15*24 G R A D B E N I VESTNI LJUBLJANA, APRIL-MAJ 1979 L E T N I K 28, ŠT. 4-5. STR. 73—108 ■■■ GIP-GRADIS — LJUBLJANA Proizvodna hala za Tovarno sladkorja v Ormožu MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22 113, 20 641 TELEX 31420 YU KIP TEKOČI RAČUN 50103-601-23238 TO-MO TOPLI MONTAŽNI DIMNIK ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana konden­ zacija vodnih par dimnih pli­ nov na izhodu dimnika na mi­ nimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdrž- nost Samotnih cevi nam za­ gotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotov­ ljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi kate­ rihkoli dinamičnih ali termič­ nih sunkov do negativnega vpliva sekundarnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in prak­ tičnih izkušnjah lahko TO-MO- Dl uporabljamo kot zbirni dim­ nik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih re­ ber cevi nam omogočajo, da se cev dimnika termično gib­ lje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lo­ tijo tudi amaterji. 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s ka­ tero pri zadnji šamotni cevi zapre­ mo zračne komore 11. Zadnji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev polagoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgor­ njega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov ta­ ko, da jo centrično pritisnejo rebra Samotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s ka­ tero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasad­ ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s Samotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno z žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5 Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok 3. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča G R A D B E N I GLASILOZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V E S T N I H Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings ŠT. 4-5 LETNIK 28 — 1979 YU ISSN 0017-2774 VSEBINA-CONTENTS PETER ČERNIGOJ: Armirani n a s ip .............................................................................................. 74 Reinforced earth BORIS ŠORC: Postopek pri projektiranju sanitarnih deponij komunalnih odpadkov 80 Projecting of sanitary deposits for municipal waste materials B. F.r Proga BAM — nova sibirska transverzala Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Research community of Slovenia Izvlečki iz raziskovalnih nalog 84 Iz naših kolektivov From our enterprises Vesti News Prikazi in ocene New books Jubilej Jubilee Mnenje in kritika Opinions Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana BOGDAN MELIHAR: Novice iz glasil kolektivov: GIP Ingrad C e lj e ................................................................................................89 Nivo C e lje .............................................................................................................. 90 SGP K on stru k tor ................................................................................................90 EM Hidromontaža M aribor.................................................................................91 SGP Kograd D r a v o g r a d ..................................................................................91 GIP G radis....................................................* ...............................................91 SGP Slovenija c e s t e ........................................................................................... 92 SGP P i o n i r .........................................................- ................................... • 94 IMP L ju b lja n a .................................................................................................... 94 Novograd Novo m esto ........................................................................................... 94 Salonit A n h o v o .....................................................................................................94 BOGDAN MELIHAR (priredil): Povzetek iz Programa dejavnosti Izobraževalne skupnosti za grad­ beništvo Slovenije v letu 1979 ................................................................... 95 Diplomanti gradbenih visokih in višjih tehničnih šol v letu 1978 . . 97 Ustanovljeno je Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije 97 B. F.: Strokovni seminarji DGIT Zagreb v letu 1979 ........................................ 97 SRD J AN TURK: Ob drugi izdaji Priročnika za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij I. d e l ................................................................................................99 SVETKO LAPAJNE: Pavel Csonka ob osem desetletnici............................................................. 100 JANKO BLEIWEIS: K prispevku o PHE Č a p lj in a .................................................... 100 EDVARD MALI-JAŠA ŽNIDARŠlC-TOMO GEČEV-ANDREJ STEFANClC-BRANKA ZATLER: Vsebina in pomen tehničnih pogojev za gradnjo večjih objektov s posebnim ozirom na betone in betonarska d e l a ........................................ 101 Glavni in odgovorni urednik: SER G EJ BUBNOV T ehnični urednik: BOGO FATUR U redniški odbor: DR. JA N K O BLEIWEIS, VLADIM IR ČADEŽ, M A RJA N GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. M ILOS MARINČEK, SA SA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, Ljubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-^78-47602. T iska tiskarna T one Tom šič v Ljubljani. R evija izhaja m esečno. L etna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za štu d en te 38 din, za podjetja , zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob finančni pod­ pori R aziskovalne skupnosti Slovenije. Armirani nasip UDK 625.731 PETER ČERNIGOJ Zaradi številnih prednosti pred drugimi tehni­ čnimi rešitvam i se v zahodnih državah vedno več­ kra t odločajo za arm irani nasip. V iskanju načinov, kako v dani situaciji h itro zgraditi dovolj cest z omejenimi sredstvi, moramo tud i armiranem u na­ sipu posvetiti veliko pozornost. Konservatizem in vztrajan je pri preizkušenih klasičnih rešitvah nas sicer dobro varuje pred tveganjem , ki prihaja z novostmi, prihranjenega nam je mnogo dela in tu­ di kakšno neprijetno presenečenje. Dolgoročno in širše gledano pa dobro vemo, kaj zaostanek v teh­ niki in tehnologiji pomeni. V uporabi arm iranih nasipov zaostajamo za prvimi, ki so jih začeli gra­ diti za več kot deset let. K ljub tem u je do tega m ateriala še vedno čutiti nezaupanje tako med projektanti kot med investitorji, dodatno oviro po­ meni tud i nejasnost v zvezi s patentno pravico, in seveda do določene m ere tudi nepoznavanje. S tarejši uporabljani načini arm iranja nasipov s plastm i vej ali ojačevanje sipkih m aterialov z mrežami niso dajali tako dobrih rezultatov, kot ojačevanje s kovinskimi trakovi, ki so gibki in ima- Avtor: Peter Černigoj, dipl. inž. gr., Republiška skupnost za ceste, Ljubljana jo malo razteznost. V nasipu pravilno razporejeni kovinski trakovi, pravokotni na vertikalno zunanjo steno zagotavljajo notranjo stabilnost nasipa. T ra­ kovi v tem prim eru niso sidra, sodelujejo po vsej svoji dolžini z nasipom (zaradi trenja). Nategi v trakovih preko tren ja delujejo na nasipni m ate­ rial in nadomeščajo reakcijo podpornega zida ali druge podporne konstrukcije. Čelna stena na kon­ cu trakov zato ne prevzem a vseh zemeljskih p riti­ skov, ampak le preprečuje izpadanje nevezanega m ateriala na koncu plasti med trakovi. V lite ra­ tu ri so navedeni tudi drugačni statični modeli a r­ m iranega nasipa, vendar to vprašanje, kljub zani­ mivosti s teoretičnega stališča, nima odločilnega vpliva na uporabnost preskušene konstrukcije v praksi. Obsežni predhodni preizkusi v laboratorijih in v naravi so bili narejeni v Franciji. Študijem in preskusom je sledila drzna izgradnja šestih ve­ likih arm iranih nasipov z višinami čelnih sten do 22 m na cesti A 53 M enton—Nice na Ažurni obali v le tu 1968. Dobljene izkušnje pri tej gradnji so prepričale strokovne kroge o zanesljivosti nove konstrukcije, to pa ji je odprlo v ra ta tudi dru- Skica 1. god v gradbeno prakso v Franciji, Veliki Britaniji, v ZDA in drugod. Tem državam pa ne moremo očitati nepremišljenega hitrega posnemanja. O tem nas prepriča postopek uvajanja uporabe arm irane zemlje s strani dobro centralistično organizirane Zvezne cestne uprave ZDA. Z okrožnico pomladi 1970 so vse svoje oddelke v ZDA obvestili o novi konstrukciji, o literaturi s tem v zvezi in o predvideni koristnosti te r jih pozvali, naj sporočijo, če so pripravljeni sodelovati v poskusnem programu s takim i objekti, da bo možno izdelati oceno uporabnosti konstrukcije a r ­ m iranega nasipa. Z odlokom novembra 1974 se je, na tem elju zgrajenih poskusnih objektov, izvršenih študij in analiz, Zvezna uprava za ceste ZDA odločila, da arm irane zemlje ne bo več obravnavala kot po­ skusno konstrukcijo in se jo lahko v nadaljnjem gradi povsod tam, k jer bi se po predhodni pri- CESTE V GORATIH PREDELIH Armirani nasip kot podporna konstrukcija za cesto Armirani nasip temeljen na nasipu Dvojna konstrukcija podpira cesto v strmem pobočju (Vigna, Francija) Dvojna konstrukcija podpira cesti v dveh nivojih (Le Peyronnet, Francija) Vozišči avtoceste v dveh nivojih, konstrukcija podpira nasip za gornji pas (La Giraude, Francija) m er javi izkazala kot ustreznejša od drugih mož­ nih rešitev. Aprila 1975 so izdali končno poročilo o uvaja­ n ju armiranega nasipa v cestogradnji ZDA in o pri tem pridobljenih izkušnjah. Avtor v uvodu med drugim pravi: »Te kon­ strukcije so se izkazale za ekonomične in so nam ARMIRANI NASIP ZA GRADNJE V MESTIH Običajna konstrukcija Armirani nasip Podporni zid (Palaiseau, Francija 1871) Priključni nasip na most na malo nosilnih tleh (most De Sevres, Francija 1971) prihranile nekaj stotisoč dolarjev gradbenih stroš­ kov p ri delih, k jer so bile uporabljene.« In nato: »Čeprav je bila polovica teh konstrukcij zgrajena za sanacijo plazov, je gotovo, da je prednost arm i­ ranega nasipa večja v prim eru, ko jo predvidimo že v fazi p rojektiranja novogradnje. To še zlasti velja za prim ere, ko so tem eljna tla malo nosilna in lahko predvidevamo velike diferenčne posedke, ki onemogočajo izgradnjo klasičnih konstrukcij brez dragega globokega temelja.« V tem času se je uporaba arm iranega nasipa razširila od prvotnega nadom estila podpornih zi­ dov, na izdelavo krajnih opornikov mostov, kril pri mostovih, pristaniških obal in celo križem ar­ m iranega nasipa preko kraških vrtač in rudniških jaškov. OPIS KONSTRUKCIJE A rm irani nasip je iz treh sestavnih delov: a) kam niti nasipni m aterial, b) arm aturni trakovi, c) zunanja čelna stena. Nasipni m ateria l je gramoz ali drobljenec, ki ga je možno ustrezno komprimirati. Prečni prerez arm iranega nasipa m ora biti določen s projektom, norm alno pa je širina arm ira­ nega dela 0.8 do 1.0 X višina čelne stene. Ojačeni trakovi so navadno pocinkani valjanec prereza 60 X 3 mm ali 80 X 4 mm. L itera tu ra na­ vaja sorazmerno veliko debelino cinkanja. Alu­ m inijeve litine so p ri nas bistveno dražje, so pa tak i trakovi bolj odporni v zelo agresivnih sre­ dinah, kot je to pri pristaniških zgradbah v m or­ ski vodi. Vse dim enzije trakov, vključno z dol­ žino in z razporeditvijo v nasipu, morajo biti p red­ videne s projektom. Trakovi predstavljajo navadno najm anjši strošek v konstrukciji, so pa bistven nosilni element. Iz podatkov je možno izračunati, da je bila poraba jeklenih trakov pri stenah visokih do 25 m od 6 do 10 kg in 1 m3 arm iranega nasipa. Čelna stena in vezni m ateria l Čelna stena mora biti izdelana tako, da lahko brez poškodb sledi deformacijam podlage, enako kot nasip. Zato mora biti deform abilna v svoji rav­ nini. P ri prvih konstrukcijah je bila iz kovinskih žlebov iz 3 mm debele pločevine. Žlebove so po­ lagali horizontalno in jih vezali med seboj in z ojačilnimi trakovi z vijaki. Izdelava žlebov ni po­ sebno zahtevna. Vsa m anipulacija vključno z mon­ tažo je ročna. Zaradi estetskih zahtev in za zagotovitev večje trajnosti se uporabljajo sedaj za čelne stene p re­ težno betonske prefabricirane montažne plošče. Plošče m ontirajo z avto dvigalom nosilnosti 10 ton tako, da med montažo vstavljajo med plošče v fuge tesnilo, ki preprečuje vstop gramozu, hk ra ti pa omogoča določene pomike med ploščami. S profilacijo opaža za čelne plošče lahko do­ sežemo izredne arhitektonske učinke. P rav p ri iz­ delavi čelne stene bo možno najti še mnogo vari­ ant, saj je prav ta element v konstrukciji naj- dražji, najbolj viden, najbolj izpostavljen agresiv­ nem u vplivu okolja, najbolj zahteven za izdelavo in za montažo. Iz ravnih tipskih plošč je možno izdelati steno tud i v krivinah do minimalnega radija 20 m. Kot posebna varianta arm iranega nasipa je arm iran je v plasteh nasipa s pocinkano žično m re­ žo. Sestavni m ateriali so za gradbeno operativo standardni in je vedno možna takojšnja h itra do­ bava in izvedba brez predhodnega iskanja in na­ ročanja polizdelkov v delavnicah. Približno 50 °/o večja poraba železa za arm aturo se kompenzira s prihrankom pri čelni steni. Taka konstrukcija pa je v svoji zasnovi povsem različna od žičnih mrež, napolnjenih s skalami, kakršne se uporabljajo pri regulacijah. K a j pa korozija trakov? S tem vprašanjem se Francozi ukvarjajo od za­ četka izgradnje arm iranih nasipov, k ar je razvidno iz literature. Na osnovi opazovanj tudi že več kot deset let starih konstrukcij in na osnovi labo­ ra torijsk ih preskusov ugotavljajo, da je trajnost konstrukcij ob prim erni izbiri m aterialov zadostna. Za zgradbe v agresivni pristaniški morski vodi upo­ rab lja jo npr. ustrezne alum inijeve litine. Podjetnost močno razvite kemične industrije v Franciji je v konkurenčni borbi pripeljala do po­ skusov ojačevanja nasipov s sintetičnimi trakovi, folijami, tkaninami, mrežami in filci. Poleg težav, ki se pri arm iran ju nasipov s sin­ tetičnim i m ateriali pojavljajo zaradi velike defor- m abilnosti teh materialov, pa nam dajejo kemiki o dolgoročni trajnosti novih m aterialov v tleh in na prostem še mnogo bolj negotova m nenja kot za kovine. Gotovo pa je v uporabi sintetike za arm a­ turo pričakovati še velik napredek. A rm iran i nasip v praksi Stena višine 1.25 m je bila izvedena kot pro­ vizorij pri nadvišanju Karlovške ceste v L jubljani pod prometom. V kritični ožini med Janežičevo cesto in Privozom so najprej v osi štiripasovnice zgradili vertikalno odrezano desno polovico, m ed­ tem ko je prom et tekel po levih dveh paso­ vih- Nato je bil prom et preusm erjen na desna dva dvignjena pasova, da je bilo možno zgraditi vse po­ trebne inštalacije na levi polovici in še leva dva pasova. Ves čas gradnje je potekal tako prom et dvosmerno. Po omenjenem delu Karlovške ceste poteka ev­ ropska cesta iz Italije proti Zagrebu in iz Jesenic proti Zagrebu, obenem pa poteka tu še močan mestni promet, saj je Karlovški most edina h itra povezava Ljubljane preko Grubarjevega prekopa. Po nekajmesečnem najtežjem prom etu tik ob gor­ njem robu arm iranega nasipa se niso pojavile opa­ zne deformacije konstrukcije. V danih pogojih bi bila izgradnja drugačne, npr. masivne ali arm irane betonske ločilne stene v sredini neustrezna, druge provizorične rešitve pa ne dovolj zanesljive. Med izdelavo arm iranega nasipa so bile m er­ jene napetosti v enem traku. K ljub zelo skrbni vgradnji tipal in zaščiti merskih m est so rezultati zaradi mnogih motečih pojavov zelo neizraziti. Za potrditev domnevne sheme razporeditve napetosti v konstrukciji bi bil potreben bistveno večji obseg m eritev in določene obsežnejše predhodne p rip ra­ ve. Izvedba Delo je uspešno izvedlo podjetje Slovenija ce­ ste, montažo jeklenih elementov z dobavo skupina Montane Žalec, m eritve napetosti pa Zavod za ra ­ ziskavo m ateriala in konstrukcij L jubljana. Za na­ sip je bil uporabljen neseparirani dolomit iz kam ­ noloma Sostro. Preskus je potrdil, da je možno brez težav izvesti dnevno 80 m 2 čelne stene s p ripada­ jočim arm iranim nasipom, to pa se tudi ujem a z na­ vedbami v literaturi. Višina in velikost zgrajene stene sta sicer res neznatni. Ker pa je z istim m a­ terialom in tehnologijo možno graditi stene višine 20 in več metrov, je v tem pomen preskusa. Ekonomska p rim erjava z ekvivalen tn im i drugim i rešitvam i Približno prim erjavo ekonomičnosti za kon­ kretne primere, k je r bi bila možna izdelava p ri nas namesto podpornih zidov, mostnih kril, opornikov ali raznih sanacij plazov, bi bilo možno opraviti na osnovi opisa konstrukcije v prejšnjem delu. Splošne ocene so seveda zelo negotove, vendar pa navajajo v Franciji prihranke 20 do 50 %> pri večini kon­ strukcij. Američani ocenjujejo, da so p ri n jih p ri­ hranki nekaj m anjši zaradi sorazmerno nižjih cen ARMIRANI NASIP DRUGOD Običajna konstrukcija Armirani nasip Luške obale (Valras, 1971) Mostni opornik (Thionville, 1972) materialov v prim erjavi s ceno dela. Po isti logiki bi m orali b iti prihranki p ri nas največji, saj je pri nas m aterial v razm erju z delom še dražji (cement, jeklo). Za večino arm iranih nasipov v ZDA so se odločili zaradi nižje cene od ostalih variant. Za sa­ nacijo splazelega dela ceste št. 40 v državi Tennes­ see p ri Tockwoodu so bili predvideni stroški 932.020 $ za klasično rešitev v prim erjavi s 515.312 $ za sanacijo z arm iranim nasipom. Sana­ cija z arm iranim nasipom je predvidevala odstra­ nitev ca. 30.000 m3 odkopa splazelega m ateriala z odstranitvijo in nato poleg drugega izdelavo arm i­ ranega nasipa v dolžini 268 m, največje višine 13 m in kvadratu re čelne stene 2600 m 2. V podobnem razm erju so bile cenitve tudi za nekatere druge ob­ jekte. Posebej drastičen prim er je sanacija zemelj­ skega plazu p ri P ittsburgu v Pensilvaniji, k je r je zdrsnil nasip s polovico m estne h itre ceste, ene glavnih prom etnih žil, A llegheny Valley Expres­ sway. P laz je pod sabo porušil skupino individual­ nih stanovanjskih hiš. Ohromitev prom eta je pov­ zročila velike prom etne težave in je bila hitra sanacija zato nujna. H itrost sanacije je bila po­ membna tu d i zato, ker so za čas sanacije plačevali stanovalcem iz porušenih hiš bivanje v hotelih, vse stroške za hrano in prevoze, do obnove hiš. V tem prim eru je bila hitrost sanacije pomembnejša od cene, in so izbrali arm iran nasip zaradi velike hi­ trosti izgradnje. Za nasipni m aterial je projektant izbral žlindro, ki je je bilo dovolj v bližini. Stroški sanacije so bili 716.385 $ (stroški za odškodnine pa ca. 350.000 $ po vesteh iz časopisov). Cena za sana­ cijo je bila za njihove razm ere sorazmerno visoka, kar opravičujejo s tem, da je bilo treba obsežno delo izvesti takoj in forsirano. Zaključek P ri nas je leta 1970 Geološki zavod kot vari­ antno rešitev za podaljšek viadukta Verd predlagal arm iran i nasip. Zaradi kontiguracije terena pa prednosti arm iranega nasipa niso prišle do izraza in je bil zato v tem delu podaljšek viadukta naj­ ustreznejša rešitev. O uporabi arm iranega nasipa je bil govor tudi p ri izdelavi severnega priključnega nasipa na nad­ voz M ariborske ceste v Celju preko avtoceste. Funkcija bi bila enaka kot na Karlovški cesti, vendar so bile v tem p rim eru izdelane kašte. Izde­ lava kašt je bila zamudnejša, prim erjava stroškov pa ni bila narejena. K ljub primerom, ki kažejo, da arm irani nasip p ri nas ni neznana konstrukcija, smo na začetni točki z njeno uporabo. Nekaj upanja daje predlagana raziskovalna naloga o arm iranem nasipu, ki bo nudila vsaj od­ govor na določena teoretična vprašanja v zvezi v m ehaniko ojačenega nasipa, če sodelavcem že ne bo UDK 625.731 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 4—5, STR. 74—79 Peter Černigoj: ARMIRANI NASIP Članek je informacija o armiranem nasipu. Ta konstrukcija je v mnogih primerih ustreznejša od ar­ miranobetonskih podpornih zidov, mostnih opornikov ali kast, zlasti v primerih, ko so temeljna tla malo nosilna in imamo opraviti z velikimi diferenčnimi po- sedki. Po kratkem opisu uporabe armiranih nasipov v Franciji in ZDA so podane glavne značilnosti kon­ strukcije in njenih sestavnih delov. Armirani nasip se normalno gradi s hitrostjo 80 m2 čelne stene dnevno. V mnogih primerih je armirani nasip bistveno cenejša rešitev od klasičnih podpornih konstrukcij. Po splošnih ocenah je armirani nasip še zlasti cenena konstrukcija v pogojih, kjer so stroški ročnega dela nizki v primerjavi s cenami materialov (jeklo in cement). Vrsta shematičnih prikazov raznih konstrukcij pri­ kazuje tipične primere uporabe armiranega nasipa. uspelo uskladiti in ustrezno povezati vrste členov v dolgi verigi, ki v gradbeništvu vodi od ideje do realizacije. UDC 625.731 GRADBENI VESTNIK, L,UBLJANA 1979 (28) NR. 4—5, PP. 74—79 Peter Černigoj: REINFORCED EARTH The article is an information on the reinforced earth as a structure, which could prove a very compe­ titive substitute for reinforced concrete retaining walls, bridge abutments or crib walls, especialy in the cases where founded on less bearing soils or/and if consi­ derable differences in settlements are expected. After a short description of the R. E. in France and in the U. S. A. the features of the R. E. and of its compo­ nents are given. The R. E. is built as fast as 80 m2 of the face surface a day (average). It stands the comparision of the costs with conventional retaining structures in many cases. More efficiency is anticipated where the costs of man’s work are relatively low against high prices od steel and concrete (reinforcement and fa­ cing). A series of sketches representing typical R. E. structure is added for illustration. OBVESTILO Izšel je SEZNAM JUGOSLOVANSKIH STANDARDOV — JUS ZA GRADBENIŠTVO. Seznam je urejen po sistemu gradbenih norm (GN), k jer so za vsako delo navedeni ustrezni standardi in zajema gradbena, obrtn i­ ška in instalacijska dela. Naročila sprejema: DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNI­ KOV MARIBOR, V etrinjska ulica 16/1, Maribor. Cena seznama je 70.