9 / / u J J o t i, iS Po brutalnem Šoštanju Najmanj 200 rešenih še brutalno Velenje življenj letno Stran 15 Stran 2 Št. 22/ Leto 63 / Celje, 18. marec 2008 / Cena 0,81 EUR □ velika , ★ NAGRADN tus Îgra J nik "Do polnega vozička brez mošnjička" 'V radiocefje «* mj w* I tlfsklub Odgovorna urednica NT: TdljandC^m v iUQ UQQ0ŒI P Naročniki so na Dunaju jokali • od smoha! strani 8-9 Ljubezen premagala birokrate STRANIC Ko bom velika, bom Urika Drofenik STRAN 11 Poto: GREGOR KATiC Viktor za konec skupnega prepevanja STRAN 24 • 9770353734020 DOGODKI novi tednik Najmanj dvesto rešenih življenj letno Program Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in dankl za ženske in moške Spomladi bo v Sloveniji zaživel državni program or* ganizirajiega presejaDja in zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesja In danke Svit. Nosilec programa Cindi Slovenija od njega pričakuje manjšo umrljivost žara-di te vrste raka, manjšo obolevnost in učinkovitejše obvladovanje stroškov zdravljenja. Po programu bodo na testiranje vsaki dve leti vabljeni ženske in moški» stari med 50 in 69 let. Skrajni čas, saj je v Sloveniji več kot 80 odstotkov bolnikov z rakom debelega Črevesa in 70 odstotkov bolnikov z rakom danke odkritih pozno ali prepozno za učinkovito zdravljenje- Raka debelega črevesa in danke dobi v Sloveniji na leto približno 1.200 ljudi. Te zaskrbljujoče številke se bodo spremenile. če se bodo posamezniki odzivaii na vabiia, opravili test po navodilih in nato odposlali vzorce v laboratorijski pregled. Z uvedbo organiziranega presejanja pričakujejo zmanjšanje umrljivosti zaradi raka na debelem Črevesu in danki Renata libli, predstojnica oddelka za boleini prebavil v celjski bolnišnici: »Na oddelku za bolezni prebavi bomo gastroenterologi sodelovali v programu Svit, saj smo izpolnili postavljene pogoje. Ocenili smo, da bomo poleg rednoga dela v okviru programa lahko naredili 1000 kolonoskopij letno. Upam, da se bodo ljudje odzvali vabilom, saj bomo tako lahko ohranili številna življenja,u (Foto: AŠ) za 15 do 33 odstotkov. To pomeni približno dvesto smrti manj vsako leto. Ker prese-jalni program omogoča tudi V Sloveniji imamo od leta 2003 državni presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu Zora. Vanj so vključene ženske, stare od 20 do 64 let. Od njegove uvedbe do danes se je že zmanjšalo število žensk z rakom materničnega vratu. Prav tako Ženskam bo namenjen presejalni program za odkrivanje raka dojk Dora, ki ga organizira onkološld inštitut v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program Dora bo omogočil vsem ženskam med 50. in 69. letom na vsaki dve ieti mamografijo (slikanje dojk z rentgenskimi žarki). Prva vabila naj bi ženske dobile že to pomlad. odkrivanje predstopenj raka, se bo 2 njegovo pomočjo lahko zmanjšala obolevnost oziroma pojavnost tega raka za četrtino, To pomeni, da bo v Sloveniji zaradi raka na debelem črevesu in danki na leto zbolelo od 250 do 300 ljudi manj. S presejalnimi metodami naj bi že v nekaj letih več kot 50 odstotkov raka na debelem črevesu in danki odkrili v omejeni obliki in ne v napredovalem oziroma razsejanem stadiju. Zgodaj odkriti bolniki bodo imeli bistveno boljše možnosti za preživet- Po programu Svit bodo na testiranje vabili ženske in moške, stare med 50 in 69 let. Zgodaj odkriti bolniki bodo imeli boljše možnosti za preživetje. je in kakovost življenja bolnikov se bo zvišala. Program Svit bo predvidoma omogočil čudi učinkovitejše obvladovanje stroškov zdravljenja. »Zdaj porabimo za zdravljenje raka na debelem črevesu in