelave svečnika. V krog smo zalepili šest manjših krogcev. Med njih smo ob strani zalepili rdeče trakce, ki smo jih oblikovali v rožice. Na krogce smo zalepili božične zvezde, ki smo jih izrezali iz zelenega in rdečega papirja. V sredino vsake božične Ustvarjali smo vsi, mali in veliki. Učilnica je bila polna - ljudi in ustvarjalnih idej. zvezde smo zalepili perlico. Na sredino svečnika smo zalepili svečo, ki smo jo naredili iz papirnatega tulca, oblepljenega s pisanim prtičkom, in na vrh naredili ogenjček iz rumenega papirja. Nato smo se lotili izdelave smrečice. Vzeli smo storž, ga namazali z lepilom in ga obdali z belo vato. Pisane lučke smo naredili iz različnega plastelina. Vrh smrečice smo naredili iz papirja. Na delavnici smo se imeli zelo lepo. Na koncu smo se posladkali s sladkimi bonboni in se dogovorili, da se bomo spomladi spet srečali. Boris Lozinšek, 4. g, OPB Foto: Nada Sevšek 22 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Najboljša pot iz težav je pot skozi njih Podjetniški duh študentov Šolskega centra Ptuj, Višje strokovne šole Študentje ŠC Ptuj, Višje strokovne šole, so v tem mesecu zaključili projektno nalogo z naslovom »Najboljša pot iz težav je pot skozi njih«, katere cilja sta bila aktivno sodelovanje študentov v podjetniškem okolju in spodbujanje povezovanja med izobraževalnim procesom Višje strokovne šole Ptuj in gospodarstvom. Mag. Vesna Trančar, predavateljica na Višji strokovni šoli Fotoarhiv šole nikov, reklamnih oglasov, letakov, promocijskih filmov, logotipov, sloganov, spletnih strani, simulacij poslovnih izidov pri uvedbi novega izdelka ali storitve in podobno. Svojo podjetniško žilico so preizkusili tudi v iskanju široke palete predlogov za nove izdelke in storitve, ki bi jih podjetniki lahko zaposlitev naših študentov. Projekt bomo v naslednjem študijskem letu ponovili, saj želimo v mladih spodbuditi zavest, da je delo v podjetnem okolju koristno za razvijanje podjetniških sposobnosti ter za pridobivanje izkušenj in spretnosti izven izobraževalnih institucij. Sodelovanje v realnem Zasnova projektne naloge je nastala na temelju medpredmetne-ga povezovanja treh strokovnih predmetov: podjetništva, prodaje in finančnega računovodstva. S povezovanjem le-teh smo zaobšli problem deljenja znanja na področja in izoliranje posameznih učnih tematik. Projektna naloga je omogočila, da je znanje postalo prenosljivo in povezano v praktično, uporabnejšo in bolj življenjsko celoto. Izhajali smo iz raziskovalnega vprašanja Kako lahko študentje s svojim znanjem in idejami prispevajo k boljšim poslovnim rezultatom podjetij iz naše okolice? in zasnovali projekt, ki študentom omogoča poglabljanje pridobljenega znanja, preizkušanje lastnih zmožnosti, širjenje podjetniškega obzorja in tudi povečanje možnosti mreženja kot temelja za iskanje zaposlitve med študijem ali po končanem študiju. Študentje 2. letnika smeri ekonomist so se v začetku študijskega leta pod mentorstvom profesoric Zdenke Selinšek, Danice Vaupo-tič in avtorice prispevka aktivno lotili omenjene projektne naloge. V svojem okolju so poiskali podjetnika in se v okviru izbranega podjetja osredotočili na tisto poslovno področje, v katerem so dobri, močni in imajo veliko znanj ter spretnosti. Razdelili so se v dvanajst razvojnih timov in sodelovali z naslednjimi podjetji: DS Galun servis, d. o. o., ZEPO PPS, Rok Zemljič, s. p., Športno društvo Biba se giba, Maksimiljan Cvetko, s. p., Katja Poljanec, s. p., Avtoservis Vrhovšek, Marjan Bratušek, s. p., Ka-mnoseštvo Peter Habjanič, Kultum, d. o. o., Unior, d. d. parstvo-krovstvo, Trčko Igor, s. p., Center za starejše občane Ormož, d. o. o., Tjaša Jurkovič, s. p., Bar pri Rozi in Aqua DSS. Študentje so podjetnikom ponudili svoje ideje na področju podjetništva, trženjskega komuniciranja, finančnega poslovanja, in sicer v obliki izdelanih vizitk, ce- Utrinek s sejma poslovnih priložnosti s. p. , Kle- še dodatno tržili in s tem okrepili svoj trženjski položaj. Svoje dosežke so tudi javno predstavili v obliki sejma poslovnih priložnosti na Višji strokovni šoli Ptuj. Delo študentov je bilo zelo ino-vativno, okolje je delovalo spodbudno, saj je sodelovanje prineslo konkretne rezultate tako za podjetnike kot tudi za študente, prepoznavnost šole v okolju in navsezadnje tudi večje možnosti za okolju je študentom omogočilo nadgradnjo tistega, kar so pridobili v šoli, predvsem pa izkušnje, spretnosti, osebno rast in občutek koristnosti. Soočanje z realnim svetom jim je omogočilo, da uvidijo, da je pridobljeno znanje vredno zelo veliko, če želiš uresničiti poslovne rezultate in uspeti v podjetniških vodah. Sedmošolci v knjižnici v okviru projekta Rastem s knjigo V ponedeljek, 8. 12. 2014, smo učenci 7. razreda OŠ Mladika imeli kulturni dan. Obiskali smo Knjižnico Ivana Potrča in spoznali literarno delo pisatelja Slavka Pregla. Zjutraj smo se najprej zbrali v učilnici, kjer smo si ogledali kratek film o slovenskem pisatelju Slavku Preglu. Spoznali smo, da piše humoristič-ne zgodbe za mladostnike. V otroških letih je rad bral pustolovske knjige, kot sta Tajno društvo PGC in Bratovščina Sinjega galeba. Povedal je, da je dobra knjiga tista, v kateri najdeš sebe. Nato smo odšli v Knjižnico Ivana Potrča, kjer nas je sprejela prijazna knjižničarka in nas popeljala po knjižnici. V drugem nadstropju smo se zbrali v prostoru s slikami pisatelja Ivana Potrča. Gospa knjižničarka nam je povedala, da se je pisatelj Ivan Potrč rodil leta 1913 in umrl leta 1993. Njegovo življenje ni bilo lahko. Seznanili smo se tudi z njegovimi literarnimi deli, kot so: Svet na Kajžarju, Kreflo-va kmetija, Na kmetih, Onkraj zarje. Bil je poročen s pisateljico Branko Jurca. Po njem se imenuje tudi ptujska knjižnica. Po ogledu študijskega oddelka smo se odpravili v dvorano knjižnice, kjer nam je gospa knjižničarka predstavila program za izposojo knjig z imenom Cobiss. Po predstavitvi smo se odpravili v pravljično sobo v mladinskem oddelku knjižnice. Knjižničarka Liljana Klemenčič nam je predstavila veliko knjig, ena od teh je tudi Odprava zelenega zmaja Slavka Pregla, ki smo jo v okviru projekta Rastem s knjigo dobili vsi učenci 7. razreda. V tem dnevu sem se naučila veliko poučnega. Manja Hliš, 7. a, OŠ Mladika Ptuj 23 LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Pisateljica Janja Vidmar na OŠ Mladika Janja Vidmar je uspešna pisateljica in avtorica številnih mladinskih knjig. V letošnjem letu je sodelovala s podjetjem Talum, kjer pridobivajo aluminij. Učenci pa smo brali njeno knjigo Lahkotni svet. V decembru 2014 je Janja Vidmar obiskala našo šolo in nam s predstavnico Taluma povedala, čemu je nastala njena knjiga Lahkotni svet, ki se vsebinsko navezuje na aluminij in skrb za okolje. Ob tem nas je seznanila tudi z delovanjem podjetja Talum. Da je dogodek popestrila, nam je pripravila še kviz. Sodelovali sta dve skupini, in sicer skupina treh deklet in skupina treh dečkov. Najprej so »tekmovalci« ugibali, kje lahko opazimo najmanjše aluminijaste izdelke, ki jih po navadi uporabljamo v vsakdanjem življenju. Skupina, ki je uganila več izdelkov, je zmagala, člani skupine pa so se smeli posladkati z bonboni. V