— din. Postopek pri projektiranju sanitarnih deponij komunalnih odpadkov UDK 62,004.8 BORIS ŠORC Vzporedno z večanjem proizvodnje se veča tudi količina odpadkov. Ta ciklus je vsekakor povezan tudi s porastom standarda prebivalstva. Čeprav niso vsi odpadki strupeni, predstavljajo potenci­ alno nevarnost za onesnaževanje okolja. Poleg tega so pereč problem zaradi transportn ih stroškov, teh­ ničnih, ekoloških, tehnoloških, urbanističnih in eko­ nomskih posledic. Statistični podatki in m eritve so pokazale, da se v Sloveniji ustvarja približno 0,8—1,0 kg odpad­ kov na prebivalca dnevno. Take ogromne količine odpadkov zahtevajo določen način dispozicije. V Sloveniji je danes deponiranje edini način končne dispozicije odpadkov. Predelava odpadkov v kom­ post zaenkrat ni sprejemljiva, ker še ni resnejšega zanim anja oziroma tržišča za odkup komposta. Tu­ di sežiganje komunalnih odpadkov v Sloveniji za­ enkrat ne pride v poštev zaradi izredno visokih investicij in tekočih stroškov. V zadnjih letih se je precej u trd ilo zbiranje še koristn ih odpadkov na samih virih nastajanja, tako im enovana >-re- ciklacija na izvoru«. Sanitarno deponiranje kom unalnih odpadkov je sodoben postopek končne dispozicije komunal­ nih odpadkov, ki je popolnoma enakovreden vsem ostalim postopkom. Važno je vsekakor pripom niti tudi to, da sanitarna deponija pride v poštev kot dodatek vsem ostalim načinom končne dispozicije, ker se določeni odpadki ne m orejo zajeti s tehno­ loškim postopkom in jih je potrebno deponirati. V nadaljnjem besedilu bi želel opisati, kaj vse je treba upoštevati in katera soglasja pridobiti, da bi se izdelal projekt sanitarne deponije. Izdelava projekta san itarne deponije sestoji iz naslednjih glavnih faz: 1. Idejni projekt 2. Izvedbeni projekt Idejni p rojekt načelno obsega naslednje: I. ugotavljanje in snem anje v rst in količin odpadkov; II. prognoza bodočih količin in v rst odpadkov; III. izbor alternativnih in določitev optimalne lokacije za sanitarno deponijo. Vse alternativne lokacije m ora izvajalec ana­ lizirati na naslednje elemente: — kapaciteta; — možnost pristopa in komunikacije; — lastništvo zemljišča in potrebni odkup; Avtor: Ing. Boris Sore, Inženiring SMELT, Ljub­ ljana — oddaljenost od centrov in položaj z ozirom na celotno področje občine; — tehnologija deponiranja in prekrivni m a­ terial; — vključevanje v prostor, bližina krajevnih skupnosti, uporabnost rekultiviranega zemljišča in sanacija degradiranih površin; — hidrologija in potrebna dela za dreniranje; — stroški investicije in tekoči stroški — ocene; — proučitev možnosti reginalizacije v okviru celotne občine oziroma regije; — varstvo okolja; — drugi kriteriji. Za sprejeto optimalno lokacijo mora naročnik pridobiti vsa potrebna soglasja kot del predloka- cijske dokumentacije: 1. soglasje vodnogospodarske skupnosti; 2. soglasje sanitarnega inšpektorja; 3. soglasje notranje uprave javne varnosti gle­ de požarne, vojaške in obmejne problem atike (če je lokacija v bližini meje); 4. soglasje SIS za ceste za priključek; 5. soglasje kmetij sko-zeml j iške skupnosti; 6. soglasje inšpekcije za varnost p ri delu; 7. soglasje odbora za zaščito okolja v občini; 8. soglasje tangirane krajevne skupnosti (ob­ čanov); 9. soglasje urbanistov. Tedaj, ko je ves ta postopek zaključen in se pridobijo vsa predlokacijska soglasja, preidemo na izdelavo izvedbenega projekta, kateri vsebuje na­ slednje glavne elemente: — definicije tehnologije; — potrebna gradbena dela; — rešitev potrebne in frastruk ture (objekti, garaže, dovozna pot, iztresališča, obračališča, in ter­ ne poti, instalacije); — hidrološki ukrepi, drenaže in objekti; — odplinjevanje in s tem v zvezi potrebne in­ stalacije; — točnejši izračun izcednih vod in vpliv na okolje, potrebne kontrole in rešitev njihovega či­ ščenja; — fazni plan deponiranja; — izbor mehanizacije; —- ograditev in ureditev lokacije; — rekultivacija lokacije usklajena s faznim planom deponiranja; — navodila za redno delo in vzdrževanje; — izračun stroškov deponiranja. Vzporedno s projektiranjem je potrebno p ri­ dobiti še naslednja soglasja in dokumentacijo: 1. elektroenergetsko soglasje (zaradi prik lju ­ čka); 2. soglasje PTT (če se na deponijo instalira telefon); 3. soglasje vodovoda, za priključek vode na deponijo za sanitarne potrebe in pranje vozil; 4. posnemanje detajlnega geodetskega načrta, izvršitev eventualnih hidroloških, meteoroloških in drugih geoloških preiskav terena; 5. rešitev pravno-zemljiških odnosov; 6. gradbeno dovoljenje. Iz predhodnega teksta je razvidno, da je pro­ jek t deponije zelo kompleksen problem in mu je UDK 62.004.8 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 4—5, STR. 80—81 Boris Šorc: POSTOPEK PRI PROJEKTIRANJU SANITARNIH DEPONIJ KOMUNALNIH ODPADKOV Problematika deponiranja komunalnih odpadkov posebno v večjih in velikih mestih je iz leta v leto težavnejša. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje na­ rašča tudi količina odpadkov. Čeprav niso vsi odpadki škodljivi, predstavljajo veliko nevarnost za onesna­ ževanje okolja. Zelo pereč je tudi problem transport­ nih stroškov kot tudi tehničnih, ekoloških, tehnoloških, urbanističnih in ekonomskih posledic. V SR Sloveniji nastaja dnevno približno 0,8—1,0 kg odpadkov. Prede­ lava odpadkov v večjem obsegu pri nas še ne prihaja v poštev, prav tako ne sežiganje. Članek zato obrav­ nava načine sanitarnega deponiranja komunalnih od­ padkov in podaja vse pogoje in postopke za take de­ ponije. treba zelo resno pristopiti, posebej, ker so tud i za­ konodaja in predpisi v tej smeri zelo strogi. Le na ta način se bomo izognili nepotrebnim stroškom in zastojem pri delu, saj p ri normalnem potekanju opisanih postopkov tra ja ureditev celotne doku­ m entacije približno dve leti. Po potrebi je ponoviti postopek za nekatera že izdana soglasja (predlokacijska) in sicer v smislu dokončnega lokacijskega soglasja. P ri nesmotrnem vodenju celotnega postopka in neupoštevanju zakona o urbanističnem planiranju in zakona o rekultivaciji degradiranih površin in drugih zakonov, pa se celoten postopek vleče na štiri ali več let, kakor so že pokazale izkušnje v praksi. UDK 62.004.8 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) NR. 4—5, PP. 80—81 Boris Šorc: PROJECTING OF SANITARY DEPOSITS FOR MUNICIPAL WASTE MATERIALS The problems of municipal waste materials depo­ siting is more difficult from year to year, especially in enormous and greater towns. At the same time the production increases as well as the quantity of waste materials. Though all waste materials are not injurious to health, but they mean great danger for human environment. The transport costs as well as the techni­ cal, ecological, urbanistic and economical problems represent very burning question. In SR Slovenia there rest every day about 0,8 to 1,0 kg of waste materials. The remaking of waste materials as well the consu­ ming by fire is out of question. The paper deals in detail with the possibilities of municipal waste mate­ rials sanitary deposits. It gives all conditions and pro­ cessus for such deposits. Proga BAM - nova sibirska transverzala Uvod Iz Sovjetske zveze že nekaj let p rihaja jo vesti o velikanskem tehničnem delu, ki ga štejejo poleg vesoljskega »Sputnika« za največjo tehnično stva­ ritev v vseh letih obstoja ZSSR. To je nova želez­ niška proga, ki je po svoji smeri graditve od Baj­ kalskega jezera do reke Am ur dobila skrajšani naziv BAM: Bajkal—Amur. Skupna dolžina proge bo znašala kar 3145 km in bo potekala približno vzporedno z obstoječo sibirsko transverzalo, ki se začenja p ri Čeljabinsku in končuje p ri Vladivosto­ ku. Medsebojna odaljenost obeh prog bo približno 350 km. Zaradi prim erjave navajam o najprej nekaj tehničnih podatkov za prvo transsibirsko progo, ki je bila dana v prom et leta 1904. Spričo zelo težav­ nih vrem enskih razm er so jo lahko gradili samo 200 dni v letu pri tem peraturah od — 40° C do + 40° C. Letno so zgradili približno 700 km proge. Zemeljskih del je bilo treba opraviti 15.000 m3 na vsak kilom eter proge. Zaradi skrajšanega roka gradnje so zmanjšali širino planum a na 5,55 m, kar je m anj kot na norm alnih progah I. reda. Ve­ like težave so imeli pri fundiranju, tako glede iz­ bire m ateriala, kot glede njegovega transporta na posamezna gradbišča. Polaganje proge je bilo prilagojeno klimatskim razmeram. Polm eri so R min 256, 320, 427 in 640 m. R povp. je 380 m. M aksimalni vzponi so do 10 °/oo in v hribovitih terenih do največ 18 %o. Trač­ nice so imele težo 38 kg/m2 in so ustrezale za h it­ rost V kams. — 60 km na uro, z letno bruto obre­ menitvijo do 10 milijonov ton. Izgradnja nove sibirske transverzale spričo da­ našnje težke mehanizacije ne bi sm ela predstavljati prevelikih problemov. V ZDA gradijo m agistralne ceste z dnevno storilnostjo do 5 km dolžine. Toda proga BAM pa se gradi v izredno težavnih vre­ menskih in klim atskih pogojih, tem perature se gib­ ljejo od - 65° C do + 40° C. Tehnični podatki Kot začetek proge BAM se šteje železniška postaja Bratsk, kot konec železniška postaja Kom- somolskaja na reki Amur. Del proge B ratsk—Ust K ut je bil zgrajen že poprej, nova dela so se torej začela p ri postaji Ust Kut. Po tehničnem predračunu bodo celotna ze- m ljska dela znašala 220 milijonov m 3 ali poprečno 70.000 m3 na posamezni kilom eter proge. V prim er­ javi s prvo sibirsko transverzalo so zemeljska dela na kilom eter proge dosti večja, k er je niveleta no­ ve proge položena v blagih vzponih oziroma spu­ stih, to pa zahteva globoke useke in velike nasipe. Na progi BAM je dnevno na delu 40.000 bul­ dožerjev in za prevoz zemeljskega in gradbenega m ateriala 10.000 kamionov z nosilnostjo do 20 ton. Navedena velikanska mehanizacija je prirejena za delo p ri najnižjih tem peraturah okoli — 50° C do najvišjih + 50° C. Število delovnih moči znaša oko­ li 40.000, od tega je nad '7000 komsomolcev. To progo nasploh im enujejo gradnjo komsomolske mladine. Za prim erjavo: na prvi sibirski transver­ zali je bilo dnevno na delu okoli 70.000 delavcev. P ri BAM je predvidena letna izgradnja proge v dolžini 400 km, kar je precej manj kot je znašala le tna količina pri prvi sibirski progi. Letno bo pri BAM opravljenih 28,000.000 m3 zemeljskih del, pri prvi sibirski transverzali 10,500.000 m3 zemeljskih del. Torej se BAM kljub najtežjim klimatskim po­ gojem gradi 2,5-krat hitreje, k ar seveda omogoča v prvi v rsti mogočna sodobna mehanizacija. Na dolžini 500 do 600 km poteka BAM po pra- gozdih in tajgah z m očvirji do globine 1 m. Mostovi in objekti Na BAM je potrebno zgraditi mostove prek naslednjih velikih in m anjših rek: Kirenga, Vitim, Olekma, Žeja, Selemda, Am ur, Burlja, Amgun, n a j­ večji pa je most čez reko Leno v dolžini 1000 m. Zgraditi je potrebno skupno 3136 različnih gradbe­ nih objektov, med njimi 142 mostov z odprtino nad 100 m. Reka Lena je 203 dni v letu zamrznje­ na. K er se pričnejo spomladi ob višjih tem pera­ tu rah ogromne gmote ledu topiti, obstaja zaradi gibanja ledenih plošč velika nevarnost za mostne glave. Ta nevarnost je zlasti velika pri mostu čez reko Leno (glej sliko 1). P ri takih mostovih je treba spodnji del mostnih glav zavarovati in obložiti z masivno kamnito oblogo (glej sliko). Predori na progi BAM bodo imeli skupno dol­ žino 25 km, najdaljši je predor v Mujskem masivu — 15 km. Slika 1 Na BAM bo zgrajenih 200 železniških postaj na poprečni medsebojni oddaljenosti po 15 km. E lek trifikac ija B A M Na novi transsibirski progi je predvidena elek­ trična in dizel vleka, v ta nam en pospešeno gra­ dijo hidroelektrarne na rekah, prek katerih pelje BAM, in naftovode iz bogatih naftnih virov, ki ležijo na področju BAM. Zanimiv je podatek, da so za napajanje loko­ motiv z električno energijo predvideni bronasti elektrovodi, ker so se izkazali kot najboljši za ve­ like obremenitve in zelo nizke tem perature. Eksploatacija B A M Sodobno sibirsko transverzalo so začeli graditi leta 1974, po načrtu bi m orala biti končana leta 1982 in predana v normalno uporabo leta 1983. Z izgradnjo BAM se bo železniška vožnja od Moskve do Tihega oceana skrajšala za 500 km. Da­ našnje tra jan je vožnje na prvi sibirski transverzali znaša 10,5 dni. P ro ti BAM gravitira z obeh strani ozemlje v velikost 10,3 milijona km2, ki je izredno bogato z nafto, premogom, zemeljskim plinom, cinkom, bakrom in plemenitimi kovinami. P rav izredna na­ ravna bogastva ob progi so vzrok, da se proga BAM gradi kot izrazita tovorna proga. (Glede na osebni prom et naj za prim erjavo navedemo, da tra ja vožnja z letalom od Moskve do Tihega oceana samo 10 ur.) BAM je predvidena kot državna proga I. reda z enim tirom širine 1524 mm, vsi projekti pa so narejeni za kasnejšo dvotirno progo. Predvidene so tračnice R 65 s težo 64,64 kg na ml in osnim pritiskom do 24 ton. Na posameznem kilometru Slika 2 proge bo položenih 1840—2000 železniških pragov. Tiri bodo ustrezali letni obremenitvi 50 milijonov ton. Glede na klimatske pogoje prom eta na BAM bodo sovjetske železnice na tej progi uporabljale spcialne dizel in električne lokomotive, ki so za­ nesljive tudi p ri tem peraturah od — 65° C do plus 40° C. Predvidena bru to obremenitev znaša 9000 ton. Posebno se odlikuje nova sovjetska lokomotiva VL 80 R z osnim pritiskom 25 ton in specialnimi varnostnim i napravam i (slika 2). Predvidena je vsa dodatna mehanizacija za či­ ščenje snega. To so čistilni stroji z dvema horizon­ talnim a rotorjem a in z lopaticami, ki lahko čistijo sneg do višine 3 m. R ezultati Za gospodarstvo ZSSR bo zgrajena proga BAM naravnost velikanskega pomena. Z njo bo omogočeno izkoriščanje enega največjih svetovnih nahajališč naravnih bogastev, zlasti rud, na ogrom­ nem področju od Bajkalskega jezera do reke Amur, na širini od 55. do 60. vzporednika. K er pa bo nova proga lahko delovala tud i p ri tem peraturi do — 65° C, bo z njo odprt pristop od Severne Sibirije do Daljnega vzhoda. P ri postaji Tinda se že gradi želzniški odcep proti severu. P rim er in vzorec BAM pa bo pomemben tudi za druga bogata področja, k jer zaradi neugodnih nizkih tem peratur dostop doslej ni bil mogoč. G rad ite lji Že oktobra začne snežiti, snežna odeja pozimi sega tudi tr i in pol m etra visoko, tem perature pa zdrknejo na 60 stopinj pod ničlo. Če k tem u še pristavimo, da je tod nevarno potresno območje in da potresi dosegajo tudi deveto stopnjo, povrh pa se nenehno trgajo nevarni snežni plazovi z bližnjih gora, si je le težko predstavljati, kako človek v tako neusm iljenih razm erah sploh preživi, gradi in ust­ varja. Ljudje, ki delajo v tem peklu, so nam najprej povedali, da tod grade enega najtežjih odsekov baj- kalsko-amurske železniške proge, dolge okoli 3200 kilometrov, ki se odcepi od zdajšnje transsibirske m agistrale in krene prek severovzhoda do obal Ti­ hega oceana. Gre za eno naj večjih in najbolj zaple­ tenih del v zgodovini Sovjetske zveze. T rasa bo­ doče proge, ki naj bi jo zgradili do leta 1983, je speljana skozi bogate, nenaseljene in nadvse su­ rove k ra je vzhodne Sibirije. Med različnimi oblikami stimulacije, s kateri­ mi naj bi pritegnili ljud i h graditvi železnice, ima denar vsekakor pomembno vlogo. Vsi trdijo, da to ni prvo, vendar nihče ne zanika, da je ta razlog do­ volj vabljiv, da se ljud je odpravijo v te divje kraje, k je r je prav gotovo več težav in tegob kot pa sib ir­ ske romantike. Drugi prihajajo sem, da bi si ustva­ rili kariero in se strokovno izpopolnili, nekateri iz domoljubne dolžnosti, nekaj pa je tudi takih, ki hočejo od blizu videti, kakšna je sibirska tajga pod bajkalskim i vršaci. »Nič ne skrbite. Mi smo prekaljeni, vse bomo zgradili, glavno je, da zgradimo BAM.