Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Stular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«
SsUM!,
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ
LETO VI. — ŠTEVILKA 6.
KRANJ, 25. marca 1966
IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
Mladina: Vsak dogovor ie koristen
V	prejšnji številki časopisa »Sava« smo lahko prebrali članek »Kaj dela sa/vsfca mladina«. Kljub temu, da avtor članka ni želel biti svetodajalec in ne tožnik, ampak je hotel le povedati svoje mnenje, se mi zdi umestno obravnavati bolj obširno nekatera vprašanja, ki so nasploh aktualna za organizacijo zeze mladine. Nimam namena dajati odgovore na zastavljen ovprašamje: Kaj dela savska mladina?, ampak želim spregovoriti o nalogah in problemih, ki se postavljajo pred organizacijo zveze mladine.
V	Okviru priprav na drugo republiško konferenco Zveze mladine smo v kranjski občini organizirali več razprav o delu in vlogi organizacije Zveze mladine o pogojih samoupravljanja. Na teh razpravah smo ugotovili, da je stanje podobno v vseh delavnih kolektivih. Vzrokov za to je več. Eden izmed bistvenih vzrokov za nedelavnost organizacije Zveze mla-mine so pogoji, v katerih orga-
nizacija dela. Gre namreč za vse ite premike, postopke, nepravilnosti, napake itd. Ko sem bil na eni izmed mladinskih konferenc, je neki mladinec vprašal, kdo mu je vzor v delovni enoti, ob ugotavljanju napak svojih sodelavcev, ki so v sindikatu in Zvezi komunistov? Dejstvo, da je to resnica, nam potrjujejo tudi besede tovariša Veljka Vlahoviča, ko je obravnaval zaključke na zadnjem plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Istočasno vprašujem, ali naj bo to opravičilo za našo nedelavnost? Odgovor je kratek — ne. če hočemo rešiti 'ta problem, se moramo še bolj organizirati, notranje izgraditi in delati na tem, da se vse napake sproti rešujejo. Uspeh pa ni odvisen samo od organizacije Zveze mladine, ampak predvsem od drugih družbenopolitičnih organizacji, ki mladini lahko na tem področju pomagajo.
Dmdi vzrok za neuveljavljamje organizacije Zveze mladine pa je
vsekakor notranja organiziranost Zveze mladine kot samostojne družbenopolitične organizacije. Velikokrat namreč poslušamo mladinske aktiviste, da je premalo zanimanja med mladino za delo organizacije. Vprašanje je, na kakšni osnovi je zasnovana ta trditev in kako se ocenjuje aktivnost posameznega mladinca?
Lahko sta dve alternativni rešitvi in sicer:
1.	pavšalno ocenjevanje brez resničnih podatkov in strokovnih analiz,
2.	gledanje skozi prizmo udeleževanja na mladinskih sestankih.
Obe reštivi predstavljata obsodbo na propad pred samim začetkom dela, istočasno pa je to karakteristika večine naših mladinskih aktivistov, ko v tem iščejo opravičilo za svoj neuspeh in nesposobnost v okviru vključevanja mladih Ijludi v samoupravljanje. Upoštevajoč dejstvo, da mora organizacija Zveze mladine postati (nadaljevanje na 2. strani)
Rotacijske volitve v delavski svet podjetja In svete delovnih enot
Sindikat: Težave In pomankljivostl pri dosedaniem delu
Za nami je dobro leto dela v sindikalnem odboru, zato je dobro, da malo analiziramo dosedanje delo. Istočasno pa sklenimo, da bomo negativne stvari, ki so se pojavile pri našem delu, odpravili na čim boljši način.
Leto, ki je za nami, je pravzaprav ravno od našega sindikalnega odbora zahtevalo precej dela, še več pa od predsedstva, ki se je kar pogostoma sestajalo. Do sedaj smo imeli 6 sej sindikalnega od-
bora in 14 sej predsedstva. Lahko trdim, da so bili dnevni redi dobri in da so se tematike, ki so bile v podjetju aktualne, vedno obravnavale tudi na sindikalnih forumih. Do posameznih vprašanj smo zavzemali jasna stališča, ki smo jih tudi pred delavskim svetom tolmačili. Seveda smo včasih naleteli tudi na težave, brez katerih pa ne gre nikjer. Posebno pereče je vprašanje udeležbe na sejah in izvajanje sklepov. Mislim, da mo-
Pred sprejetiem novega statuta podietja
Komisija delavskega sveta za samoupravne predpise je zaključila obravnavo zadnjega dela osnutka novega statuta podjetja. Celoten osnutek statuta bo sedaj predložen delovnim enotam, ki so medtem že prejele več delov osnutka, da bi se z njimi seznanile in mnenja ter predloge sporočile imenovani komisiji. V prvih dneh aprila bo osnutek dokončno obravnaval in sprejemal še delavski svet podjetja.
Člani komisije, sodelavci eko-nomsko-organizacijske službe in vodje strokovnih služb, ki so sodelovali pri izdelavi posameznih delov statuta, so se pri tem opirali na določila nekaterih najnovejših temeljnih zakonov in na zadnje dogovore v podjetju glede bodoče smeri razvoja gospodarjenja in notranjih odnosov v podjetju. Med zakoni so bili najpomembnejši Temeljni zakon o podjetjih, Temeljni zakon o delovnih razmerjih in Temeljni zakon o varstvu pri delu. Med zadnjimi dogovori v podjetju, ki segajo tudi še v lansko pomlad, pa je bil najpomembnejši seminar za člane delavskega sveta, sprejem posebnega programa nalog za pripravo novih statutarnih predpisov, imenovanje komisije delavskega sveta in več podkomisij za pripravo posameznih osnutkov in novih pravilnikov, posebno posvetovanje inženirjev in ekonomistov podjetja o bodočih ciljih in nalogah na področju podjetniškega gospodarjenja in notranjih gospodarskih in samoupravnih odnosov, imenovanje posebne skupine strokovnih delavcev za izdelavo akcijskega programa za vključitev podjetja v gospodarsko reformo, v katerem je bila izdelana tudi metodologija dela pri bodočem planiranju, kal-kuliranju in obračunavanju poslovanja po delovnih enotah. To so najpomembnejši dogovori in skle-
pi, ki so predstavljali osnovo za izdelavo predloženih osnutkov.
Osnutku statuta bodo sledili v aprilu še predlogi najvažnejših pravilnikov: o delitvi dohodka, o delitvi osebnih dohodkov, o delovnih razmerjih, o strokovnem izpopolnjevanju in izobraževanju ter o varstvu pri delu.
Celoten statut je po vsebini razdeljen na sedem delov. Takšna zgradba statuta omogoča lažji pregled nad posameznimi normativnimi določili, kakor tudi nad obveznostmi glede urejanja bodočih delovnih, samoupravnih in organizacijskih odnosov ter notranjega gospodarjenja, ugotavljanja in delitve dohodka po delovnih enotah.
Štiri dele osnutkov: temelji samoupravnosti, družbeno-ekonom-ski položaj članov delovne skupnosti, družbeno-ekonomski položaj delovnih enot podjetja in poslovanje podjetja je komisija že prej razposlala. V teh dneh boste prejeli še tri dele: delovna razmerja, organizacija samoupravljanja in organizacija podjetja, za kar bo še dovolj časa, da se razprave zaključijo pred koncem meseca.
Zahtevi, da mora biti v statutu čimveč normativnih določil in jasno opredeljenih odgovornosti, nismo mogli v celoti zadostiti, ker bi bil sicer statut preobsežen (od prvega je že itak obširnejši). Zato še ni polnega zagotovila, da bo statut vsakomur že sam po sebi kažipot pri delu in odgovornostih, ki so nekomu zaupane. To bo naknadno treba zagotoviti z ukrepi za dosledno izvajanje njegovih določil, s podrobnimi organizacijskimi in drugimi predpisi, z izobraževanjem delavcev v družbenoekonomskih vedah, z doslednim uvajanjem noviE delavcev in podobno.
