STUD. KNTiŽNICA. V MARIBORU I K, - ' m x±xxx.^xi.kiki imuiiutiiinmiUAUiiiumiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiinti uii j*f T* " |[ » II ji* » f f | I 6 I f: , V Mariboru 1885. Tiskal in založil J. Leon. 'ti ti n l I % iti f! ht ul II I j: 4 :|| ii /H tii I m m .............................L...................... HTTTTtVtTTTTTTTTT TTTVTTTTVtTT TTTTTTTTfTTTTTTTTTTTTTTVVttTTtVVtVttTTTTTTTTTTTp \ ŽENITNE ali s pridjanim godčevskim balekizmoni in godčevsliimi pesmimi „larmo“. Nabral pod Pohorjem v konjiški okolici Lovro Stepišnik. Drujsri pomnoženi natis. Maribor Tiskal in založil J. Leon. 1885. j t ^'Ul. ZKU ' J , -flf-, ! ^V L- /L,-t-<’ ji ^ v'x Moj oča so že stari, Oj jaz sem še pa mlad; Kmetijo mi b’jo*) dali — Oženil bi se rad. Le ženi se sin ljubi, Oh to me veseli! Pa „purgarce“'i *) ne vzemi — Le vzemi kmečko hči. Kmetica zgodaj vstane, Na svoje delo gre, Ta purgarska se obrne In v lepem dnevu spi. Kadar se mladenči hočejo ženiti, pošljejo kakega zgovornega moža navadno v | sredo ali saboto zgodaj v jutro svatovat. j Ko v hišo stopi, pozdravi domape s starim i krščanskim pozdravljanjem, rekoč: „Hva- -) bojo. **) mestjanke. m ljen bodi Jezus Kristus; dobro jutro vam Bog daj! Oglasil sem se danes pri vas. Zvedel sem namreč, da imate prodati rumeno pšenico pa pitane voličke. Bomo se o teh rečeh nekoliko pogovarjali in če je mogoče in nam vsem povoljno, tudi pora-zumeli." Potem skuša izvedeti od staršev ali oskrbnikov nevestinih in tudi od nje, ali jim je po volji, da bi se deklica prostovoljno zaročila z imenovanim mladenčem. Če dobi po voljni odgovor, pride ta mož (starašina) poznej z ženinom, da se porazumejo in zaroko obhajajo, kar se navadno pozno zvečer zgodi. Ko si ženin in nevesta sežeta v roke, njima starašina v znamenje stanovitnosti vina po rokah polije govoreč: ,.Bog daj srečo." Zvunaj pod oknom pa fanti po trikrat zauckajo. Potem delajo priprave za gostovanje in grejo k notarju juterne delat. Ko nastopi predvečer, pridejo godci na dom ženina, in — če je mogoče — tudi neveste, da zagodejo „kranclpint“. Zgodaj v jutro pa pride starašina z ženinom in njegovo družbo pred vrata nevestinega doma in %-------------------------------------------------------- g*--------------------—-------------------——® Glodčevski katekizem. Kdo se je najpoprej po stvarjenji smejal ? Zavrženi angelji; (ko jih je sv. Mihael j na božje povelje v globoki pekel pahnil, so lete se smejali rekoč: Ho-ho, ho-ho! kako | daleč in globoko letimo.) Kaj je Bog zemlji obljubil, ko jo je j stvaril'? Da vse, kar koli bo rodila, bode zopet ! nazaj dobila. Kaj je Boga najprej grevalo, ko je bil človeka stvaril? Da mu je dal prosto voljo. Od kedaj je pes na svetu? Od stavljenja Noetove barke. (Ko je namreč Noe na božjo razodenje barko stavil, : so mu po noči, malopridneži vse razdjali, kar je črez dan naredil. Pritožil se je Noe Bogu, in Bog je Noetu reke1.: /z tega obžaganega ' kosa od ogla barke ti bo zanaprej čuvaj P In postal je pes čuvaj od tistega časa.) Ktera žival je bila najneverjetnejša in nezaupna pri vhodu v Noetovo barko ? &--------------------------------------------- Osel. Dasiravno so