danki, odkritega pozno in v razsejani obliki, na leto 29 milijonov evrov; z uvedbo presejalnih pregledov lahko ta znesek v petih letih zmanjšamo na 23,8 milijona in v desetih letih na 17 milijonov evrov,« navaja Cindi. »Z učinkovitimi presejalnimi programi in pristopi bomo pravočasno odkriii več primerov raka na debelem črevesu in danki, raka na dojki in raka na materničnem vratu. Ob primerni diagnostiki in zdravljenju pripomoremo s sistem* skimi presejalnimipFOgra-mi k zmanjševanju umrljivosti zaradi raka in tudi k preprečevanju novib rakavih obolenj,je povedal prim. doc. dr. Ivan Eržen, dii^ktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predsednik Društva za boj proti raku re^je Celje. Za ženske in možke Presejalni program Svit je namenjen ženskam in moškim. starim od 50 do 69 let. Program bo za udeležence brezplačen in v tej starostni skupini bo posameznika zajel vsaki dve leti. V presejal-nem postopku bodo udeleženci iz ciijne skupine prejeli najprej vabilo za sodelovanje v programu in vsi, ki bodo potrdili sodelovanje, bodo v nadaljevanju po pošti prejeli set za preprost odvzem vzorcev blata. Tesi na prikrito krvavitev v blatu je hiter in enostaven. Z laboratorijsko analizo bo omogočil odkriti tiste posameznike, pri katerih obstaja verjetnost, da imajo raka na debelem črevesu ali danki. Posameznike s pozitivnim testom bodo napotili na specialistično preiskavo - pre-sejalno kolonoskopijo (preiskavo črevesa z optičnim inštrumentom) - s pomočjo katere bo odkrit izvor krvavitve in bodo opravljene nadaljnje preiskave. Kadar je diagnoza o raku potrjena, je potrebno takojšnje zdravljenje. S kolonoskopijo ugotavljajo tudi mnoge druge spremembe v Črevesju, ki lahko privedejo do krvavitve v blatu. MBP Koncesije za nove domove Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je končalo razpis» s katerim je podelilo koncesije za domsko varstvo starejših za obdobje do leta 2010. V Sloveniji naj bi bilo v domovih do takrat I.SOO novih mest za starejše» med temi kar nekaj na Celjskem. Z našega območja sta za letos prejela koncesiji celjski Dom sv. Jožefa, ki je kandidiral za nadaljnjih 50 mest, ter Dom Lipa v Storah, ki lahko začne opravljati dejavnost konec avgusta {za 124 mest). Za prihodnje leto so na Celjskem pridobili koncesije za novih 150 mest v TopolŠici, za katera je kandidiralo velenjsko podjetje PV invest, ter za 20 mest na Vranskem, ki bodo v Zavodu sv. Rafaela. V obeh krajih, tako v Topolšici kot na Vranskem, lahko začnejo koncesijo izvajati septembra 2009. Med več ponudniki s Celjskega so v ministrstvu prav tako ugodili Karitasovi Čebeli iz Slovenskih Konjic. in to za njen dom v Veliki Polani. Strokovna komisija je pri točkovanju ponudb za podelitev koncesije upoštevala različna merila, med njimi prometno infrastrukturo, komunalno opremljenost, konfiguracijo zemljišča, osončenost, pokritost potreb inštitucionalnega varstva starejših po predvidenem obsegu mreže javne službe, kakovost poslanega programa ter ceno storitve. Na razpis se je prijavilo 38 ponudnikov, od katerih je polovica uspela pridobiti koncesijo. Med ponudniki, ki niso uspeli, so bil: tudi kandidati za koncesije za načrtovane domove v Preboldu, Rimskih Toplicah, Velenju» Laškem. Gornjem Gradu, Kozjem in Nazarjah. Neuspeh na razpisu ministrstva še ne pomeni, da omenjenih domov ne bodo gradili; tako so na primer v Kozjem Že pred časom napovedali, da bo skušaJi zgraditi tamkajšnji dom kot organizacijsko enoto obstoječega doma v Šmarju pri Jelšah. Zdravilišču Laško tudi v tretje ni uspelo Za koncesijo za novih 137 