ŠTEFAN MARCU AN
ramo osnovno vprašanje izvajanja sklepov postaviti na prvo mesto. Lahko trdim, dai so to večinoma taki sklepi, ki niso odvisni od posameznikov, ampak od nas vseh. Če govorimo o nas vseh, potem se lahko vprašamo, koliko so člani sindikalne organizacije bili informirani o delu na forumih. Mislim, da ne dovolj. Krivdo za to je iskati v splošni nezainteresiranosti za delo sindikata. Nekajkrat, ko smo javno nastopali, so nekateri naši člani celo spraševali, v čigavem imenu kdo nastopa. Mi-sTim, da strankarstva si ravno ne moremo očitati, niti nam ga ne morejo očitati drugi. Mišljenje, da smo vsi odgovorni za probleme, je že dobro, samo, da smo pri samem delu prepočasni m da bi stvari morali reševati na licu mesta. Osnovno je, da brez sklepa na forumu ne more noben pred-staivmik organizacije uradno javno nastopati, da pa lahko izraža svoje osebno mišljenje povsod kot vsak član našega kolektiva. Dolžan pa je. da pozneje na forumu pojasni, kakšno stališče je zavzel do določene stvari in, če je potrebno, naj se tudi korigira.
Naša največja pomanjikliivost pr dosedanjem delu je v tem, da nam zmanjka moči, ko se je potrebno lotiti konkretnih vprašani in uresničiti načela in sklepe. Člani sindikata pogosto ne vedo, kakšne sklepe sprejemajo njihovi organi in tudi nimajo možnosti dati pripombe. To velja za sindikalno organizacijo in delavsko samoupravljanje. Kolikokrat so se predstavniki posameznih enot predhodno posvetovali s svojimi volivci o materialih za seje? Skoraj nikoli. Potem pa dvigamo roko, glasujemo v svojem imenu, ne pa v imenu volivcev. Posledice se hitro pokažejo. Treba se je zavedati svoje odgovornosti do volivcev, potem pa laže rešujemo probleme.
Dobra sindikalna organizacija, ki bi znala mobilizirati kolektiv, bi bila pomembna politična sila. ki bi lahko bistveno vplivala na preprečevanje raznih nepravilnosti v življenju kolektiva. Zato tudi pri nas posamezni odgovorni ljudje niso preveč zadovoljni s tem, da bi sindikalna organizaciia konstruktivno posegala v reševanje notranje problematike. Na drugi strani pa spet od sindikalne organizacije zahtevajo odločitve s strokovnimi pojasnili. Dostikrat je organizirano dopovarjanie v fazi nastajanja predlogov oravilnikov, (nadaljevanje na 2. str.)
Delavski svet podjetja je na svoji 13. redni seji 4. marca letos v skladu s »Temeljnim zakonom o volitvah delavskih cvetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah« razpisal volitve v delavski svet podjetja in svete delovnih enot.
S tem v zvezi je po posameznih delovnih enotah predhodno potrebno opraviti evidentiranje, nato še dokončno kandidiranje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja in za člane svetov delovnih enot.
Da bi ves postopek glede evidentiranja in nato kandidiranja nemoteno tekel, je delavski svet podjetja sprejel sledeče sklepe:
1. Vsi predsedniki zborov delavcev ali svetov delovnih enot morajo do srede, 30. marca sklicati zbore volivcev (delavcev) v svoji delovni enoti.
— Na zboru se najprej izvoli tričlansko delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika.
— Zbor volivcev (delavcev) je sklepčen, če na njem prisostvuje najmanj ena tretjina volilnih upravičencev.
— Volivci naj razpravljajo, kdo iz njihove sredine bi bil najboljši za bodočega kandidata in če bo izvoljen, dober član delavskega sveta podjetja ali sveta delovne enote. Posebej naj razpravljajo in evidentirajo tiste, ki bi kandidirali za člane delavskega sveta podjetja in posebej za člane sveta delovne enote.
Opozarjamo pa na zakonsko določilo, ki pravi: »Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta podjetja ali za člana sveta delovne enote«, kar pomeni, da vsem tistim, ki so bili 1964. leta izvoljeni na rednih volitvah in tistim, ki so bili 1965. leta izvoljeni na nadomestnih volitvah, preteče letos aprila meseca mandatna doba in na teh volitvah ne morejo niti kandidirati niti biti ponovno izvoljeni v isti organ upravljanja, v katerem jim sedaj preteče mandatna doba.
— Na istem zboru volivcev (delavcev) naj volivci tudi izvolijo tričlanske volilne odbore in tri namestnike za izvedbo volitev v delovni enoti.
Tudi tukaj opozarjamo na zakonsko določilo, ki pravi, da »kdor sprejme kandidaturo za člana organa upravljanja, za katerega volitve organizira, ne more biti član ali namestnik člana volilnega odbora«.
— Zapisnike zborov volivcev (delavcev) morajo delovni predsedniki poslati v tajništvo orga-
nov upravljanja najkasneje do ponedeljka, 4. aprila 1966.
2.	Predsedniki zborov delavcev ali svetov delovnih enot so dolžni do petka, 8. aprila ponovno sklicati zbor volivcev (delavcev) v svoji delovni enoti.
— Najprej (izvolijo tričlansiko delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika.
— Na tem zboru dokončno potrdijo posamezne kandidate in celotno kandidatno listo.
— Posameznega kandidata za člana delavskega sveta podjetja ali za člana sveta delovne enote lahko predlaga volivec v imenu še treh prisotnih volivcev te enote.
— Kandidat zbora volivcev je kandidat, če je zanj z javnim glasovanjem glasovala večina na zboru prisotnih volivcev.
— Vsak kandidat mora dati javni ustni (ali pismeni) pristanek na zboru, da se strinja s svojo kandidaturo in da jo sprejme.
— Sestavi se dokončna kandidatna lista po abecednem redu in delovnim mestom posameznega kandidata. Kandidatna lista za člane delavskega sveta podjetja je ločena od kandidatne liste za člane sveta delovne enote. Kan-didaflno (listo podpiše v imenu zbora volivcev (delavcev) delovno predsedstvo.
— Tako sestavljeno kandidatno listo z zapisnikom zbora volivcev (delavcev) mora delovni predsednik poslati v tajništvo organov upravljanja najkasneje do sobote, 9. aprila 1966. leta.
3.	Zbor volivcev (delavcev) v delovnih enotah CEVARNA in KLINASTA JERMENA II sklicuje predsednik sveta delovne enote stiskame II po Istem postopku, kakor je to predvideno za ostale delovne enote.
4.	V delovnih enotah CEVARNA II, KLINASTA JERMENA II, PREVLEKE VALJEV, in KADROVSKA SLUŽBA se v skladu s statutom podjetja formirajo povsem novi sveti delovnih enot. Zaradi tega ste dolžni, da v teh enotah predvidite polovico kandidatov za enoletno, polovico pa za dvoletno mandatno dobo.
5.	Obveščamo vse člane delovne skupnosti podjetja, da bo komisija za izdelavo volilnih imenikov do torka, 12. aprila izobesila v vsaki volilni enoti volilni imenik. Na ta volilni imenik lahko da omenjeni komisiji vsak volilni upravičenec do 19. aprila 1966 svoje pripombe o morebitni pomanjkljivosti volilnega imenika.
FRANCI RAKOVEC
APRILA VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA
Nadaljevanje s prve strani
Mladina . . .
najširša ustanova za vzgajiamje in oblikovanje mladih ljudi, tki se bodo v konkretnem reševanju posameznih vprašanj borili za najbolj progresivna stališča, je nujno potrebno temu prilagoditi sam program dela mladinske organizacije. Le-ta mora temeljiti na osnovi pobud, idej in predlogov mladih ter na podlagi študijskega spremljanja razvoja, ki večkrat prehiteva mnenja mladih (celo odločitve). Mladinsko vodstvo' mora prisluhniti množicam mladih ljudi, ker mora organizacija Zveze mladine omogočiti nastajanje in izmenjavo mnenj in stališč, torej mora postati najširša osnova za zibiranjte vseh mladih ljudi — vodstvo — ki pa v nobenem primeru ne predstavlja celotno članstvo in v pravem smislu besede organizacijo Zveze mladine. Ne moremo in ne smemo obsojati posameznega mladinca, da je neaktiven, da ne dela v okviru uveljavljanja in utrjevanja samoupravljanj a, ko pa ne pozna programa dela in niti ni imel možnosti uveljavitve svojih idej in predlogov v organizirani obliki. Ko se rešujejo posamezna vprašanja, se vedno pozabi na dogovore in izmenjavo mnenj!, kajti posameznik meni, da je njegovo mnenje mnenje vsega članstva. S takim načinom dela umetno zaviramo samomciatlvo in izgradnjo samostojnosti v okviru ustvarjanja lastnega mišljenja.
Iz tega lahko zaključim, da je potrebno več organizirane razprave med mladimi proizvajalci, vedno več osebnega stika mladinskih aktivistov z mladinci na delovnih mestih in vedno prisluhniti in upoštevati predloge posameznih interesnih področij.