« Ta refren je pogosto slišati na BAM, tudi ta ­ krat, kadar je povsem jasno, da bi se z boljšo or­ iz raziskovalne shupnnsti Slovenije *12 PRIPRAVA HIDROLOŠKE DOKUMENTACIJE ZA PROJEKTIRANJE AKUMULACIJ NA OSNOVI MODELA Meteorološki zavod SRS, L jubljana (1976) Danilo F u r l a n , s sodelavci Dokumentacija, potrebna za rešitev naloge, je dvojna: 1. tista, dobljena z istočasnimi m eritvam i pre­ tokov in padavin na odbranem zbirnem področju, in 2. tista, dobljena z analizo dolgoletnih nizov. P rva dokum entacija pokaže na zakonitosti med padavinam i in odtoki na področju predvidene aku­ mulacije. Take m eritve so pravilom a le nekajletne (pom anjkanje časa) in so zato rezultati nerepre­ zentativni, saj iščemo izjemne, predvsem maksi­ m alne pretoke. Le nekajletne rezultate je zato tre ­ ba povezati z normalnimi, dolgoletnimi padavin­ skimi razm erami. To nujnost pa omogoči doku­ m entacija, ki je navadena pod točko 2. Iz nje spoz­ namo, kakšne so bile v preteklosti maksimalne pa­ davine. Ob uporabi zakonitosti m ed padavinami in odloki, ugotovljenimi v kratko tra jn ih , isto­ časnih m eritvah, se približamo vrednostim maksi­ malnih pretokov v vsem času meteoroloških opa­ zovanj, pa čeprav hidroloških m eritev ni bilo. P ri tem ne spoznamo le velikosti pretoka, ampak tudi obliko vala, njegova: naraščajoči in podajoči krak, in tudi čas maksimalnega pretoka. Z uporabo teorije ekstremov dobljene vred­ nosti nalivov, in s tem tudi pretokov, v izbranih povratnih dobah, omogočijo p ro jek tan tu izračun ustreznih dimenzij za akum ulacije ali višine za nasipe. Izvleček V prvem nadaljevanju naloge so bile obdelane padavine. Izbrane so bile postaje z vsaj 15-letni- mi registracijam i in dalje padavinske (navadne) postaje, ki so v povodju gornje Gradaščice delovale že 50 let. ganizacijo in več skrbi za življenjski standard de­ lavcev lahko izognili mnogim težavam in odreka­ njem, ki pestijo graditelje. Vir: članek Gradnja i eksploatacija pruge Bajkal­ sko jezero—rijeka Amur BAM, Vjekoslav Brezarić, dipl. inž., Građjevinar 6/1978) B. F. Ta dokumentacija je bila obdelana iz 3 zornih kotov: 1. Kolikšna je korelacija med enodnevnimi in 6-urnim i padavinam i? Dovolj velika korelacija bi omogočila izkoristitev sekularnih nizov navadnih padavinskih postaj. Tako pot so uporabili v tu jih službah. Naši rezultati niso spodbudni! 2. Ali so intenzitete nalivov v istih časovnih razponih (od 5 m inut do 72 ur) in v istih povratnih dobah (od 5 do 10.000 let) enake nad večjimi deli Slovenije? Karte, izdelane za povratni dobi 5 in 50 let, so iznenadile. Zlasti za krajše nalive, do pol ure, je skoro vsa kontinentalna Slovenija enot­ no področje. 3. Kolikšna naj bi bila povratna doba pada­ vin, kakršne so bile v Polhograjskih Dolomitih dne 29. 9. 1926, ko je bil poplavljen zapadni del Ljubljane. V erjetna povratna doba naj bi bila p re­ ko 1.000 let. Dobljeni rezultati so le orientacijski, ker raz­ položljiva dokum entacija ne zajema dovolj dolgih nizov. Velja pa podčrtati, da so uporabljene metode in doseženi rezultati novi ne le v okviru Jugosla­ vije, ampak tudi naših sosedov. UPORABA PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN NAČRTOVANJE Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, L jubljana (1974) (Saša S e d l a r ) , Andrej P o g a č n i k Znanstveno-raziskovalna naloga »Zasnova pro­ storskega inform acijskega sistema Slovenije« je sestavni del raziskovalnega projekta »Prostorski inform acijski sistem Slovenije — III. faza«. V I. fazi tega projekta je bil podan pregled nad do­ sežki prostorskih inform acijskih sistemov v svetu in nakazane so bile možnosti za tovrstni razvoj v naših pogojih. V II. fazi p rojekta je bila obdelana vrsta sektorskih tem, od digitalnega modela reliefa, avtom atiziranega ka tastra do num eričnih metod v komasacijah, računalniške grafike itd. Obdelan je bil, skratka, širok spekter problem atike kot soli­ dna osnova za celovit razvoj prostorskega informa­ cijskega sistema Slovenije, ki pa v tej fazi še ni konvergirala n iti glede metodologij, n iti računal­ niških programov, niti glede hardw ara niti soft- wara. Naloga III. faze projekta je na osnovi dose­ danjih raziskav izoblikovati dokončno zasnovo pro­ storskega informacijskega sistema Slovenije kot in­ tegralnega dela Družbenega informacijskega siste­ ma. V tej fazi naj bi prišlo do konvergence različ­ nih sektorskih pristopov, do poenotenja prostorske geometrije, metodologije, računalniških jezikov ipd. Od izrazito inventarizacijskega in analitičnega zna­ čaja dosedanjih študij naj bi v III. fazi prišli do aplikativnih možnosti za prostorsko planiranje te r načrtovanje. V luči gornjega izvajanja smo si v pričujoči raziskavi zadali nelahko nalogo opraviti komplek­ sen pregled nad dosedanjimi raziskavam i v okviru I. in II. faze te r nad drugimi sorodnimi deli ter iz virov dokumentacij, v rst prostorskih informa­ cij, n jih uporabnosti ipd., izoblikovati predlog za banko podatkov prostorskega informacijskega si­ stem a Slovenije; nadalje na osnovi pregledov te r sintez izoblikovati predlog prostorskih geometrič­ nih razdelitev, najbolj relevantnih računalniških programov in računalniške grafike; v zaključnem delu smo želeli tudi praktično nakazati možnosti nekaterih aplikacij. Ob tako zastavljeni nalogi smo se znašli v si­ tuaciji, da so nekateri deli prostorskega inform a­ cijskega sistem a že močno ali tako rekoč dokončno izoblikovani (na prim er digitalizirani relief, avto­ m atizirani kataster, računalniška grafika), medtem ko drugi deli (na prim er ekologija, onesnaženje, te- hnološko-projektna sfera), kakor tudi vmesni členi in povezave, povsem manjkajo. Poseben in pereč problem predstavlja tudi razm ejitev m ed »prostor­ skimi« te r ekonomskimi, socialnimi, družbeno-po- litičnimi, upravnim i in drugimi bankam i podatkov ali m etod te r povezava med slednjimi. Zaradi raz­ sežnosti problem atike smo se v raziskavi omejili zgolj na »prostorske« danosti in so povezave z drugimi sferam i družbenega inform acijskega si­ stem a zgolj nakazane. Osrednji delokrog te r poglavitni raziskovalni dosežek raziskave je v dokumentiranem, selektiv­ nem izboru najbolj pomembnih podatkov za pro­ storsko planiranje na ravni države, republike, ob­ čine te r krajevne skupnosti, najbolj ustrezne pro­ storske razdelitve, v pregledu računalniških prog­ ramov te r grafičnih izrazov. Tako pri analizi dokumentacijskih virov, v rst informacij, metodologij, programov in geometrij smo ugotovili, da v Sloveniji v glavnem že pokri­ vamo celokupno problem atiko prostorskih inform a­ cijskih sistemov in da le-tega lahko razvijemo na osnovi tukaj obdelanega predloga. Poglavitno delo bo v form iranju banke podatkov te r metod, v po­ enotenju programov, operacijskih sistemov, raču­ nalniških tehnologij in na povezavah m ed različ­ nimi sektorji planiranja, oziroma njihovimi registri te r evidencami. P ri tem pa smo mnenja, da bi bila nasilna unifikacija škodljiva; prostorski inform a­ cijski sistem naj bo dovolj fleksibilen, da omogoči parcialne pristope na eni stran i te r holistične na drugi. i Tukaj predstavljena raziskava izhaja iz obsežne, citirane literature, katera je za prostorsko plani­ ran je te r za informacijske sisteme v Sloveniji naj­ bolj merodajna. Uporabili smo 103 dokum ntacijske vire (študije, knjige), 60 v rst izvorov informacij (kart, registrov, evidenc itd.) in 69 računalniških programov. Ob raziskavi smo se dotaknili tud i ča­ sovne dimenzije, to je najbolj pomembnih časov­ nih presekov obnavljanja banke podatkov. Orga­ nizacijski, finančni, tehnični, personalni in drugi okviri so le nakazani in jim bo v prihodnjih razi­ skavah potrebno posvetiti osrednjo pozornost. Potrebno je poudariti, da bo nadaljn je razvija­ nje Prostorskega informacijskega sistema nujno zahtevalo končne družbene in strokovne odločitve glede zasnove sistema, kot je tukaj predstavljena. Raziskovalna hipoteza je v tem, da iz pogost­ nosti pojavljanja posameznih vrst informacij v do­ kum entacijskih virih lahko sklepamo n a n jih po­ membnost za banko podatkov prostorskega infor­ macijskega sistema. Glede na frekvenco, vsestran­ skost uporabnosti in m erodajnost virov, inform a­ cije razčlenimo glede hierarhije, planskih nivojev, časovnosti te r stopnjevanja. Enak postopek opra­ vimo tudi pri geometrični razdelitvi prostora, p ri pregledu računalniških programov te r grafičnih iz­ razil in pri praktičnih aplikacijah. Navedena hipo- ^ inputi DRUŽBENI INFORMACIJSKI SISTEM: prostorski, gospodarski, socialni, družbenopolitični, upravni, prostorski informacijski sistemekološki, drugi inputi outputi Skica 1. I outputi Skica 2. — Zasnova in ravnine prostorskega informacijskega sistema teza je delovno obdelana v sedmih fazah raziskave, ki so predstavljene v nadaljevanju naloge. N adaljnje pomembno izhodišče te r hipoteza raziskave je v povezanosti družbenega informacij­ skega sistem a z prostorskimi, ki je sestavni del prvega. H krati z možnostjo celostnih obdelav, naj bo dana možnost tudi zgolj prostorskih obdelav. Navedena teza je ilustrirana na skici 1. Shemo prostorskega informacijskega sistema pa nam ilustrira skica 2. Osrednja naloga naše raziskave je v ureditvi banke prostorskih podatkov. Naša hipoteza je v h ierarhični ureditvi banke po planerskih nivojih, podrobnosti razčlenitve te r časovnih horizontih, kar nam prikazuje skica 3. 1,25. ca. 400 informacij 2,51. ca. 200 informacij 51. ca. 100 informacij 101. ca. 50 inform. 201. ca. 25 inform. merske stopnje iste vrste informacij projektna raven (IV.) krajevna raven (lil.) občinska raven (II.) republiška raven (I.) državna raven (0.) S Skica 3. — Zasnova banke prostorskih podatkov vrste informacij Za zaključek poročila o raziskovalni nalogi »Zasnova prostorskega informacijskega sistema Slovenije« ponovno poudarimo, da naš osrednji nam en ni bil v »izumljanju« nečesa novega, tem ­ več iz p ri nas že znanih, obdelanih ali apliciranih metod, dokumentacij, virov ipd. izluščiti tiste skup­ ne imenovalce, ki lahko služijo za izgradnjo pro­ storskega informacijskega sistema v naših pogo­ jih. P ri tem smo se posluževali enostavne metode »frekvence« posameznih citatov, uporab, navedb, kot osnove za določitev pomembnosti in prioritete. Taka metoda je lahko predm et kritike, vendar je v stanju slabe raziskovalne povezanosti, sporadič­ nosti obdelav in nepoznavanja kompleksnih raz­ m er pri nas edino možna in taka, da nas pripelje k konkretnim sintetičnim rezultatom. Naš nam en tudi ni bil »na silo« izoblikovati nek dokončen, univerzalno veljaven in dovršen sistem, pač pa odprto, fleksibilno informatiko, v kateri naj »se vidijo« vsi uporabniki prostora; enako naj bo uporaben za parcialne, sektorske obdelave, ka­ kor tudi za interdisciplinarne, sintetične, holisti­ čne. Predstavljena raziskovalna naloga mora biti v tej fazi nujno podvržena najširši strokovni in družbeno-politični samoupravni preveritvi, saj naj bi bil n je rezultat — hkrati z drugim i podobnimi obdelavami — končni pristop k delu na prostor­ skem informacijskem sistemu Slovenije. Potrebno se je samoupravno dogovoriti, kateri so nosilci P. I. S., kateri posredovalci podatkov, kateri koristniki, kateri so nosilci planiranja in ka­ te ri so strokovni ter tehnični okviri. V skladu z novo ustavo, zakonom o druženem planiranju ter zakonom o združenem delu so gornja vprašanja sicer rešena, vendar je odgovore za P. I. S. potre­ bno jasno strokovno deftnitirati. Nedvomno je, da bo teritorialna družbenopo­ litična s tru k tu ra ena najpom em bnejših sestavnih delov P. I. S., saj se one v prostoru najizraziteje m anifestira. Koristniki, izgrajevalci te r nosilci pla­ n iran ja naj bodo torej krajevne skupnosti, občine, medobčinske povezave, republike te r federacija. K rajevne skupnosti naj bi zaradi racionalnosti raz­ polagale le s pasivnimi term inali za posredovanje podatkov te r nazorne prikaze prostorskih proble­ mov krajanov; občine, še bolje pa medobčinske zveze, večja mesta in regije — k ar pa naj ne pomeni zapiranja v regionalne okvire — naj bodo osrednji del P. I. S. s svojimi aktivnim i terminali, softwarom za grafične izhode te r z ustrezno stro­ kovno službo; strokovne službe za urbanizem, sta­ novanjsko gradnjo, komunalo ipd. naj bi se zato okrepile z enim ali več strokovnjaki za P. I. S., ra ­ čunalniškim program erjem te r tehničnim osebjem; na ravni republike naj bi se zgradil osrednji de­ lovni team te r računalniški center. D rug nosilec, posredovalec podatkov, razvoj­ nih načrtov, teženj te r koristnik P. I. S. je združeno delo, ki preko TOZD, POZD, OZD in SOZD ter preko Gospodarske zbornice, republiških in občin­ skih institucij prav tako sestavlja P. I. S. V sistem naj bi se neposredno vključevale le s truk tu re od SOZD »navzgor«, od ostalih pa tiste, ki pomenijo večje uprabnike prostora, oziroma onesnaževalce. Tretji nosilec so samoupravne interesne skup­ nosti, zlasti tiste na ravni občin, regij te r repu­ blike. Končno so tu še strokovne institucije te r dru­ štva, katerih skrb je u re jan je prostora — vsi ti de­ javniki se enakovredno vključujejo iv delokrog P. I. S. Treba je ponovno podčrtati, da bo v naslednji fazi nujno potrebno povezati parcialne metode, p ri­ stope, aplikacije zavodov ali posameznikov, k i že obdelujejo parcialne informacijske sisteme, kot so UI, LUZ, ZUM, ICZ SRS, CU Maribor, Cestni sklad SRS, FAGG, Biotehniška fakulteta, Biro ’71 Dom­ žale, IBT Trbovlje, te r Zavod SRS za družbeno pla­ niranje. Eden glavnih te r nujnih raziskovalnih do­ sežkov v nadaljnji obdelavi P. I. S. bi bil v pove­ zavi naštetih sektorskih pristopov v enoten, dasi fleksibilen, sistem. Tukaj predstavljeno delo im a v veliki m eri prav ta namen. Želimo, da bomo po fazi strokovne in družbene preveritve tega dela skupno z drugimi raziskovalci pristopili k izgradnji P. I. S. povezano in enotno v splošno družbeno ko­ rist. MERITVE RECENTNIH TEKTONSKIH GIBANJ V KARAVANKAH Geodetski zavod SÜS — Inštitut, L jubljana, (1976) M arjan J e n k o Takšen je naslov raziskovalne naloge, ki jo je v letu 1976—1977 opravil Inštitu t Geodetskega za­ voda SRS v sodelovanju z Geološkim zavodom L ju­ bljana ter s finančnimi sredstvi Raziskovalne skup­ nosti Slovenije, Geodetske uprave SRS in Geolo­ škega zavoda. Zamisel za to raziskavo se je rodila leta 1975 na sestanku naših in avstrijskih geolo­ gov. Tedaj so avstrijski strokovnjaki ravno zgra­ dili geodetsko opazovalno mrežo, ki se n a severu opira na stabilno paleozojsko podlago v okolici Ce­ lovca in se je raztezala proti JJZ sprva le do viso­ kih karavanških predgorij. Sprejeta je bila njihova zamisel in želja, da se opazovalna m reža podaljša vsaj do glavnega grebena Karavank, po možnosti pa še naprej do ozemlja, ki geološko pripada J u ­ lijskim Alpam. S tem bi se zajela gibanja, ki se, po raznih znakih sodeč, še pojavljajo med raznim i tek­ tonskimi enotami, zlasti ob »periadriatskem šivu«, geološki meji med Vzhodnimi in Južnim i Alpami, ki poteka severno od Karavanškega razvodja in pa ob takoimenovanem savskem prelom u na odseku Jesenice—Žirovnica—Begunje. Prvotni predlog, da se zgradijo opazovalni steb­ ri na Begunjščici (2061), Belščici (kota 2018 3 km severozahodno od V. Stola), Homu (kota 678 pri Kupljeniku južno od Bleda) in p ri Sv. Katarini nad Zasipom (636) smo dopolnili z vključitvijo južnega krajišča radovljiške triangulacijske baze. Tako je nastala solidna mreža 5 točk, ki lahko eksistira tud i samostojno brez nadaljevanja čez dr­ žavno mejo. V tej mreži edino Belščica in Begunj- ščica nista direktno povezani. Obsega torej devet stranic, katerih dolžina znaša od 6 do 14 km. Opazovalni stebri so izredno globoko fundi­ rani. P okriti so s pločevinasto zaščitno kapo in opremljeni s strelovodom. Celotna gradnja je pred­ stavljala svojevrsten organizacijski podvig in je zahtevala tem u primerno visoke stroške. Opazovanja mreže smo se lotili v jun iju 1977 istočasno z avstrijsko ekipo, ki jo pošilja Institut fü r Landesvermessung dunajske Tehnične univerze. Medtem je p ri Avstrijcih šlo letos že za prvo pono­ vitev njihove osnovne m erske serije iz leta 1975, smo mi m erili seveda prvič in smo m orali zasta­ viti vse sile, da bi dosegli čim višjo kvaliteto tega osnovnega opazovanja. Kote smo opazovali s teo- dolitom W ild T 2. P ri horizontalnih smereh smo dosegli srednje pogreške sredin in osmih girusov ± 0,4” in 0,6” ; iz zapiranja trikotnikov smo dobili srednji pogrešek smeri ± 0,63”. Zenitne distance smo merili sim ultano v obeh smereh. Razdalje smo m erili po dvakrat (ob raznih dnevnih časih oziro­ m a na različne dni) z laserskim geodimetrom AGA 710. Veliko pozornost smo posvetili pravilnem u odčitku zračnega pritiska in tem perature potreb­ nih za redukcijo dolžin. Vse nove stebre smo razen tega tudi navezali na državno triangulacijsko m re­ žo. Da bi zagotovili enoten m eter tud i za bodoče opazovalne serije, smo dvakrat izmerili radovljiško bazo (5921 m). Poleg tega leži tud i stranica Ra­ dovljica—Sv. K atarina na eni sami geološki drudi radovljiško-blejske kotline in zato predstavlja ravno tako kvalitetno prim erjalno bazo. Računska obdelava osnovne serije seveda ne more pokazati kakršnihkoli pomikov. Potrebna je zato, da ugotovimo natančnost, s katero smo spo­ sobni določati medsebojni položaj točk mreže. Tako bomo pri bodočih ponovitvah vedeli, kakšna bo natančnost izračunanih pomikov. Ker nam koroški del mreže trenutno ni potre­ ben, smo izvršili strogo izravnan j e m reže naših petih točk. Izravnavanje je dokazalo kvaliteto kot­ nih n dolžinskih m erjenj. Največja popravka smeri znašata — 1,9 in + 1,5”, največji dolžinski popra­ vek pa — 15 mm. Srednji relativni pogrešek deset­ kilometrske stranice znaša okoli 1 : 900.000. Sred­ nji pogreški koordinat zavisijo od tega, koliko in katere točke izberemo kot dane. Ob razmeroma neugodni predpostavki, da je dana samo ena točka v mreži, smo dobili srednje koordinatne pogreške m ed ± 15 in ± 36 mm. Zelo verjetno bo m orala preteči v rsta let, da bodo tektonski pomiki postali zaznavni, razen če ne bomo km alu razpolagali z bistveno natančnej­ šimi razdaljem eri; v tem prim eru bo m erjenje ho­ rizontalnih kotov postalo odvišno. Zaenkrat pred­ videvamo ponovitev na dve do tri leta; tendenca rezultatov kakih 5—7 ponovitev (čeprav oprav­ ljenih s sedanjimi sredstvi) pa že utegne postati toliko očitna, da bomo lahko govorili o pomičnosti ali nepomičnosti določene točke. SPREMLJAJOČA ZDRUŽBA PRODNEGA FILTRA PRI BOGATENJU PODTALNICE Kemijski inštitut Borisa Kidriča, Ljubljana (197G) Marjan R e j i c , s sodelavci Namen naloge je raziskovati vpliv različno obre­ menjenih voda ter strupov na prodni biološki filter. Za ta namen smo postavili model podtalnice v skupni dolžini 12 m, razdeljen je v približno enak navpični in vodoravni del, ki ponazarja v naravi prisotni namočeni in potopljeni del prodnega nanosa v katerem se pre­ taka podtalnica. Pretok skozi model je bil pri vseh poskusih enak in sicer 601/dan. Poskuse smo izvajali so imele obremenitve o, iu in 15 mgOa/l. Opravili smo tri dele naloge, v prvih dveh smo raziskovali vpliv zagnitja sposobnih snovi na biološki filter tj. stopnjo mineralizacije, v tretjem pa vpliv fenolov. Poskusi go trajali za prva dva dela od 28 do 56 dni, za tretji del pa do tri tedne. S poskusi smo ugotovili naslednje: v stopnji samo- oiščenja oz. mineralizacije je bil učinek v omočenem delu večji kot v potopljenem. Obremenitev vode 30 mgOa/l je bila previsoka, ker je prišlo do nanašanja modela. Samočiščenje je pri modelni vodi z obreme­ nitvijo 5mg02/l steklo po približno 28 dneh, z obre­ menitvijo 10 mgOž/l po nekaj več kot po 28 dneh, z obremenitvijo 15 mgOs/I pa po nekako 56 dneh. Z vi- obremenitvijo 15 