drugem delu kviza je gostja na mizo zložila nekaj aluminijastih izdelkov, ki so bili omenjeni v knjigi Lahkoten svet, in nekaj izdelkov, ki jih v knjigi ni. Skupini sta morali ugotoviti oz. se spomniti in pokazati čim več izdelkov, ki jih ne najdemo v knjigi. Spoznali smo, da je zelo veliko embalaže, kot so pločevinke, razne tube, ovitki za sladkarije ipd., iz aluminija. Zmagovalna skupina je bila deležna aplavza, enemu članu iz vsake skupine, ki je še posebej dobro sodeloval, pa je pisateljica, gospa Janja Vidmar, podarila knjigo z naslovom Pink, v kateri je tudi njen podpis. Za konec so se vsi učenci posladkali z bonboni, saj so prireditev zavzeto in radovedno spremljali. Katarina Samobor, 7. a, OŠ Mladika MLADI BRALCI PIŠEJO / J JUBILEJI Kako vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje Dijaki in dijakinje 3. letnikov Ekonomske šole Ptuj delujemo v projektu Pletemo niti prijateljstva, kjer poskušamo v šoli preko pouka malo drugače odkrivati naše korenine in se povezovati. Povezujemo se med razredi, med šolami in med generacijami. Naše delo vodijo profesorice Milica Selinšek, Danica Kmetec in Janja Šterbal Vindiš. Naše dejavnosti smo začeli že septembra, ko smo v učnih delavnicah predstavili slovenščino kot uradni jezik in njeno vlogo v Evropski uniji. Poudarili smo tudi bogastvo naših narečij in barvitost naših govoric, ki nas spremljajo od otroštva. Ponovno priložnost pa smo dobili novembra, ko smo se udeležili Unesco srečanja na Gimnaziji Ptuj, kjer smo v štirih skupinah sodelovali s srednješolci Gimnazije Ptuj, osnovnošolci z Destrnika in z otroki iz vrtca Ptuj. Čakale so nas štiri različne igre, ki so se igrale v preteklosti, vsaka igra pa je potekala približno 20 minut. V naši skupini je najprej potekala igra poštar, kjer smo sedeli na stolih, ena oseba je bila poštar, ki je prinesel pošto, pri tem pa smo se vsi tisti, ki smo ustrezali opisu pisma, najhitreje usedli na drug stol, a nikoli na tistega, na katerem smo sedeli prej. Zadnji stoječi je postal poštar in igra se je tako nadaljevala, dokler nismo zamenjali skupine. Tako smo oživljali že pozabljene igre, ki so se jih igrali naši starši, babice in dedki. Ko pa smo z otroki iz vrtca skakali čez kolebnico ali se šli pisma, smo se spomnili naših brezskrbnih mladih dni. Nekaj naše igrivosti smo predstavili tudi na projektnem dnevu v decembru. Za novinarski krožek Marina Gajšek, dijakinja 3. aE Ptujska bolnišnica je praznovala častitljiv jubilej Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj za seboj pušča sledi že 140 let, sledi razvoja zdravstva na Ptuju. Ob tem jubileju so pripravili slavnostni simpozij Svet onkraj stroke v Grand hotelu Primus na Ptuju. Prireditev je potekala 11. decembra. V kulturnem programu so nastopili Dorotea Senica, Nika Levanič in Vox Arsana. Povezovalka večera je bila Mateja Tomašič. Bron ja Hab janič Splošna javna bolnišnica je bila zgrajena 26. oktobra 1874 Leta 1315 so gospodje Ptujski ustanovili ptujski meščanski špi-tal. Ta je bil v zgradbi, kjer danes domuje Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Meščanski špital na Ptuju velja za naj starej šo socialno-zdravstveno ustanovo na Ptuju. Iz nje sta se v 19. stoletju razvili prva zasebno-javna Obrtniška bolnica (leta 1804) in prva splošna javna Občinska bolnica, ki je začela delovati leta 1840. Zdravstvene potrebe pa so nara- Foto: Črtomir Goznik ščale in Ptuj je vedno bolj potreboval novo bolnišnico, saj so bili prostori v stari srednjeveški špital-ski zgradbi kmalu premajhni. Tako je bila leta 1872 sprejeta odločitev, da se bo na Ptuju zgradila nova splošna javna bolnišnica. Zgrajena je bila v enem samem letu in 26. oktobra 1874 so jo ob prisotnosti številnih gostov svečano odprli. V bolnišnici je bilo prostora za okrog 70 bolnikov, v hiralnici zraven nje pa za 100 ostarelih in onemoglih. Leta 1918 se je bolnišnica preimenovala v Javno bolnico. Imela je 110 postelj, od teh 45 na Dolgoletni direktor ptujske bolnišnice dr. Alojzij Arko ob prejemu plakete s strani sedanjega direktorja dr. Andreja Levaniča kirurškem, 45 na internem in 20 na infekcijskem oddelku. Hiralnica je imela 134 postelj. Poleg treh strežnikov in treh sester je delalo v bolnišnici tudi devet usmiljenk, ki so svoje poslanstvo opravljale vse do leta 1948. Ob začetku okupacije so Nem- ci ukinili hiralnico. Bolnica je imela tri oddelke: kirurškega, medicinskega in infekcijskega. Pomemben mejnik je bila 100-le-tnica bolnišnice, ko so odprli novo poslopje za kirurgijo s postajo za transfuzijo krvi, lekarno in oddelek za intenzivno nego. V novem 24 LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 in varna, bolnišnica pa bo v slovenskem prostoru in širše prepoznana kot sodobna, varna in prijazna ter tudi poslovno učinkovita, uspešna bolnišnica. Ob tem želimo tudi zadovoljstvo zaposlenih s pogoji dela, delovnim okoljem in odnosi. Za doseganje tega bo med drugim v bližnji prihodnosti treba čim prej izgraditi urgentni center v naši bolnišnici. To je projekt vitalnega pomena in tudi eden najpomembnejših mejnikov v nadaljnjem razvoju zdravstva na našem celotnem območju. Ob tem se moramo čim Prejemniki plaket skupaj z direktorjem bolnišnice Andrejem Levaničem operacijskem bloku so začeli delo v začetku februarja 1975. Slovesno odprtje prizidka internemu oddelku in sodobno urejene jedilnice je bilo novembra 1981. Prizidek rentgenskega oddelka je bil zgrajen na vogalu med ginekološkim in rentgenskim oddelkom. Objekt so začeli uporabljati julija 1986. S samoprispevki pa so občani pomagali pri gradnji ptujske porodnišnice, ki so jo odprli leta 1991. Ob 120-letnici bolnišnice Ptuj so odprli nov otroški oddelek, ki je nastal z adaptacijo starega porodnega oddelka. Prizadevanja za adaptacijo prostorov, kamor bi namestili računalniški tomograf, so naletela na plodna tla leta 1996 s podpisom tripartitne pogodbe med ptujsko bolnišnico, Ministrstvom za zdravstvo in Gradbenim podjetjem Ptuj kot izvajalcem del. Svečano odprtje nove dialize in fi-zioterapije je bilo junija 2002. 25. aprila 1975 je bil izveden referendum o združitvi zdravstvenega doma in bolnišnice v TOZD. V srednjeročnem programu razvoja do leta 1977 so ugotovili, da je stanje v zdravstvu kljub dobri organizaciji dela problematično, ker ne ustreza naraščajočim potrebam občanov. Zato je bilo treba okrepiti funkcionalno povezanost med temeljno specialistično in bolnišnično zdravstveno službo in doseči med njima primerno delitev dela. Do večjih organizacijskih sprememb je prišlo leta 1991, ko sta bila ustanovljena Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj in Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. Urgentni center - projekt vitalnega pomena »Kljub trenutno ne najboljši kon-diciji seveda še vedno predstavljamo stabilno centralno zdravstveno ustanovo v naši regiji Spodnje Podravje. Zaposlujemo skoraj 500 delavcev, letno na 255 posteljah hospitalno obravnavamo več kot 10.000 pacientov in opravimo več kot 100.000 specialistično ambulantnih storitev. S tem omogočimo, da okrog 90 % vseh omenjenih potreb po zdravljenju prebivalci naše regije opravijo blizu svojega doma. Tako ostaja tudi za