Tretji vzrok za neučinkovito aktivnost organizacije Zveze mla-
Slndlkat. . .
glede metode dela itd. Takrat se pred nas postavi vprašanje aktivnosti razpravljanja in zdi se mi, da smo ravno tu šibki in da smo delno odgovorni za razprave. Nismo pa odgovorni za pripravo materiala, ki je prilagojen nivoju poslušalcev ali pa le preveč strokovno obdelan.
dine po so vsekakor preživele metode dela, brezplodne in neorganizirane razprave, je sprejemanje sklepov brez prave realizacije, prevelike obljube posameznim mladincem itd. Vse to je botrovalo današnji situaciji, ko smo se znašli v zamegleni dilemi, kako poiskati rešitev. Ne bo enostavno popolnoma na novo začeti, ali kar čez noč odpratviti sedanje pomanjkljivosti. Potrebno bo precej več angažiranosti in požrtvovalnosti vodstev mladinske organizacije. Poiskati je treba ustrezne — sodobne metode dela z mladino, kajti samo sestankarstvo ni več najbolj privlačna oblika dela. Prav tako bo potrebno precej več narediti na področju idejnega razvoja mladine. Ali so politične šole in razni seminarji res edina oblika idejnega usposabljanja mladine? Ali ne bi kazalo tudi na tem področju poskušati najti določene izboljšave?, na primer razprave aktivistov s posameznimi mladinci o določnih vprašanjih, organiziranje razprav o nekem problemu za manjše skupine itd.
Svoj prispevek zaključujem z mislimi tovariša Toneta Krapuška, ki jih je izrekel na drugi republiški konferenci Zveze mladine Slovenije, da je potrebno razvijati tri ključne točke za boljšo aktivnost organizacije Zveze mladine in sicer:
—	notranja politizacija
—• medopuščan j e zunanjih vplivov
—	neposredni politični vpliv
—	samostojnost
Naloge so torej jasne, nedvomno izvedljive, potrebno pa je seveda več dela, truda in prizadevanja. Delati je potrebno torej dosledno v smislu samoupravljanja in dosedanjih dosežkov, !ki so nam osnova za nadaljno graditev.
MILE MILIVOJEVIČ
To so problemi, ki mi dajo misliti, in ki jih bo potrebno na široko obravnavati. Če hočemo dati sindikalni organizaciji prvo mesto, se moramo spoprijeti z vprašanjem informiranja o našem delu, aktivnostjo posameznih voljenih članov, odnosom do volivcev ter izvajanjem siki epov sindi-kaindh forumov.
PAVEL GANTAR
Sindikalna organizacija je, kot vsako leto, obdarila naše žene ob njihovem prazniku.
PREIZKUŠANJE GUM PRI RMA
Združenje proizvajalcev gume v ZDA — RMA je pripravilo novo kompletno možnost za preizkušanje avtogum in dela pri ETL (Laboratoriji zai električne preizkušnje) v Ney Yorku. Naprave so skupno s poskusno postajo stale nad 100.000 dolarjev. Pri preizkušnji morajo gume izpolniti pogoje, ki jih predpisujejo standardi, izdani pri RMA. Če katera od gum ne doseže zahtev po standardu, tako glede na jakost, kot tudi vzdržljivost na visoki temperaturi, direkcija za atestiranje gum serijo izloči iz prodaje in to javi ne
samo lastniku, ampak tudi javnosti.
Preizkušajo pod laboratorijskimi pogoji, ki so strožji od pogojev v praksi, in sicer jih preizkušajo 24 ur.
Sledeč predloženemu programu trdi RMA, da so firme do sedaj trošile letno približno 25 milijonov dolarjev za preizkušanje svojih proizvodov, pri čemer so uporabljale laboratorijske naprave ter piste za praktično preizkušanje v vrednosti nad 1 milijon dolarjev.
Po reviji »RUBBER AGE«
Reševanje stanovanjskega vprašanja je trenutno najbolj aktualno in verjetno zanima večino članov kolektiva, zlasti pa tiste, ki tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. O stanovanjski problematiki pri nas je razpravljal delavski svet podjetja na zadnji seji v lanskem letu. Če povzamemo nekaj osnovnih misli in predlogov strokovne službe, ki na tem področju dela in pripombe članov delavskega sveta ter družbeno-po-litičinih organizacij, lahko zaključimo, naj se naša stanovanjska politika v bodoče razvija takole:
1.	Pospešiti bo treba stanovanjsko gradnjo v okviru lastne stanovanjske zadruge, kjer nameravamo letno graditi približno 20 do 25 stanovanjskih enot, odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev.
2.	Usmeriti bo treba individualno stanovanjsko gradnjo v za to urbanizirana področja, ker bo preskrbljeno otroško varstvo le, če bo tudi individualna gradnja načrtna in koncentrirana (stanovanjske soseske).
3.	S krediti bo treba podpirati tiste prosilce, ki se bodo odločili za nakup stanovanja v blokih od podjetij, ki gradijo stanovanja za prodajo.
4.	Še v naprej je treba skrbeti za rešitev stanovanjskega vprašanja prosilcev z nizkimi osebnimi dohodki, ki ne bi mogli finančno prispevati k rešitvi stanovanjskega vprašanja pod prej navedenimi pogoji. To bomo reševali tako, da jih bomo vseljevali v stanovanja, ki bodo izpraznjena po preselitvi naših sodelavcev v lastna stanovanja. Poudariti moramo, da bo o vsakem prosilcu poseebj razpravljal in sklepal delavski svet podjetja ter dodelil stanovanja le tistim, ki so do tega res upravičeni.
Kako smo reševali stanovanjsko vprašanje doslej?
Vsem članom kolektiva je gotovo znano, da smo doslej zgradili letno povprečno po 33 stanovanj in tako rešili skoraj 40 prosilcev letno. Ta stanovanj je podjetje dobilo pri stanovanjskem skladu občine Kranj tako, da je dalo lastno 50 % udeležbo iz sklada skupne porabe, za ostalih 50 % pa je najelo dolgoročne kredite pri stanovanjskem skladu. V ta skald so se do 31. 12. 1965 stekala sredstva iz 4 % prispevka od bruto osebnega dohodka, ki so ga odvajale gospodarske organizacije. Letno se je v ta sklad zbralo približno 800 do 900 milijonov dinarjev, kar je za pretekla leta predstavljalo precejšen znesek. Iz tega se je kreditirala gradnja približno 40 stanovanj letno.
Z ukinitvijo stanovanjskih skladov so se ta sredstva decentralizirala na gospodarske organizacije in ostanejo v skladu skupne porabe za namensko stanovanjsko grodnjo. V našem podjetju bomo tako zbrali letno nekaj nad 65 milijonov dinarjev, seveda v kolikor bomo realizirali planirani osebni dohodek za leto 1966. Iz teh sredstev nameravamo kreditirati stanovanjsko gradnjo pri družbenem sektorju, to se pravi, kreditirati tiste prosilce, ki se bodo odločili za nakup stanovanj v blokih ali za gradnjo v okviru stanovanjske zadruge.
Pri tem pa nismo pozabili na individualno stanovanjsko gradnjo, ki je v letošnjem letu v posebnem razmahu, saj predstavlja 57 stanovanjskih objektov, ki jih grade čalni našega kolektiva sami. To predstaivlja precejšen stanovanjski fond, za katerega maramo nameniti tudi nekoliko več sredstev, kot smo jih doslej. Kreditiranje individualne stanovanjske gradnje smo doslej nekoliko zapostavljali
Kako bomo reševali stanovanjsko vprašanje pri nas (ob spremenjenih pogojih gospodarjenja s st. fondom)
spričo tega, ker je bila blokovna gradnja tako obsežna, da smo skoraj zadovoljevali vse prosilce. Upoštevati moramo, da je bila pred gospodarsko reformo splošna usmerjenost na blokovno gradnjo in so nekatere občine načrtno zavirale individualno gradnjo. To se je pokazzalo kratkovidno in ekonomsko neupravičeno. Zanemarjali smo precejšen del finanonih sredstev, ki bi jih sicer vsak posameznik vložil v stanovanjsko gradnjo, pa jih je preusmeril na odkup potrošnik dobrin, kar je škodljivo vplivalo na naš blagovni trg.