mest je že tretjič zaprosilo tudi Zdravilišče Laško» a žal tudi tokrat neuspešno. V domu starejših Zdravilišča Laško imajo zdaj koncesijo za 165 mest, pri čemer že nekaj let načrtujejo gradnjo novega doma. Namenili bi ga predvsem dementnim osebam in negovalnim oddelkom, saj je po tej vrsti domskega varstva največ povpraševanja. A bodo z gradnjo počakali, pravi direktor Zdravilišča Laško Roman Matek, dokler ne dobijo koncesije. Kot je še dejal, imajo v domu starejših zasedene vse kapacitete, pri čemer je čakalna doba na prosto posteljo tudi do dve leti. Trenutno deluje v Sloveniji 73 domov za starejše, od tega več kol 50 javnih zavodov, ostali so v lasti zasebnikov s koncesijo. Po državnih načrtih naj bi bilo razmerje med javnim in zasebnim v prihodnje 50:50. Prav lako pri dodelitvi koncesije tokrat ni bilo uspešna družba Marof investicije iz Laškega, ki namerava v Rimskih Toplicah zgraditi medgeneracijski center Sončni svet. Tako bo morala tudi ta naložba, ki je v občinskih razvojnih načrtih zapisana že vrsto let, očitno počakati še nekaj Časa. Medgeneracijski center naj bi stal na občinskem zemljišču, zahodno od osnovne šole, pri čemer je laški občinski svet na omenjenem zemljišču družbi Marof investicije lani poleti podelil stavbno pravico za dobo 99 let. Edini pogoj za uporabo zemljišča je bila pridobitev koncesije, Zato sta občina in investitor pred podpisom pogodbe o stavbni pravici skienila še poseben dogovor, da se v primeru, Če investitor na tokratnem razpisu ne bo pridobil koncesije, pogodba o ustanovitvi stavbne pravice razveljavi. In zgodilo se je prav lo: družbi Marof koncesije ni uspelo pridobiti. Kaj bo Občina Laško zdaj storila, bo verjetno jasno v naslednjih dneh- Zaenkrat so nam na občini povedah le, da bodo ukrepali v skladu s pogodbo. Direktor družbe Marof investicije Peter Hrastelj ml. pa je zagotovil, da neuspeh pri pridobitvi koncesije ni ogrozil Sončnega sveia, pač pa je to le prestavilo začetek gradnje medgeneracijske-ga centra za nekaj mesecev. V tem Času pa bodo uredili vso potrebno dokumentacijo, pri Čemer bo družba na naslednjem razpisu ponovno zaprosila za koncesijo- Kom-pleks za starostnike v Rimskih Toplicah bo sestavljen iz varovanih stanovanj in medgeneracijskega doma, pri čemer bo skupna kapaciteta centra 150 ležišč v domu in prav toliko v varovanih stanovanjih, BJ, BA Bo - ne bo? - ne bi? Petkov sestanek med predstavniki Mestne občine Celje in Tehnopolisa prinesel le dogovor o dogovarjanju Poročali smo že o zapletih pri uresničevanju projekta Tehnopolisa, na katere je opozoril prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Gre za zastoj pri gradnji dveh novih stavb Tehnopolisa, v katerih bo za nova razvojna podjetja 10 tisoč kvadratnih metrov površin. Od projekta naj bi po Jelinčičevem odstopila Banka Celje, Mestna občina Celje pa naj bi ga ogrozila zato, ker naj bi prvotno dogovorjeno ceno zemljišča s 70 dvignila na 270 evrov za kvadratni meter, s tem vložkom v lastniško struk-turo pa naj bi izkazala apetite po večinskem lastništvu v nastajajočem Tehnopolisu+, vrednem kar U milijonov evrov. Projekt naj bi zastal tudi zato, ker ministrstvo za gospodarstvo Še ni izvedlo razpisa za obljubljeno sofinanciranje tega projekta, za kar naj bi imelo na razpolago nepovraten evropski denar. Župan Celja Bojan Šrol je Jelinčičeve navedbe zanikal in hkrati jasno povedal, da gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, v katerem morajo biti partnerji s svojimi vložki enakopravni in /lihče ne more pričakovati, da bo nekdo pridobil na račun drugega, ki