prihodnost jasen cilj - dosegati našo vizijo, da bodo naši pacienti deležni vrhunske zdravstvene oskrbe, ki mora biti kakovostna, strokovna prej vključiti tudi v nove programe, ki izboljšujejo zdravstveno oskrbo, kot sta Dora, Telekap. Seveda pa je treba uspešno krmariti v razburkanem morju financiranja, organizacije ter delovanja našega zdravstvenega sistema, s čimer bomo dosegli osnovne pogoje za stabilno, uravnoteženo, dolgoročno poslovanje in strokovni razvoj bolnišnice, ki po obsegu pokritja prebivalstva in svojem 140-letnem delovanju niti približno ne spada med obrobne, temveč je eden ključnih dejavnikov ohranjanja enakosti v Sloveniji, vsaj za 110120 tisoč prebivalcev naše regije. Da smo na pravi poti in trdno odločeni nadaljevati pot k omenjenim ciljem in viziji, potrjuje tudi konec novembra zelo uspešno opravljena presoja - akreditacija naše bolnišnice. Acreddittation Canada International je namreč štiri dni izredno profesionalno in zahtevno opravljala pregled našega delovanja na 15 področjih ocenjevanja kakovosti za celotno bolnišnico. Zaključna ocena je izredno spodbudna, saj je v področju platine (93 %). To pomeni nadaljnjo utrditev temeljev obstoja in prihodnosti naše bolnišnice, saj bomo še bolj prepoznani po stroki, varnosti in kakovosti naših storitev, tako na regijski, nacionalni kot tudi mednarodni ravni,« je v svojem slavnostnem nagovoru povedal direktor bolnišnice Andrej Levanič, dr. med., spec. pediatrije. Slavnostni govornik je bil tudi župan MO Ptuj Miran Senčar, ki je v svojem nagovoru povedal, da »tako, kot je pomembno zagotavljanje razmer za oblikovanje politike krepitve in varovanja zdravja občanov, je pomembno izpostaviti tudi odgovornost in ozaveščanje pomena za lastno zdravje vsakega posameznika. Pri tem je treba tako na državnem nivoju kot na ravni lokalne skupnosti spodbujati programe varovanja zdravja, programe, ki izboljšujejo življenjsko okolje občanov in zdrav način življenja. Ob vsem tem pa je predvsem odgovorno ravnanje vseh družbenih struktur, ki vplivajo na zdravje ljudi, ključen pogoj za izvajanje politike pospeševanja zdravja posameznika. Gre za skupno odgovornost vlade, ministrstev, organizacij in lokalne skupnosti.« Podeljenih več plaket Pregled zgodovine ptujske bolnišnice pove, da ima za njen razvoj ter uspešno in nemoteno delovanje zasluge veliko ljudi in partnerskih ustanov in zavodov, ki so dali neizbrisen pečat razvoju in ohranjanju njenega delovanja. Žal je veliko teh že premagala bolezen in jih danes ni več med nami, a spomin nanje ostaja živ. Tudi njim gre zahvala, da so soustvarjali zgodovino bolnišnice. Na slovesnosti so podelili plakete najtesnejšim dolgoletnim partnerjem in zaslužnim posameznikom. Plaketo za dobro poslovno sodelovanje in snovanje skupnih zgodb so prejeli Univerzitetni klinični center Maribor, Zdravstveni dom Ptuj, Zdravstveni dom Ormož, Psihiatrična bolnišnica Or- mož in Mestna občina Ptuj, Talum in Perutnina Ptuj kot ena izmed največjih donatorjev in podpornikov bolnišnice v njeni celotni zgodovini ter Soroptimist klub Ptuj za humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nakup mamografa. Plaketo sta prejela tudi nekdanja direktorja, ki sta nedvomno pustila velik pečat v razvoju bolnišnice - Ljubo Toš in Alojzij Arko. Dr. Ljubo Toš je bil v letih 1978-1982 vodja takratnega TOZD-a Splošne bolnišnice Ptuj, nato pa je nadaljeval delo kot predstojnik kirurškega oddelka. Ob prehodu v novo tisočletje je kirurški oddelek, ki ga je vodil, postal oddelek z modernim konceptom dela. Razvile so se splošna in abdominalna kirurgija, vključno z mikroinvazivno kirurgijo, ter moderna metoda zdravljenja kostnih prelomov in okvar sklepov, katerih področja nas še danes uvrščajo v sam vrh kirurške stroke v naši državi. V času direktovanja dr. Alojzija Arka je bolnišnica napredovala in se tudi strokovno razvila v več pogledih. Adaptirani so bili prostori in kupljen aparat za računalniško tomografijo, zgradili so se vezni hodnik med kirurgijo in internim oddelkom, nov dializni center, nov otroški oddelek, izgrajena je bila nova ptujska porodnišnica, ki je med prvimi postala tudi novorojencem prijazna porodnišnica, nove prostore je dobila fiziotera-pija. Dr. A. Arko je bil dolga leta tudi mecen Folklorni skupini Bolnišnice Ptuj. 25 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Zakonski in družinski center Midva »Izgubili smo občutek povezanosti, občutek za bližino, čeprav je to tisto, po čemer najbolj in najgloblje hrepenimo« Živimo v času vsesplošne gospodarske in finančne krize, v času, ko je veliko ljudi brez služb in se stiske samo še poglabljajo. Tisti, ki še imajo delo, doživljajo pritiske, saj opravljajo delo, ki sta ga nekoč dva ali trije, zato je stresnih trenutkov zmeraj več. Zaradi hitrega tempa življenja se vse več nesoglasij poraja tudi znotraj družin in vse več je nerazumevanja med partnerji in razpada zakonskih zvez. Bronja Habjanič Zakonski in družinski center Midva je na Ptuju prisoten že osem let. Zadnje leto deluje tudi v Ljubljani. Center ima sedež na Rajšpovi ulici 15a. Več o njih lahko najdete tudi na spletni strani www.midva.si. Zakonska in družinska terapija v današnji družbi ni več tabu »Biti terapevt je svojska dinamika dela in odnosov, ki jih kot terapevt živiš. To delo te oblikuje in iz dneva v dan notranje spreminja ter bogati. O tem, da boš naredil nekaj več za ljudi, zase in ljudem dal tisti delček sestavljanke, ki ga iščejo, na neki način sanjaš že kot otrok. Ko sem bila stara štiri leta, sem se zagledala v neko polje pred seboj in se vprašala, ali se vsi ljudje počutijo v svojem telesu kot jaz. Zame je veliko darilo, ko človek ob meni začuti, da je varen, se lahko odpre, ko ga preneha biti strah, ko zmore povedati, kdo je v resnici, kaj čuti, doživlja in nosi v sebi, česa se najgloblje boji in po čem najgloblje hrepeni. Takrat v terapevtskem prostoru nastane toplina, sprejemanje, povezanost in globoko v sebi vem, da sem tudi jaz izrazila sebe v najglobljem pomenu besede. Odgovor na vprašanje štiriletne deklice se mi razkriva iz dneva v dan, vsak človek je zame bogastvo in v sebi nosi neopisljivo lepoto življenja, ki se izraža skozi vsakega izmed nas,« na zastavljeno vprašanje, od kod se je porodila ideja o vzpostavitvi terapevtskega centra, odgovarja Sabina Stanov-nik, ki skupaj z možem Tomažem ta center tudi vodi. Sabina in Tomaž Stanovnik sta poročena dvanajst let, skupaj pa sta že osemnajst let in imata tri odraščajoče otroke. Svoje znanje sta pridobivala na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer poteka izobraževanje za zakonske in družinske terapevte. Oba sta končala specialistični študij in se po študiju posvetila delu na tem področju. Stalno se usposabljata tako v Sloveniji, Evropi in ZDA ter svoje delo opravljata v skladu z Etičnim kodeksom Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Delo terapevta jima pomeni izziv tako na poslovnem kot osebnem področju. »Center Midva je odprt za vsakega posameznika, par ali družino, ki čuti, da potrebuje v odnosih drugačno zaznavanje sebe in drugega, ki želi ustvariti nekaj več, pričakuje več in išče načine za drugačno razumevanje