Doslej smo bili vedno navajeni na to, da je družba dolžna slehernemu, ki nima zodovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja, dati brezplačno v uporabo stanovanje, vendar smo dokaj pozno spoznali, da je treba tudi na tem področju spremeniti odnose v korist družbeni skupnosti, ki ne more v bodoče prenesti tako velike materialne obveze ob istočasnem usmerjanju sredstev, ki jih imajo občani na razpolago.
Ker smo v začetku tega sestavka govorili o zadružni gradnji, menimo, da je potrebno, da obvestimo kolektiv in vse, ki se zanimajo za takšen način reševanja stanovanjskega vprašanja, da imamo rešeno vsaj eno: lastništvo zemljišča. Vsi verjetno veste, da se je stanovanjska gradnja zato, ker nismo razpolagali z lastnim zemljiščem v okviru stanovanjske zadruge, podaljšala za celo leto. Ni se začela v lanskem juniju, kot smo predvidevali, temveč se je čedalje bolj zapletalo in bi skoraj propadli vsi načrti za gradnjo stanovanjske soseske Orehek — Drulovka, v kolikor ne bi na lastno odgovornost kupili zemljišča po tržni ceni. Tako smo si še pravočasno zagotovili nekaj nad 2 ha lepih gradbenih površin med Orehkom in bencinsko črpalko. Vsa pripravljalna dela so v (zaključni fazi. Upravičeno pričakujemo, da bo pričetek gradbenih del v drugi polovici meseca aprila, ko bo izdelan in potrjen zazidaln inačrt za to področje, ki smo ga posebej naročili ob izjemnem dovoljenju Republiškega sekreta-
riata za urbanizem v Ljublljani. Taka perspektiva na tem področju je dokaj jasna in nam ne preostane drugega, kot da začnemo s skupnimi napori reševati to važno vprašanje.
Na kratko bi vas želeli še informirati, da bo na zemljišču, ki ga je stanovanjska zadruga kupila za svoje potrebe, stalo približno 40 ličnih stanovanjskih hišic ter da bodo vsi, ki so včlanjeni v stanovanjsko zadrugo, razvrščeni v dve skupini, od katerih bo prva pričela z gradnjo takoj, čim bo na razpolago potrjena ustrezna gradbena dokumentacija in zagotovljena potrebna finančna sredstva.
Vsi, ki se zanimate, bodisi za indivilduajno,; blokovno ali zadružno gradnjo, lahko dobite v oddelku za družbeni standard vse potrebne informacije in na podlagi zagotovljenega materialnega stanja tudi uvrstitev v določeno skupino. Posebno naprošamo tiste, ki se nameravajo v prihodnje vključiti v stanovanjsko zadrugo, da se o tem pogovorijo z ustreznimi strokovnimi delavci. Glede nakupa stanovanj v blokih, ki jih gradbena podjetja gradijo za trg, bomo kolektiv takoj obvestili, čim bomo kaj več vedeli o tem. Vsi, ki se zanimate za nakup stanovanj, se lahko že sedaj odločite za to, kir bodo stanovanja v prihodnjem letu že na razpolago ob dokaj ugodnih cenah.
Štednja na račun nakupa stanovanja ali pa dodelitev kredita s strani banke po 13 mesecih obsežnega vlaganja na svojo hranilno knjižico se izplača, saj dobi vlagatelj poleg prihranjenega zneska še 100 %-no srednjeročno posojilo na vloženo vsoto. Tako vloga kakor tudi posojilo se obrestuje z minimalno obrestno mero 2 % do 3%.
Delavski svet podjetja je na svoji seji sklenil, na predlog stanovanjske komisije, da razpiše posojilo za indivnidualno stanovanjsko gradnjo. Pogoje smo objavili v 6. številki »Informatorja«.
PETER ŽIGANTE
• if -mm
Mhl..(.j Jit
Stanovanjski dvojček, ki ga bodo gradili naši zadružniki.
IZVOZ V LETU 1966
V	and izmed prejšnjih številk smo pisali o izvozu za obdobje nekaj let nazaj in v latu 1965. Kat smo že poročali, izvoz v letu 1965 na konvertibilnem področju ni bil dosežen, medtem ko smo plan izvoza na vzhodnem klirinškem področju malenkostno presegli. Neizpolnjenega plana v preteklem letu so 'krive težave pri nabavi surovin v začetku leta. Saj smo tudi zaradi tega naše obveze do kupca slabo izpolnjevali, zaradi česar nam je kupec storniral sredi sezone naročila za vrelne kapice iin tesnila, kasneje pa se je zataknilo tudi pri termofori ih. Po pogodbi je kupec vzel le 50 odstotkov naročene količine. Ker je imel ta kupec ekskluzivo pri prodaji termofor-jav, nismo mogli, niti smeli sami prodati. Ko pa je naročilo za ter-moforje storniral, je bilo prepozno, da bd lahiko termoforje še prodali.
V	letu 1966 je naša obveza pri izvozu dolarjev 800.000, in sicer na konvertibilno 320.000 dolarjev in na vzhodna področja 480.000 dolarjev.
Pri sedanjem stanju že lahko ugotovimo, da bo plan izvoza na vzhodna klirinška področja dosežen in celo presežen, medtem ko še ne moremo dati prognoze o izvrševanju na konvertibilnem področju. Jasno je, da bomo morali ta plan doseči, saj je v letošnjem letu od tega odvisna nabava surovin, ki je povezama s samo proizvodnjo in to dalje zopet z izvozom.
V prvih mesecih letošnjega leta smo dosegli na konvertibilno področje dolarjev 22.144 izvoza iin na vzhodna klirinška področja 83.099 dolarjev. Po pogodbi, ki jo imamo z Jugobanko, bomo morali v mesecu marcu doseči na konver-tibdlno podpočje 18.000 idolarjev izvoza. Trenutno pa izvažamo za zapadna področja le pnevmatiko.
JANEZ PETERNEU
Dopisujte v naš časopis!
S SEJ ORGANOV UPRAVLJANJA
DS: POSLOVNO POROČILO
Gibanje zaposlenih	FJiuhtuacija je bila sledeča:
Šteivilo zaposlenih se je v primerjavi z začetikotm leta povečalo
in :to na račun tehnične hale in avitopnevmatikame, 7 v pcmožnih
bah in to v splošni, prodajni službi in službi za organizacijo proizvodnje.
povprečje	1964	1965
zaposlenih	1.528	1.746
proste	380	277
odšlo	169	175
stopnja filuktuacije	11	10
Naslednja značilnost z negativ- stppnjo prometnega daivfka. Name-nimi posledicami za proizvodnjo, sto oproščenega prometnega davki jo je prav gotovo provzročilo ka pa se je zvišala vrednost suro-že omenjeno pomianjikanje suro- vin in materiala (predvsem uvoz-vin, je bilo zelo pogosto spremi- n ih surovin) za približno 35 %, njanje receptur. Razvojne službe prodajne cene izdelkov pa so se so morale večkrat menjati s tve- znižale za 7,7%. gankni improvizacijami predpise Storilnost je po vseh vidikih (Preko 300 krat). To je bistveno nižja	preteklih let. Objektivni
vplivalo na obseg i n kakovost razlogi za takšno istorihiost so dela in močno otežkocalo dose- predvsem pomanjkanje osnovnih ganje optimalnih proizvodnih re- surovin iz uvoza in povečano za-zuditatov,	poslovanje v zvezi z aktiviranjem
Služba za organizacijo proiz- novih kapacitet ter s tem v zvezi proizvodnjo v vseh EE za skupno osvajanje nove proizvodnje.
.	Tudi kvalifikacijska struktura 1?. delovnih dni, vendar so nasta- Spričo pomanjkanja osnovnih
Povprečno število zaposlenih v zaposlenih ,se ie močno izboljšala 311	19ko^ vvse	PredT ,s™n so pamoupijavpi organi
primerjavi z letom 1964 se je po- zd|Poslemn se Je	izooijsaia. vsem pa v prvih kvartalih, torej podjetja veclkrat razpravljali m
večalo torej za 14 % in to največ v strokovnih -službah — za 17 %.