bi nekaj podaril. V petek so zaradi zapletov pri gradnji dveh novih stavb Tehnopolisa pripravili sestanek, da bi ugotovili, kje so problemi in kako jih rešiti. Direktorica občinske uprave Tina Kramer je po sestanku povedala, da je bil la uspešen in da so poenotili stališča. »Občina Celje projekt podpira in je med njenimi prioritetami, kar smo potrdili tudi s podpisom pogodbe na podlagi razpisa vladne službe za regionalni razvoj in lokalno politiko glede opremljanja zernljišča s komunalno infrastnikturo. Dogovorili smo se, da bomo ustanovili projektni odbor, ki ga bo vodil župan in v katerem bodo predstavniki vseh partnerjev v projektu, s Čimer naj bi zmanjšali možnost kratkih stikov v medsebojni komunikaciji. Prva naloga odbora bo potrebna dokapitalizadja, kar bo omogočilo uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Vzvezi s ceno zemljišča pa se ne moremo veliko pogajati. Cena bo določena s cenitvijo, kot od nas zahteva tudi zakon,« je rezultate sestanka komentirala Kramerjeva. Bolj skeptičen je bil direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Kiančnik, ki je povedal, da so se na sestanku zgolj dogovorili, da se bodo dogovorili. »Za nas je pomembno, da Tehnopolis ostaja tudi »občinski otrok«. Dogovorili smo obveznosti med parinerjerrîa (to bomo dali tudi na papir in nato z občino preverili, ali smo se pravilno razumeli), javnosti pa bomo v kratkem, konec tega ali v začetku naslednjega tedna povedali, kako se bo projekt nadaljeval. Svoje smo naredili, radi bi, da sprejete obveznosti v celoti opravijo tudi ostali partnerji. Tehnopolis ni političen projekt, zato ga v volilnem le tu ne bi smeli izrabljati za doseganje političnih ciljev. Naš cilj je izključno realizacija projekta,« je povedal Kiančnik. BS. RP Resničnostni lov na zajca Velikonočni prazniki so čas pomladnega prebujanja in pričakovanja velikonočnega zajčka, ki s svojim skrivnostnim prihodom in skrivanjem velikonočnih daril razveseljuje zlasti najmlajše, a tudi odrasle. V četrtek, 20. marca» med 10. in 12. uro v slogu resničnostnih šovov prirejamo Resničnostni lov na zajca. Sredi belega dne si boste lahko pred Vilo Malina na Glavnem trgu v Celju v lovu ^a zajčkom oziroma bogato naloženimi košaricami z velikonočnimi dobrotami in s številnimi drugimi pozornostmi naše medijske hiše in nekaterih sponzorjev akcije polepšali praznične dni. Zato bodite ob pravem času na pravem mestu in z namigi s prizorišča in iz studia poiščite, kje bo zajček skril košarice in druga darila. Akcijo razširjamo tudi za poslušalce ob radijskih sprejemnikih, ki boste imeli možnost priti do nagrade preko telefonov studia Radia Celje, če boste ugotovili» kje na Glavnem trgu in v bližnji okolici se skrivajo nagrade. S pomočjo namigov z zunanjega prizorišča, kjer bosta Mateja Podjed in Mitja Ta-tarevič. in iz matičnega studia, kjer bo Silvester Javomik, se bo Resničnostni lov na zajca začel nekaj minut po 10. uri. Ekipa vam želi veliko sreče, zabave in vam vošči vesele velikonočne praznike. MP n LJUDSKA CAnKAAjeVAUUCAl.HMe««« SWrw^l CEUE Ker|e vec znanja danes v^c uspeha jutri: www.lU'celje.si VABIMO K VPiSU •Pfâdiolskâ vzgoja - poklicni tečaj ter 3. In 4. letnik • Sploina gimnazija >3. in 4. letnik •Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoti •Prodajalec-prekvaiffikaclia ter vpis v 1. letnik »Pek / slasčičar-kondrtor- vpfs v 1. in 3. letnik • Natakar- vpis v 1. letnik TEČAJI IN DELAVNICE •J9tň\i tu]^h jezikov - splosnt, poslovni, konverzacija "Oblikovanje d I na ml finih spletnih strani 'Forez - trgovanje 2 valutami - zaceteK 18. 