in čutenje življenja. K nam prihajajo ljudje z različnimi stiskami in življenjskimi vprašanji, od mladih, odraslih do tistih parov, ki so poročeni do 35 let in tudi več. Prihajajo mladi s težavami depresije, nerazumevanja s strani staršev, prihajajo pari s težavami v medosebnih odnosih, s stiskami odtujenosti, družine, ki ne najdejo stika in občutka razumevanja drug do drugega... Težave, ki jih človek prinese v terapevtski prostor in kijih terapija zmore zaobseči, so vsesplošne stiske, ki jih človek doživlja in s katerimi se srečuje vsakodnevno,« poudarja Stanovnikova. Največje zanimanje je za partnersko terapijo Jeseni ponovno odpirajo skupino za ločene, skupino za pare in skupino za starše. Prav tako potekajo skozi celo leto po šolah in vrtcih predavanja za starše in predavanja za učitelje. Pri nas se ljudje največ odločajo za partnersko terapijo. Prihajajo tudi posamezniki, ki imajo težave v odnosih, in tudi ločeni pari, ki imajo otroke in želijo ohraniti odnos na nivoju spoštovanja in zdrave komunikacije. »Povpraševanja po partnerskih terapijah je vedno več, vidim pa, da se ljudje premalo zanimajo za terapije po ločitvah. Starši v stiski velikokrat ne zmoremo pomiriti otrok in najti pravih besed, zato otroci ločenih družin odhajajo v svet z bolečino in občutki nevrednosti. To je resnično področje, za katerega oba z možem čutiva, da mu bova v prihodnosti posvetila več pozornosti. Ko pomagaš paru, ki po dvajsetih letih ponovno najde bližino in povezanost, je občutek topel, prijeten, v sebi čutiš zadovoljstvo, mir in povezanost, ko pa rešiš otroka iz čustvenih stisk, pa bi občutke skorajda težko opisala z besedami.« Stanovnikova pravi, da se ljudje po uspešno končanih terapijah velikokrat zahvalijo s kakšno majhno pozornostjo, kot je posebej izbrana čokolada ali roža. Včasih prinesejo kaj, kar so sami naredili. »Predvsem mi veliko pomeni globina stika, ki ga vzpostavimo, kajti ravno to je tisti odnos, ki ga terapevt ustvari v odnosu s posameznikom. Občutek bližine, povezanosti in občutek, da je nekomu resnično mar in se zanima za moj svet, je tisto temeljno čutenje, ki ga kot posameznik odnese v svet, in ker ima sedaj drugačen čustveni spomin, zmore ustvariti odnose, kjer sta bližina in povezanost.« Uspešno sodelujejo tudi s portalom Medover.net »Na Medover.netu sem osebno kot terapevtka prisotna že deset let. Pisanje preko foruma ima ne- koliko drugačno dinamiko, saj si kot terapevt omejen zgolj na nekaj vrstic, kjer poskušaš najti tisti delček sestavljanke, kjer se skriva odgovor na čustveno stisko nekoga, ki ga ne vidiš. Lahko ga preko pisanja le začutiš, ujameš čutenje, ki ga vnaša v napisano zgodbo, torej prav tako tudi v svoje življenje.« Leta 2013 je bilo denimo na portalu zastavljenih 212 vprašanj, v njih 600 podvprašanj in komentarjev. Spletno stran je obiskalo 37.100 ljudi, ki so prebrali 213.011 strani vsebine. 77 % ljudi se vrača na forum. Na vprašanje, zakaj si po njenem mnenju partnerji ne znamo več prisluhniti in se tudi slišati in zakaj je vse več razpadov zakonskih zvez, pri čemer trpijo tudi otroci, in kaj se pravzaprav dogaja z nami in kako bi lahko to preprečili, Stanovnikova odgovarja, da smo izgubili občutek povezanosti, občutek za bližino, čeprav je to tisto, po čemer najbolj in najgloblje hrepenimo. »Čakanje, da bomo začuteni, razumljeni, da nas bo partner videl in v polnosti sprejel, se odraža v stiski odnosov. Lačni smo nežnosti in občutka, da nas imajo drugi radi, vse to pa so razlogi, da se velikokrat zapremo v svoj svet, v katerem smo sami, užaljeni, nesrečni, ne naredimo pa koraka do partnerja, se mu odpremo in približamo. Nenehno pričakujemo, da mora drug narediti prvi korak. Ko poskušam moškega ali žensko v paru spodbuditi, da bi začutila delček drugega, poskušala razumeti, najti sočutje in se odpreti na odnos, naletim vedno na enak stavek: zakaj bi prvi/-a jaz, naj on/-a, kdo bo pa mene začutil? Velikokrat vidim, da smo odrasli le telesno, v svojih čustvih in doživljanjih pa smo še vedno otroci, ki čakamo, da bo prišla mama, ki bo objela, razumela, začutila ... V sebi ostajamo otroci, ki ne zmoremo sočustvovati, se odpreti, živeti polno, ker nenehno pričakujemo, da nas morajo drugi zapolniti, narediti cele. A ni tako. 26 SOCIALNO VARSTVO / ZANIMIVOSTI LITERATURA 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Ljubezen, ki pride od znotraj, nas pomiri, ustvari toplino in občutek bližine. Ko si torej kot posameznik sposoben stopiti izza svojih strahov in stisk ter uzreti, da so ob tebi ljudje, ki ravno tako kot ti nosijo svoje stiske in bolečine, jih v tem sprejeti in najti sočutje. Iskreno verjamem, da ko bo človek sposoben na tem nivoju ustvarjati odnose, bomo zmogli podreti zidove, ki si jih zidamo, da bi bili varni pred drugimi. Odprtost na življenje je edini odgovor in edina resnično varna pot, ki nas odpira za odnose z drugimi in nas ponovno poveže s samim seboj. Šele v tem polju zavedanja zmoremo premagati strah in biti resnično srečni, se čutiti, da smo mi mi, da živimo in nam je dano in dovoljeno živeti polno in srečno,« vsem polaga na srce terapevtka Stanovnikova. Prva deklica Rene, drugi deček Gal Tradicionalna obdaritev prvo- in drugorojenega otroka v splošni bolnišnici Ptuj Ptujska porodnišnica je že tradicionalno ob začetku leta pripravila obdaritev za prvo- in drugorojenega otroka v novem letu. Tudi letos so darila za družine prispevali Mestna občina Ptuj, Pikapolonica, Tenzor, Terme Ptuj in Zavarovalnica Maribor. Bronja Habjanič Deklica Rene in deček Gal Mama prvorojene deklice je znana operna pevka Sabina Cvilak, roj. 8. 7. 1977, stanujoča Ulica kneza Koclja 35, 2000 Maribor. To je njen prvi otrok. Starša sta deklico poimenovala Rene Vujinic Cvilak. Deklica se je rodila 1. 1. 2015 ob 22.40. Cvilakova je povedala, da jo je Rene nekoliko presenetila, saj je prišla na svet deset dni prezgodaj. A si je prihod na svet izbrala s stilom, kot prva v letu 2015. Želi si, da bi veliko spala in se ponoči prebujala čim manj ter da ji bo življenje prizaneslo s kakšnimi težkimi preizkušnjami. Ptujsko bolnišnico je za porod izbrala zato, ker se ji zdi veliko bolj intimna in prijazna kot mariborska, tukaj pa dela tudi njena ginekologinja. Mama drugorojenega otroka v letu 2015 je Vida Pehan, roj. 2. 5. 1984, stanujoča Dražen Vrh - del 36, 2233 Sv. Ana v Slovenskih Goricah. Tudi za Pehanovo je to prvi otrok. Starša sta sinka poimenovala Gal Tinauer, rodil pa se je 1. 1. 