Stanje je sledeče:
	1964	%	1965	%
visdka strokovna izobrazba	24	1,5	15	2,6
višja strokovna izobrazba	7	0,4	9	0,5
srednja strokovna izobrazba	93	5,6	129	7,3
nižja in brez strokovne izobrazbe	1.258	92,5	1.577	89,6
skupaj	1.652		1.760	
tudi takrat, ko je bil kolektiv sprejemali ukrepe v zvezi s pove-formalno na delu. V osnovnem Čanjem ekonomičnosti poslova-planu podjetja je bilo upošteva- n j a. -Kljub temu je zaradi nenehno postopno aktiviranje novih nega spreminjanja tehnologije kapacitet v tehnični hali. Uapo- (kar je [bilo potrebno zaradi po-sobitev teh kapacitet za redno manjkanja -ustreznih surovin) in proizvodnjo je močno zakasnela, ustvarjanja nove -proizvodnje kva-
Razvojno tehnološki posli
liteta izdelkov nd, nezadovoljivi
Izkoriščanje delovnega časa
V letu 1965 je bilo težišče dela 'ralvmi. razvojne službe v zvezi z zamenja- V Ipogledu trošenja losnovnih vo enih surovin z -drugimi, zaradi surovin (naravni -kavčuk, sinitetič-lovna mesta koordinatorjev in pomanjkanja deviznih sredstev ni kavčuk, iregienerat) smo na-orgainizatorjev dela v ekonomskih za nakup ustreznega ireproduik- -predovali z zamenjavo- dražjih
-Podjetje je, tako kot v	letu	enotah (člani delovnega -kolektiva	cijskega ‘materiala. Vsaka zame-	vrat -surovin s cenejšimi.
lo^im^as^0 S akrajS”lm	fc"t izredni slušatelji -gumarsk^a	njava receptur je zahtevala siste-	Ekonomičnost potrošnje osnov-
lovmm časom.	oddelka za zaposlene pri TS matično delo v laboratoriju, po- lSurcwill je torej porastla za
Opravljenih je bilo 266 delovnih	KMRL v Ljubljani)	trenutno de-	okusni proizvodnji in redni	pro-	2,6% (kar potrjuje tudi potroš-
dni,	lu-ie 611	razre'd z	15	slušatelji.	tzvodnji. Ne glede na veliko	vlo-	nja kavčukov in regeneraita.
Poleg tega pa plačanih 10 dr- ~ Izobraževanje članov delov- ženega dela za reševanje te prob-
8___t ar,«,,;	t-n-	nega kolektiva (m -drugih) za m-	lematike, je škoda, ki je nastala	opiosiu siioski
.7,. p i V cit',	ženirje gumarske -tehnologije (I.	zaradi nenehnega -spreminjanja	Splošni -stroški so občutno po-
e wnega opu .	-stop.) za -delovna mesta v posa-	receptur in tehnologije, precejš-	rasli, to pa -predvsem zaradi po-
-Razmerja med režijskim in	m-eznih	-sektorjih	in	samostojnih	nja. Spremembe, ki -so bile	izvr-	večanja fiksnih stroškov olb rela-
produktivnim delom je ostalo	službah	podjetja.	V	-ta namen je	šene v letu 1965 so naslednje:	livno manjšem obsegu proizvod-
mespremenjeno, efektivni izkori- bila odprta gumarsko tehnološka _________ sprememibe -kvalitete zaradi nie- Stroški . atovih ^ investicij
stek -se je poslabšal. Bilo je ve- smer I. stopnje oddelka za ke- pam-aniikania surovin	304 (amortizacija, investicijsko vzdr-
liko -državnih praznikov (9. maj) mijisko -tehnologijo Fakultete za	.	, zevanje in obresti na poslovna
jn (nekoliko iboHezen^kiih jd|op|ub naravoslovje in tehnologijo v	na novo uvedene zmesi v re - 5,^5,^) ,nastajajo brez ozira na
istov. -Nadurnega dela je -bilo	pol	Ljubljani, s sedežem v Kranju.	110 proizvodnjo 13	to, da -te še niso aktivirane, to
manj.	Sedaj ima en razred z 20 udele-	Zaradi tako specifičnosti situa-	je, da nova proizvodnja še ni
ženci.	cije, je razvojna služba praoče- osvojena. Prav -tako predstavljajo
Gl — IZOBRAŽEVANJE	ir,	vala možnosti za kritje deviznega fiksni stroški p-recej-šnjle ibreme
- Vzgajanje m organiziranje	PredviSem zaradi tega ob -dejstvu, -da je proizvodnja v
Gumarski izobraževalni oenite-r urejenega življenja gojencev v
hSf ter0 -uspoT^f fcTdre1Zz°a naTašteK^S"^^	^ ^
^iZe naloge, k jih je opravil	^ok,™	^Lčuktt pr^r^iTs"	P^^v letu 1965 je bilo
v letu 1965, -so:	-v šolski	c^a^ehn^	TjLto/ -Spričo te
— Uvauanje novih delavcev v 1955/66 pa približno 90 učen- stanjšana. Taksna nova tehno- aka]inosti 0 relativno zelo po-delo (uvajalni seminarji), v letu	^ ^taIlovalcev.	^ 1® uvedena pn avttopnev-	kl 8(> imeli
,965 b„o 19 uv,„„,h seminar- «PoloE	&£%3*L “ ~
jev.
ganizacijsko kadr. službe Gl ob nega d8la so predvsem v temj da
učinke. Plačana realizacija je bila
— Usposabljanje in izobraževa-	pripojitvi -k podjetu prevzel še	•	pričela redno	nroizvodni-a v	v lem	letu	obremenjena z 1,726.553
nje novih delavcev za določena	planiranje in programiranje izpo-	ptoiratjh ne -glede	na to da raz-	tisoč	di(j	fiksnih (nesp-remenlji-
poučevanja novih delavcev na polnjevanja in izobraževanja, šti- •	imela reztil- vd:l !Stro^kov, kar pomeni, da je
-delovnih mestih in spremljanje	pendiranje, mednarodno -tehnično	.V ohnašanju	lteh proizvodov	z3l™di tridesetdnevne 'prekinitve
ter evidentiranje rezultatov nji-	sodelovanje, evidenco o razpore-	v	eksploataciji	dc^lC,dek. ™yI1'(^
Za reševanje te problematike je ka-p.acitete -v tam času izikori-sdag velikega laboratorij-Skega jčene dela bilo izvršeno v Obratu še ' Dmga tibjektivna okoliščina, ki 60 po usov.	je odločilno vp-iivala na kvalite-
Pos-Iovni -učinki	to -dosežene proizvodnje, je bila
Na poslovne učinke v letu 1965 ta, -da smo morali nenehno spre-so vplivali tudi ukrepi, sprejeti mimjati -tehnološke predpise Za-
bNfus^osSISru je bito 194 ^turo^fzredn^šoteije11«^ za reševanje te p-rom^na^e je
kolektiva na različnih -šolah in -potog _ .vel&ega^ laboratorij-Skega splošno izobraževanje delavcev.
usposablja pa se še 36 delavcev,
— Dopolnilno izobraževanje in izpopolnjevanje za člane kolektiva kot:
— posamezna delovna mesta,
Glavni vzroki za to so: repromateriala je -primanjkovalo, ali pa ni ustrezal predpisom. Za-
upravdjanja V letu 1965 je bil organiziram
opravljanje funkcij samo- tadi tega je -podjetje v januarju z gospodarsko reformo, zato jih radi dobave zelo pestrih kvalitet
in februarju celo moralo ustaviti ne moremo povsem primerjati s osnovnih surovin, splošno izobraževanje delavcev. prejšnjimi leti. Poleg tega se je Zaradi stalnega primanjkovanja V letu 1965 je bilo 34 štipendi- ltavarrd v preteklem letu pripojil standardnih osnovnih surovin seminar za člane organov samo- s-tov na rednih šolah, 19 -slušate- Gumarsko-izobraževalni center im tudi ni bilo mogoče organizirati upravljanja, ki se ga je udeležilo jjev študira izredno, na medna- Gmngpgki inštitut. Kljub vplivu kontinuirano proizvodnjo, vsled 38 članov kolektiva in -seminar za rodni tehnični -pomoči je bilo 9 ^ spirememh nam kazalci po- česar je bilo- v teku proizvodnje prodajno in nabavno -službo v go- udeležencev in 1 ekspert.	slavnih učinkov le omogočajo -poleg evidentiranih dni prekini-
5tS5,SSfiRSftt ««.'“‘““J*	,. SSX*SSS&»*J55 S
nar o HTV s 35 udeleženci.	nabava surovin m materia a Obseg dosežene proizvodnje na poisamezniih fazah proizvodnje.