mg02/l pa po nekako 56. dneh. Z vi­ dika kemijskih in bakterioloških norm za pitno vodo ni bila modelna voda ob koncu poskusov toliko očišče­ na oz. mineralizirana, da bi v celoti zadostila normam, posebno to velja za bakteriološke, zadostila pa je po­ gojem za kondicioniranje. V tretjem delu smo preizkusili kratkotrajen vpliv fenolov na biološki prodni filter. S tem smo dobili ne­ kaj vpogleda kaj lahko pričakujemo, če v vodotok, ki napaja podtalnico, za krajši čas zaidejo fenoli. Za poskuse smo izbrali vsebnost 5 mg/1, čas trajanja pa eno in tri ure. Analize so pokazale, da se je na poti skozi model razkrojil dodani fenol že v omočenem delu, tako pri enournem kakor tudi triurnem dodaja­ nju. Življenjska združba je bila nekoliko poškodova­ na, regenerirala pa se je po približno sedmih dneh. Poškodbe niso bile take, da bi se razgrajanje fenolov ustavilo. SIMBOLIČNI POMEN IN KOMPOZICIJSKA VREDNOST ŠTEVIL V MERAH ROMANSKE BAZILIKE V STIČNI FAGG-VTOZD Arhitektura, Ljubljana (1977) Tine K u r e n t Delo je sestavljeno iz štirih razprav na 128 stra­ neh in ima 35 ilustracij. Razprava T. Kurent, J. Kušar, J. Marinko, L. Mu­ hič, MODULARNI RITEM BAZILIKE V STIČNI ugo­ tavlja, da je arhitekt uporabil v svoji kompoziciji mero, imenovano danes 1’aune de Bordeaux, ki meri 119,1 cm. Razprava T. Kurent, ŠTEVILA V MERAH RO­ MANSKE BAZILIKE V STIČNI prikazuje praktično kompozicijsko vrednost uporabljenih števil, oziroma ugotavlja prisotnost nekaterih mističnih modularnih mnogokratnikov v merah stiske bazilike, poskuša raz­ ložiti njihov izvor in uporabo v najstarejših arhitek­ turah ter razvoj njihovega simbolizma. Med števila, ki jim je mogoče ugotoviti prak­ tično vrednost v kompoziciji, spadajo predvsem šte­ vila 6, 7 in 10: — število 6 ima kot evklidovsko popolno število maksimalno razvito aditivno in multiplikativno kom- ponibilnost; — število 7 v odnosu z drugimi malimi celimi šte­ vili zelo natačno aproksimira naj pogostejše iracionalne vrednosti; — število 10 ima kot pitagorejsko popolno število razvito komponibilnost in je zato tudi prevladalo nad dvanajstičnim in šestnajstičnim sistemom najstarejših časov. Med števili, ki so že od naj starejših časov pomem­ bna v arhitekturi, so najbolj zanimiva števila 127, 432 in 666. Število 127 je največji premer Platonove Atlantide. Razmerja med premeri Atlantide po Kritiju so enaka razmerjem orbitalnih razdalj. Število 127 nastopa kot iz naših holehtivov GIP »INGRAD«, CELJE Ingradovih 20 let V septembru 1958. leta so se takratna celjska gradbena podjetja Beton, Graditelj, Stavbenik, Savinj- grad in Cementnine lotili priprav za združitev v pod­ jetje, ki je bilo ustanovljeno z novim imenom GIP »INGRAD« Celje in je pričelo poslovati 1. januarja 1959. Takrat je bilo 1984 zaposlenih in 141 vajencev. Vrednost planiranih del je znašala 2,5 milijarde starih dinarjev. Po 20 letih nas je za dobro tretjino več, imamo mnogo višji standard, smo neprimerno boljše oprem­ ljeni, opravljamo svojo družbeno nalogo kot gradbinci z najmodernejšimi tehnologijami in uresničujemo vse zastavljene cilje. S ponosom in zadovoljni bomo v jubilejnem 1979. letu praznovali dvajsetletnico dela in uspehov svoje delovne organizacije. Nova stanovanjska soseska na Hudinji Za del stanovanjske soseske na Hudinji smo pro­ jektirali, po naročilu Samoupravne stanovanjske skup­ nosti Celje, idejne projekte verižnih stanovanjskih blo­ kov etažnosti od P + 8 do P -+- 12. Projekt predvideva 538 stanovanj s skupno kvadraturo 34.062 m2. Največ je dvosobnih stanovanj (37%) in dvo in pol sobnih stanovanj (35 %). Zasnova projekta je takšna, da je možno strukturo stanovanj spremeniti glede na tre­ nutne potrebe investitorja. Gradnja je predvidena z litim betonom po sistemu »Outinord« z našimi opaži. Uporabljeni so tudi vsi naši tipski elementi, in sicer: fasadni elementi, cvet­ lična korita, dvigalni jaški, stopniščni nosilci in po­ dobno. »skupno ime« mnogokratnikov Pellovih števil 9, 13, 77 in 53, in zato predstavlja orbitalna razmerja zu­ nanjih planetov. Iz tega sledi, da je za časa Platona, oziroma njegovih predhodnikov (Pitagorejci, Babilon­ ci, Sumerci) bil znan heliocentrični sistem vključno z najbolj oddaljenimi planeti, ki jih je naša civilizacija ugotovila še ne tako dolgo tega. Število 432, ki ga najdemo v indijski, judovski, grški, rimski in skandinavski mitologiji je težko raz­ ložljivo. Vemo za njegovo prominentno vlogo v starih civilizacijah, ki se nam danes prikazuje kot mistika, ne znamo pa razložiti njegovega izvora in praktičnega pomena. Število 666, imenovano »število zveri«, kot Pellovo število nastopa v vrednosti 41. Zanimivo je, da je mi­ stika Rimske cerkve izbrala varianto 666, Bizantinska mitologija pa si je izbrala varianto 41. Tudi tega šte­ vila ne znamo razložiti z materialističnega stališča. Razprava J. Marinko, MODULARNE PROPORCIJE ROMANSKE BAZILIKE V STIČNI skuša določiti po­ vršinske in prostorske proporcije v kompoziciji. Razprava L. Muhič, MODULARNA KOMPOZICIJA. ROMANSKE CERKVE V ZGORNJI DRAGI ugotavlja isti ritem kot ga ima stiska bazilika in razmerja, ki jih oblikujejo modularni mnogokratniki. Obodne fasadne stene bodo betonirane po novem sistemu, z betonom z vmesno izolacijo iz stiropora de­ beline 5 cm, tako da bodo odpadli vsi zunanji ometi (inovacijski predlog). Z realizacijo našega do sedaj največjega projekta v stanovanjski gradnji, bi imela gradbena operativa zagotovljeno delo na celjskem področju najmanj za dve leti, in sicer v leitih 1980 in 1981. Racionalna gradnja Inštitut za raziskave s področja gradbeništva v ZR Nemčiji je objavil tudi za naše razmere aktualno študijo o vplivu izbora gradbenih materialov na ra­ cionalnost gradnje. Študija med drugim navaja: Optimalen odnos med izvedbenimi stroški ter stro­ ški vzdrževanja je tisto, kar imenujemo racionalna gradnja. To dosežemo z iskanjem najbolj primerne konstrukcijske zasnove, z najbolj ustreznimi delovnimi postopki in najbolj primernimi materiali. Analize so pokazale, da so po 80 letih uporabe objektov vzdrževalni stroški znašali od 1,3 do 1,4-krat- no vrednost začetnih investicijskih stroškov. Največ vzdrževalnih stroškov, izraženo v odstotkih od celotnih vzdrževalnih stroškov, zahtevajo strehe (do 15 %), okna z zasteklitvami do 15 %, fasadne obdelave do 3 % in talne obloge do 4%. Delež teh štirih elementov znaša od 14 do 2ß% investicijske vrednosti celotnega objekta, kar je odvi­ sno od projektne zasnove. Čeprav je črna kritina z nasutjem padca, 15—20% dražja od izvedbe s strešno lepenko, se je izkazala kot najbolj ekonomična za obdobje uporabe 50 let (z nji­ hovimi materiali!). Podobno ugotavljajo, da je za površinske obdelave fasad, kljub bogatemu izboru, še vedno najbolj eko­ nomičen žlahten omet. Pri analizah oken se je plastično okno izkazalo kot najbolj primemo, vendar le na osnovi aproksimativnih izračunov, ker ta okna ne obstajajo še 50 let. Ugodno razmerje izkazujejo tlaki iz vinaz plošč in mozaik parketa, slednji je znatno bolj ekonomičen od tekstilnih talnih oblog. Pri betonskih in kamnitih tlakih ter nekaterih tlakih iz keramike so investicijski stroški enaki celotnim stroškom po 50 letih uporabe, ker jih ni treba obnavljati. Ker pa je začetna inve­ sticija često višja, ne spadajo med najbolj ekonomična izvedbe. Take pregledne analize, kot jih kažejo ti primeri, so lahko koristen pripomoček projektantom in inve­ stitorjem za racionalno '.asnovanje objektov. Ta študija obravnavi! tudi metodo dela za take detajlne analize posameznih izvedb. S takim pristopom je možno bolj zavestno projek­ tirati ter prihraniti veliko denarja in skrbi. Vir: Glasilo kolektiva INGRAD, št. 12/78 in 1-2/79. PODJETJE ZA UREJANJE VODA »NIVO«, CELJE Preskrba z vodo iz Sotelskega jezera Otvoritev 102 metra dolgega in skoraj 15,5 metrov visokega jeza pri Vonarju, za katerim se bo zbralo 12,4 milijona m3 vode za potrebe Obsotelja in Hrvat- skega Zagorja, pomeni za omenjeno območje zadostne količine pitne vode in konec poplav. Skupna naložba, ki sta jo vsaka do polovice plačali SR Slovenija in SR Hrvaška, znaša 90 milijonov dinarjev. Izgradnja tega velikega vodnogospodarskega objekta pa pomeni tudi novo delovno zmago Nivoja. Umetno jezero, ki ga na predlog tamkajšnjih pre­ bivalcev imenujemo Sotelsko jezero, bo zalilo 195 hek­ tarjev veliko dolino. Prva naloga, rešitev od vsako­ letnih poplav, je sedaj izvršena. Vendar je treba ta­ koj pričeti z izdelavo podrobnejših načrtov za, izpolni­ tev druge, še pomembnejše naloge — za koriščenje je­ zera za vodopreskrbo. Izdelana je bila programska študija za predelavo akumulirane vode, ter njen dovod do Rogaške Slatine z Rogatcem, preko Hrvatskoga Za­ gorja do Krapine in ob Sotli mimo Kumrovca do Klanjca. Vzporedno je bila izdelana tudi študija čišče­ nja odplak za območje nad Vonarjem kot predpogoj za koriščenje umetnega jezera v pitne namene. Projektanti so ugotovili, da je na osnovi razpo­ ložljivih podatkov in upoštevaje izkušnje, pridobljene po svetu, mogoče presoditi, da je iz umetnega jezera možno pridobivati vodo na način in s sredstvi, ki jih pozna sodobna tehnologija čiščenja pitnih vod. Iz zajemnega objekta, ki je že zgrajen, naj bi se voda težnostno odvajala do posebne zgradbe, velikosti okrog 17 X 43 m, ležeče dol vodne pregrade. Tu se bo surova jezerska voda v večjih bazenih predelovala v pitno, tako da bo ustrezala v biokemičnem in v bak­ teriološkem pogledu. Ta objekt, zmogljivosti 405 1/s, je možno graditi v dveh ali treh etapah. Od tu bo prečiščeno vodo glavno črpališče potiskalo do 500 m3 velikega rezervoarja, ležečega okrog 120 m visoko, ne­ kje pri Šentvidu, za oskrbo območja Rogaška—Roga­ tec. Prav tako tudi do 600 m3 velikega rezervoarja, ležečega nekje nad Harinimi Zlakami okrog 300 m nad črpališčem, za oskrbo Krapine, a težnostno do poseb­ ne črpalne postaje za območje Klanjca. Celotna investicija, preračunana za leto 1978, bo zahtevala veliko finančnih sredstev, in sicer: — za predelavo akumulirane vode 83 milijonov — za dovod do glavnih potrošnih središč 54,6 milijonov skupaj 137,6 milijonov Na posvetu, ki ga je sklical izvršni svet občine Šmarje lani jeseni, je bilo jasno prikazano, da bo kljub zajetju vseh razpoložljivih manjših vodnih virov, že okrog leta 1983—1985 začelo na območju občine vode primanjkovati. Se bolj kritična je preskrba z vodo na območju Hrvatskega Zagorja. Iz tega sledi, da bi moral biti že okrog leta 1985 celotni sistem preskrbe z vodo iz akumulacije Vonarje, zgrajen. Za izpolnitev naloge imamo na razpolago le 6 let. Zaradi izredne zahtevnosti in ob upoštevanju, da za gradnjo takih objektov še nimamo izkušenj, je ta doba zelo kratka. Vir: Glasilo PUV — NIVO, Celje, št. 4/78 SGP »KONSTRUKTOR« Odločneje v družbeno usmerjeno graditev stanovanj V naši delovni organizaciji so štiri temeljne orga­ nizacije združenega dela nosilci gradnje stanovanj, in sicer TOZD »Gradbeništvo« Maribor, TOZD »Gradbe­ ništvo Pomurje« v Murski Soboti, TOZD »Gradbenik« v Lendavi in TOZD »Gradbeništvo Granit« v Sloven­ ski Bistiri. Te 4 TOZD so zgradile doslej 10.000 stano­ vanj. Če vzamemo obdobje zadnjih treh let, torej ob­ dobje uveljavljanja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, potem smo leta 1975 predali skupno 888 stanovanj, predlanskim 638 stanovanj, lansko leto pa že samo 304 stanovanja. To pomeni, da število pre­ danih stanovanj iz leta v leto močno upada. Upošte­ vajoč delovne in tehnične zmogljivosti naše delovne organizacije, lahko zgradimo letno 1200 stanovanj, v povprečju pa jih zgradimo 800. Ker predstavlja izgrad­ nja stanovanj 25 do 35 %> vrednosti proizvodnje v ce­ lotni delovni organizaciji, nas sedanji položaj toliko bolj skrbi. Po samoupravno sprejetih načrtih smo letos skle­ nili zgraditi 897 stanovanj. Spričo težav, ki smo jih delno že navedli in ki ne izvirajo zgolj iz naših proizn vodnih problemov, bomo z dokajšnjimi dodatnimi na­ pori predali skupno 756 stanovanj. Največje težave, s katerimi se srečujejo naše TOZD danes, ne izvirajo iz njihove proizvodne prob­ lematike, pač pa predvsem iz zamud pri planiranju stanovanjske gradnje, iz zamud pri izdelavi urbani­ stične dokumentacije in iz komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ki kasni v vseh občinah. Problem komunalne ureditve je posebno pereč v Mariboru, kjer gre za dokaj klavrno komunalno dedi­ ščino. To velja med drugim za ves Maribor — jug in za Studence, kjer so stavbna zemljišča komunalno povsem neurejena. Zdaj, ko bi bilo treba financirati tudi infrastrukturo, sredstev za to praktično ni. Ta ugotovitev velja tudi za sosesko Nova vas I. Po dosedanjih predvidevanjih sodeč, nam je konti­ nuiteta gradnje stanovanj zagotovljena le še za pri­ hodnje leto in za leto 1980, ko bomo v Mariboru pre­ dali po 440 stanovanj letno, in tudi druge tri TOZD bodo v dveh naslednjih letih izročile po 400 stanovanj­ skih enot. Pri tem se seveda vsiljuje vprašanje, kaj bo po letu 1980. V nobeni od občin, kjer delujemo, nam še niso znani zazidalni načrti. Obstaja upravičena bojazen, da bo po letu 1980 prišlo do neizbežnega upada pri gradnji stanovanj. S tem smo že seznanili vse dejavnike, ki imajo neposre­ den vpliv na stanovanjsko izgradnjo. Med dokaj resnimi težavami, ki nas pestijo pri hitrejši industrializaciji gradnje stanovanj, je dolo­ čanje cen stanovanjskim objektom. Problem je tudi financiranje stanovanjskih objek­ tov, ki ni sistemsko urejeno, zlasti še, ko gre za sprem­ ljajoče objekte. Prav in pošteno je, če se dotaknemo tudi nekaterih naših notranjih problemov in slabosti med katerimi je tudi ta, da imamo prešibke projektantske zmog­ ljivosti. Med naše notranje slabosti sodi nedvomno tudi prešibko operativno proizvodno sodelovanje med TOZD pri gradnji stanovanjskih objektov. Ponudbe storitev drugih TOZD še vedno slonijo na eksternih cenah. Takšen način oblikovanja cen nam ne omogoča do­ sledne vzpostavitve dohodkovnih odnosov. Tudi proiz­ vodna koordinacija med TOZD in usklajevanje njiho­ vih zmogljivosti ne poteka povsem zadovoljivo. Ne glede na vse zunanje dejavnike in notranje probleme ter slabosti na področju stanovanjske gradi­ tve, vendarle z določenim optimizmom zremo v prihod­ nost. Ta optimizem krepi v nas spoznanje naših notra­ njih slabosti, volja in odločenost samoupravnih orga­ nov, vsega kolektiva ter njihovih družbenopolitičnih organizacij, da čim prej poiščemo najustreznejše re­ šitve, razrešimo nekatere notranje probleme in odpra­ vimo slabosti. Ta optimizem krepijo v nas tudi stali­ šča in sklepi 8. seje predsedstva CK ZK Slovenije, ki je posvetilo največjo pozornost uveljavljanju samo­ upravnih družbenoekonomskih odnosov na stanovanj­ skem področju, ker zagotavlja odločnejši prehod na družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev. Vir: Glasilo Konstruktorja, št. 1/79 EM — HIDROMONTAŽA, MARIBOR V letu 1979 še zahtevnejše naloge V letošnjem letu nas čaka več dela, kot smo ga imeli in opravili lani. Še naprej in v večjem obsegu bomo angažirani na naslednjih objektih, ki jih je treba dokončati: sladkorna tovarna Ormož, HE Čapljina, HE Bajina Bašta, Celuloza Sremska Mitroviča in Žele­ zarna Ravne. Prej kot slej bo tudi letos ostalo naše naj večje gradEišče NE Krško. Čeprav gre tu strojni del mon­ taže h kraju, je ostalo še obilo dela na montaži cev­ nih sistemov in elektrike. Veliki gradbišči bosta postali tudi v KAT Titogra in na TE Plevi j e. Poleg tega nas čakajo nova dela. Odpiramo nova gradbišču v Novem Sadu, kjer bomo montirali celotno opremo Uljare pri Naftagas. Ponudili smo montažo strojne opreme pri gradnji TE Ugljevik, montažo elek­ trolize v Mostarju, montažo opreme v Kutini, Toplarni Ljubljana itd. Gradimo tudi številne druge objekte v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Naj naštejemo le nekatere: Dravske elektrarne, Savske elektrarne, Zlatorog Mari­ bor, Zadruga Metlika, Djuro Salaj Krško, Metalurški kombinat Smederevo, Kidričevo, Ilirska Bistrica, Ruše, Anhovo itd. Tudi letos bomo imeli preko 30 gradbišč v raznih krajih Jugoslavije. In v inozemstvu? Tarbelo Dam v Pakistanu smo uspešno zaključili. V ZR Nemčiji odpiramo novo grad­ bišče v Mtinchnu, kjer smo že sklenili pogodbo za montažo dveh kotlov. Nova gradbišča so tudi v Iranu (Arak) in v Libiji (2 plinski turbini v Ras Lanufu). Kot vidimo, so naše naloge obsežne in izredno -ahtevne. Zato programiramo povečati celotni priho­ dek za 22®/o oziroma na 1680 milijonov dinarjev. Od tega predvidevamo, da bomo dosegli na gradbiščih v tujini 300 milijonov dinarjev. Vir: GLAS EM, št. 32/79. SGP »KOGRAD«, DRAVOGRAD Gradnje v letu 1978 Zgodaj spomladi je stekla stanovanjska izgradnia na Robindvoru. Stanovanjski blok bomo predali inve­ stitorju še v prvi polvici letošnjega leta, pričeli pa smo že tudi z izgradnjo drugega bloka. Dva meseca pred rokom smo zgradili otroški vrtec na Robindvoru. V Cmečah dokončujemo DOM STAROSTNIKOV. Dom je bil za nas največji objekt v lanskem letu. Vred­ nost tega objekta je 30 milijonov dinarjev. Za investitorja Tekstilne tovarne Otiški vrh smo lani zgradili industrijsko halo in del upravne zgradbe. Začeli smo tudi z deli v industrijski coni. Pripra­ vili smo zemljišče za gradnjo, nasuli smo čez 10 tisoč m3 materiala in zgradili že prvi objekt — most čez Mežo. Upravno stavbo carine moramo zgraditi do 29. novebra 1979, vrednost investicije pa je 10,5 mili­ jona din. Angažirani smo bili tudi za Samoupravno stano­ vanjsko skupnost, za IMONT, IVERICO in MARLES Podvelka. Tudi v TOZD »Graditelj« je bilo preteklo leto investicijsko zelo bogato. V plošni bolnišnici v Slove­ njem Gradcu smo opravili rekonstrukcijo internega oddelka, adaptirali prostore kirurgije in zgradili otro­ ški oddelek do III. gradbene faze. Lani smo predali kupcem 72 stanovanj, objekt s 23 stanovanj pa bomo predali kopcem konec maja 1979. Končali smo z rekonstrukcijo poslovnih prostorov Ljubljanske banke. Za tovarno kovanih izdelkov Fecro smo zgradili proizvodno halo v velikosti 2030 m2 z aneksom. Za občinsko komunalno skupnost smo zgradili most preko Suhodolnice pri NAMI, most preko Mislinje v Tomaški' vasi in urejali okolje v okviru stanovanjske gradnje. Za investitorja Skupščino občine Slovenj Gradec smo pričeli z izgradnjo upravne stavbe, ki jo bomo dokončali sredi tega leta. V TOZD »Stavbenik« smo v letu 1978 v Črni gradi­ li dva stanovanjska bloka (34 stanovanj) in izvršili re­ konstrukcijo ceste proti Heleni. V Žerjavu smo gradili zelo zahtevne objekte: in- tenziv filter, peletizacijo, bunkerji, cevovod za čišče­ nje flotacijskega mulja in zunanja ureditev topilniških obratov za rudnik Mežica. V Mežici smo dokončali telovadnico, zgradili do III. faze blok s 40 stanovanji in ekonomsko zgradbo Lenaint. V Prevaljah smo dokončali blok s 43 stanovanji in začeli z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta Varteks — banka ter doma družbenih organizacij. V Kotljah smo nadaljevali z gradnjo vrstnih hiš, zunanje ureditve in toplovoda ter obnovili hišo na Pre­ žihovim. Na Ravnah smo preuredili dom železarjev, I. faza, gradimo pa blok 6 ob Suhi. V železarni smo dokončali halo »OTKR«, procesni računalnik, cesto špedicija, ograjo, ploščad nad kot­ larno, reducirno