3.08 «Osnove astrologlie; Numerologlja NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE ' Izvajalec zidanja In omstavanja, betonskih del. del nizkih gradenj - pr^rjanje 28,3.08 'Socialni oskrbovalec na domu - april 08 Prijave in informacije: Te!.: 03 428 67 50; e-mail: info^lU'Celje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje Martina (levo) in Sabina sta sestavljali naravni vrt Že po slabi urici dela je bilo ka) videti. V okviru Flore sestavljale vrt Celjska območna enota zavoda za zaposlovanje se je tudi letos aktivno vključila v sejem Flora. Med številčno izstopajočimi iskalci zaposlitve je izziv sprejelo šest tekmovalk, ki so pred radovednimi obiskovalci sejma sestavljale svoj vrt. »'Pri pregledu statistik smo ugotovili, da v zadnjem Času na trgu dela ni dovolj povpraševanja po vrtnarskih, aranžerskih in cveiU-čarskih tehnikih ter podobnih profilih iz stroke. V okviru letošnjega sejma Flora smo ponovno videli priložnost in oblikovali tri ekipe, ki so se pomerile v okviru tekmovanja Sestavimo si vrt. Cil) seveda ni takojSnja zaposlitev, je pa to način, da brezposelni pokažejo, kaj znajo in navežejo stik s potencialnimi delodajalci,« je povedala direktorica območne službe Karmen Lesko âek. Breposelni previeli pobudo Dekleta smo ujeli sredi največje delovne vneme. Zjutraj so izžrebale tematsko zasnovo vrta, nato so imele tri ure časa za pregled materialov ter načrtovanje, zatem še pet ur za izvedbo. Tekmovalke so pritegnile nemalo pozornosti, ustavili pa smo se pri Martini Kab-janič in Sabini Knez. Mat-ti na, inženirka kmetijstva, delo išče že tri leta. Sabina, inženirka agronomije in hortikulture, je brezposelna od lanskega novembra. Kot pravila, povpraševanje po njunem profilu. sodeč po izkušnjah, ne dosega ponudbe, delovnih mest je izjemno ma- lo. »Obe imava veliko željo ostati vsvojem poklicu,« sta povedali dekleti, medtem ko so urne roke pridno oblikovale vrt. »Na nekaj kvadratnih metrih mora v naslednjih urah nastati tematski naravni vrt. Takšen vrt mora bili čim bolj usklajen z okolico, predvsem pa prijazen živalim, kot so ptice in metulji.« sta uspeli povedali dekleti, ki upata, da bosta sprejetje izziva in velika pozornost medijev vendarle pripomogla k želenemu cilju -zaposlitvi. PM. foto: AŠ Letošnja sejma Flora in Poroka si je na zadovoljstvo organizatorjev ogledalo 17.500 obiskovalcev. Z obiskom 31. državnega čebelarskega posveta in mednarodne čebelarske prodajne razstave so bili zadovoljni tudi čebelarji. saj naj bi se v dveh dneh zbrala skoraj polovica slovensidh čebelarjev. »Obisk je še vseeno skladen s pričakovanji družbe Celjski sejem, saj je sejem trajal le tri dni,« ocenjuje izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar» ki obenem že napoveduje novosti prihodnjih sejmov Flora in Poroka. »Vseh izpolnjenih anket razstavljavcev, teh je bilo letos za desetino več kot lani> Še sicer nismo analizirali, po pogovorih z njimi pa pričakujem, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali zgolj s tremi sejemskimi dnevi.« (RP) •v« s « Nov val optimizma v mestnem jedru? Obujen, a preurejen Železninar - Skromnejši promet le zaradi parkiranja? Ravno na dan opozorilne stavke so v Celju po skoraj Štirih letih ponovno od* príí vrata Železninarja. V trgovini, ki po prenovi nič več ne spominja na staro prikupno prodajalno» se je zdaj naselila trgovska veriga s čevlji Reno. Kljub te* mu, da je v mestnem jedru že trinajst trgovin s Čevlji, so v novi trgovini polni op-timizma. Ta se, sicer selektivno, širi tudi na nekatere druge lokale in prodajalne starega mesta. Direktorja podjetja Reno v Sloveniji, ki je ustanoviteljsko povezano z Alpino, Sama Krajnika frekvenca podobnih trgovin v samem mestnem jedru ne moti. »Prvič: dobili smo lokal, ki nam je všeč. saj gre za starinski stil z modernim pridihom,« nažteva Krajnik, »kot daigič se Reno trudi tudi po Evropi trgovine poslavljati v stara mestna jedra in tretjič, tukaj mimo se sprehaja zelo veliko ljudi, ki bodo gotovo pokukali tudi v našo trgovino.