- Poklicno -izobraževanje m-la-	Pi™u	?e,lavca _Ae, «bČU‘,ta!°	te pomanj-klj-ivosti je
dih delavcev za zahtevnejša ^de w(yz zadostnih količin (surovin, lovna mesta v proizvodnji (učen- Znano jc> lda se v naši proizvodnji Leto
bil v preteklem letu, in sicer. močno vplival na nižje poslovne 1963 1964 1965 1965 1965 učinke -tudi potek rekomtrakcije 19641963 proizvodnje tehničnega -blaga in
šolskem letu 1964/65 je bilo 78	.TT^r^tavl^relikrite--------------------—-----------------------— pnevmatike. Dobavitelji opreme
učencev, v šolskem letu 1965/66 -	’	■ ^	, oskrbovan iu z ton na	izvatjalci -gradbenih del so z za-
7 ,.x™.	Pri nerednem oskrbovanju z	^	841	^ g2 g6 vlačevanj-am -svojih -del onemogo-
či Poklicne gumarske šole). V troši ^'^^6 uvoženih suro-
vin, kar -pa predstavlja velike te-
_______t -------------OUU L?\JU/ VVZ	-	■
pa je bilo 67 učencev.	devizami.
—^Izobraževanje članov kolek- Za planirano proizvodnjo 14.000 tiva za -gumarske -tehnike za de- ton bi potrebovali skupno:
konvertibilna devizna sredstva vzhodna -devizna -sredstva klirinška devizna sredstva Skupaj			7.150.729.000.	— 554.536.000.	— 374.000.	000,— 8.080.265.000,	—
Za zagotovitev teh -sredstev je bil po večkratnih razgovorih s predstavniki Jugobanke -sklenjen	sporazum (razgovori od novembra 1964 do maja 1965) za sledeča sredstva v din:		
-konvertibilna devizna sredstva vzhodna devizna sredstva klirinška devizna sredstva skupaj			4,453.333.327,— 889.999.997,— 375.000.000.— 5,718.333.324.—
čali pravočasno- poskusno- proiz-Razlogi za nižjo proizvodnjo v vožnjo, zaradi česar so bile zmog-tonah na delavca so:	Ijivosti proizvodnje znatno- neiz-
— pomanjkanje uvoznih suro- koriščene. vin	Vise te objektivne okoliščine so
__ pridružitev Gl in GIC	znatno otežkočale normalen potek
realizacije na -domačem trgu in
povečano zaposlovanje v
izpolnjevanje izvoznih obveznosti.
drugem polletju zaradi rakon- Enake težave je irnela tudi ce-stmikcije proizvodnje	lot na gumarska induistiija v
Celotni -dohodek -delavca je prav državi, -saj je celotna indkistrij-a
gumenih izdelkov proti letu 1964
,0,6 1QAA lqAc lq,r iq6c povečala proizvodnjo za 1 odsito-1963 1964 1965	965 965 ^	^ lg65 je Mo skupno
_________ uvoženih 14.853 ton naravnega
gotovo nižji, in sicer: leto
NETO produkt na
delavca 4,044 4,248 2,902
68	72
kavčuka nasproti 15.365 tonam v letu 1964. Istočasno pa je bilo v letu 1965 uvoženih «15.275 ton pnevmatike in 919 ton -tehničnega
Od teh pogodbenih sredstev pa družbeni načrt predvidel za naše j7 j,stdl raziogav, kot v prejš- blaga. Vezava uvoza z izvozom smo dobili le 4,536.430.000 dinar- podjetje 12.800 ton.	nj-ih primerih, je tudi neto -pro^ za gumarsko industrijo ne -bi
jev, ali 79% pogodbenih, ali 56% v primerjavi z letom 1964 -se dukt na delavca znatno- znižan, smel biti -princip, kajti -gumarska od predvidoma potrebnih sred- • ob proizvodnje povečal od To pa največ zaradi sprememibe industrija oskrbuje -s svojimi iz-stev.	.. m7 7	n ,m f i, gosp-odarskih instrumentov — pre- delki druge indu-strij-ske panoge.
Proizvodnja za leto 1965	n no/,/ ton	•	_	•	nos prometnega davka v potroš- V ilustracijo naj bo, da izvaža
7_ 1A,„ 106= ,;e -onreial delavski 5,5 vendar Pa nl doise,gel nlltI njo. Celotni dohodek podjetja je gumarska industrija razvitih idr-
z zveznim družbenim planom namreč pred [spremembo bil žav le do 5 do 15 % -svoje proiz-
svet (količinski ppoitavodni plan v višini 14.4001; kasneje je zvezni predvidene višine.
obremenjen s povprečno 21% vodnje, in -sicer: Francija 15%,
fflli res sami sebi ne želimo dobro?
To vprašanje se vsiljuje članom kolektiva ob pogledu sanitarij našega podjetja. Skoraj nemogoče je verjeti, da naš človek ob samoupravni ureditvi tako brezvestno uničuje naprave, za katere je tudi sam prispeval svoj delež.
V zadnjih letih smo že veliko govorili in pisali o tem, kako bi preprečili razbijanje umivalnikov, straniščnih školjk, plastičnih pokrovov, zrcal, keramičnih oblog, krajo vodovodnih pip, poteznih vrvic, plavačev, sifonov, kro-miranih obešalnikov, pepelnikov, razpršilcev itd. Ko smo lansko leto dobili novo tehnično halo in z njo sodobne sanitarije v prizidku, smo menili, da se bo stanje vendarle popravilo, to pa zato, ker smo bili prepričani, da bo sleherni član kolektiva znal ceniti naprave, v katere smo vložili velika sredstva, tal pa se dogaja ravno nasprotno. Skoraj vsak dan ugotavlja naša higienska služba, da je nekaj razbito, ali pa kaj zmanjka in po oceni vrednosti teh predmetov dobimo velike številke. Teh sredstev pa ne bi bilo treba izdajati, ko bi bili le malo bolj kultivirani, pazljivi in pošteni.
Navedel sem le nekaj primerov, ki nam res ne delajo časti in nam hkrati povzročajo precejšnjo škodo. Menim, da bi sedanje stanje prav kmalu popravili, če bi imeli malo več zavesti in bi kritično gledali na nepravilno ravnanje posameznikov, saj je jasno, da higienska služba brez skupne podpore in nerazumevanja ne more tega sama odpraviti.
Ko že govorimo o problemih naših sanitarij, menim, da je delno krivo takemu stanju sanitarij v tehnični hali tudi dejstvo, da v umivalnici niso zgrajena tudi korita za umivanje nog. Zaradi tega si delavci tudi noge umivajo v umivalnikih in jih tako poškodujejo. Druga pomanjkljivost pa je ta, da ni kadilnice in obležijo ogorki v umivalnikih in po tleh. V kopalnici obrata I so naprave poleg vsega tudi že skoraj popolnoma dotrajane in zato zelo potrebne generalnega popravila.
Iskreno želim in upam, da bi moje besede ne izzvenele v prazno.
ANTON BOŽIC
ZRN 14%, Italija 15 %, Japonska 4,5 % in ZDA 6,4%.
V preteklem letu je -bila predvidena proizvodnja 29.000 ton pnevmatike, a doseženo je bilo vsega 21.-172 ton, ali za 5 % m-anj, kot v letu 1964.
Kljub objektivnim težavam v letu -1965 ne moremo biti zadovoljni s -poslovnimi rezultati, na katere lahko vplivamo s svojim prizadevanjem. Neizkoriščene so predvsem rezerve na področju organizacije poslovanja — usva-j-anje nove pipizvodlnjiei, operativno planiranje in analize trga. Programiranju je potrebno- posvetiti več pozornosti, ker program prozvodnje ali poslovanje še vedno ne predstavlja dovolj črviste osnove pa uspešno organizacijo poslovanja-. -Prav zato -bo nujno potrebno v bodoče gospodarske načrte temeljito proučiti ter odrediti -takšno poslovno politiko, ki bo zagotavljala realizacijo renta-bikrah izdelkov, ki j"ih trg absorbira v večjih količinah in omogočajo maikisimalno izkoriščanje zmogljivosti.
Pomen socialne službe v podietiu
O socialnem detlu v paretefldositi piše zgodovina, zato ne moremo trditi, da je to naša zamisel. Zametke socialnega dela najdemo' v ZDA, kjer so si pri tem pridobili bogate izkušnje, zato se lahko veliko naučimo od teh pioniiyev socialnega dela.
O strokovnem delu socialne službe pri nas labko govorimo šele po letu 1950. Vse do tedaj so pionirji socialnega dela pri nas le s težavo dokazovali pomembnost strokovno opravljanja socialnega dela, vendar je njihov trud rodil tudi uspehe. Danes že lahko rečemo, da imamo organiziramo strokovno socialno delo, čeprav kljub teoretičnim in praktičnim dokazom še naletimo na nerazumevanje. Saj nekateri nočejo videti resničnega pomena socialne službe. Zaradi tega smo se namenili prikazati pomen strokovne socialne službe v podjetju.