postajo za plin itd. Na gradbišču Radlje smo zgradili I. fazo lesno predelovalnega kompleksa v Spodnji Vižingi — skladi­ šče gotovih izdelkov (hala v velikosti 45 X 48 m). Poleg naštetega smo zgradili še vrsto manjših ob­ jektov, nekatere pa adaptirali. Vir: Koroški zidar, št. 1/79 OZD GIP »GRADIS« Sanacija mostu čez Kokro Sanacija mostu čez Kokro v Kranju je obsegala: —• popolno sanacijo voziščne plošče. Odstranjen je bil ves slab beton do nosilne armature. Vsa armatura je bila očiščena in dvakrat premazana z zaščitno maso THOROSEAL. Stari beton je zamenjan z novim beto­ nom MB 400 z dodatkom akrilne lateks smole; — sanacijo hodnikov z robnimi venci; — postavitev nove hidroizolacije iz dveh slojev. Prvi sloj je iz JUBITEKTA G 4, drugi pa iz BIVER- PLASTA T 40; —• sanacija jaškov za PTT in elektroinštalacije; — sanacija odvodov meteorne vode je narejena skozi izlivke s stranskim vtokom; — namestitev nove ograje mostu in kandelabrov; — narejena je vodoneprepustna diletacija hodni­ kov in voziščne plošče. Hodniki do sedaj niso bili diletirani. Diletacija je narejena na vsakih 10 metrov. Stara dotrajana diletacija na voziščni plošči je bila od­ stranjena in nameščena nova, tipa MAURER D 75. Popolna sanacija tega 106 metrov dolgega in 10 metrov širokega mostu je bila narejena v najkrajšem možnem času. Most je bil cel čas sanacije odprt, kar pa je motilo delavce in jim naložilo dodatna dela. Čeprav so dela potekala na višini 36 m, na grad­ bišču ni prišlo do> nobene nesreče. Most so asfaltirali delavci Slovenija ceste. Na vo­ zišču so postavili 2 sloja asfalt-betona, na hodnike pa liti asfalt. Sanacija mostu čez Kokro je vredna 6,6 mi­ lijona dinarjev. Kje smo z gradnjo tovarne sladkorja v Ormožu Do danes smo uspeli končati 'in predati objekte za skladiščenje, kot so: skladišče poljskih produktov, skla­ dišče požarno nevarnih materialov, skladišče pelet, temelji rezervoarjev za mazut in melaso, vratarnici z ambulanto, objekte za čiščenje vode in objekt za prev­ zem pese z železnico. Tik pred dovršitvijo so objekti za sprejem pese s cestnimi vozili, plovni kanali za transport pese in komandni del z laboratorijem v glav­ nem objektu. Za montažo so predani naslednji objekti: obrat sladkorja, predhodni obrat, delavnica, energetski del glavnega objekta, sušilnica rezancev, skladišče slad­ korja, skladišče pese, tehtnice in objekt za pripravo apnenega mleka. Vse naše sile so sedaj usmerjene na dela na na­ slednjih objektih: dela ob montaži na glavnem ob­ jektu, pralnice pese, upravni stavbi, skladišču pese in pripravi temelja za silos sladkorja ter temelj silosa za apneno peč. Pri gradnji sodeluje velik del Gradisa in ta naš skupni nastop je uspešen. Sredstva javnega obvešča­ nja nam prinašajo oceno stanja del v Ormožu, ki za­ jema delo vseh udeležencev na gradbišču. Splošna ugotovitev je, da vsi izvajalci zamujajo. Ugotovitvi ni nasprotovati, vendar je potrebno oceniti stanja grad­ benih del. Našteti so že objekti, ki so dovršeni in tisti, na katerih prav zdaj teče naj intenzivnejše delo. Ta dela sio v povprečju v zamudi dva meseca, z ozirom na iz­ hodiščni terminski plan. Povprečje nam ne daje prave podobe stanja, saj smo pri Gradisu posvečali najpo^ membnejšim objektom, kjer je montaža najzahtev­ nejša in naj dolgotrajnejša, največjo pozornost. Za pri­ mer služi glavni objekt, skladišče pese in sladkorja, temelji silosov in temelji objektov za pripravo apne­ nega mleka. S takim delom smo uspeli objekte pravo­ časno pripraviti za montažo, v večini primerov pa so objekti čakali na prispetje opreme. Torej kljub zamudi, ki je nastala že na samem začetku del, nismo povzro­ čali dodatnih zamud pri gradnji tovarne. Investitorju lahko zagotovimo, da bomo še z večjim zagonom v prihodnje prav tako pripravili vse objekte pravočasno za nadaljevanje del — za montažo. Ob tem zagotovilu pa ne moremo mimo očitkov naših delavcev na gradbišču. Težko jim je razložiti, da je treba na objektu delati z vso silo, tudi pod nemogočimi pogoji, za rok, ki je dogovorjen, po predaji objekta pa opazo­ vati, kako mirno čaka tudi dva meseca na opremo in nadaljevanje del. Tak potek gradnje zelo slabo vpli­ va na delovno vnemo in disciplino vseh izvajalcev. Vir: Gradisov vestnik, št. 249/89 SGP »SLOVENIJA CESTE« LJUBLJANA Avtocesta Vrhnika—Ljubljana Dela na našem 6,7 km dolgem odseku so lani do­ segla vrednost 250 milijonov dinarjev. Omeniti je treba predvsem nov sistem drenaž na slabo nosilnih barjanskih tleh. Z dvema »ALIMAK« strojema smo vtisnili skupno okoli 615.000 m vertikal­ nih plastičnih drenaž. Ta način gradnje avtoceste si je ogledalo precejšnje število naših in tujih strokovnja­ kov. Po težavnosti je to izreden primer gradnje, dre- niranje s tem sistemom pa je v Jugoslaviji prvič iz­ vedeno. Naši graditelji so že pričeli z razbremenitvijo nasi­ pa na odseku težkih barjanskih tal. Poldrugi meter de­ beli sloj grušča in tampona že odvažamo proti Brezo­ vici in proti Dolgem mostu. Čez zimo moramo odpeljati 55.000 m3 grušča, 65.000 m3 tampona in 45.000 m3 ze­ meljskega: materiala.. Najbolj interesantno delo je bilo od 21. septembra do 5. oktobra: vgrajevanje cementne stabilizacije od Brezovice v smeri proti Lukovici na 2,5 km pripravlje­ nega planuma. Nova betonarna za pusti beton ima ka­ paciteto ca. 450 ton na uro. Vsakih 15—20 sekund napol­ ni kamion. Vendar smo vgrajevali samo z enim fdnišer- jem, tako da je bila betonarna izkoriščena le polovič­ no. Poudariti moramo, da je vgrajevanje cementae sta­ bilizacije zaradi togosti mase in pri širini polaganja 11.00 m težje in počasnejše. V omenjenem terminu smo vgradili 20.000 ton pu­ stega betona v 20 cm debeli sloj stabilizacije. Cement iz Anhova (»saladur«), ki ima večji °/o žlindre, posebej meljejo za potrebe avtoceste. Sedaj mešamo 9000 ton cementne stabilizacije za odsek, ki ga gradi SGP Primorje, nato pa še 6000 ton za nas. Odsek nebarjanskih tal, kjer smo izvajali klasično gradnjo nasipov, bo do konca leta delno že končan. Asfaltiranje štiripasovnice na dolžini 2,5 km bo steklo v prvi tretjini novembra. Iz tovarne asfalta v Črnučah bomo pripeljali 8500 ton bitugramoza in tako prekrili stabilizirani del avtoceste. Stabilizacija in as­ faltiranje letos nista bila predvidena — s tem bomo prehteli plan. Na koprskem križišču s piloti nad 40 m globoko v plast gline Do začetka oktobra, ko smo se operativci lahko lotili izgradnje prvega objekta na gradbišču »Priklju­ ček Koper« je preteklo že osem mesecev od pričetka gradnje. Tako je sedaj na nas, da večmesečno zamudo pri izdelavi projektov na terenu nadoknadimo. Naš TOZD gradi 3 mostove manjših razpetin v skupni dolžini 85 m, podhod za pešce in kolesarje dol­ žine 30 m in sanacijo obstoječega mostu čez Badaševi- co pri Tomosu, vse skupaj v vrednosti 30 milij. din. Vsi trije mostovi imajo zelo neugodno geometrijo za montažo nosilcev, saj sta dva trobljasto razširjena v križišče, tretji pa leži v vertikalni in horizontalni kri­ vini. Prvi objekt 5—7 je pravzaprav propust prek olm- skega hudourniškega kanala, razpetina 8 m s plitvo po- ligonalno temeljno ploščo ustreznega hidravličnega pro­ fila. Drugi 5—8 z razpetino 43 m leži poševno na novo strugo Badaševice in ima obrežna opornika temeljena plitvo, srednji trije oporniki pa so temeljeni v težko- gnetno glino s 25 m Benotto piloti 0 1000 mm in skup­ ne dolžine 775 m. Da se zagotovi vertikalno zabetonira- nje pilotov »oblačimo« armaturne koše v dodatno 2 mm pločevinasto sirajčko, ki našemu koopemtu Geološke­ mu zavodu vzame veliko časa. Tako traja izdelava kompletnega pilota 1,5 dneva. Da bi čimpreje dosegli predvidene posedke obrež­ nih opornikov, smo ju preobremenili z 2 m nasipom iz zemljine in vgradili 16 kontrolnih reperjev, vse sku­ paj pa moramo opazovati naslednjih 6 mesecev. Tretji objekt 5—10 leži kot prejšnji ob novi strugi Badaševi- ce, le v križišču pri Tomosu. Temeljen bo na 104 je­ klenih pilotih 0 508 mm, skupne dolžine 1450 m. Zadnji objekt 5—11 je pravzaprav predlog za sanacijo obsto­ ječega mostu čez sedanjo strugo Badaševice. Stanje na gradbišču pa je naslednje: Za objekt 5—7 smo prejeli potrjen projekt 19. 10. Poligonalno temeljno ploščo izvajamo v 2,5 m širokih kampadah celotne prečne dolžine in to v istem dnevu izkop, 2 X pp polst, podložni beton, armatura in zabe- toniranje. Pri tem moramo stalno prečrpavati vodo iz kanala. Za objekt 5—8 smo prejeli potrjen projekt konec septembra in je Geološki zavod pričel z izdelavo Be- notto pilotov 4. 10. 14. 10. se mu je pri izvlačenju obod­ ne cevi 0 1000 mm zgornja kolona pretrgala in je osta­ lo 20 m cevi v pilotu. Ker dodatnih cevi nimajo na za­ logi, so jih naročili iz Italije in sedaj čakajo na uvoz. To pomeni enomesečno prekinitev. Medtem pa smo za­ betonirali temelja obrežnih opornikov in izvedli njuno preobremenitev z zemljino. Za objekt 5—10 je projekt v reviziji na RSC in ta­ ko še ne moremo naročiti jeklenih cevi za pilote, kar bo lahko kritično zaradi dobave iz valjarne. Za objekt 5—11 je projekt še v izdelavi. Za podhod 3—5 smo izvedli poskusni izkop, nasuli metrsko brežino in merimo posedanje, ker so dosegljivi geološki podatki preskromni za projektante. Kot vidite je stanje izgradnje objektov 9 mesecev pred dokončanjem celotnega »Priključka Koper« za­ skrbljujoče, saj morajo biti ravno zadnji trije objekti prevozni do 1. 5. 1979, tj. čez 6 mesecev, ko se prične preseljevanje turistov. Pa še nekaj glavnih značilnosti o največjem objek­ tu 4—5, tj. nadvozu čez Istrsko cesto v skupni dolžini 430 m, ki ga gradi kot kooperant Gradisov TOZD iz Kopra. Vrednost objekta je okoli 70 milj. din. Ima 24 vmesnih in 3 krajne podpore, vse na 500 jeklenih pilo­ tih 0 508 mm s skupno dolžino 11.000 m. Od tega je 90 %» pilotov poševnih, saj so zaradi velike teže objek­ ta podpore pilotirane kožasto. Zabijajo z dvema_ zabi- jalnima garniturama in štirimi kompleti poševnih vo­ dil 16 ur na dan in porabijo za zabijanje poševnega pi­ lota dolžine 22—25 m nekaj nad 4 ure. Zgornja konst­ rukcija bo klasična betonska in morajo za podpore opažnih kovinskih pajnerjev zabiti še 60 pomožnih pi­ lotov. Kljub dvomesečni zamudi pri začetku, zatrjuje­ jo, da bodo dokončali objekt v roku, tj. do julija 1979. Sodobna avtocesta Ljubljana—Zagreb do leta 1990 Takoj po dograditvi je bila oesta obremenjena s pod 1000 vozil povprečnega dnevnega letnega prometa. Načrtovalci so prognozirali, da se bo v obdobju 20 let promet povečal za 3-krat. Vemo pa, da je cesta obre­ menjena z okoli 10.000 vozil (PLDP). 1970. leta se je pristopilo k raziskovanju in načr­ tovanju rekonstrukcije obravnavane ceste od Cikave do Bregane. Predlagana je bila naslednja oblika mo­ dernizacije ceste Cikava (Ljubljana)—Bregana: — obstoječa dvopasovna cesta se bo izkoristila v pretežni dolžini kot osnova ene polovice bodoče avto­ ceste, ki bo imela računsko hitrost 100 km/h na težjih odsekih, 110 km/h na srednjetežkem terenu in 120 km na uro na ravninskem terenu. Najprej se bodo zgradili odseki povsem nove po­ lovice avtoceste na odsekih, kjer se sedaj pojavljajo prometni zastoji in kjer bo trasa ene polovice avtoce­ ste potekala bistveno oddaljeno od obstoječe ceste. To so odseki Grosuplje—Trebnje prek Police in Podboršt— Hrastje prek Sv. Ane. V nadaljevanju bi se pri vmesnih odsekih k profi­ lu obstoječe magistralne ceste dogradil polni profil štiripasovnice. V končni fazi pa bi se na obstoječi cesti na odsekih Grosuplje—Višnja gora in Podboršt—Hrastje dogradili še pasovi za počasni promet in druge dopolnitve tako, da bo s tem nastala še druga polovica avtoceste. Po planih izgradnje cest v SR Sloveniji je predvi­ deno, da bi bila cesta v celoti modernizirana (štiripa­ sovna avtocesta do leta 1990. Obsežno projektno-tehnično in lokacijsko doku­ mentacijo izdeluje projektantska organizacija IBT iz Trbovelj. Do sedaj je izdelan idejni projekt za celotni potek ceste hkrati z lokacijsko dokumentacijo. Uveden je postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Ze v letu 1978 se bo pričel izdelovati projekt za pri­ dobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo za prvi od­ sek od Grosuplja do Višnje gore po varianti Polica. Septembra z avtom čez barje Novo leto 1979 je začelo obdobje, ko se je gradnja avtoceste prevesila v zadnjo fazo — rok je septem­ ber 1979. Zadnja faza gradnje na barjanskih tleh ob­ sega razbremenitev predobtežbe gruščnatega in tam­ ponskega materiala, debeline 1,80 m, s katerim smo rešili primarno posedanje na barjanskih tleh. Ta ob­ težba znaša okoli 2,5 tone/m2. To je za nas gradbince operativce zelena luč za izvedbo definitivnih objektov v trasi (propustov) ter pristop k izdelavi zgornjega ustroja, zaključnih del ter opremo ceste. Ta razbreme­ nitev pa ni časovno določena, ampak je odvisna od pokazateljev meritev posedanja — reperjev. Trenutno imamo še dve tretjini barjanskih tal pod obremenitvijo, to je 150.000 m3 materiala, katerega bomo po razbre­ menitvi uporabili za zgornji ustroj. Zgornji ustroj je sestavljen iz 20 cm tampona, 20 om cementne sta­ bilizacije in 6 cm bitugramoza ter dveh slojev erup­ tivnega asfalt-betona debeline 4 cm, kar bomo polagali kasneje, po sekundarnem posedanju, zaradi nadvišanja in prometne obtežbe. Vse naše sile so danes usmerjene na dela, ki so v zaostanku, in vsi TOZD hitijo z deli, kajti september 1979 se hitro bliža. Proizvedli smo 398.000 ton asfalta 6. decembra 1978 smo priključili tovarno asfalta v Črnučah na daljnovod zemeljskega plina iz Sovjetske zveze. S tem je bil rešen problem zaščite okolja, saj plin nima žveplenih primesi, ki so pri kurilnem olju odhajale skozi dimnik asfaltne tovarne. Lanska proiz­ vodnja asfalta je rekordna, saj je bilo do 8. decem­ bra 1978 proizvedeno v stari bazi Marini od 28. 2. do 2. 5. 80.000 ton asfalta, v bazi V 6 v Kresnicah 13.000 ton asfalta, v novi tovarni asfalta 263.000 ton, v bazi Wibau na Brniku 42.000 ton asfalta. Torej smo v lan­ skem letu proizvedli skupno 398 tisoč ton asfalta. Leta 1977 smo dosegli skupno količino 180 tisoč ton mase. Z novo asfaltno tovarno smo torej več kot enkrat presegli predlansko rekordno letino. Biti pa si maramo na jasnem, da je bilo samo na letališču Brnik porabljeno kar 142 tisoč ton asfaltne mase. Tovarna asfalta »AMANN« ima _ optimalno zmog­ ljivost pri 11-umem delavniku ca. 45.000 ton mase na mesec. Računamo pa na 10 mesečno letno sezono. Vir: Kolektiv, št. 127/79 SGP »PIONIR« Čateške Toplice SOZD Emona nam je zaupala zelo zahtevno in obsežno gradnjo II. faze rekreativno zdraviliškega cen­ tra Cateške Toplice. To je trenutno naše največje grad­ bišče. Osrednji objekt izgradnje je hotel Terme, ki bo imel 7600 m2 uporabne površine in bo sprejel preko 300 gostov. V tem delu bo 146 dvoposteljnih bivalnih prostorov z vsem konfortom in trije apartmaji. Restavracija bo lahko sprejela 350 gostov, poleg tega pa bo na voljo še aperitiv bar, grill bar, butik trgovina in zunanja terasa. Za goste pa bo prav gotovo največje vrednosti objekt Terapija, s 3450 m2 površine. V sklopu tega ob­ jekta bo bazen, dimenzij 10 X 25 m, zgrajen v višini 1. etaže, trije oddelki za podvodno masažo, dva za suho masažo, pet kopalnih kadi za bolnike, 10 boksov za elektroterapijo, ordinacija, kardiodiagnostika, oddelek za športno medicino, trimska dvorana ter savna. Ob vsem tem se bo možno tudi okrepčati v mini bifeju ali mlečnem baru. Gospodarski objekt v neposredni bližini bo pod svojo streho nudil prostor za centralno pralnico, hla­ dilnico, skladišče, delavnico, garaže in zaklonišče. Pomemben objekt bo tudi toplotna postaja, ki bo ogrevala vodo za vse objekte in za centralno ogreva­ nje. Ker je dosedanji kamp očitna premajhen, bo zgra­ jen tudi avtokamp z recepcijo in z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti. Samo šotorišče bo sprejelo pre­ ko 300 turistov, parkirišče pa okdli 500 avtomobilov. Hotelski del z restavracijo in terapijo je projek­ tant brežiškega Regiona lepo razgibal in arhitektonsko prilagodil obstoječim objektom. Skupna vrednost investicije bo približno 250 mi­ lijonov dinarjev. Dela na vseh objektih potekajo po planu. Vir: Glasilo PIONIR, št. 100/79 IMP LJUBLJANA Kaj bomo delali v bodoče? Iz TOZD Inženiring obveščajo o sklenjenih pogod­ bah in pripravah za sklenitev nekaterih novih pogodb: — V januarju je bila podpisana pogodba za pro­ jektiranje za Kol-3 (Irak). Samo projektiranje bo ve­ ljalo 1,2 milijona dolarjev. —• Montiramo inštalacije v železarni Oranienburg. Pogodbena vrednost del je 11 milijonov din. —• Zaključujemo razgovore za izgradnjo sodobne kotlarne v Kulkwitau pri Leipzigu. Vrednost del bo okrog 10 milijonov dolarjev. — Podpisali smo pogodbo za projektiranje insta­ lacij v ljubljanskem Yulonu. Projektirata TOZD PB in Slovenija projekt. Pogodbena vrednost znaša 14 milijonov dinarjev. —• Podpisali smo pogodbo za projektiranje inšta­ lacij za rudnik urana Zirovski vrh. Pogodbena vred­ nost del je 8,4 milijona din. — Podpisana je pogodba za projektiranje in izva­ janje vseh inštalacijskih del za kulturni dom Ivan Cankar v Ljubljani. Celotna vrednost del bo okrog 200 milijonov din. —■ Znani so pogoji investiranja za izvajanje inšta­ lacijskih del v novomeški Krki. Za leti 1979—30 pred­ videvajo okrog 150 milijonov investicij na inštalaci­ jah. — Podpisali smo pogodbo za gradnjo 40 km plino­ vodnega omrežja, in sicer odseka Anhovo—Gorica in Trojane—Hrastnik. Premer cevi bo na obeh odsekih 200 mm. ! —• Naše največje gradbišče v tujini dobiva kontno podobo. Primopredaja objektov v Iraku začenja 1. maja in mora biti končana do 1. julija letos. Dela potekajo v dogovorjenih rokih. Trenutno je na grad­ bišču okrog 200 naših delavcev. Zvarili smo cisterno na Voglu Kako in na kakšen način sestaviti 40 kubično cisterno na 1595 metrov visokem Voglu pri hotelu Ski, je bilo osrednje vprašanje treh naših delavcev, ki so dobili to zahtevno nalogo. Zavihali so rokave. V delavnici so pripravili in narezali pločevino, zakrivili plašče, pripravili še vse ostalo in prepeljali v Bohinjsko Bistrico. Kaj sedaj, kako vso to »ropotijo« spraviti na Vo­ gel? S tovorno žičnico je bilo nemogoče, saj so bili plašči z 2 m premera pretežko in preveliko breme. Ko nam je vozila lažji material, se je žičnica pokvarila. Na pomoč je priskočil buldožer. Ta je krepko gra­ bil metre po strmini. Počasi je pripeljal iz doline vso potrebno »ropotijo« za sestavo cisterne. Cisterno so sestavili in spravili v jašek kljub mu­ hastemu vremenu, gosti megli in zavijajočemu vetru, ki je rezal do kosti. Brez dvigal so jo izdelali pred rokom in verjetno naj višje nad morjem v Sloveniji doslej, kar je vsekakor lepa delovna zmaga. Vir: IMP GLASNIK, št. 2/79 »NOVOGRAD« NOVO MESTO Gradbišče Žibertov hrib Na Zibertovem hribu gradimo 15 stavb, od tega vrste A 6 stavb in vrste B 9 stavb. Objekti A s tlo­ risno površino 144 m2 v etaži bodo trietažni, v vsa­ kem po 5 stanovanj; objekti B s 189m2 tlorisne povr­ šine v etaži bodo prav tako trietažni, v vsakem bo po 7 stanovanj. Poleg tega gradimo v novi soseski, v kateri bo skoraj 92 stanovanj, še skupno kotlarno za centralno kurjavo in skupno zaklonišče za 200 oseb, ki je locirano izven objektov. Skupna stanovanjska