Šle po mostiču v barko živali težkih teles: sloni, konji, goved in druga žival, je osel vendar čakal; še le ko ga je vratar z gorjačo udaril in v barko napodil, je skočil črez mostič, in je tako prdnil, da so ga na tem svetu vsi ljudje čuli (slišali Kaj imajo ljudje, česar Bog nima? Gospodarja. Kdo je nekdaj prvi najlepši vrt naredil in ga nekoliko časa svojim ljubljenim otročičem izročil? Bog, sveti raj — Adamu in Evi. Kdo je bil prvi kmet ? Abel. Kdo je bil prvi mlinar na svetu ? Abraham. (Ko ga je Bog z nekterimi angelji obiskal, je Abraham sam najlepšo moko naredil na ročnem mlinu.) Kteri možje so bili rojeni že v starih časih, pa še niso smrti okusili ? Henoh in Elija, ki sta se na ognjenem vozu v nebo odpeljala. Kteri tudi od žen rojeni pa še tudi niso vmrli ? Okamnjenci, kterih se v nekaterih krojih \ najde. S—------------------------:----------:--—------» <5*----------—----------------------------------5S Kdo je bil prvi tesar? — Noe. Kdo je bil prvi kovač ? Tubalkajn. Kdo je bil od nekdaj najmočnejši? Nimrod. Kdaj so začeli mesece šteti, in kdo je to prvič zapovedal ? — Bog Mojzesu v Egiptu. Kedaj je stvar stvarnika tolažila?— V vrtu Gecemane Angelj Kristusa. Kedaj je stvar stvarnika nosila? — Osel Kristusa na cvetno nedeljo, in sveti križ Kristusa na veliki petek. Kedaj Kristus ni bil ne v nebesih, ne na zemlji ? — Ko je bil na svetem križu. Bela njiva, črni ral — modri mož po nji oral, kaj je to ? Pisar, l. adar pike ? Kteri človek na svetu še ni umrl ? — Kteri Že živi. Kaj je prej — laž ali resnica? — Laž je za resnicoj. Kdo stoji v logi na eni nogi? — Goba. ®-----------------------------------------------$ Kdo vidi s konjskih kosti cerkev? — Jezdec. Kdo je zjutraj najprej dobre volje ? Petelin. Tik tak — na vsakem kraju tak, kaj je to? — Motovilo. Kaj je nek to grad, ki je poln štu-častih bab ? — Žličnik. Kde je proti nebu obrnjenih največ lukenj ? — Na strnisču po žetvi. V cerkev kliče, sam pa nikoli v cerkev ne gre, kdo je to? — Zvon. Ktera voda je naj veča na svetu ? — Rosa, ker pokriva hribe in doline. Kedai še solnce na tem svetu ni zašlo? - Dnes se ne. Kaj je to: v zemljo zija, v nebo vpije, krščen je — pa nima duše ? — Zvon. Kaj je v mašnih bukvah črez božjo besedo ? ®-————-------------------------------—---------© -----------------------------------------------« Trak v masnih bukvah. Kaj je v cerkvi nepotrebno ? Streha nad prižnico. Kteri svetnik naj dalj e vidi? — Tisti, ki je pri oknu. Kteri svetnik ima življenje v sebi? Kteri je že črviv. Kteri svetnik je najbolj učen ? Ta, ki ima zaprte knjige. Kaj je to: Brez no gač sem rogač, celi hram nesem sam? — Polž. Kaj je to: vsi sinovi imajo kapice, le oča je nima ? — Želod in hrast. Kaj je to: slepec vidi zajca, hrom ga ujame in nag ga v nedrij e dene ? — Laž. Kdo brez nog gor in dol hodi? — Solnce. Ljuknjica pri ljuknjici, pa vendar vodo drži, kaj je to? — Streha. Kaj je to: lesena koklja ima železna pišeta? — Brana. -----------------------------------------------e s -36 Katera je največa norost človeka? Če misli, da je najbolj -pameten. Za kom vsi ptiči letijo ? — Za kljunom. Kterega sada si noben kmet ne želi ? Prisada. Kaj je v pratiki največja laž? — Da je pred pepelnico pust dan. — Kaj ima bahač in meh enakega ? Napuh. Kterega imena mož ne ostane v dolini ? - Gregor. Kdo piše brez peresa? — Veter. Kaj je to: sedež sem duhovskega kraljestva, če pa me bereš nazaj, me ljubijo vsa ljudstva ? Rim — Mir, Ktera žival ima kosti zvunaj , meso znotraj ? — Rak. Kaj je to: če ne tolčem, pa ne živim ? Srce. Kterih delalcev vsak le enkrat potrebuje? ®---------------------------------------—------(g PokopiČe. Kaj je to: kolikor bližje, toliko menjše ? — Senca. Kdo ima očeta in mater pa vendar ni sin'? — Hčer. Ktera reč je čim hujša tim boljša ? Jesih. Kako je to, da ti pisati znaš, brat pa ne? — Jaz sem se pisati učil, brat pa ne. Iz ktere sence vsak metal zleti'? — Iz gosence. Kaj je popolnoma krivo, pa vendar ni greh ? — Klobasa. Če bolj pleše, bolj je debelo; kaj je to ? — Vreteno na kolovratu. Kaj je živo kosmato od zunaj, mrtvo pa kosmato od znotraj ? — Kožuh. Kaj je višje, kot nebo ? Cerkvena vrata, ko nebo skoz nesejo. a ---p m.—-----------■— -----------------------:--------98 Kdo veliko okolo hodi pa daleč ne pride? — Plesavec. Ktera sina na nobeno kolo ne gre ? StaraŠina. Kaj je to: oče se še le rodi, sin pa | že po strehi pleše? Dim. Zakaj ima dimnikar usnjate hlače ? Zato da jih obleče. Komu kmetje največ zaupajo? — Predniku. Pet krav za sto kron, po čem pridejo ena k drugi? — Po parkljih. Kedaj ima vsaka krava, vsak vol zvunaj in notraj dlako? — Kedar Srez prah stopi. Kdo na svetu največ zastopi? — Ta, kije najbolj širok. Kaj je prej, mož alj brada? — Mož je za brado. Kdo pride k jedi sit, od jedi pa lačen? — Skleda. Komu se odrtija v greh ne šteje? — -----------------------------------------;----'6 a>--------------------------------------------— Konjedercu. Ktero čednost pijanci najbolj ljubijo? Upanje. Kaj je za vino nojbolje? — Grozdje. V kteri kraj gre največ beržanke? V grlo. Kaj se vzame, kjer nič ni, in se dene kjer je kaj ? Pipa. Ktere duše nimajo življenja? Duše v lampah. Kterega klobuka ni klobučar delal? Klobuka na jesihu. Kteri zaje se nobenega psa nn boji? Tisti, ki črevlje izzuva. Kdo se božjega imena boji? — Berač, če mu rečeš, idi v imenu božjem. Koliko črk ima sveto pismo? — Deset. Kdo največkrat brez škode poči ? — Bič. V vodi vedno stojim, pa si vendar nog ne premrazim, kdo je to? — Most. 16--------------------------------------------'6 Ktero blago kmetu najbolj nese? — Kokoš. Sem prav bran, me gospod je, nazaj bran me kmet je? — Kos — sok. Časa sem poletnega ime; prvo črko mi odvzemi; ostanek povč, da kar govoriš, niso laži, kaj je to? — Kres — res. Suči in beri me, kakor me hočeš, ostanem zmiraj cepec? — Cepec. Kaj je to: kri nosi, kri tlači, pa krvi nima? — Sedlo. Na desno če tečem, se vedno redim. Nazaj me zaženi, do konca medlim, Kaj je to? — Vreteno. Kdo je najbogatejši kmet? — Smrt, ker ima v vsaki fari najmanj eno njivo. Kdo se zjoka, če ga solnce obsije? — Sneg. Ktera črka je najmočnejša? — Črka O, ki konja vstavi. i—---------------------------------------------- Kje ribe pokoro oznauujejo? V ■pratiki. Kaj dela kmet, ki po njivi kodi? — Stopinje. Kaj je dobro namesto repe