« Frekvenca ljudi je v mestnem jedru, z izjemo večernih ur, res velika, a drugo vprašanje je, kolikšna je njihova kupna moč, se sprašujejo tisti, ki iz mesta odhajajo, Pred časom so priljubljeno trgovinico s sendviči zaprle Celjske mesnine, saj je td zadnjih pet let poslovala izključno z izgubo, »Nakupov je sicer bilo veliko, a ti so bili zelo majhni, po evro do dva,«< je razloge za zaprtje pojasnil direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. »Dolgo smo jo sicer zaradi imidža Še obdržali, a ekonomika tega enostavno ni več dopuščala. Dejstvo namreč je, da se nakupi selijo iz mesta v velike trgovske centre,« Pred leti bi se z zgornjo obrazložitvijo strinjali tudi Objekt Železni narja, kjer ÍQ zdajtrinaistatifjovinasi^sviiivoiiem mestnemjedruje še vedno vlastí dnilbe Meflfscha, ki ga je avgusta 2004 po odhodu laške Izbire odkupila od celjske občine. Ali so po skoraj štirih letih zanj našli pravo ponudbo, sa sprašuiejo občani. v celjski trgovski družbi Metro, zdaj pa na svoje tri trgovine v mestnem jedru gledajo povsem drugače. »Od 2001 do 2005, ko so na obrobju zrasli veliki trgovski centri, je bil obisk res slabši, zadnji dve leti pa beležimo pozitiven trend pri rasri prodaje,« pravi vodja marketinga Tanja Frelih. »Čeprav je trgovine med seboj težko primerjati, vse tri trgovine v celjskem starem mestnem jedru ustvarijo skoraj 40 odstotkov več kot trgovina, ki jo imamo v trgovskem centru na Medvedovi v Kamniku. Podobno so z ustvarjenim prometom zadovoljni tudi v Hotelu Evropa, kjer zadnje čase izstopajo z izbrano ponudbo kosil »Res je, da trgovski centri Še vedno prevladujejo, vendar se počasi v mestno jedro določen segment ljudi le vrača,« ocenjuje vodja marketinga Eva Golob. »Ni kar takoj za obupali, treba je le najti pravo trž- no ni^o, pri nas so to kosila na malo višji ravni, in pri tem vztrajati.« Trdnjava Holding čaka Zaradi slabih rezultatov poslovanja z gostinsko ponudbo v mestu ni uspela fvla-jolka v Prešernovi ulici, gostilno so zaprli aprila 2006. V okviru Turške mačke delata le še hotel in restavracija Koper. Slaščičarna Na-na je že nekaj časa zaprta, bistro Vrtruca je bil v najemu in je zdaj že nekaj časa zaprt. Lastnik omenjenih podjetij je sicer uspešen celjski poslovni sistem, ki ga sestavljajo krovne družbe Finance Zupane, Trdnjava Holding ter Trdnjava 1 Holding. V preteklem letu so na ravni skupine ustvarili več koc 110 milijonov evrov Čistih prihodkov, a pretežno izven meja Slovenije. V teku imajo več razvojnih projektov, za naložbe v celjske nepremičnine pa pravi trenutek še ni prišel» ocenjuje Saša Zelenovič. »Kar zadeva naše naložbe v celjskem mestnem jedru, je treba ugotoviti, da v večini zahtevajo investicijska vlaganja. Odločitev o razvojnih vlaganjih je vedno povezana z ocenami ekonomske upravičenosti ie-ieh. Kot je znano, se gospodarski subjekti, ki poslujejo v centnj mesta, srečujejo z nemalo težavami. Eno pomembnejših vprašanj je gotovo parkiranje, pa kupna moč ter s tem povezana kakovost ponudbe in Še bi lahko naštevali. Želimo si. da bi bili v bližnji prihodnosti izpolnjeni pogoji, na osnovi katerih bi tudi naS poslovni sistem lažje sprejemal odločitve za zagotovitev razvojnega v^ona odvisnih družb, ki poslujejo v mestnem jedru, pri Čemer računamo tudi na sodelovanje mestnih oblasti,« je zaključil Zelenovič. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Zdravilišča izbrala novega sekretarja Petnajst slovenskih naravnih zdravihšč, ki se povezujejo v okviru Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je na zadnji seji skupščine za funkcijo sekretarja imenovalo Iztoka AUbauerja. Kot je znano, je skupščina Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju» na predlog predsednika iiiniiiw.novitednik.coin skupščine Zdravka Počivalška oktobra lani predčasno odstavila sekretarja skupnosti Rudija Rumbaka, ker naj bi nastopili tehtni razlogi, zaradi katerih so člani skupnosti izgubili zaupanje v njegovo delo. Njegovo delo je kot v.d. prevzela Miša Novak, ki je za prvo nalogo imela pripravo razpisa za novega sekretarja. Altbauer, ki ima v turizmu dobri dve desetletji izkušenj (med drugim je bil več let vodja pospeševanja prodaje na tujih trgih pri Slovenski turistični organizaciji, zadnja tri leta pa predsednik uprave Globtourja), bo posebno pozornost namenil preboju slovenskih zdravilišč na bolj oddaljenih irgih. Cilj Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč namreč je, da postane strateško naravnana turistična marketinška organizacija, ki poleg zagovarjanja interesov članov na področju zdravstvenega turizma aktivno išče prodajne priložnosti na trgu. Ravno bolj marketinško naravnanost so Člani združenja najbolj pogrešali pri Rumbaku. f^p Padanje in nizka likuidnost Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo tudi v preteklem lednu v znamenju prodajnih pritiskov, ki so potisnili osrednji borzni indeks ni^e. SBi 20 je tako zdrsnil za neka) več kot odstotek, njegova vrednost pa se je ujela pri 9.600 indeksnih točkah. Razen zniževanja tečajev pomembnejših deinic je bilo oa trgu mogoče zaznati ludi padanje povprečnega prometa. Slednje namiguje na dejstvo, da investitorji ne najdejo posebnega navdiha za dodatne investicije v domaČe »blue chipe«. Še zadnje upanje za nadaljevanje uspešne zgodbe Ljubljanske borze je umrio ob propadli prodaji državnega deleža v Telekomu. Vendar pa lahko v prihodnost domačega kapitalskega trga zremo z optimizmom. Glede na dejstvo, da mora trenutno vladajoča politična elita nadoknaditi pri neuspešni prodaji Telekoma Slovenije izgubljene politične točke, se lahko domači investitorji nadejajo realizacije katere izmed potencialnih privatizacijskih zgodb, kar bi na trg prineslo dodatno likvidnost in potreben optimizem za rast celotnega kapitalskega trga. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 10.3.2006 in 14.3.2008 Oznftka Inid EnotniteČflj PrvmetvtEUR %spr. CICG Cinksms Cebe 123.00 4.10 •2.27 CETG Četi s 86.50 Î.80 0,00 GRV6 Gorenja 37,73 994.80 186 Pim Pivovarna Laško 85.76 321.80 -0.38 JTKS Juteks 102,04 71.50 •5,66 ETOG Etol 193.90 8.30 •0.05 Pretekli teden se je največ prahu dvigalo okrog vodilnega domaČega trgovca. Stroka namreč Še vedno ni enotna, ali bo objava prevzemne ponudbe s strani Pivovarne Laško in Infond holdinga potrebna. Če bosta omenjeni družbi primorani k objavi, bo najnižja cena, ki jo bosta po Zakonu o prevzemih družbi lahko ponudili, 3(59 evrov za delnico. To je tudi razlog, da je delnica Mercatoija zanimiva za Špekulante, ki so pripomogli k 1.7-odstotni rasli delnice v tem tednu. V mrtvilu na trgu gre omeniti še tradicionalno najpromel-nejšo Krko, ki kljub tožbi farmacevta Eli Lilly, s