površina vseh objektov zna­ ša 9399 m2. Po pogodbi moramo prva dva stanovanjska bloka predati 15. junija letos, zadnje pa 30. novembra pri­ hodnje leto1. Vir: Glasilo NOVOGRAD, št. 1/79 »SALONIT« ANHOVO Predlog plana proizvodnje za leto 1979 Količinska proizvodnja, ki naj bi jo po planu v letu 1979 dosegle TOZD Proizvodnja cevi in TOZD Proizvodnja plošč, ostaja približno ista kot v letu 1978. Za 94% naj bi se v primerjavi z dejansko proizvodnjo v letu 1978 povečala proizvodnja TOZD Skale, proiz­ vodnja TOZD Cement Polje pa zmanjšala za 16%, predvsem zaradi tega, ker bodo v letu 1979 uporabljali le domači klinker. Skupno planirano v letu 1979 torej 1.075.000 ton cementa, lani pa smo proizvedli 739.825 ton. Proizvodni plan za TOZD Opekama Brežice znaša 24 milijonov enot, kar je za 66 % več kot lani. Tudi proizvodnja peskov in glin TOZD Rudnik Globoko bo večja za 38.260 ton oziroma za 24%. Vir: NAS LIST, št. 1/79 Melihar Bogdan vesti POVZETEK IZ PROGRAMA DEJAVNOSTI IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE V LETU 1979 I. PROGRAM USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA ZA POKLICE 30 izvajalcev programa, od tega 9 šol z dislocira­ nimi enotami in 21 domov za učence bo usposabljalo in v letu 1979 predvidoma usposobilo: Izvajalci programa: Število učencev oz. študentov Predvidoma diplomantov — Visoka tehniška šola Maribor VTO gradbeništvo 586 54 — FAGG Ljubljana VTO gradbeništvo in geodezija 560 110 — FAGG Ljubljana VTO arhitektura 275 55 Skupaj visoke šole 1421 219 — gradbene tehniške šole v Ljubljani 1423 311 Mariboru 598 131 Celju 442 ro3 Skupaj tehniške šole 2463 545 Skupaj gradbene poklicne šole v Ljubljani, Mariboru in Celju 4555 1185 Za poklice bodo »ob delu« usposabljali zaposle- nih kandidatov: — višje in visoka gradbene šole (vključno III. stopnja) 277 32 — gradbene tehniške in delovodske šole 614 205 Skupaj »ob delu« 891 237 V domovih učencev bo v 94 vzgojnih skupinah vzgajano skupaj 3175 učencev. Druge naloge vezane na usposabljanje za poklice: —• Končano bo noveliranje nomenklature poklicev v gradbeništvu. — Nadaljevanje priprave vsebine vseh novih pro­ filov poklicev. — Nadaljevale se bodo priprave za prehod na us­ merjeno izobraževanje. — Pripraviti bo srednje in dolgoročne plane ka­ drov in izobraževanja za gradbeništvo in za potrebe drugih. — Prilagajati in racionalizirati mrežo gradbenih šol ter zasnovati tudi v Ljubljani enoten gradbeni šol­ ski center. — Nadaljevati z izvedbo srednjeročnega programa investicij v gradbeno šolstvo in pripraviti srednje­ ročni program investicij v domske zmogljivosti. — Na področju samoupravne organiziranosti bo za tesnejšo povezanost TOZD-šola treba ustanoviti ENOTE. Formiran bo SVET za vzgojo in izobraževa­ nje. II. PROGRAM SKUPNIH NALOG Program teh nalog se bo izvajal deloma v naši skupnosti, deloma v Izobraževalni skupnosti Slovenije. Sem spada predvsem izgradnja srednjeročnega pro­ stora in opremljanje šol za kabinetni pouk ter delav­ nic za praktični pouk. III. DODATNO DOGOVORJENE NALOGE V tečajih bo usposobljeno: — inštruktorjev praktičnega dela 54 — upravljalcev gradbene mehanizacije 900 — za gradbene poklice delavcev 720 V mejah možnosti bodo komisije nadaljevale ak­ tivnost na področju pridobivanja učbenikov in skript, razvijanja lužb in centrov za izobraževanje pri delov­ nih organizacijah ter verifikaciji centrov. IV. SKUPNE NALOGE — Vodenje celotne samoupravne politike izobra­ ževalne skupnosti po samoupravnih organih. — Izvajanje konkretnih nalog v komisijah, delovnih skupinah in po posameznikih. — Koordinacija dela, izvajanje sklepov, priprava materialov in druge s sporazumom in statutom načrto­ vane naloge, ki jih opravlja strokovna služba. V. NALOGE IZ USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V delovni program je treba vključiti še naloge za preobrazbo vzgoje in izobraževanja na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju. Te so številne in obsežne ter zajemajo naslednja področja: — Samoupravna organiziranost delavcev v zdru­ ženem delu za uresničitev potreb in interesov po vzgoji in izobraževanju. — Uresničevanje svobodne menjave dela. — Planiranje kadrovskih potreb in izobraževanja v združenem delu, usmerjanje ter vključevanje mla­ dine in zaposlenih delavcev v izobraževanje. — Oblikovanje in sprejemanje vzgojnoizobraževal- nih programov usmerjenega izobraževanja. — Samoupravna organiziranost, povezovanje in sodelovanje vzgojno izobraževalnih organizacij. —• Priprava in izpopolnjevanje učiteljev za uva­ janje usmerjenega izobraževanja. — Uvajanje usmerjenega izobraževanja. — Informiranje javnosti o vsebini, dinamiki in po­ gojih uvajanja celovite preobrazbe vzgoje in izobra­ ževanja. Priredil: Melihar Bogdan DIPLOMANTI GRADBENIH VISOKIH IN VIŠJIH TEHNIŠKIH ŠOL V LETU 1978 Profil Število Vpis rednih v I. letnik redni ob delu 1977 1978 dipl. gradb. inženir 80 _ dipl. inž. geodet 18 — dipl. inž. arhitekt 76 — gradbeni inženir 34 40 geodetski inženir 15 15 Skupaj visoke šole 223 55 580 660 gradb. tehnik — visoke gr. 256 31 gradb. tehnik — nizke gr. 129 — gradb. tehnik IGM 10 — geodetski tehnik 31 — gradbeni delovodja — 111 Skupaj: gradbeni tehniki 426 31 778 749 gradebni delovodje — 111 Vir: podatki Izobraževalne skupnosti za gradbeni­ štvo Slovenije USTANOVLJENO JE SPLOŠNO ZDRUŽENJE GRADBENIŠTVA IN IGM SLOVENIJE Dne 23. II. letos je bila v Kranju ustanovna skup­ ščina Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slo­ venije. Sklicatelj je bila Gospodarska zbornica Slove­ nije — izvršilni odbor združenja TOZD gradbeništva in IGM, kot inicijativni odbor. Na podlagi predhodnega poročila in predloga je skupščina soglasno sprejela sklep: ustanovi se SPLO­ ŠNO ZDRUŽENJE GRADBENIŠTVA IN IGM SLOVE­ NIJE s sedežem v Ljubljani, Titova c. 40/IX. Iz prikazane organizacijske sheme so razvidne pa­ noge združenja, kakor tudi komisije za najpomembnej­ ša področja njegove dejavnosti. Združenje ima svojo strokovno službo, ki se orga­ nizira kot delovna skupnost. Tvorijo jo sedanji delavci Biroja gradbeništva Slovenije, ki preneha delovati s 1. IV. 1979. S tem datumom začne delo in finančno po­ slovanje splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. Sprejeti program dela združenja izhaja iz nalog, ki jiih določata zakon o splošnih združenjih in statut združenja. V podrobnejši razčlenitvi pa vsebuje delovni program za leto 1979 zlasti naslednje naloge, kolikor se nanašajo na gradbeništvo in IGM: 1. Izvajanje resolucije o družbenem planu v letu 1979. 2. Priprava in obravnava osnov za srednjeročni plan 1981—1985. 3. Spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. 4. Realizacija nalog iz družbenega dogovora o ra­ cionalizaciji stanovanjske graditve. 5. Pregled obstoječih tehnologij pri graditvi, pred­ logi za usmeritev v perspektivne in ekonomične tehno­ logije. 6. Pospeševanje in koordinacija razvojno-raaisko- valnega dela v OZD ter spodbujanja inovacijske de­ javnosti. 7. Uvajanje dohodkovnih odnosov. 8. Analiziranje ekonomskega položaja OZD v gradbeništvu in IGM in predlogi za odpravo negativnih poslovnih rezultatov. 9. Pospeševanje produktivnosti dela. 10. Gibanja osebnih dohodkov, predlogi za izbolj­ šanje sistema stimulativnega nagrajevanja. 11. Izvajanje družbenega dogovora o minimalnih standardih delavcev v gradbeništvu in IGM. 12. Pospeševanje investicijskih del v tujini. 13. Izboljšanje mehanoopremljenosti. 14. Izdelava bilance primanjkujočih gradbenih ma­ terialov s predlogi za zagotovitev potrebnih količin. 15. Obravnava predlogov novih zakonov in pred­ pisov, problematika izvajanja obstoječih in dajanje pobud za uskladitev ali dopolnitev. 16. Sodelovanje pri oblikovanju sistema usmerje­ nega izobraževanja. 17. Analiziranje in spodbujanje integracijskega gibanja. 18. Izvajanje družbenega dogovora o varčevanju z energijo. 19. Priprava in izdaja navodil, strokovnih pripo­ močkov in publikacij (navodila o vsebini investicijsko tehnične doKumentacije, indeksi cen). 20. Avtomatska obdelava podatkov. 21. Sodelovanje pri razreševanju problematike gradbeništva in IGM z ustreznimi organi in instituci­ jami. 22. Informativna dejavnost (mesečna izdaja Obve­ stil združenja, posveti in seminarji, informacije za sredstva javnega obveščanja). 23. Aktivnost na področju varstva okolja. 24. Druge naloge pri katerih bo potrebna aktivnost združenja. Z ustanovitvijo Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije je bila dosežena uskladitev dose- uanje organiziranosti gradbeništva in IGM v Slove­ niji z zakonom o Združevanju UZD v splošna združe­ nja m zbornice, po več kot leto oni trajajočih razpra­ vah. Melihar Bogdan STROKOVNI SEMINARJI DGIT ZAGREB V LETU 1979 V sosednji republiki Hrvatski je pri društvih grad­ benih inženirjev in tehnikov razvita intenzivna stro­ kovna dejavnost. D G if Zagreb kot osrednje hrvatsko društvo inženirjev in tehnikov tradicionalno prireja strokovne seminarje in predavanja kot najbolj preiz­ kušen način permanetnega dopolnilnega izobraževanja gradoenih kadrov. To dopolnilno izobraževanje je tudi v resnici nujno v času, ko se gradbena tehnika in stroka naglo razvijata in se vse bolj in bolj uveljavlja delitev dela po ožjih specialnostih. Tako materija vsa­ kega posameznega seminarja ali cikla predavanj zaok­ rožuje v sebi povsem določeno gradbeno dejavnost. Zaradi primerjave in za spodbudo navajamo v naslednjem program strokovnih seminarjev, ki jih v ietu 1979 prireja Društvo gradjevinskih inženjera i tehničara Zagreb. Seminar: ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA GRADITVE Program seminarja: 1. Ekonomika graditve 2. Metode planiranja 3. Organizacija graditve 4. Operativne raziskave 5. Sodobne metode ocenjevanja kvalitete 6. Psihologija dela Seminar: PRAKTIČNA GEOMEHANIKA Program seminarja: 1. Pomen in aplikacija geomehanike 2. Inženirska geologija 3. Lastnosti in karakteristike tal 4. Terenska in raziskovalna dela 5. Identifikacija in klasifikacija tal 6. Stabilnost zemeljskih brežin 7. Aktivni in pasivni pritiski 8. Dovoljene obremenitve v temeljih 9. Posedanje tal 10. Izvajanje in kvaliteta zemeljskih del Seminar: TEMELJENJE Program seminarja: 1. Plitki in poglobljeni temelji 2. Temeljenje na pilotih 3. Temeljenje s studenci in kesoni 4. Zaščita globokih gradbenih jam 5. Podporni zidovi 6. Sidranje pri temeljenju 7. Posebni ukrepi pri temeljenju 8. Dinamično obremenjeni temelji Dodatno k temu programu: 9. Mednarodni sistemi informacij v geotehniki 10. Prikaz nekaterih reoloških modelov v meha­ niki tal 11. Metode za preiskavo mejne nosilnosti pilotov Seminar: PREDNAPETI BETON Program seminarja: 1. Uvod v prednapeti beton 2. O jeklu v prednapetih konstrukcijah 3. O betonu v prednapetih konstrukcijah 4. Elementi statičnega računa 5. Statični račun enostavne grede 6. Izdelava prednapetih konstrukcij 7. Preiskave prednapetih konstrukcij 8. O možnostih, ki jih nudi prednapeti beton Seminar: UPORABA ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV V GRADBENIŠTVU Program seminarja: 1. Splošni del 2. Finančno-administrativno poslovanje 3. Operativno planiranje 4. Tehnično-ekonomski program 5. Uvajanje EOP (elektronska obdelava podatkov) v podjetju 6. Področja uporabe elektronskega računalnika 7. Uporaba in aplikacija malih žepnih računalnikov Seminar: GRADNJA CEST Program seminarja: 1. Gradnja cest I (obnovitev teoretičnega znanja o materialih za gradnjo cest, mehaniki tal in objektih) 2. Gradnja cest II (praktični primeri iz celotne eestno-gradbehe dejavnosti od izdelave idejnega projekta in re­ gulative do stabilizacije brežin s travo in rast­ linjem) Seminar: GRADBENO-TEHNICNI UKREPI ZA ZAŠČITO, PROJEKTIRANJE IN GRADNJO ZAKLONIŠČ Program seminarja: 1. Splošni del 2. Interesi SLO pri planiranju in ureditvi prostora 3. Prostorske rešitve 4. Normativno reguliranje gradnje zaklonišč 5. Projektiranje in gradnja zaklonišč 6. Specifičnosti instalacij v zakloniščih 7. Investicijsko-tehnična dokumentacija, izgrad­ nja in tehnični pregled zaklonišč 8. Obisk zgrajenega zaklonišča in pregled opreme Seminar: HIDROIZOLACIJA Program seminarja: 1. Bitumen 2. Materiali za izvajanje hidroizolacije 3. Laboratorijske preiskave izolacijskih materi­ alov 4. Izolacije na bazi poliestrov 5. Toplotne izolacije, problemi difuzije, proračun dilatacij 6. Izolacije nadzemnih objektov 7. Izolacije podzemnih objektov 8. Izolacije z gumiranimi hladnimi premazi 9. Izolacije sistema Thoro in Svefko 10. Izolacije fasadnih površin 11. Poškodbe na strehah in sanacije 12. Saniranje vlage s pomočjo elektroosmoze 13. Hermatizacija s pomočjo plasto-elastičnih kitov 14. Kisiinskoodpome izolacije in podi na bazi sin­ tetičnih smol 15. Izolacije cevovodov in rezervoarjev Seminar: GRADBENI MATERIALI IN GRADBENA FTZIKA Program seminarja: 1. Gradbeni materiali in njihove lastnosti 2. Gradbena fizika in toplotne izolacije 3. Gradbena fizika in problemi dimnikov 4. Gradbena fizika in gradbeno mizarstvo 5. Gradbena fizika in akustična izolacija Seminar: INDUSTRIALIZIRANA GRADNJA Program seminarja: 1. Operativne preiskave 2. Prostorski odri 3. Montažni skeletni sistem iz prednapetega beto­ na IMS 4. Polmontažni sistem »Industrogradnja« na bazi armirano betonskih polfabrikatov 5. Lesene inženirske konstrukcije 6. Industrijski sistemi gradbene fizike 7. Prostorski stanovanjski sistemi 8. Industrijska proizvodnja stanovanj na Reki po sistemu »Standard« 9. Predfabricirane betonske konstrukcije 10. Sistem drsnega odra 11. Jeklena konstrukcija 12. Industrijski sistem »Tempo« 13. Industrializacija zaključnih del 14. Zaščita pri delu pri industrijski gradnji Seminar: AKTUALNOSTI O BETONU Program seminarja: 1. Beton in njegove komponente 2. Specialne vrste betona 3. Problemi korozije v gradbeništvu 4. Prikazi rezultatov: standardizacija gradbenih materialov obdelava rezultatov v kontroli kvalitete (NE Krško) p r i k a z i in ocene OB DRUGI IZDAJI PRIROČNIKA ZA DIMENZIONIRANJE ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ, I. DEL V letu 1972 je izšla prva izdaja »Priročnika za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij — I. del«. V razmeroma kratkem času je bila celotna na­ klada razprodana, in založnica se je odločila za novo izdajo. Tako je letos izšla nova izdaja, ki bo zelo prav prišla tistim, ki bi si jo že davno želeli nabaviti, pa jim to ni bilo mogoče, ker knjige v knjigarnah že dol­ go ni več mogoče dobiti. Taka hitra razprodaja prve izdaje je očitno naj­ boljše priporočilo za obravnavani priročnik, ki je bil tudi dejansko zelo ugodno sprejet v našihl strokovnih krogih. Nova izdaja ima prav tako kot stara 231 strani ter enako tudi prilogo v obliki priročne tabele. Tudi v sa­ mi vsebini se druga izdaja skoro nič ne razlikuje od prve: izboljšana je nekoliko le glava tabele »1« ter izpolnjena je tab. 8 s podatki za rebrasto armaturo. Nadalje se je avtorjema posrečilo zmanjšanje priročne tabele, tako da je ta tabela sedaj še pripravnejša za uporabo. Dejstvo, da je druga izdaja praktično skoro enaka prvi, še dodatno pokaže, kako dobro je bila za­ snovana že prva izdaja, in se je to prvo izdajo moglo izpopolniti le na nekaterih nebistvenih mestih. Priročnik ima v začetku okoli 30 strani pojasnil- nega teksta, potem pa slede v glavnem le tabele. Tako je ustreženo s tem pojasnilnim tekstom tistemu, ki se želi o problematiki tudi teoretično seznaniti. Vsebinsko obsega priročnik klasični način obravnavanja čistega upogiba pri armiranem betonu, obravnava pa ob enem tudi ekscentrični tlak in ekscentrični nateg za primere velike ekscentričnosti, ki so po metodi Wuczkowskega problem ekscentrične osne sile reducira na problem čistega upogiba. Kot že naslov priročnika pove, gre tu za prvi del tega priročnika, in v nadaljnjih delih je predvideno obravnavanje ostale problematike dimen­ zioniranja betonskih konstrukcij. Tako je v smislu predgovora predvidel naslednji del, ki bo obravnaval centrični tlak in ekscentrični tlak pri mali ekscentrič­ nosti, vključno s problematiko uklonske varnosti. Po­ tem je predviden del, ki bo obravnaval glavne natezne napetosti in problematiko poševne armature. Sledili bodo priročniki, ki bodo obravnavali račun deformacij in račun širine razpok, ter metodo mejnih stanj, vse za armirani beton. Kasneje bi izšel tudi priročnik, ki bo obravnaval dimenzioniranje prednapetih betonskih konstrukcij. Na ta način bi avtorja polagoma obdelala celotno problematiko betonskih konstrukcij, s čemer bi dobili skupino priročnikov, ki bi bili zelo potrebni (Avtorja R. Rogač in F. Saje, založila Zveza društev gradb. inž. in teh.) tehnologija zaščite notranjih površin bet. ob­ jektov NE Krško. Seminar: ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU (Program seminarja v obdelavi.) Pri navedenih seminarjih sodelujejo strokovnjaki iz znanstvenih institucij in gradbenih podjetij SR Hr­ vatske in predavatelji iz Beograda, Ljubljane in Sa­ rajeva. B. F. vsakemu projektantu na področju betonskih konstruk­ cij. Sam priročnik, ki je sedaj izšel v drugi izdaji, ob­ ravnava v prvem poglavju pravokotni prerez, v dru­ gem poglavju pa rebrasti prerez. Pri tem je zelo ko­ ristno, da je dimenzioniranje rebrastega prereza ob­ delano tako, da je mogoče pri tem uporabiti tudi ta­ bele za pravokotni prerez. Na koncu obširnega tabela­ ričnega materiala so v tretjem poglavju praktični pri­ meri. Kot zaključek je dodano četrto poglavje, ki po­ daja račun sidrnih dolžin, tabelo za ugotavljanje pre­ reza armature na lm širine, tabelo okroglega bet. jekla, ter tabelo za ugotavljanje dovoljenega števila armaturnih palic na dani širini grednega nosilca. Vse te podatke zelo potrebujemo pri samem projektiranju. Avtorja imata pripravljen tudi postopek za hitro ugo­ tavljanje simetrične armature (F„ = F’a) in ekonomske armature (F., + F’a = min) pri ekscentričnem tlaku, in zelo priporočam, da se ta postopek vključi v naslednjo izdajo tega priročnika, predhodno pa priporočam o tem članek v Gradbenem vestniku. Na ta način se namreč območje uporabnosti priročnika še poveča, ker so ome­ njeni postopki često potrebni pri projektiranju. Glede samega podajanja snovi bi opozoril, da je sicer sam računski postopek, kot ga avtorja podajata, klasičen. Vendar je ta postopek na nov način zelo pregledno in smotrno urejen, kar je zelo važno. Pri tem je treba posebno opozoriti na to, da avtorja tako za enojno armaturo kot za dvojno armaturo pravokot­ nega prereza ohranita isto proceduro dimenzioniranja. In to isto proceduro potem omogočita tudi pri reb­ rastem prerezu, za primer, da računamo z nadomestno širino pravokotnega prereza. Smatram, da je treba rav­ no to karakteristiko elaborata še posebej podčrtati kot nov prispevek avtorjev k zadevni problematiki. Tudi glede samega teksta, glede jasnosti in pre­ glednosti, je treba ugotoviti, da je snov primerno ure­ jena, pregledna in razumljiva. Tudi tisk je lep, s pregledno podanimi enačbami in lepo urejenimi ta­ belami, kar je zasluga tiskarne T. Tomšič v Ljub­ ljani. Z ozirom na vse podano je na tem mestu treba izreči priznanje Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov SRS, da se je odločila za publiciranje tega vsestransko zahtevnega priročnika. Ob