sejati? — Repno seme. Kteri tiči radi štruklje jejo ? — Mlatiči. Ktera ura gre in bije brez navijanja? Huda ura s strelo in točo. Ktera reč je naj potrpežljivejša? — Papir. Kje trta trto drži ? — V vinogradu. Kterega očesa se človek voljno znebi? Kurjega. Dve glavi, dve roki, šest nog, dvajset prstov, kaj je to? Jezdec. Kaj je pri kosilu najbolj potrebno ? Usta. Nič niso pregrešile, pa jih vendar ljudje zapirajo? — Dvajsetice. Kaj je kramarju v pratiki najljubše? Sejem. --------------------------------------------—# «- '■$-------------------------------------------—® Kdo nese svojega gospoda, in gospod njega nosi ? Škornji (črevelj,) Veliko oči imam, pa vendar ne vidim nič; iz vsakega očesa mi raste rep, kdo sem? — Krompir. Kje rase drevje in trava? Na koreninah Koliko bremen slame gre v tri vozove na pet konj? — Nič, temuč vsa se nalaga. Kedaj dobijo delavci pogačo ? — Kedar je pečena. Kdaj stopijo vsi ljudje v eno stopinjo ? O novem letu. Se dvakrat rodi, dvakrat kri prelije pa vendar ni vzveličan, kaj je to? Kapun. Je leseno truplo, pa ima več sort las, kaj je to ? — Krtača. Se glasi, pa ne govori, kaže pa ne | vidi, gre pa nikamur ne pride? Ura. ig---------------------------------------------® « Kaj je to: les za tes, leder (usnje) vmes ? — Mlatne čepe. Ktero ime ima na vsakem kraji A? Ana. Perziška pregovora. 1. Kdor premoženja nima, je brez zaupanja; kdor nima podložne žene, je brez miru; kdor otrok nima, je brez moči; kdor žlahte nima, je brez podpore. Kdor pa od vsega tega nič nima, živi najbolj brez skrbi na svetu. 2. V nebesih je od začetka svetega zakona še cel hleb kruha; ker ga nihče I ne sme vrezati, nego isti, kteremu ni bilo nikol žal, da se je oženil. •—<>435^9----------- Pesme za godčevsko larmo. Spisal Pavluh Fajdiga tega dne pred pustom, Ko sc nosijo klobase h ustom. Sad laži-liberalizina. Se nekaj vam čem naznanit’, To mora kaj novega bit’, Kaj vendar pomeni Da vsaki se ženi, Ce moč mu le h poroki prit". Prestar ni nobeden berač, Da s’ gleda mu srajca iz hlač, če 'ma desetico, Dobil po pravico; Oženi se zdaj, pa je proč. Ne rečem že tolk’ zavolj mladih ljudi, Saj tud’ nič novega ni, Alj staro babovje Neumno dedovje Da vendar tako zdaj nori. Oh čudna je vendar ta reč. D’ brez deda n’ more bit več, ’Na*) stara babura Ki daleč ne more, Ce pride od mize za peč. Nek dedec je močno pobit, Brez babee ne more več bit, Ded torbico nosi No vbogajme prosi Pa zdaj se še če oženit. Že brado vso siva ima, Okolčane vse on pozna Že dolgo berači Po fari domači Pa v čas se še dalje poda. Ta ded s’**) je zdaj že oženil Ko d’ babce potreben bi bil. tie bos’te smejali In me prašali: Baburo odkod je dobil ? *) ’Na — ena. **) s?je = se je. Že dolgo se tak govori, De babca se lehko dobi, Če ena se zkuj a. Se druga ponuja, Nikol’ jih še zmanjkalo ni. Dobil jo je tudi ta ded, Katero je hotel imet’ Z slovit’ ga Kozjaka Dobil je zijaka, Odurna j’ od glave do pet. Če kje bi prosila za kaj, Nič jima nobeden ne daj ! Lenuhe moliti Je treba učiti, In dela uči j e se naj ! Jaz jima bi tud’ nič ne dal, če stradata, je jima prav, Če sta potrebna Pa nista nič vredna Zakaj’ poročit sta se h’tla? Oh