2015 ob 23.23. Mamica malega Gala je povedala, da se jima je s partnerjem uresničila velika želja po otroku. Želela sta si tudi, da se otrok rodi v letu 2015, kar pomeni za njih novo leto in hkrati nov začetek. Od vsega si najbolj želijo zdravja, drugo bo že prišlo. Oba očeta sta prisostvovala pri porodu. Prvorojena deklica je od Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj dobila v dar verižico s spomin- Foto: Črtomir Goznik skim obeskom, mamici jo je podaril Aleksander Voda, ptujsko podjetje Pikapolonica, ki pri obdarovanju sodeluje že polnih dvajset let, je podarilo avtosedež, v imenu podjetja ga je mamici izročila Silva Volgemut, Mestna občina Ptuj denarno nagrado, darilo je prinesel župan Miran Senčar, v imenu Term Ptuj je darilne bone za kopanje podarila Milena Mojzeš, Zavarovalnica Maribor pa bone za nakup otroških potrebščin. Mamica drugorojenega Gala je s strani župana MO Ptuj prejela šopek, dobila pa je tudi darila od Bojana Petka iz Tenzorja, Term Ptuj, Pikapolonice in Zavarovalnice Maribor. Novorojenček v življenju vsakega starša predstavlja nekaj posebnega, čudovitega »Rojstvo otroka je za vsakega starša izjemno pomemben dogodek. Novorojenček v življenju vsakega starša predstavlja nekaj posebnega, nekaj čudovitega, neko upanje. Zato je na vas, dragi starši, da mu tlakujete njegovo pot za življenje. Vi boste njegov vzor, zato naj vam ne bo žal niti enega poljuba in niti enega dotika, ki mu ga boste namenili, tudi nobene pesmi, ki mu jo boste zapeli, ali kakšne zgodbice, ki mu jo boste povedali. Vse to se bo zlilo, da bo postal to, kar je. Lahko bo najboljši delavec, lahko bo najbolj marljiv učitelj, lahko bo izbral kateri koli poklic, lahko bo tudi starš Vida Pehan, Boštjan in Gal Tinauer, v sredini župan Miran Senčar in Aleksander Voda, na desni Sabina Cvilak, Marko Vujinic in Rene Vujinic Cvilak svojega otroka. Ampak vedite -vzor bo imel od vas. Tlakujte mu pot v njegovo življenje. Vse dobro vam želim, obilo radosti, veselja in veliko trenutkov družinske sreče,« je novopečenim staršem zaželel predstavnik vodstva ptujske bolnišnice Aleksander Voda. »Veseli me, da lahko pozdravim prvorojenko v letu 2015, deklico Rene. Ne dvomim, da bo zelo glasna, glede na to, da sem njeno mamo že nekajkrat poslušal. Verjamem pa, da bo enako z dečkom Galom. Dragi starši, čestitam vam ob tem res najlepšem darilu, kar si ga lahko zaželite. Kot župan Mestne občine Ptuj pa si želim, da bi še večkrat prišli rodit v to porodnišnico. Verjamem, da ste z bolnišnico in osebjem zadovoljni. Ravno ta bolnišnična dejavnost je eden izmed najpomembnejših servisov za naše občane, za kar se na tem mestu zahvaljujem tudi celotni ustanovi,« je v imenu MO Ptuj povedal župan Miran Senčar, ki je tokrat v tej vlogi nastopal prvič. Prejšnja leta je namreč v ptujsko porodnišnico prihajal kot predstavnik Tenzorja. V imenu podjetja Tenzor je zbrane pozdravil Bojan Petek. To ptujsko podjetje že več kot 15 let sodeluje pri obdaritvi. »Sam osebno temu lepemu dogodku prisostvujem že osmič in staršem bi želel povedati, da je od prvič pa do danes teh osem let zelo hitro minilo. Izkoristite vsak trenutek s svojim najlepšim darilom, ki ste ga dobili.« »Dragi starši, iskrene čestitke tudi v imenu družbe Terme Ptuj. Veseli nas, da vas lahko obdarujemo tudi mi. Vsekakor se kasneje priporočamo tudi s plavalnimi tečaji, tako za dojenčke kot za malo večje otroke. Vsak trenutek s svojim otrokom si resnično zapomnite, saj je nepozaben,« pa je zbrane starše nagovorila Milena Mojzeš iz Term Ptuj. Pri obdarovanju pa že dvajset let sodeluje tudi podjetje Pikapolonica. Silva Volgemut je staršem in malčkoma zaželela vse dobro in veliko lepih skupnih trenutkov. V letu 2014 je bilo 872 porodov Lani se je rodilo 413 deklic in 468 dečkov, devet parov je bilo dvojčkov. V letu 2013 je porodnišnica zabeležila manj porodov, in sicer 849. 27 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Z Lokalno akcijsko skupino o mladih in drogah - 2. del Dr. Mitja Muršič, socialni pedagog, kriminolog V skladu z dolgoročno strateško naravnanostjo Mestne občine Ptuj in lokalnim akcijskim načrtovanjem na področju preprečevanja odvisnosti od drog med mladimi je Lokalna akcijska skupina (LAS) s sodelavci lani izvedla raziskovalni »posnetek stanja« glede uporabe drog med mladimi na Ptujskem. V anketiranju je sodelovalo skupno 1096 učencev in dijakov. V vzorec so vključili učence zadnjih treh razredov osnovnih šol iz Upravne enote Ptuj in dijake prvih dveh letnikov srednjih šol na Ptuju. Zanimive ugotovitve predstavljajo podlago za nadaljnje načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dejavnosti na področju sistematičnega, celovitega, usklajenega spoprijemanja s tem izzivom na lokalni ravni. Glede uživanja alkohola in cigaret se v splošnem kaže ugodnejša slika kot pri zadnji izvedbi raziskave leta 2008. Zaznati je zmanjšanje zanimanja za uporabo teh družbeno dovoljenih drog med mladimi in zmanjšanje njihove dostopnosti. Delež mladih, ki cigaret in alkohola še niso poskusili, se je povečal, prav tako delež tistih, ki se v življenju še niso opili. Ob tem se je zmanjšal delež stalnih in občasnih uživalcev alkohola in cigaret. Žal pa je delež tistih, ki se redno opijajo, podoben deležu iz prejšnje raziskave. Vsaj enkrat mesečno se opije vsak deseti mladostnik oziroma mladostnica, enkrat ali večkrat na teden pa vsak dvajseti. Vsak peti je že doživel opitost doma oziroma pri sorodnikih, kar odraža visoko stopnjo družinskega dopuščanja zlorabe alkohola ali vsaj nezadosten nadzor nad ravnanjem mladih. Opit je bil že vsak deseti anketirani sedmošolec in vsak tretji de-vetošolec, kar sta nižja deleža kot pri prejšnji raziskavi. Med anketiranimi iz 9. razredov se več kot enkrat na teden opijeta 2 %. Redno se opija 12,5 % dijakov 1. letnikov, 6 % pa jih to počne več kot enkrat na teden. Delež dijakov, ki se redno opijajo, je tokrat žal višji kot pri prejšnji raziskavi. Alkohol redno uživa 4,4 % fantov in 3,2 % deklet. Občasno ga uživata slabih 40 % fantov in podoben odstotek deklet. Alkohol v nekoliko večjem deležu zanima fante in jim je tudi lažje dostopen. Zbrani podatki kažejo, da z vsakim letom nadaljnjega šolanja narašča delež uživalcev alkohola, ki izrazito poskoči ob vstopu v srednjo šolo. V osnovni šoli delež rednih uživalcev alkohola ne preseže 1,5 %, v 1. letniku srednje šole pa se dvigne na 8,4 %. Podobno velja za delež tistih, ki so že kdaj poskusili konopljo. Očitno je vstop v srednjo šolo obdobje, ko se zanimanje za droge poveča in ko povečan delež mladih prvič poskusi določeno drogo. Konopljo takrat vsaj občasno uživa vsak deseti anketirani, od tega skoraj 3 % redno. Delež dijakov prvih letnikov, ki so konopljo zaužili v zadnjem mesecu, se je v primerjavi s prejšnjo raziskavo povišal s 4 % na 11 %. Med anketiranimi osnovnošolci je 1,5 % rednih uživalcev konoplje. V primerjavi s prejšnjo raziskavo se je delež rednih uživalcev konoplje nekoliko povečal, na slaba dva odstotka vseh anketiranih. Dobri trije odstotki so občasni uživalci, v zadnjem mesecu pa je konopljo užival vsak dvajseti mladostnik. Splošen interes za konopljo se sicer ni povečal, dostopnost te droge zanima vsakega desetega anketiranega mladostnika. Pri drugih prepovedanih drogah je zaznati nekoliko manjši delež občasnih, a nekoliko večji delež rednih uživalcev. Slednjih je 1-1,5 %. Že v osnovnih šolah je nekaj rednih uživalcev večine ustaljenih prepovedanih drog. Če predpostavimo, da so resno odgovarjali, na primer heroin redno uživajo trije anketirani učenci, kokain pet učencev, inhalante pa sedem učencev zajetih osnovnih šol. V srednji šoli naraste delež mladih, ki jim je že bila ponujena prepovedana droga. Takšnih je tretjina dijakov, v primerjavi s slabo desetino osnovnošolcev. Srednješolcem je bila droga najpogosteje ponujena v bližini šol in na ulici, v