zaključku tega poročila bi opozoril na možnost, da bi se priročnik v primerni obliki priredil tudi za srbohrvatsko jezikovno področje, s čimer bi obsežno in naporno delo obeh avtorjev dobilo še večje zadošče­ nje, ki ga avtorja vsekakor zaslužita. Prav tako bi priporočil, da se čimprej pristopi k izdelavi že omenje­ nih nadaljnjih delov tega priročnika, ki sta jih avtorja v smislu predgovora že predvidela, in ki bi zapolnili praznino, ki je v tem pogledu glede strokovne literatu­ re na področju dimenzioniranja bet. konstrukcij pri nas. (Prof. dr. ing. S. Turk) jubi l ej PAVEL CSONKA OB OSEMDESETLETNICI Pred sabo imamo življenjepis in seznam važnejših del znanega budimpeštanskega statika, profesorja tam­ kajšnje univerze dr. ing. h. c. Päla Csonke. Oboje je izšlo v objavi Madžarske akademije znanosti pred dve­ ma letoma ob njegovi osemdesetletnici. Kot njegove knjige se navajajo Teorija elastično­ sti, Nauk o trdnosti in posebna knjiga o membran­ skih lupinah, poleg zaporedja učbenikov za mehaniko konstrukcij (statiko). Seznam važnejših del obsega kar 200 publikacij v evropskih jezikih (poleg kakih 300 člankov v madžarščini). Vsi članki obravnavajo aktu­ alne teme, važne za statika konstruktorja: nad sto član­ kov obravnava statiko membranskih lupin najrazlič­ nejših oblik in robnih pogojev. Avtor rešuje problem po matematični poti, tako da prilagojuje matematične kon­ stante oblikam lupin in robnim pogojem. V našem vestniku smo objavili njegove originalne rešitve za iteracijski račun skeletov pri vodoravnih obremenit­ vah in njegov pristop k obravnavanju sodelovanja ve­ rige nosilcev, ki jo mi imenujemo »žaluzijsko ploščo«. Mnogo člankov obravnava uklonske probleme, pri če­ mer kritično obravnava Shanleyjeve rešitve ter jih dopolnjuje. Iz člankov je razvidno njegovo intenzivno zanimanje za probleme zv oj a, predvsem pri dimenzio­ niranju daljnovodnih paličnih drogov. Ne manjka tudi člankov, ki obravnavajo splošne probleme elastičnosti, napetostnega stanja in varnosti konstrukcij. Zanimivo je njegovo splošno življenjsko udejstvo­ vanje. Med vojno je študiral — kot vojak — zvočne učinke strelnega orožja. Kot mlad inženir (arhitekt) je žel zaporedje lepih priznanj za originalne urbani­ stične rešitve, svojo akademsko kariero pa je pričel kot lektor za matematiko na fakulteti za arhitekturo v Budimpešti. Njegova prava akademska pot pa je vodila v intenzivni študij elastomehanike in trdnosti v zvezi z mehaniko konstrukcij. Njegovemu delu so sledili dok­ torat tehnike, doktorat znanosti, ter akademska imeno­ vanja do rednega profesorja in dekana fakultete za arhitekturo v Budimpešti. Razume se, da je bil tudi član Akademije znanosti v Budimpešti, pa tudi član mnogih javnih ustanov (za sestavo predpisov, za var­ nostne probleme itd.). Profesorju Csonki lahko za njegov trud in k nje­ govim uspehom le čestitamo ter mu želimo prijetno jesen življenja. Njegov zgled nam kaže, kako se lahko majhni narodi z velikimi možmi harmonično vklju­ čijo v sožitje narodov. Svetko Lapajne mnenje in kr i t i ka K PRISPEVKU, OBJAVLJENEM V GV 1979 ST. 1—2: DO EM — HIDROMONTAŽA MARIBOR — PHE Ča p l j in a Spadam med čitatelje GV, ki z zanimanjem pre­ črtajo vesti »Iz naših kolektivov«. Iz podatkov si lahko marsikdaj hitro dopolnim sliko o uspehih in pomem­ bnih gradbeniških ustvaritvah. Vendar pričakujem, da so podatki — ker so objavljeni v uglednem strokovnem glasilu —■ vselej tudi inženirsko oz. strokovno korektni in jasni. Vzrok neustreznim informacijam je po mo­ jem mnenju lahko marsikdaj dejstvo, da neki kolek­ tiv sodeluje le pri določenih fazah izgradnje sklopa objektov. Takrat je za njegovo glasilo pomembno pred­ vsem področje njegovega sodelovanja, dočim celota zanj ni tako pomembna in o njej poroča površno. Tako je prišlo pri povzetku iz glasila »Glas — EM št. 30«, ki ga izdaja DO EM —• Hidromontaža, do vrste netočnih in nepravilnih informacij o gradnji PHE Čapljina. Pri tej črpalni hidroelektrarni, ki bo izko­ riščala predvsem vodne količine, ki jih ne porabi HE Dubrovnik, bo predvidena kota normalno zajezene vode v zgornjem kompenzacijskem bazenu na Popo­ vem polju + 230,00 m, kota normalne gladine v spod­ njem bazenu Svitava pa + 3,00 m. Srednja bruto vi­ šinska razlika bi znašala tako 227 m. Kota — 30,00 m, je kota osne ravnine rotorjev reverzibilnih turbin. Pre­ mer dovodnega rova med zgornjim kompenzacijskim bazenom in vodostanom je 8,00 m, dolžina odvodnega rova pa je 631,59 m. Voda pa na reverzibilni turbini ne bo dotekala »po dveh navpičnih tunelih v tlačnem cevovodu« temveč po dveh tlačnih ceveh s premerom, ki prehaja od 6,00 na 5,25 m. Sicer pa je zelo natančen opis objektov PHE Čap­ ljina objavljen v št. 2 časopisa »Građevinar« 1979. Ce torej stremimo za kakovostjo obveščanja, je treba kritično presoditi, kdaj in v kolikšni meri lahko od časopisov gradbenih kolektivov, iz katerih naša rubrika črpa informacije, pričakujemo strokovno pra­ vilne iln jasne informacije. J. Bleiweis INFORMACIJE ™ Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 4-5 Serija: TEHNIČNI POGOJI APRIL-MAJ 1979 Vsebina in pomen tehničnih pogojev za gradnjo večjih objektov s posebnim ozirom na betone in betonarska dela* Izvleček V ZRMK izdelani »Tehnični pogoji za betone« za hidroelektrarno Srednja Drava 2 so primerjani s »Teh­ ničnimi specifikacijami za armirani beton in opaže«, katere je za nuklearno elektrarno Krško pripravila Gilbert Ass., Inc., Reading, Pa., ZDA. Obe specifika­ ciji sta sestavni del projektne dokumentacije. Značilna razlika med obema konceptoma je mno­ go manjši obseg ameriških specifikacij za Krško, ki izhaja iz tega, da v ZDA obstojajo številni referenčni standardi in standardizirana priporočila, ki so sestavni del specifikacij. Pomanjkanje take referenčne regu­ lative pri nas se v naših tehničnih pogojih nadomešča z večjim obsegom. Tako ena kot druga specifikacija pa medtem v osnovi izhaja dz istega sodobnega načela, da je potre­ bno točno predpisati predvidene tehnološke postopke in rešitve kakor tudi zahtevano kvaliteto materialov, izdelave in končnega proizvoda do take mere, da jih je možno oceniti s tehničnega in ekonomskega sta­ lišča. V zaključkih je podan tudi splošni pogled na da­ našnjo problematiko projektiranja in tehnične regu­ lative za področje tehnologije betona in betonskih del, kakor tudi na problematiko izbora in kvalitete naših cementov. 1.0. UVODNA INFORMACIJA V zadnjih 10 do 15 letih smo v ZRMK na različne načine intenzivno sodelovali pri izdelavi in pripravi * Referat s XVI. kongresa SJL (Savez jug. lab.): Simpozij um o istraživanjima i primeni savremenih do­ stignuća u našem građevinarstvu u oblasti materijala i konstrukcija, Vmjačka Banja, nov. 1978 1. knj., 1-16, 12 str. projektantsko tehnološke dokumentacije, kakor tudi pri izvajanju gradnje več pomembnih investicijskih objektov. To so v prvi vrsti energetski in prometni objekti: hidroelektrarne na Dravi: Srednja Drava 1 (HE SD 1), Srednja Dravai 2 (HE SD 2) in 8. agregat na Fali (HE Fala — 8. agregat), nadalje nuklearna elektrarna v Krškem (NE Kroško) in avtocesta Šentilj —Nova Gorica. V tem članku se omejujemo predvsem na neka­ tere od naših dejavnosti s področja betona in beto- narskih del za navedene objekte. Te dejavnosti so bile predvsem: — projektantsko tehnološko sodelovanje pri izde­ lavi ali pripravi projektne dokumentacije z izdelavo tehničnih pogojev (pni NE Krško samo za jezovno zgradbo na Savi) in z nostrifikacijo ameriških speci­ fikacij (oziroma pogojev) za NE Krško; — predhodne in informativne preiskave betona in materialov za betone, na podlagi katerih je bil izvršen izbor teh materialov; — obdelava metodologije in pripadajočih krite­ rijev za nekatere posebne ali dopolnilne preiskave, ki niso zajete v naših standardih; — atestiranje separacij in betonov; — projektiranje betonov; — tekoča tehnološka kontrola (NE Krško) ali te­ stiranje tekoče tehnološke kontrole izvajalca del (ostali navedeni objekti); — kontrolne in atestne preiskave betonov in ma­ terialov za betone; — obdelava rezultatov in vrednotenje dosežene kralitete betonov; — tehnologija specialnih betonov in malt za NE Krško; — prepaktni beton pod reaktorsko posodo in priprava nekrčljive malte za ta beton; — neskrčljive nearmirane in mikroarmirane mal­ te za zalivanje in podlivanje opreme pri montaži. Pri ISTE Krško se navadena dejavnost izvaja v so­ delovanju z Gradjevinskim institutom (Gl) iz Zagreba in sicer z Zavodom za zidane in masivne konstrukcije. Pri ostalih objektih je bil nosilec in izvajalec dejav­ nosti) ZRMK sam. Med Gl in ZRMK je bila ob začetku gradnje NE Krško sklenjena pogodba o dolgoročnem sodelovanju obeh institutov pri gradnji nuklearnih elektrarn v SR Sloveniji in SR Hrvatski. Oba instituta enotno izvajata tekočo kontrolo za investitorja na gradbišču NE Krško in skupno rešu­ jeta tekočo tehnološko problematiko pri izvajanju be- tonarskih del (laboratorij na gradbišču je skupen). 2.0. TEHNIČNI POGOJI KOT SESTAVNI DEL PROJEKTNE DOKUMENTACIJE Za vse predhodno navedene objekte je značilno, da so sestavni del njihove tehnične projektne doku­ mentacije tudi tehnični pogoji (po ameriški terminolo­ giji tehnične specifikacije). Razen pri NE Krško so bili ti pogoji sestavni del tudi razpisne dokumentacije. Tehnični pogoji za vsa gradbena dela, tudi za be­ tone in betonarska dela, za vse navedene hidroteh- nične objekte na Dravi in Savi smo izdelali v ZRMK na zahtevo investitorja in projektanta (Dravske elek­ trarne Maribor, NE Krško v izgradnji, IB Elektro- projekt Ljubljana). Pogoji za HE SD 1 so izdelani leta 1965, za HE Fala — 8. agregat leta 1973, za HE SD 2 leta 1974/75 in za jezovno zgradbo na Savi za NE Krško leta 1977. Tehnične pogoje za avtocesto Šentvid —'Nova Gorica smo izdelali v dveh izdajah (prva iz­ daja leta 1968 in druga dopolnjena izdaja leta 1972) na zahtevo investitorja (Republiška skupnost za ceste SRS). Pogoji za avtocesto so prevedeni tudi v srbohr­ vaščino in jih je Gl (takrat IGH) sprejel za potrebe SR Hrvatske. Tehnične specifikacije za NE Krško, razen za je­ zovno zgradbo na Savi, je za glavnega izvajalca Westinghouse izdelal ameriški projektant (GAI). Te specifikacije so za uporabo v Jugoslaviji nostrifici­ rane, kot je navedeno V poz. 5.0. Z naše strani izdelani tehnični pogoji so relativno obsežni zaradi tega, ker so v določeni meri prirejeni kot nadomestitev še neobstoječe ali nezadostno obde­ lane tehnične regulative v SFRJ. Poleg tega so obsežni tudi zato, ker so izdelani tudi kot instrukcijska teh­ nična dokumentacija. Ameriške specifikacije pa so podane v znatno manj obsežni obdelavi. V prvi vrsti vsebujejo popis oziroma navodila za uporabo izbranih elementov iz obsežne in sistemsko dobro urejene ameriške tehnične regulative kakor tudi tehničnih priporočil. Ne glede na določene različnosti so obravnavani tehnični pogoji oziroma tehnične specifikacije enaki po osnovnem namenu in podobni po temeljnih dispo­ zicijah zasnove in izdelave. To izhaja iz enake in enot­ ne zahteve, da so tehnološko tehnični problemi gra­ jenja obdelani že v okviru projektne dokumentacije. Obdelani in podani morajo biti ekonomsko utemeljeni splošni in posebni tehnološko tehnični kriteriji in po­ goji za izbor rešitev kakor tudi metode določanja ozi­ roma projektiranja zahtevane in ugotavljanja dosežene kvalitete za: — uporabljene surovine, — tehnologijo proizvodnje in grajenja, —• predelane in vgrajene materiale, ■—• konstrukcije in objekte. Za betone in betonarska dela je v okviru tehničnih pogojev v zgoraj naznačenem smislu obdelana tema­ tika za: (1) osnovne materiale za betone (mineralni agre­ gati, cementi, kemijski dodatki, zaščitna sredstva), (2) jeklo za armiranje, (3) sveže betone v nevgrajenem in vgrajenem sta­ nju, vgrajene betone v otrjujočem in otrdelem stanju, (4) proizvodnjo in predelavo betonov oziroma teh­ nologijo grajenja (pripravljanje oziroma mešanje, ma­ nipuliranje, predelava oziroma vgrajevanje in kom- paktiranje, naknadna nega in obdelava betonov), (5) sisteme tekoče kontrole, vezane na predhodne postavke (1) do (4), (6) sisteme vrednotenja kvalitete in prevzemanje konstrukcij, delov objektov in objektov, (7) programske osnove in smernice za izvajanje predhodnih ter informacijskih preiskav betonov iz os­ novnih materialov za betone. Za ilustracijo predhodnih navedb in konstatacij je v naslednjih pozicijah 4.0 in 5.0 opravljena kratka pri­ merjava naših tehničnih pogojev za HE SD 2 z ame­ riškimi tehničnimi pogoji (oziroma tehničnimi speci­ fikacijami) za NE Krško. Pred tem pa je v poz. 3.0 podan še kratek tehnični opis teh objektov. Pogoji za HE SD 2 so za navedno primerjavo izbra­ ni iz naslednjih razlogov: — HE SD 2 in NE Krško sta bili grajeni v istem obdobju in sta bili v tem času najpomembnejša ener­ getska objekta v izgradnji v SR Sloveniji, — tehnični pogoji za HE SD 2 so reprezentativni za vse predhodno navedene tehnične pogoje, izdelane v ZRMK. Na tehnične pogoje, obravnavane v tem članku, navezujemo tudi tematiko še dveh naših člankov in sicer: (a) Statistične in tehnološke osnove projektiranja in vrednotenja lastnosti betonov. (b) Projektiranje in vrednotenje lastnosti betonov pri gradnji HE Fala — 8. agregat in HE SD 2 na Dravi ter NE Krško. Pripominjamo, da se danes v vse več projektov vključuje tudi tehnološko obdelane tehnične pogoje. S tem se dejansko razvija nov faktor projektiranja in izvajanja gradnje (tj. dejavnost projektantsko in ali izvajalsko tehnološkega karakterja). 3.0. GLAVNE TEHNIČNE KARAKTERISTIKE HE SD 2 IN NE KRŠKO 3.1. Hidroelektrarna Srednja Drava 2 (HE SD 2) HE SD 2 je elektrarna kanalskega tipa na trasi med Ptujem in Ormožem z instalirano močjo 112 MW. Glavni objekti hidroelektrarne so: — bazen s koristno prostornino 4,2 mio m3, — jezovna zgradba Markovci, v katero je vgraje­ nih ca. 43.000 m3 betona, — dovodni kanal z asfaltno oblogo, dolžine 8,5 km, — strojnica Formin s ca. 72.000 m3 betona, — odvodni kanal, dolžine 7,5 km. Z upoštevanjem še raznih manjših količin je na tem gradbišču vgrajenih ca, 120.000 m3 betona. Investitor: Dravske elektrarne Maribor (DEM) Projektant: Inženirski biro Elektroprojekt, Ljub­ ljana i Izvajalec gradbenih del: GIP »Gradis« Ljubljana, TOZD nizke gradnje Maribor, s podizvajalci. Gradbena dela so bila izvajana po Tehničnih po­ gojih, ki so bili sestavni del projektne in s tem tudi razpisne dokumentacije. Za tak konkretni namen so bili pogoji po naročilu projektanta izdelani v ZRMK. 3.2. Nuklearna elektrarna Krška v Krškem NE Krško z instalirano močjo 632 naslednjih funkcionalnih objektov: — reaktorska zgradba — pomožna zgradba — zgradba za gorivo — kontrolna zgradba —• medzgradba — hlajenje komponent — diesel generatorska zgradba —■ varnostna črpalna postaja — hladilni stolpi, ocenjeno — strojnica — jezovna zgradba — vzhodna in izhodna zgradba — cirkulacijski kanal — razklopna postaja skupaj MW sestoji iz Betona 32.500 m3 31.000 m3 7.000 m3 7.000 m3 15.000 m3 3.500 m3 2.500 m3 3.000 m3 5.000 m3 23.000 m3 18.000 m3 7.000 m3 7.000 m3 2.000 m3 163.500 m 3 Investitor: Nuklearna elektrarna Krško v izgradnji Projektant: Gilbert Ass. Inc. iz Readkiga Pa. (GAI), ZDA Glavni izvajalec del: Westinghouse International Power Systems Co., Krško Project, ZDA Podizvajalci gradbenih del: GIP »Gradis«, Ljub­ ljana in GP »Hidroelektra«, Zagreb. Dela se izvajajo po ameriški projektni dokumen­ taciji, ki jo je nostrificirala domača projektna organi­ zacija (glej poz. 5.0). Sestavni del gradbene pojektne dokumentacije so tudi tehnične specifikacije projek­ tanta za posamezne vrste del. Jezovna zgradba na Savi je projektirana v Inž. biroju Elektroprojekt Ljubljana. Tehnični pogoji, kot je že navedeno, so izdelani v ZRMK. 4.0. TEHNIČNI POGOJI ZA HE SD 2 (ZRMK) 4.1. Splošni opis Naslovni pogoji so izdelani v ZRMK v letih 1974/75 po naročilu investitorja (DEM). V njih je obdelana naslednja tematika: I. Splošni tehnični pogoji II. Posebni tehnični pogoji za naslednja gradbena dela po poglavjih: — zemeljska dela, — kemično stabiliziranje zemljin, — betoni in betonarska dela, — asfalti, — bitumenske zalivne mase, — tesnenje s tiokal kiti ter izolacije s poliizobu- tilensko folijo, — antikorozijska zaščita hidromehanske opreme. Za posebne tehnične pogoje za betone in betonar­ ska deta je v naslednji poz. 4.2. podana njihova vse­ bina po glavnih naslovnih pozicijah. V njih je zajeta obdelava tematike, ki je naznačena v postavkah (1) do (7) v poz. 2.0. 4.2. Vsebina posameznih tehničnih pogojev za betone (PTPBj (številne označbe posameznih pozicij so povzete iz izvora s tem, da so postavljene v oKlepaje) (0.00) Smernice in informacije za uporabo PTPB in za kalkuliranje betonarskih del. (0.01) Vrste betonov in kriteriji za razvrščanje, (0.02) Materiali za betone, (0.03) Kvaliteta betonov in izvajanje betonarskih del, (0.04) Preiskave, preizkusi in preizkušnje, (0.05) Merjenje in plačevanje. (1.00) Opis in splošne določbe (1.01) Predmet pogojev, (1.02) Definicije preiskav, preizkusov in preizkušenj, (1.03) Definiranje delovnih operacij ter vrst materialov in proizvodov, (1.04) Defi­ niranje betonskih in drugih obratov za izvajanje be­ tonarskih del, (1.05) Statistična metodologija vrednote­ nja kvalitete betonov in betonarskih del, (1.06) Laoo- ratorij in glavni tehnolog, (1.07) Projekt organizacije in opreme gradnišč za izvajanje betonarskih del, (l.Uti) Veljavnost tehničnih predpisov za betone in betonar­ ska dela, (1.09) Prevzemanje, merjenje in obračun be­ tonarskih del. (2.00) Materiali za betone (2.01) Mineralni agregat, (2.02) Cementi, (2.03) Voda za pripravljanje svežih betonov, (2.04) Kemijski dodat­ ki za betone in malte, (2.05) Kemijska sredstva za po­ vršinsko zaščito vgrajenih betonov proti izsuševanju, (2.06) Jeklo. (3.00) Zahteve in smernice za kvaliteto betonov (3.01) Splošni kriteriji kvalitete betonov, (3.02) Ok­ virni pogoji za projektiranje betonov, (3.03) Kriteriji in pogoji za cementne malte, (3.04) Kriteriji in pogoji za injekcijske in zalivne mase na bazi cementov, (3.05) Dopolnilni kriteriji in pogoji za posebne vrste beto­ nov, (3.06) Informacija in okvirni pogoji glede na teh­ nološke deformacije (netemperaturne in temperaturne) ter pokanje betonov. (4k00) Betonarski obrati (4.01) Betonarne — tehnični kriteriji, atestiranje, kontrola naprav (4.02) Naprave in sistemi za manipulacijo, tran­ sport in vgrajevanje svežih betonov ter za naknadno obdelavo in nego vgrajenih betonov — tehnični kri­ teriji in tekoča kontrola. (5.00) Izvajanje betonarskih del (5.01) Splošne določbe, (5.02) Opaži, (5.03) Fuge in stiki, (5.04) Vidne betonske površine (»vidni betoni«), (5.05) Armatura — montaža, prevzem in nega pri be­ toniranju, (5.06) Vgrajevanje svežih betonov, (5.07) Nak­ nadna obdelava vgrajenih betonov, (5.08) Naknadna nega oziroma zaščita vgrajenih betonov pred atmo­ sferskimi in drugimi vplivi. (6.00) Kontrola din vrednotenje kvalitete betonov, merjenje in plačevanje (6.01) Neposredna tekoča kontrola svežih betonov pred vgrajevanjem, (6.02) Posredna tekoča kontrola svežih betonov s preiskavami kalupnih preizkušancev, (6.03) Tekoča tehnološka kontrola vgrajevanja svežih betonov, (6.04) Dopolnilne kontrole ali dokazne preis­ kave vgrajenih betonov, (6.05) Informacijske preiska­ ve vgrajenih betonov, (6.06) Obremenilne preizkušnje oziroma deformacijske meritve na konstrukcijah, (6.07) Obveznosti izvajalca pri izvajanju kontrolnih in in­ formacijskih preiskav ter pri izvajanju obremenilnih preizkušenj oziroma deformacijskih meritev, (6.08) Po­ sebne preiskave in izdelava predlogov za eventualne sanacije in izvajanje sanacij, (6.09) Zaključne določbe v zvezi z vrednotenjem kvalitete betonov, (6.10) Merje­ nje, (6.11) Plačevanje. (7.00) Mostovi (7.01) Opis, (7.02) Priprava in izdelava projektne dokumentacije, (7.03) Kvaliteta materialov in proizvo­ dov, (7.04) Kontrola kvalitete, (7.05) Merjenje, (7.06) Plačevanje. (8.00) Nosilni odri (8.01) Opis in izvajanje, (8.02) Merjenje, (8.03) Ob­ račun. (9.00) Betonarska obloga dovodnega kanala (9.01) Opis, (9.02) Splošna določba, (9.03) Mate­ riali, (9.04) Geometrijski pogoji izvajanja, (9.05) Kvali­ teta otrdelih vgrajenih betonov — posebni kriteriji in dokazovanje, (9.06) Betoniranje obloge —• posebni po­ goji, (9.07) Naknadna nega in zaščita betonov, (9.08) Označevanje zbetoniranih delov oziroma odsekov ob­ loge in prekinitve betoniranja, (9.09) Stiki — fuge, (9.10) Priprava podloge za vgrajevanje betona, (9.11) Predhodni tehnološki preizkusi in informacijske pre­ iskave, (9.12) Posebne preiskave in eventualne sana­ cije, (9.13) Vrednotenje kvalitete betona obloge; mer­ jenje in plačevanje. (10.00) Uporabljene podloge (11.00) Programske osnove in smernice za izvajanje predhodnih preiskav. 