Služba za socialno delo je strokovna služba v oikviru kadrovske službe in opravlja strokovne naloge na področju socialne problematike kolektiva. Socialna politika je del kadrovske politike in jo sprejema delavski svet podjetja na obrazložen predlog kadrovske službe. Z tntjo delavski svet na osnovi analize stanja v podjetjlu določi osnovna načela za socialno delo, posamezna področja ali vprašanja obravnavanja in reševanja ter sredstva za to delo.
Strokovno delo te službe, ki ga opravlja v korist kolektiva, posameznih kategorij delavcev in posameznikov, ima namen omogočiti delavcu nemoteno delo v proizvodnji in delavskemu samoupravljanju. Pri tem vzpodbuja proizvajalce k čim boljšemu reševanju osebnih in skupnih problemov.
Služba socialnega zavarovanja s tem soustvarja takšne pogoje,
ki omogočajo hitrejše dviganje produktivnosti dela in večjo ekonomičnost proizvodnje, s tem pa tudi večji osebni in dužbeni standard članov delovne skupnosti.
Socialna služba raziskuje kompleks odnosov, ki nastajajo v različnih delovnih in življenjskih situacijah. Pri tem stopa v ospredje vloga socialnega delavca, ki na osnovi raziskovanj in analiz družbene problematike dodaja ekonomskemu aspektu proizvodnje tudi socialni aspekt.
Strokovno delo socialne službe se v glavnem deli na tri področja:
—	problematiko večjih družbenih skupin
—	problematika posameznih kategorij
—	delo na problematiki posameznikov
Problematika večjih družbenih skupin
a)	Medsebojni odnos — nevzgojenost kadra za vodenje ljudi, nedemokratične tendence, birokratizem, nizke osebne moralne kvalitete.
b)	Delavni pogoji — prenaporno nezdravo, nadurno ter nočno delo, varnost pri delu (sodelovanje s službo HTV).
c)	Prehrana članov kolektiva: skrb za zdravo in izdatno prehrano
d)	Sodelovanje pri obravnavi stanovanjske problematike članov kolektiva ter skrb za rekreacijo.
Problematika posameznih kategorij,
—	problematika posameznih kategorij
—	delo na problematiki posameznikov
Problematika večjih družbenih skupin
a) Kategorija invalidskega varstva; medicinska, profesionalna in socialna rehabilitacija — razpore-
janje invalidov na delo in skrb ze realizacijo zakonitih pravic invalidov,
—	kategorija delavcev z zmanjšano delavno sposobnostjo
—	kategorija bolnikov
—	kategorija zaposlenih žena in mater samohranilk
—	kategorija udeležencev NOB
—	kategorija mladih delavcev in učencev v kolektivu
Problematika posameznikov — alkoholizem, moralna ohlapnost ali iztirjenost, slab odnos do dela, neizpolnjevanje delovnih obvez, delomrzništvo, ,družinska problematika, osebno zadovoljstvo pri delu.
Poleg navedenih osnovnih vprašanj socialnih problemov pa socialna 'služba sodeluje pri sprejemanju in uvajanju delavcev na delo, pri nameščanju in premeščanju ter pri odpovedovaju delovnega razmerja članom kolektiva. Socialna služba sodeluje z vsemi službami, katerih dalo se neposredno ali posredno nanaša na odnose in medsebojno sodelovanje.
Na osnovi raziskovanj, analiz, programiranja ter predlaganju in izvrševanju -ukrepov samoupravnih organov, si mora strokovna služba prizadevati za kar najbolj ugodno počutje članov kolektiva. Tesno medsebojno sodelovanje z ustreznimi strokovnimi službami je predpogoj za realizacijo navedenih načel.
Iz tega opisa nalog je razvidno, da odpade vsak sum o potrebnosti socialne službe v delovni organizaciji. Čeprav nekateri vedno menijo, da je treba doseči povečanje osebnih dohodkov tudi z zmanjšanjem izdatkov za socialno delo, namesto, da bi iskali rezerve v nizki produktivnosti, slabi ekonomičnosti in rentabilnosti.
BLAŽ STUDEN * v
Dragi urednik!
Dnevi počasi minevajo in kmalu bo leto dni, odkar sem se poslovil od sodelavcev in odšel na odsluienje kadrovskega roka. Ostalo je sicer še pol leta, da pa bo tudi ta čas čim prej minil, Te prosim, da mi v bodoče pošiljate tovarniški časopis na spodnji naslov.
Te dni sem se namreč »preselil«, bil pa bi rad tudi v bodoče seznanjen z vsemi novicami v podjetju, tako da bi se po od-služenju kadrovskega roka čim prej zopet vključil v delo in življenje naše tovarne.
S tovariškimi podravi, in naj-
lepša hvala za uslugo, lepo pozdravlja vse bralce »Save«, posebno pa bivše sodelavce —
Franci Šilc V. p. 5035 Vranje
Dragi Franci!
Prejeli smo Tvoje pisemce in se Ti zanj najlepše zahvaljujemo. Naslov Ti bomo spremenili, tako da boš še v naprej redno prejemal naše tovarniško glasilo in boš seznanjen z delom in življenjem v našem kolektivu. V svojem imenu in v imenu sodelavcev, ki jih pozdravljaš, se Ti za pozdrave najlepše zahvaljujemo.
Nasvidenje in oglasi se še kaj!
Uredništvo
KAM Z ZMESMI
Din pcftttbHv,
tonavui
V OBJEMU ŽIROVSKE HAJKE
V rubriki Ne pozabite, tovariši, bomo odslej v vsaki drugi ali tretji številki objavljali spomine borcev naše tovarne v spomin na slavne dni revolucije.
Francka Drolc — Sonja, uslužbenka v finančni službi naše tovarne, je povedala nekaj spominov na osebna doživetja v žirovski hajki. Sonja se je priključila aktivnemu delu za OF že 1941. leta in je nosilka spomenice 1941. V NOV je stopila spomladi 1942. leta. Bila je v Cankarjevem bataljonu, Prešernovi brigadi in v kranjskem okrožju. Njena vojna pot pelje od bolničarke, politdelegata, politkomisarja čete, pomožnega politkomisarja bataljona do okrožne sekretarke AFŽ.
Vselej, kadar moram pripovedovati o dogodkih iz minule vojne, se le s težavo odločim, kje na začnem. V vojlni je vsak dan dolg kot romam, v katerem ljudje prihajajo in odhajajo za večno. Toliko spominov me veže na tovariše, s katerim sem delila vse dobro in slabo, da so imena začela bledeti, ostali so te obrazi, takšni, kakršne sem videla pred več kot dvajsetimi leti. Mnogo teh obrazov, ki so mi bili dragi, ni več med nami, drugi pa so se porazgubili v vrvežu povojnega življenja. Iz labirinta teh spominov bom oživela v teh vrsticah spomin na najtežje trenutke Prešernove 'brigade na celotni njeni vojni maršmti do osvoboditve.
Konec julija 1943. leta je bila Prešernova brigada pri Marimkov-cu v Farjem potoku v Selški dolini. Brigada se je z delom Gorej-skega odreda zbrala, da bi nadaljevala pot na Dolenjsko. Tja smo se namenili po orožje, ker smo že bili tako obveščeni, da je pričakovati skorajšnjo kapitulacijo Italije. Iz Selške doline nas je pot vodila po Poljanski dolini in med Gorenjo vasjo in Hotavljami smo prekoračili cesto in reko Soro. Po dveh dneh marša smo izmučeni ter sestradani prispeli na Žirovski vrh, kjer se je brigada ustavila za kratek počitek. Ker nismo
imeli hrane, je nekaj tovarišev ponoči odšlo v akcijo. Srečno so se vrnili in s seboj pripeljali dobro rejenega vola V želodcih nam je pošteno krulilo, našega veselja pa je bilo kmalu konec. V daljavi smo začul! prve strele in kmalu smo bili obveščeni, da se okrog Žirovskega vrha zbirajo močne nemške vojaške enote. Zato smo dobili nalogo, naj čimprej prekoračimo takratno nemško-italijan-ško mejo. Vsak bataljon je dobil svoj o smer, kjer naj bi se prebil iz obroča.