parku ali na domači zabavi, večinoma od prijateljev, vrstnikov. https://infogr.am/ V zvezi z materialnim stanjem v družini anketiranih podatki kažejo, da tisti, ki menijo, da ne živijo udobno, v večjem deležu uživajo alkohol in marihuano. V povezavi s šolskim uspehom pa se kaže, da je med odličnjaki najmanjši delež občasnih in rednih kadilcev ter uživalcev alkohola. Med njimi je tudi največji delež takšnih, ki se še niso opili, in najmanjši delež tistih, ki so v prejšnjem mesecu uživali konopljo. S šolsko uspe- šnostjo narašča delež tistih, ki menijo, da o drogah dovolj vedo. Na splošno sicer tretjina anketiranih mladostnikov meni, da o drogah še ne ve dovolj. S tem smo na kratko povzeli izbrane ugotovitve raziskave, ki bo v knjižni obliki objavljena v letu 2015. Spoznanja bodo omogočila nadaljevanje in nadgrajevanje skupnih preventivnih prizadevanj vseh, ki se jih dotika življenje mladih na območju Ptuja. Zamašek na zamašek Ignac Habjanič Akcija zbiranja plastičnih za-maškov - pokrovčkov je bila na začetku videti kot modna muha, vendar je prerasla v resno, odzivno in uspešno humanitarno akcijo, ki pomaga pomoči potrebnim. Z njihovo prodajo in predelavo se zbirajo sredstva za osebe, ki so potrebne širše pomoči, predvsem za otroke, ki jim je življenje kakor koli namenilo drugačno usodo. Z izkupičkom od prodanih zama-škov pomagamo pri nakupu zdravstvenih terapevtskih pripomočkov, ki jih otroci nujno potrebujejo, in pri plačilu samoplačniških terapij, ki jih ni nikoli dovolj. Ptujčani in okoličani smo se na akcijo pozitivno odzvali in od začetka akcije do danes zbrali že več kot 15.000 kilogramov. Samo lani je slovenska vojska opravila tri odvoze - 878 kilogramov v Žerjav (Črna na Koroškem) na reciklažo. Zamaške zbirajo v vseh vrtcih in osnovnih šolah na območju nekdanje občine Ptuj, širšem območju občine Ormož, ustanove, društva, večina gostinskih lokalov na tem območju, nekatere trgovske organizacije in veliko število posameznikov in posameznic, ki jim ni vseeno za nekoga v stiski in težavah. Tudi mediji aktivno in s posluhom za akcijo ozaveščajo in obveščajo občane o poteku akcije, količini zbranih zamaškov in njihovem odvozu. Zamašek je sicer res gospodinjski odpadek, vendar nekomu, ki je pomoči potreben, lahko pomaga. Zato ga ne zavrzite v smeti, ker vas to dejanja materialno popolnoma nič ne obremeni. Zbirajo se plastični zamaški - pokrovčki vseh tekočih pralnih sredstev, šamponov, dezodorantov, sokov, osvežilnih pijač, mleka in mlečnih izdelkov ter zdravil, nikakor pa ne kovinski zamaški. Pomagajmo, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč. Upam, da so vas argumenti in rezultati akcije prepričali, da boste v njej aktivno sodelovali tudi vi in ne boste metali zama-škov v smeti. Vse dodatne informacije o zbiranju in dogovor o morebitnem odvozu so vam na voljo na tel. št. 040 246 664. 28 VARNOST / SPORT 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Označitev varnih poti osnovnih šol je uresničena Franc Kozel, predsednik SPVCP MO Ptuj Leta 2014 so članice Humanitarnega društva Sorop-timist s Ptuja podale pobudo Mestni občini Ptuj, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za dodatno označevanje šolskih poti. Pobudo smo obravnavali na seji SPVCP in jo podprli. Članice HD Soroptimist so izredno aktivne na mnogih drugih področjih. Med drugim so prevzele tudi urejanje križišča s krožnim prometom na Potrčevi cesti na Ptuju pred Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča. Skupaj s članico soroptimistk mag. Sonjo Purgaj smo pristopili k akciji in dodatno označili šolske poti, ki so navedene v načrtih varnih šolskih poti osnovnih šol. Označbe v obliki srčkov je oblikoval krajinski arhitekt Boštjan Vauda. Stroške navedene akcije je financiral SPVCP Mestne občine Ptuj. Foto: Langerholc Otvoritev dodatno označenih varnih šolskih poti v MO Ptuj je bila 21. novembra na prostoru pred Miheličevo galerijo v Dravski ulici, po kateri poteka šolska pot za učence Osnovne šole Mladika, ki prebivajo na območju Četrtne skupnosti Center. Slavnostna govornika sta bila Marija Škovrlj, predsednica HD Soroptimist, in Miran Senčar, župan MO Posebno priznanje Milku Vesenjaku Strokovni svet AMZS vsako leto podeljuje enemu izmed nekdanjih vrhunskih športnikov posebno priznanje. Tokrat ga je prejel Milko Vesenjak, ki izhaja iz znane ptujske družine motokrosistov. Staša Cafuta Trček V Termah Zreče je konec lanskega leta potekala podelitev priznanj najuspešnejšim slovenskim moto športnikom, ki jo vsako leto organizira Avto-moto zveza Slovenije. Strokovni svet AMZS vsako leto tudi podeli posebno priznanje enemu izmed nekdanjih vrhunskih športnikov ali športnim funkcionarjem. Tokrat je posebno priznanje prejel Ptujčan, nekdanji odlični mo-tokrosist Milko Vesenjak. Svojo športno pot je začel s speedwa-yem, se udejstvoval tudi v hitrostnih dirkah in dirkah na ledu, leta 1965 pa se je začel ukvarjati z motokrosom in dosegel nekaj vr- hunskih dosežkov. Nekajkrat je bil drugi v skupnem seštevku takratnega jugoslovanskega prvenstva, le naslova mu ni uspelo osvojiti. Z bratom Stankom sta tvorila zelo prepoznavno dvojico v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, z motokrosom pa so se pozneje ukvarjali tudi drugi člani družine Vesenjak. Milko Vesenjak je tekmoval vse do leta 1979, še vedno pa se ljubiteljsko ukvarja s starimi motocikli in avtomobili. »Priznanja sem se zelo razveselil. Obudil sem spomine na čase, ko sem kot reprezentant Jugoslavije nastopal v Španiji, takratni Čehoslovaški, Rusiji, Avstriji, Bolgariji, Nemčiji. Romuniji in na Madžarskem. Kar 15 let sem aktivno tekmoval,« je ob prejemu priznanja povedal M. Vesenjak. Ptuj. Prireditev je potekala pod sloganom Za naše srčke varna pot v šolo. Akcija članic HD So-roptimist je bila močno podprta s strani regionalnih in lokalnih medijev. Kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Mladika, varno pot pa so skupaj s predsednico soroptimistk in županom odprli predstavniki učencev vseh osnovnih šol s spustom napihnjenih balončkov v zrak. Z aktivnostjo dodatnega označevanja šolskih poti bomo nadaljevali tudi v tem letu, in sicer na določenih odsekih lokalnih cest v naseljih na območjih primestnih četrtnih skupnosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj se vsem članicam HD Soroptimist zahvaljuje za delo in prispevek na področju prometne preventive in prometne varnosti. Policija obvešča Sporočilo za javnost Policijske postaje Ptuj V februarju 2015 bomo policisti od 2. 2. do 15. 2. sodelovali v obdobnem načrtu, ki bo namenjen varnosti pešcev. V tem času bomo policisti PP Ptuj poostreno nadzirali kršitve, ki so povezane z varnostjo pešcev in kršitve pešcev - predvsem osvetlitev. Od 9. 2. do 15. 2. bomo ob rednem delu sodelovali tudi v obdobnem načrtu Truck & Bus, kjer bomo nadzirali promet tovornih vozil in avtobusov. V času pustovanja, od 6. 2. do vključno 17. 2., bomo policisti predvsem v nočnem času poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. V tem času bomo izvedli tudi več poostrenih nadzorov predvsem ob dnevih, ko bodo na območju Ptuja potekale večje javne prireditve. Vsakodnevno bomo tudi opravljali meritve hitrosti z radarji, tako s sistemom Gatso24 kakor tudi z laserskimi merilniki hitrosti. JW- Športne prireditve v FEBRUARJU ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 7. 