naj ga bable le živi, In ded za oba naj skrbi, -------------------------------------------© Če revno živita, Se grenko držita, Saj krivi nismo jima mi. Sta se oženila zato, Sta mislila ravno tako, Da bosta brez dela Prav dobro živela Pa šlo jima ne bo tako. Beračev je dosti že zdaj Pa več jih še bo zanaprej, To vsakdar se čuje, Ko se oklieuje, Ker nemanič ženit’ se sme. Berač le beraču je brat. To lehko potrdi nam vsak, Lenuhi, gnjiluhi In vsi potepuhi, Brez dela postopa vsak rad. Laž-liberalizem je kriv, Da ženi se vsak, ki je živ, Da se ječe polnijo, Kmetije kopnijo, Da kmet ječi potrpljiv. «.........................................—» Postava predela se naj, Da ženil ne bo se vsak vsaj, Inaee bo veča, Se reva nesreča, Ko bila med kmeti je kdaj. I -----® Šalabarda. Zena v gosti gre, dicll-didl daja. Moža doma pusti — hopsasa saj a, Dela kaj mož doma ? didl-didl daja, Krave molze*), krmi ’n napaja — kop- sasa saj a. Mož gre ženo tožit, didl-didl daja, Pred gospod rihterja-1*), hopsasa saj a, Sodjo gospod riliter tako: didl-didl daja, Da tepst, strah v at mož ženo sme; hopsasa saj a. «• *) Molze — doji. *+) Rihter = biirgermajster, občinski župan. Pijanec. Slabo gospodarim, Žganje pa rad pijem, Žena pa se krega, Da tak dolg’ ne umrjem. Jaz pa grem žganje pit, Ti me piš babca v ... Žganje je mrzlica Naših mošnic. Mošnja mi trese se, Veseli žganje me, Mošnja pa birta se Pred močno ustrašla je. Birt je po žganje Šel, Drobno je godrnjal, Kje bom pri tebi Dobitek iskal ? Denarci so dobri bili, Ktere sem jaz zapil, Potlej me z palco je bkoz vrata podil. Ker me je vun podil, Prav mi je storil, Denarce bi v aržet ’mel Ko ne bi jih zapil. «■----------------------------------------------® Slovenska dobrovoljka. Eno si zapojmo Bratje! to mi vemo, Ja vemo, ja vemo — Da mi Slovenci smo. Kaj bomo zaceli? Vinca ’mo si vzeli, Ja vzeli, ja vzeli — Tega vinca sladkega. Vinca si nalijmo, Cisto vun popijmo, Popijmo. popijmo — Saj birt nam druz’ga da. Pijmo ga -pošteno, Zdaj to vince zrelo, Ja vince, ja vince — Ja vince Slovensko. Vince je priraslo, Teče kakor maslo, Ko maslo, ko maslo — Po grlu Slovencem. ®-----------------------------------------------w Srce bo ogorelo, Lice bo cvetelo, Cvetelo, cvetelo — Ko vrtnica lepo. Skrbi so odišle. Dobre misli prišle, So prišle, so prišle — Od vinca sladkega. Vince k čem’ je v kleti, Ker mor’mo enkrat umreti, Ja umreti, ja umreti — Ja, to vsaki sam ve. V slovo roke si dajmo, Ta zadnji giaž nalijmo, Za slovo, za slovo — Zna bit to zadnjokrat. Zmir’ aleluja peli, V nebesih zmir’ veseli, Veseli, veseli — Slovenci vekomaj. Živijo . . . Živili Slovenci vekomaj. --------------- @------------------------------------------------® Po tri in tri. Lepo mi poje črni kos — oj črni kos, Vsak kos ima devet dežel, devet dežel, V vsak’ dežel, ’ma ljubce tri, ’ma ljubce tri, Vsaka ljub c a ’ma sinke tri, oj sinke tri, Vsak sinek ima suknje tri, oj suknje tri, Vsaka suknja ’ma žepe tri, oj žepe tri, V vsakem žepu so krone tri, oj krone tri, Na vsaki kroni križe tri — oj križe tri, Slovenec na zemlji naj živi — naj živi, Živi nas Bog Slovence vsi! a--------------------------——<8 ♦ ■* f J