Takrat sem bila politdelegat v drugi četi drugega bataljona Prešernove brigade. Takoj smo krenili proti meji, toda že po dobri uri hoda smo naleteli na prve nemške zasede, ki so odprle na nas strahovit ogenj iz vsega orožja. Padle so prve žrtve. Njihovih imen se ne spominjam več, ostal pa mi je v spominu obraz lepe mlade partizanke, ki je bila pomočnik mitraljezca; padla je tako, da ji je glava omahnila na mitraljez, ki je sikal svinčene krogle na sovražnikove vojake. Mitraljezec Janko ji je nežno položil glavo v mehki mah, ki se je napajal s krvjo mladega dekleta. Vsega mesec dni je bila pri nas. Ob spominu na ta dogodek mi še danes kane solza iz oči.
Spremenili smo smer preboja, toda zopet -smo bili tisti, ki so morali popustiti. Poikusili smo še na drugem, (tretjem in ne vem še na koliko mestih, vendar smo povsod naleteli na močne nemške zasede. Hodili smo kot v začaranem krogu, iz katerega ni bilo izhoda.
V	odkrit boo se nismo upali spustiti, saj je bila velika premoč elitne nemške vojtske preveč očitna.
V	tako težki situaciji pa nas ljudje iz okoliških vasi niso zapustili. S hvaležnostjo v srcu se 'Spominjam deklet, ki so nam prinesle
v košarah suhih hrušk, prepečenca, jajc, in mleka. To nam je vlivalo poguma, da v boju nismo klonili. Rafali so grozeče odmevali okoli nas, dekleta po so hladnokrvno delila najboljše dobrote, ki sem jih kdajkoli v življnju zaužila. Vse ženske v bataljonu smo dobile po eno sveže jajce in malo mleka, moški pa suhe hruške in prepečenec.
Komandant bataljona je bil Krtina, politkomisar pa Milče. Oba sta se dobro zavedala velike nevarnosti, v kateri je bil bataljon. Posebno dobro se spominjam zadnje noči, preden smo se prebili skozi obroč. Štab bataljona nam je zvečer pojasnil, da je to zadnja noč v obroču im da se zjutraj moramo prebiti, če želimo ostali živi. Spoznanje, da bom zjutraj morala jurišati in da ni nobene droge poti, ki bi peljala slkozi nemške zasede iz tega prekletega obroča, mi ni dalo miru. Neprenehoma sam razmišljala, kašen bo videti ta juriš. Do tega dne še nikoli nisem jiurišala niti videla, kako to izgleda. Vso noč sem ogledovala bombo in razmišljala, kako daleč jo bom lahko vrgla, da ne bo nevarna za mene in moje tovariše. Insitiiktivno sem bombo držala, kot bi imela ob sebi otroka.
V jutranjih urah preden se je zdanilo, je komandant zbral prostovoljce bombaše, ki so se v bližini vasi Selca pri žireh spustili po drči do ceste, po kateri so neprestano patruljirali nemški oklepni avtomobili in z žarometi osvetjevaJi bližnjo okolico. Takrat pa so bombaši in drugi borci naskočili med strahovitim streljanjem in vpitjem sovražnikove oklopne avtomobile in zasedo. Nemci so bili tako zelo presenečeni, da se 'Skoraj niso upirali. Njihova zaseda se je razbežala na vse strani, prav zato pa so se
Veliko smo govorili o gospodarski reformi, izračunavali, delali načrte )in pbljiubljali, da bomo sklepe tudi -uresničili. Eden naših glavnih sklepov je bil: zmanjšanje materialnih stroškov in čim večja štednja na tem področju. Pa smo res ukrenili vse, kar bi se dalo? NE! Ce ne bodo cilji gospodarske reforme urjasničeni, bomo krivi samo mi, toda takrat bo prepozno. Zavedajmo se -tega din ukrepajmo, dokler je še čas!
Vemo, da ima gumarska industrija vedno težave z repro-materiaiam, kajti Večinoma smo odvisni od uvoza in vsak kilogram surovine je zelo drag. Prizadevajmo si, da dobimo surovine v tovarno. Kaj pa potem? Naša dolžnost je s tem končana. Priskrbeli smo 'surovine, sedaj pa delajte! Ali smo s tem res končali? Vprašajmo se vsi, ali smo res te surovine tudi racionalno izkoristili! Pojdimo po oddelkih in slika nam je jasna.
V skladišču zmesi v obratu I bomo na primer videli več ton zmesi. Lepo, boste rekli. Saj mora biti zaloga, če hoečmo doseči plan in izpolniti naše obveznosti do družbe. Toda, ali so te zmesi res vse potrebne? Iz vsakdanje prakse in po inventuri lahko ugotovimo, da so nekatere zmesi stare več tednov, mesecev in celo let in to ne
majhne količine. V vse te zmesi smo vložili surovine in delo, sedaj pa težijo neizkoriščene, medtem pa na drugi strani trpimo pomanjkanje surovin in zmesi. Vprašajmo se, ali niso tu skrite rezerve! Gledamo jih vsak dan! Ali se ne bi dalo tu še veliko narediti?
Za vse (to vemo vsi, toda reševanje gre počasi, nekoristne zmesi pa se še vedno kopičijo. Tega ne bo rešil DS ali UO, ampak prizadeti, ki so bili o tem obveščeni. Vsak mesec delamo inventure po delovnih enotah, težimo za tem, da inventi-ramo vsak kilogram surovine in s tem prikažemo dejansko stanje surovin, zmesi itd. Toda za koga delamo inventure? Pričakujemo pomoč od vseh, kajti bolje je preprečiti, kot zdraviti. Še je čas!
Prizadevamo si, da bi -naše podjetje 'bilo moderno, pri tem pa včasih pozabimo na nekatere osnovne stvari, ki so važne za naš nadaljnji obstoj.
IVAN ROLIH
V tej številki so izpadli zaradi pomanjkanja prostora nekateri prispevki, ki ste nam jih poslali. Objavili jih bomo v prihodnji številki.
umaknili tudi oklopni avtomobili. Takoj nato je komandant Krtina razpostavil na obeh straneh močne zasede, ki naj bi varovali pre-prehod glavnih sil brigade čez cesto. Ko je bilo to storjeno in so bili vsi borci na varnem onstran ceste in Sore, so se naše zasede priključile koloni in skupaj smo nadaljevali pot. Nekaj borcev se je med potjo izgubilo. Pretrgala se je namreč zveza s posameznimi deli kolone, tako da je komandant Krtina pripeljal nekaj dni kasneje čez takratno nemško-itali-jansko mejo te 143 borcev od 500, kolikor borcev je brigada takrat štela.
Ko smo se prebijali, sam bila med tistimi borci, ki so prvi prekoračili cesto. Odvrgla sem bombo. Dozdevalo se mi je, de sem jo vrgla nekam daleč. Vendar je to samo notranji občutek, kajti v takšni zmedi in živčni napetosti ni bilo časa razmišljati. Vse v meni je govorilo: »Naprej, naprej še in še hitreje — naprej!« Moram priznati, da še nikdar v življenju niti prej niti kasneje v vojni nisem tako tekla, kakor takrat po drči navzdol čez cesto in čez Soro proti meji. Tekla sem tako, da vode sploh nisem Občutila. Kdo pa je sploh mislil na Soro, ko pa nas je smrt preganjala.
V vojni, kakršno smo mi vodili človek nikdar ne ve, kje je bolj varno za življenje. Ali je bolje biti med prvimi v koloni ali med zadnjimi. V Žirovski hajki se je pokazalo, da je ostalo živih največ tistih, ki so bili med prvimi. Še danes se čudim, kako to, da nobeden od bombašev ni padel. Torej vsi prostovoljci bataljona so ostali živi. Kar pa jih je iz bataljona padlo, so bili med zadnjimi v naši koloni.
Žalostna usoda pa je doletela vse tiste, ki se niso prebili skozi obroč, ampak so se vrnili na Žirovski vrh. Drugi dan so Nemci začeli z »očiščevalno« akcijo. V tej akciji so jim pomagali tudi avioni, ki so bombardirali naše položaje. Samo tistega dne, ko smo mi bili že zunaj obroča, je na Žirovskem vrhu padlo" okoli 50 borcev, nekaj manij kot sto pa je bilo ujetih ter kasneje pobitih ali pa interniranih.
Ko slavimo 25-letnico vstaje naših narodov, bi morali iz pozabe obuditi vse 'tiste dogodke, ki so za boljše razumevanje naše bor-be pomembni. Ob grobovih pa se bomo zopet, tako kot vsako leto, spomnili junakov, ki so padli, da mi lahko živimo.
Francka Drolc — Sonja