5.0. TEHNIČNI POGOJI ZA NE KRŠKO (TEHNIČNE SPECIFIKACIJE AMERIŠKEGA PROJEKTANTA) Tehnične speficikacije za NE Krško so sestavni del projektne dokumentacije in so izdelane po ame­ riški praksi (ZDA) za razne vrste gradbenih del. V posameznih specifikacijah so podane posebne in izrecne zahteve projektanta za: — izbor in kvaliteto osnovnih materialov, — aplikacijo tehnoloških postopkov in kvaliteto izdelave, — preiskave osnovnih materialov in betonov, — način vrednotenja kvalitete. Na začetku specifikacije je lista referenčnih stan­ dardov in strokovne literature ali publikacij, ki se smatrajo za sestavni del specifikacije. To so publika­ cije, ki imajo nacionalno ali mednarodno reputacijo in v katerih so sistematično obdelam standardni teh­ nološki postopki, delovne operacije in splošno tehno­ loško znanje. Za področje betonov izvira v ZDA večina takih publikacij iz dveh poznanih izvorov: ASTM — American Standard for Testing Mate­ rials, in ACI — American Concrete Institute. ASTM se bavi s pripravljanjem in izdajanjem standardov za materiale in preiskave materialov, ki se uporabljajo tudi v številnih drugih deželah, v kate­ rih še nimajo svojih nacionalnih standardov. ACI je asociacija posameznikov, strokovnjakov, ki so kakor koli povezani s problematiko betonov. Delo v ACI se odvija v tehničnih komitejih, katerih je danes že več kot 100 in vask od njih obravnava in obdeluje neko določeno ožjo problematiko bodisi iz področja projektiranja, proizvodnje, grajenja, razisko­ vanja ali eksploatacije betonov in betonskih konstruk­ cij. Rezultat dela komitejev so poročila o izvršenih raziskovalnih delih, pravilniki za praktično izvajanje tehnoloških postopkov ali del v različnih okoliščinah, priporočila za projektiranje. Nekatere od teh publika­ cij so dobile pomen nacionalnega standarda, ker v njihovi pripravi ali diskusiji o predlogu sodeluje naj­ širši krog strokovnjakov iz sfere državnih in privat­ nih izvajalcev in projektantov, državnih agencij, in­ stitutov, univerz itd. Tak standard se končno spre­ jema z glasovanjem v dotičnem komiteju. Sprejemanje se izvrši takrat, ko so proučene prispele pripombe, ki se objavljajo v mesečnem Joumalu ACI in ko je bilo do teh pripomb javno zavzeto stališče. V »Specifikaciji za armirani beton in opaže«, ki je osnova za izvajanje betonskih del na NE Krško, so vključene na primer naslednje publikacije ACI: ACI 211 — Priporočilo za izbor sestav normalno težkih betonov, ACI 214 — Priporočilo za vrednotenje rezultatov preiskav tlačnih trdnosti, ACI 301 — Specifikacije za konstrukcijske betone zgradb, ACI 304 — Priporočila za doziranje, mešanje, transport in vgrajevanje betonov, ACI 305 — Priporočila za betoniranje v toplem vremenu, ACI 306 — Priporočila za betoniranje v hladnem vremenu, ACI 308 — Priporočila za nego betonov, ACI 309 — Priporočila za kompaktiranje betonov, ACI 318 — Pravilnik za armirani beton. Od navedenih publikacij ACI so nekatere pisane že kot pravilniki, za kar se v ZDA tudi smatrajo (npr. ACI 301 in 318), druge imajo pomen praktičnih navo­ dil, katere je vredno upoštevati (ACI 211, 214, 304, 305, 306, 308, 309), tretje pa so pisane skoraj kot učbe­ nik za vsakega, ki se ukvarja z betonom. Skupaj z ostalo projektno dokumentacijo, ki jo je izdelal ameriški projektant, se mora za uporabo v Jugoslaviji nostificirati tudi tehnične specifikacije, pri tem so statični računi in načrti nostrificirani v IB Blektroprojekt iz Ljubljane, specifikacije za gradbena dela pa v ZRMK s sodelovanjem Gl. Namen nostrifikacije, ki jo zahteva »Zakon o gra­ ditvi objektov« je v uskladitvi projektne dokumenta­ cije z našimi standardi in z drugo tehnično regula­ tivo. Sprejeto je načelo, da se od ameriških specifi­ kacij in jugoslovanskih standardov in predpisov vedno upoštevajo tiste zahteve in kriteriji, ki so strožji in, ki omogočajo doseganje boljše kvalitete aiM večjo var­ nost. Za betonarska dela se je zaradi kratkega razpolož­ ljivega časa nostrifikacija izvajala vzporedno z izva­ janjem del, oziroma s samimi tehnološko tehničnimi preiskavami in projektiranjem betonov kakor tudi s programiranjem kontrolnih preiskav. S takim pristo­ pom je bilo istočasno zadovoljeno predpisani proceduri za zagotovitev kvalitete (QA). Kontrola kvalitete (QC) se izvaja s preiskavami v gradbiščnem laboratoriju, ki sta ga skupno ustano­ vila ZRMK in Gl, in v centralnih laboratorijih obeh institutov. Sedaj je v teku priprava dokumenta kot zaključka opravljene nostrifikacije tehničnih specifikacij za be­ tone, v katerem bodo navedene definitivne uporabljene metode preiskav itd. Ta' dokument bo predstavljal osnovo za naše nacionalne tehnološke pogoje za beto­ narska dela na prihodnjih elektrarnah. 6.0. GLAVNI ZAKLJUČKI IZ PRIMERJAVE NAŠIH TEHNIČNIH POGOJEV ZA HE SD 2 IN AMERIŠKIH SPECIFIKACIJ ZA NE KRŠKO Razlike med prikazanima konceptoma tehničnih pogojev sicer obstojajo, vendar se zaradi uporabe ob­ stoječe sistematizirane regulative v ZDA bolj ali manj skrčijo samo še na obsežnost. Oboji pogoji v bistvu izhajajo iz istega sodobnega načela, da se mora za take vrste objektov v projektni dokumentaciji preko tehničnih pogojev obdelati tako ekonomika kot realnost predvidenih tehnoloških po­ stopkov in rešitev ter v tej zvezi jasno precizirati zahteve za kvaliteto: — surovin, — tehnologije grajenja in — končnega proizvoda. Vsebinsko so pogoji v obeh primerih organizirani podobno, tako glede na obdelano tematiko kot celo na zaporedje. Ugotovljeno je, da ni bistvenih razlik v za­ htevah in kriterijih in tudi ne v načinu projektiranja in vrednotenja kvalitete. 7.0. NEKATERI SPLOŠNI ZAKLJUČKI i Zaključno navajamo še nekatera splošna ugotav­ ljanja in zapažanja, ki so na tematiko tega članka vezana sicer samo posredno, so pa za področje proiz­ vodnje gradbenih materialov in grajenja pri nas zelo aktualna. 7.1. Graditev velikih gradbemh objektov je kom- jleksna dejavnost, v kateri morajo od samega začetki sodelovati tudi tehnologi. V projektu je potrebno poleg geometrije, hidravlike in statike obdelati tudi tehno­ loško problematiko posameznih materialov, delovnih postopkov in sistemov grajenja. izvrši po izvedbi predhodnih preiskav in raziskav. V toku grajenja mora biti izvajana tekoča kontrola, na Osnovi katere je možno sistematično vrednotiti, obrav­ navati in atestirati doseženo kvaliteto. Kontrola mora imeti brezpogojno tudi preventivni namen v času gra­ jenja. 7.2. Problematika projektiranja in pripravljanja betonov je tesno povezana s problematiko osnovnih materialov, posebno cementa in kemijskih dodatkov. Sodobna tehnologija betonov vsekakor zahteva glob j e poznavanje in obdelavo fizikalnih, kemijskih in mine­ raloških lastnosti cementov, kakor tudi njihovih hi- dratacijskih procesov in proizvodov. Po drugi strani je potrebno cemente in dadatke za betone ocenjevati predvsem na osnovi uporabe v betonih. Nosilec takega pristopa in pojmovanja, kakor tudi razvoja v reševanju splošne tehnološke proble­ matike, bi poleg gradbeništva tudi pri nas morala, biti industrija cementa, kot je to v drugih državah (npr. v ZDA Portland Cement Association, Chicago, v ZR Nemčiji Bundesverband der Deutschen Zement­ industrie e. v., Köln). 7.3. Organizirati bi se morali tudi potrošniki ce­ menta oziroma proizvajalci betona, skupaj z razisko­ valnimi institucijami, ki se bavijo s problematiko be­ tona, vsi pa v sodelovanju z industrijo cementa. V okviru take nacionalne organizacije bi se: —• usklajevala in programirala razvojna in druga dela raziskovalne dejavnosti v posameznih institucijah in sredinah; — sistematično reševala problematika teoretske narave in sicer po specializiranih skupinah; — pripravljale podloge za standarde; — izdajale strokovne publikacije v obliki poro­ čila o delu skupin, priročnikov za prakso, priporo­ čil, smernic, ki bi imele najširšo nacionalno družbeno veljavo; x — izvajala neposredna instrukcijska in svetovalna dejavnost za reševanje vseh problemov pri proje.Kti- ranju in izvajanju betonarskih del, kakor tudi na pod­ ročju razvojnih raziskav in preiskav. 7.4. Obstoječe standarde in pravilnik PBAB je treba čimprej dopolniti, revidirati in uskladiti z da­ našnjimi dosežki znanosti in prakse. 7.5. Potrebno bi bilo začeti z izdajanjem publi­ kacij o betonu, v katerih bi bila obravnavana tehno­ loška problematika za prakso. Zato bi se morala angažirati ena ali eventualno več nacionalnih orga­ nizacij, kot npr. Zavod za standardizacijo, Jugoslovan­ sko društvo za preiskovanje in raziskovanje materi­ ala in konstrukcij (dosedanja Zveza jugoslovanskih laboratorijev za preiskovanje in raziskovanje mate­ rialov in konstrukcij), organizirani proizvajalci in po- trošniki betona ali organizirana industrija cementa, s čimer bi taka dejavnost pridobila na pomembnosti in splošni veljavi. Te publikacije bi se lahko uporabljale kot refe­ renčni dokument ob tehničnih pogojih za katerakoli betonarska dela. Sama tehnični pogoji v projektni do­ kumentaciji bi bili lahko manj obsežni in bolj jedr­ nati, ker bi se omejevali na postavljanje zahtev za kvaliteto, katero je treba doseči za zahtevna in speci­ alna dela pa še na preciziranje nekaterih metod in postopkov pri izvajanju del. S takim pristopom bi se proizvajalcem dala do­ ločena tehnološka svoboda in stimulacija za inovacije, ker se ujema s sodobnim »performance« konceptom, ki bi moral najti prostor tudi v naših standardih in tehničnih pravilnikih. 7.6. V zvezi z relacijo cement — beton želimo na zaključku poudariti, da je danes vsekakor čas, v ka­ terem je potrebno brezpogojno razrešiti neke aktu­ alne probleme, oziroma v njihovem reševanju zavzeti določene nove smeri. Pri tem je treba upoštevati, da je cement bazični proizvod gradbeništva, da sta pro-, izvodnja cementa in betona tehnološka celota, da sta ti proizvodnji strateško pomembni in, da sta danes poleg proizvodnje energije in jekla glavni pokazalnik tehnološkega in tehnično ekonomskega razvoja posa­ meznih dežel in/ali skupnosti dežel. 7.6.1. Danes vsekakor v nesprejemljivo velikem obsegu ugotavljamo slabo kvaliteto betonov, v prvi vrsti njihovo slabo obstojnost v pogojih eksploatacije. Vzrok za to sta neustrezna kvaliteta cementov in/ ali neustrezna tehnologija betonov. Pogosto je med vzroki tudi napačno projektantsko definiranje kvali- STATISTICAL PROCEDURES AND TECHNOLOGICAL PRINCIPLES IN DESING AND EVALUATION OF CONCRETE PROPERTIES (Selected passages from the Technical Conditions for concrete and concrete construction as set up by ZRMK) S u m m a r y In the years from 1965 through 1977 ZRMK has set up Technical Conditions for the construction of a number of hydroelectric plants on the Drava and the Sava river, as well as, for the construction of high­ ways in Slovenia and Croatia. These Technical Condi­ tete betonov. Zato se mora v tem pogledu dati odgo­ vor na vprašanje, zakaj se pri nas na področju tehno­ logije cementov in betonov bolj rigorozno in sistem­ sko ne ocenjuje in upošteva naših lastnih spoznanj in dosežkov v svetu, posebno pa še povprečnih svetov­ nih normativov. 7.6.2. Današnji Sortiment in kvaliteta cementov ne ustrezate v zadovoljivi meri potrebam in razvoju na­ šega gradbeništva. Problematika kvalitete obstojnosti betonov se pojavlja posebno pri določenih cementih z dodatki puoolana. Gradbeništvu so potrebni tudi čisti portlandski cementi, kakor tudi več klas cementov. Nikakor se ne razreši potreba in zahteva, da bi bila kvaliteta cementov definirana in obeležena sta-, tistično in sicer po glavnih parametrih in pokazalni- kih betonsko tehnoloških lastnosti. Značilno je, da se še danes, tako pri cementih kot pri betonih, obravna­ vanje in dokazovanje kvalitete prepogosto omejuje sa­ mo na trdnost. Pri cementih so neurejena in nedore­ čena tudi formalna vprašanja v zvezi s preiskavami oziroma dokazovanjem kvalitete. Potrošnik, tj. gradbe­ nik ne ve, kaj mora in kaj ne. 7.6.3. Naznačena vprašanja bi morala biti kot nujna in aktualna reševana v okviru družbenega dogovarja­ nja interesnih skupnosti cement-beton, kakor tudi v okviru zakonodaj alstva oziroma tehnične regulative. Na določene probleme kvalitete naših cementov smo že opozorili v nekaterih naših prejšnjih publikacijah, ki so pod označbami (1) do (13) citirane v našem članku »Projektiranje in vrednotenje lastnosti betonov pri gradnji HE Fala-8. agregat in HE SD 2 na Dravi ter NE Krško« — glej (5), (8), (9), (12) in (13). tions have been an integral part of the desing docu­ ments. In the field of concrete and concrete construction the Technical Conditions have established and defined the statistical approach in desing and evaluation of concrete properties, as well as, certain technological fundamentals which effect properties and quality of concrete. Article gives a condensed information and dis­ cusses some statistical procedures and technological principles treated by the Technical Conditions, pri­ marily those items which, according to our opinion, helped to promete a modern concrete tecnology in our country. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) Ljubljana, TOZD IM Edvard Mali, dipl. inž. gr. Jaša Žnidarič, dipl. Inž. gr. Tomo Gečev, dipl. inž. gr. Andrej Stefančič, inž. gr. mag. Branka Zatler, dipl. inž. kem. PRIJAVA ZA VCLANJENJE V SEKCIJO GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE 1. Priimek: ................................................................................. 2. Ime: ................. 3. Leto rojstva: ................................. 4. Leto diplome: ...................... , na šoli: x5. Naslov delovne organizacije: x6. Privatni naslov: ..................................... 7. Zaiposlen kot: .......................................... Področj ožjega interesa: X Teorija konstrukcij X Masivne konstrukcije X Metalne konstrukcije X Izvedba del X Gradbeno planiranje in gospodarjenje X Uporaba računalnikov X ............................................................................................. X ............................................................................................. Datum: .......................................................................................... Podpis: x: obkrožiti naslov za pošto in področje ožjega interesa Tu odrezati in poslati na naslov sekcije . VABILO NA 1. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE ki bo dne 14. septembra 1979 v Ljubljani, na FAGG, Jamova 2, v predavalnici 1/1, s pričetkom ob 09.00 in trajanjem dopoldne do 13.00, popoldne pa od 16.00 do 19.00. Glavna tema zborovanja: MOŽNOSTI ZA BOLJŠE SNOVANJE, DIMENZIONIRANJE IN IZVEDBO KONS TRUKCIJ. Poleg uvodnih referatov v to tematiko so pred­ videni krajši referati na osnovi predhodne prijave in tudi diskusije. Podroben dnevni red bo objavljen na samem zborovanju na osnovi prijavljenih referatov. Na voljo bo diaprojek­ tor za format 5 X 5 om ter grafoskop. Praviloma naj trajajo kratki referati le 10 minut. To vabilo je dokončno. Vabljen je vsak, ki ga zanima gradbeno konstruktorstvo. Izpolnite prijavo in jo odpošljite najkasneje do 1. septembra na naslov: SEKCIJA GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE, FAGG, Jamova 2, pp 579, 61000 Ljubljana. Tu odrezati in poslati na naslov sekcije. PRIJAVA za udeležbo na L zborovanju gradbenih konstruktorjev Slovenije dne 14. septembra 1979 na FAGG v Ljubljani Priimek: ...................................................................................... Ime: ................................................................... Naslov delovne organizacije: Privatni naslov: Prijavljam krajši referat z naslovom: s trajanjem ................ minut Datum: ........................................................................................... Podpis: EMOND n. sol. o. LJUBLJANA TOZD n. sol. o. ELEKTROMONTAZA 01 LJUBLJANA • Izvajanje vseh elektroinstalacijskih del jakega in šibkega toka (instalacije za razsvetljavo, varnostno razsvetljavo, moč, strelovodno napravo in instalacije za telefonijo, požarno pri­ javo, električne ure, ozvočenje, signalizacija itd.) 9 izvajanje vseh elementov instalacijskih del na napravah visoke napetosti (transformatorske postaje, visokonapetostne kom­ penzacije) © izvajanje signalno prenosnih instalacij za prenos podatkov ® izvajanje instalacij v eksplozijsko varni izvedbi 9 izvajanje vseh gornjih instalacij v industrijskih objektih, ob­ jektih družbenega pomena (bolnice, šole, VVZ itd.), v stano­ vanjski gradnji, turističnih objektih, industrijskih kompleksih v Jugoslaviji in inozemstvu • montaža in servisiranje naprav šibkega toka (telefonske cen­ trale, požarne centrale, električne ure, signalne klicne na­ prave) • kontrola in upravljanje tehnoloških procesov v vseh vrstah industrije in avtomatizacija proizvodnih procesov 9 izvajanje meritev in kontrola vseh elektroinstalacijskih naprav jakega in šibkega toka ter izdajanje atestov v zvezi s tem • montaža in vzdrževanje alarmnih naprav, naprav na krajih intervencije 9 projektiranje vseh vrst instalacij jakega in šibkega toka v okviru sklenjenih pogodb za realizacijo prevzetih del 9 projektiranje instalacij v eksplozijsko varni izvedbi 9 projektiranje tehničnega varovanja alarmnih naprav, naprav za prenos signala in naprav na krajih intervencije • projektiranje in izvajanje vseh elektroinstalacijskih del na na­ pravah za prečiščevanje vode, preskrbe z vodo in odpadnih voda. Hotel AURORA v Sunčani uvali, Mali Lošinj S P L O S N O G R A D B E N O P O D J E T J E r a O N I R NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, te!.: (068) 21826 telex: 33710