2. 8.00 Nogomet: NŠ Poli Drava, turnir Nedelja, 8. 2. 8.00 Nogomet: NŠ Poli Drava, turnir ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 14. 2. 16.00-19.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - NTK Vesna Zalog, članice (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 14. 2. 18.00 Odbojka: ŽOK GM Mobil - Šoštanj, članice, prvenstvena tekma ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 7. 2. 19.00 Sobota, 14. 2. 19.00 Sobota, 28. 2. 19.00 Rokomet: RK Drava - RD Velika Nedelja, člani, prvenstvena tekma Rokomet: RK Drava - RD Koper 2013, člani, prvenstvena tekma Rokomet: RK Drava - RK Radeče, člani, prvenstvena tekma 29 30. JANUAR / PROSINEC 2015 VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE moP MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Dogodki v CID-u in Mestnem kinu Ptuj Ponedeljek 2. februar Ponedeljek 9. februar PROGRAM FEBRUAR 2015 Koncept: Maruša Kink, Mija Špiler Veliki pok Koproducent Zavod Margareta Schwarzwald in CD Ljubljana ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Edvard Albe Kdo se boji Virginie Woolf? Gostuje Gledališče Koper ob 19.30 za abonma Tespis in Orfej ter izven Philip Ridley Pravljično srce ob 11.00 za šole in izven Sola za klovne Gostuje Zavod Bufeto Ljubljana ob 10.00 za abonma Kresnička in izven ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Koncept: Maruša Kink, Mija Špiler Veliki pok Koproducent Zavod Margareta Schwarzwald in CD Ljubljana ob 9.30 za šole in izven Feri Lainšček Gajaš, arestant ob 10.00 in 12.00 za šole in izven Romana Ercegovic Vedno te ima nekdo rad Koproducent Otroško gledališče Potujoča hišica in Gledališče Lalanit ob 9.30 za šole in izven Rok Vilčnik Mali priročnik biznisa - pustna predstava v maskah Od pizdeka do tajkuna ob 19.30 za izven Ex-tempore Karneval 2015 Organizator Art Stays Otvoritev ob 14.00 v Mestnem gledališču Ptuj Bejži čopič, kurent gre Organizator Leo klub Ptuj Dobrodelna licitacija iikovnih del ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj Nika Bezeljak, Nina Šorak Zakaj (n)imam otrok(e) Koproducent KUD Moment in CD Ljubljana ob 12.00 za šole in izven Rok Vilčnik Mali priročnik biznisa Od pizdeka do tajkuna ob 19.30 za izven Pridržujemo spravc do spremembe proga Koncept: Maruša Kink, Mija Špiler Veliki pok Koproducent Zavod Margareta Schwarzwald in CD Ljubljana ob 9.00 in 11.00 za šole in izven Telefon 02 749 32 50 (tajništvo in blagajna) Telefaks 02 749 32 51 Elektronska pošta info@mgp.si, www.mgp.si S sporeda Mestnega kina Ptuj Februar v Mestnem kinu Ptuj prinaša: Amazonija, Višja sila (Liffe 2014, kandidat za oskarja za najboljši tujejezični film), Neuklonljiv (novi film Angeline Jolie), Novi novi filmi AGRFT, Zgodbe iz hoste (tri nominacije za zlate globuse), Hector in iskanje sreče, Veličastnih 6 (sinhronizirano), Igra imitacije (devet nominacij za BAFTO, pet nominacij za zlati globus), Petdeset odtenkov sive, Teorija vsega (dva zlata globusa), Golob, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju (zlati lev, Benetke 2014), 9. Mednarodni festival gorniškega filma - in še Podrobnosti o sporedu Mestnega kina Ptuj najdete na www. kinoptuj.si/spored/. Petek, 30. januar, 20:00, CID Ptuj Afera propolis Lutkovna predstava za odrasle Afera propolis je igrano-lutkovna predstava za odrasle, ki na ravni ureditve sveta čebel raziskuje aroganten in nasilen odnos vladajočih družbenih elit do malega človeka. Gre za avtorski projekt KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice. Režiser predstave je Matevž Gregorič. Vstopnine ni! Sobota, 31. januar, in nedelja, 1. februar, CID Ptuj Uvodno usposabljanje za prostovoljno delo Udeleženci so lahko srednješolci, študenti, brezposelni, zaposleni, upokojenci in tudi vsi drugi, ki jih prostovoljno delo zanima. V sodelovanju s Slovensko filantropijo. Četrtek, 5. februar, 19:00, Mestni kino Ptuj Novi novi filmi AGRFT, filmska projekcija in pogovor Projekciji odličnih kratkih filmov, ki so v sodelovanju mladih in malo manj mladih talentov v zadnjih nekaj letih nastali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, bo sledil pogovor z ustvarjalci. Ogledali si bomo kratke igrane filme Kam (rež. Katarina Morano, 2013, 19'10''), Tujca (rež. Vid Hajnšek, 2014, 24'45''), Prespana pomlad (rež. Dominik Mencej, 2014, 19'59''; vesna za najboljši kratki film, najboljšo režijo, najboljši scenarij, najboljšo scenografijo in za najboljšo žensko glavno vlogo) in kratki dokumentarni film Cesar (rež. Nikolaj Vodošek, 2011, 23'51''). Vstopnine ni! Petek, 6. februar, 18:00, CID Ptuj Iskanja, otvoritev razstave likovnih del Gregorja Samasturja Razstavljena dela bo predstavil likovni kritik Mario Berdič iz Maribora, program pa bo povezovala Zlatka Lampret. Vstopnine ni. Petek, 13. februar, 22:00, CID Ptuj Pustni diskožur, edini pravi pustni žur brez vstopnine! Ples v maskah ob ritmih glasbe 70., 80. in 90. let. Z nami bosta DJ D*SUN in zasedba Dat Phunk, ki jo sestavljajo sedanji in nekdanji študenti Konservatorija za glasbo v Celovcu. Maske v slogu 70., 80. in 90. let! Sobota, 14. februar, 10:00, Mestni kino Ptuj Kino vrtiček: Paddington & Klobuk za maškaro, filmska ustvarjalnica in igralnica V ustvarjalnici in igralnici po projekciji filma Paddington (Paddington, Paul King, Velika Britanija/Francija/Kanada, 2014, 95 min, sinhronizirano v slovenščino) bomo izdelovali klobuke za maškare. Od ponedeljka, 16., do petka, 20. februarja, 10:00-12:00, CID Ptuj Pust odhaja, zima ostaja! Počitniške delavnice pod vodstvom Tamare Slana Ponovno se bomo srečali na CID-ovih delavnicah, ki bodo nekaj prav posebnega! Sreda, 25. februar, 19:00, Mestni kino Ptuj Pričetek 9. Mednarodnega festivala gorniškega filma in projekcija filma Dnevi v dolini Tarap Film Dnevi v dolini Tarap (Days of Tarap, Herve Tiberghien, Francija, 2013, 95 min) prikazuje življenje v odročni himalajski dolini Tarap, kjer se lokalno prebivalstvo trudi najti pot med tradicijo in sodobnostjo. V četrtek, 26. februarja pa se bodo zvrstile še projekcije filmov Svoboden v skali in Odrešitev: zgodba Jamesa Pearsona in pogovor o(b) filmu z Mino Markovič, Najboljšo slovensko športno plezalko. Dekle z izrazito definiranimi mišicami rok in hrbta, z nalezljivim nasmehom in železno voljo. Ptujčanka, ki se je športnemu plezanju zapisala pri rosnih desetih letih. Pogovor z Mino bo vodila Tina Cvetko iz Plezalnega kluba 6b Ptuj. In še več! Več informacij o dogajanju v CID-u najdete na www.cid.si. Vse informacije o sporedu in zanimivih dogodkih v Mestnem kinu Ptuj pa vas čakajo na www.kinoptuj.si. Na obeh spletnih straneh se lahko prijavite tudi na e-obveščanje. Sreda 4. februar Četrtek 5. februar Sobota 7. februar Torek 10. februar Sreda 11. februar Sreda 11. februar Petek 13. februar Petek 13. februar Četrtek 26. februar Četrtek 26. februar Petek 27. februar 30 PRIREDITVENI VODNIK 30. JANUAR / PROSINEC 2015 Mednarodni slikarski ekstempore Ptuj karneval 2015 KUD Art Stays Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj in Kulturno-umetniško društvo Art Stays vas skupaj z drugimi sponzorji vabijo, da se pridružite mednarodnemu slikarskemu ekstemporu, ki je organiziran v okviru tradicionalne prireditve Kurentovanje 2015. Priglasitev in žigosanje platen ali drugih podlag bo potekalo po vsej Sloveniji in v Italiji, Avstriji ter na Hrvaškem od srede, 4. februarja 2015, do četrtka, 12. februarja 2015 (do 12. ure). Vpisnina znaša 20 evrov, za dijake, študente in upokojence 15 evrov. Udeleženci jo plačajo ob žigosanju platen. Tema: karneval, kurent, pustne maske, pomlad in prosta tema. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi, odda pa lahko samo eno delo. Format podlage: ne manjši kot 40 x 40 cm in ne večji kot 100 x 100 cm. Oddaja del: od ponedeljka, 9. februarja 2015, do četrtka, 12. februarja 2015, v ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00, v sredo med 8.00 in 17.00 v sprejemni pisarni Javnih služb Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (tel.: 02 620 73 33). Odprtje razstave in podelitev nagrad bo v petek, 13. februarja 2015, ob 14.00 pred Mestno hišo na Ptuju (Mestni trg 1, 2250 Ptuj). Razstava likovnih del bo postavljena do srede, 4. marca 2015, v galeriji Magistrat in v razstavišču FO.VI 2 v Mestnem gledališču Ptuj. Celoten pravilnik je objavljen na spletni strani www.artstays.si. 3 > ^ m C/5 DC H < £ MESTNA OBČINA PTUJ PROGRAM OSREDNJE SLOVESNOSTI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 19. uri v veliki dvorani kongresno-kulturnega središča dominikanskega samostana na Ptuju. Slavnostna govornica bo dr. Darja Koter V kulturnem programu bodo nastopili: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenat Fredija Simo-niča, Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom dirigentke Jožice Lovrenčič Lah, baletni oddelek Glasbene šole Karol Pahor Ptuj pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc, z nastopajočimi plesalkami Aljo Rozman, Zalo Vogrinec, Janjo Orovič, Kajo Čelan, Sabino Tepuš, in Zarjo Škrjanec, Romana Zelenjak — vokal, Dejan Štuhec — klavir, scenarij in režija prireditve Peter Srpčič. Po končani slovesnosti vas vabimo na družabno srečanje pod oboke križnega hodnika dominikanskega samostana. kurentovanje^ 4. Srečanje kulturne dediščine Slovenije Sreda, 4. februar 2015, slavnostna dvorana na ptujskem gradu, od 9. ure KULTURNA DEDIŠČINA V OČEH FOTOGRAFOV IN NOVINARJEV www.bistra.si ib MESTNA OBČINA PTDJ S strokovnimi prispevki sodelujejo: dr. Jurij Fikfak (programski vodja, ZRC SAZU), Franc Milošič (novinar, Delo), Anton Mlakar (fotograf), Milan Vogel (upokojeni novinar, Delo), Primož Hieng (fotograf), Vesna Humar (novinarka, Primorske novice), Stojan Kerbler (fotograf), Andrej Furlan (fotograf, ZRC SAZU-UIFS), Andreja Čokl (novinarka, RTV Slovenija), Branko Lenart (fotograf), Anemari Kekec in Črtomir Goznik (novinarka, fotograf, Štajerski Tednik), Boris Farič (fotograf, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), Žiga Koritnik (fotograf) ob 16.00 Javna obravnava predloga Odloka o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena Andrej Brence, vsebinska predstavitev enote, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Silvester Gaberšček, Ministrstvo za kulturo ob 17.30 Otvoritev fotografske razstave, galerija Magistrat dr. Naško Križnar in Jernej Forbici, Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj Karneval 201 5 Vljudno prosimo za predhodno registracijo na elektronski naslov bistra@bistra.si Srečanje kulturne dediščine Slovenije 2015 bo pripravljeno pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. javne službe ptuj ruzalem Ormož slovenske gorice ZEBiffia POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ ORMOŽ 31 OL- hJirt-'ir krm hiillLriKni1! |T i-n kh Mi1-!i : i-1-.rid Huj v I ÜAWhini » (*Tl#llTWino n,-. P il&KiikQ r khidl- l-r Ihim v M Ii ilK'- .i, ita n£lw<-ii J A Mu| in fortrnJMkfc-i-i rrïiir TO -Mi^no dHJtïnjî t LI-.J-j-h--.ti I -_d-kku J|" 4.KJÙ -lllMlllllfK.III k.-^JJ ■ I" a! -I" -.1 Ç^EKV. profH^ fvnoiun) •/ ktu L9Î-5 p- ptiri. dr Frmcc F-r ^ " HÏ'-IffWI ■ ^j- - I --}» ■ -ftl i HmilM IH hi |P V- | - --. Iklfrl', •• rujnjl-. J»t|h ftrvr.f.fw n^jdb* tf ptrnngîilf-, LTI lïC- VMknl p--J-WIK L ' ■!■■*■■■!■ i I I BlVllB1^! i 1 l.lllW" r iJT. prof. (iT PTai.-.i. i.iKjm.v, <)OC. ir J K^VW-n IMljiÛKiiTV ki.-J ::-MHn Ï4 >■ iiiHn Trt 1 rifiHiij m !.r. i.i1 --k V 1 lr k rte i kudenoijm ijcoo^of Tirio LIMM, T1 (XuphtgA ülrilioCjB ■ ■ » iltOTM i -ihI^i' hiHhii:- -Jfil.i' v g---1ib-k Aji[.|i!iMik. QûIVi i 11 I KlI ri hik I âjrTiùûi Jrt na Ptufii M L'( N :fj::ka ir^tilt^Ji Mcdclja, 3. rabfuir 20lîi,Jned lO.Jü-n 14.0« uro v kiFlrrfiin i- Imku . >m|plkarisliieça sarr»«tani:na Pfcjju Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Otroško pustno rajanje z Vrtcem Ptuj V torek, 17.2.2015, ob 17.00 v Klubu Gemina XIII. Norčavi pust s čarovnikom Sam Sebastianom in zabavno cirkuško-čarobno predstavo »Take pustne« ter ustvarjalnimi delavnicami. Vstopnica odrasli: 4 €, otroci VSTOP PROST! Zimska ponudba kosil in večerij v Restavraciji Žila B^MMlft v Termalnem p nI ii ^»■■■■■■^■■■■■■f Ugodna študentska prehrana s študentskimi boni skozi cel dan 11. sezona Primusovih vinskih zgodb Doživite edinstven večer z okusno večerjo s štirimi hodi ob spremljavi 9-ih vin gostujočih vinarjev. 30.1. ob 20. uri: Tuja vina - Tikveš Makedonija 20.2. ob 20. uri: Ekološka vina Vstopnica za posamezni vinsko-kulinarični večer: 20 € po osebi. Rezervacija omizja: T: 02 /7494 506 Sprostite se ob novih ritualih v savnah Flavia Rimsko savnanje z rituali iz sivke (vsak petek 13.00-23.00) Sladko savnanje s sadjem in čokoladnimi rituali (vsako soboto 13.00-23.00) V omenjenem času lahko koristite tudi hotelske bazene Vespasianus. Ponudba velja do 4.4.2015. Poroke in poročni obredi, obhajila, birme ter druga praznovanja v Grand Hotelu Primus Kontakt: predrag.canjko@terme-ptuj.si; GSM: 041 352 139 UGODEN VSTOP PONEDELJEK SREDA PETEK Nočno kopanje V TERME PTUJ Dan za otroke in mladino Dan za upokojence Dan za družine od 20.00 do 24.00 Ugodnosti veljajo od -50% na celodnevno Plača 1, kopata se 2! Brezplačno kopanje za do 3 do 13.2.2015 in od vstopnico otroke v spremstvu 2 odraslih 23.2.2015 do 30.4.2015 VSAK PETEK Termalni Park: -30% Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj Grand Hotel Primus: popust na celodnevno vstopnico od ponedeljka do četrtka. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Kupon je veljaven do 13.2.2015 in od 232.2015 do 30.4.2015. -30% Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj popust za kopanje v bazenih Vespasianus od ponedeljka do četrtka (4ure). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 2 osebi ob enkratnem koriščenju. Kupon je veljaven do 31.3.2015. Wellness: -5€ Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj popusta ob nakupu wellness storitev nad 20 EUR. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 storitev. Kuponje veljaven do 13.2.2015 in od 23.2.2015do30.4.2015. «t S Predstavite SVOJO DEJAVNOST Ptujčana mesečno prebirajo v 9150 gospodinjstvih. -jr Agencija Lotos | 041 283 694| lotos.ptuj@siol.net