katero ta želi zaustaviti izdelavo in trženje zdravila zolrix na slovenskem trgu, ni izgubila primata najprometnejšega »blue chipa«. Kljub negativni novici je cena delnice ostala skorajda nespremenjena, posli pa so se sklepali v intervalu med 105 in 108 evri za delnico. INDEKSI MED 10.3. in 14.3.2008 Indeks Zadn^ te£a j $BI20 9.607.69 PIX 6.248^61 BÍO 116.84 %spr -0,60 •199 0.00 Med poražence tedna lahko ponovno vpišemo delnice Telekoma Slovenije, ki so izgubile 4,5 odstotka tržne kapitalizacije in zaključile pri enotnem tečaju 280 evrov, Še slabše so se odrezale investicijske družbe, ki so v povprečju izgubile 2.31 odstotka in znižale vrednost indeksa PIX na 6.248 indeksnih točk. Najbolj so bile pod prodajnim pritiskom delnice ida Infond, ki so izgubile 2.5 odstotka in zaključile pri 13,40 evra za delnico. Dogajanje okrog ida K D se je kot posledica dejstva, da je družba objavila Izplačilo bruto dividende v višini 2,9 evra, nekoliko poleglo. Delnice KDIR so izgubile 0.6 odstotka in zaključile pri enotnem tečaju 13,22 evra. JAN KORADIN, borzni posrednik ILIRIKA d.d.m Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni oigan: ATVP, Poljanski nasip 6. 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. 9% FLNOMEHANIIC\DRAGlCADOBRAJCs.p. Na okopih 2 c 3000 Celje T«l.: 03/492-61-20, GSM: 041064-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jcm) programi Canon. Minolta. DeLa Roue. Olympia,... sutiji za štetje dcnaija ostalo... www.novitediiik.com m Predsednik in direktor petrovske za druge, Frančišek GajMk in MarkoGominŠek V Petrovce po pomlad Skoraj oe moremo verje-U, kako datumi že dišijo po pravi pomladi. Če ne dni* gega> nas bo v to jutri» torej v sredo> prepričat tradicionalni, letos jubilejni 20. Jo-žefov sejem v PetrovČah. Sejem kot ponavadi organizira Hmezad Kmetijska zadruga PetrovČe v sodelovanju z žalsko izpostavo KGZ Celje, sodelovali pa bosta Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Društvo podeželskih žena občine Žalec. Za postavljanje stojnic bodo v Peirovřah poskrbeli že v zgodnjih jutranjih urah, ogromno ljudi pa pričakujejo ob 8. in 10. uri, ko bo v petrovški baziliki sveti maši daroval celjski škof dr. Anton Stres. Sejem bodo uradno odprli ob II. uri. Letošnje spremljajoče prireditve bodo v znamenju mla-dih, saj bo v dvorani na ogled razstava Mladi - ambasadorji podeželja, seveda pa bodo poskrbeli tudi za dobrote i2 kmečke kuhinje in bogato kulinarično razstavo. Na popoldanski okrogli mizi. ki se bo začela ob 14. uri v gasilskem domu v Dobriši vasi, bodo pozornost namenili problematiki mladih kmetov. »Mladi so naša prihodnost, zato se nam }e zdelo primerno, da lo problematiko še približamo lokalnemu okolju. Govorili bomo o tem, kako jih zadržati na podeželju, aktualni so mladi prevzemniki kmetij, pojavljajo se krize v proizvodnji ... Kar nekaj problemov je, na katere bomo opozorili na okrogli mizi,« je napovedal predsednik Hmezada KZ PetrovČe Frančišek GajŠek. Za sejemsko prireditev je za letos prijavljenih 130 razstavljavcev in prodajalcev. »Zdaj čakamo le še na lepo vreme. NaJožefovemsejmu, če povem po domaČe, gre bolj za družabno srečanje in praznovanje pomladi, je pa lepo, ko se v Petrovčah srečamo in pogovorimo o svojih problemih,« je zaključil Gajšek. US Debata o kloniranih živaiili v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga za in proti v soboto pripravili srednješolski državni debatni turnir, na katerem se je zbralo sto debaterjev iz vse Slovenije. Dijaki so se pomerili v debatiranju o trditvi, da bi evropska unija morala dovoliti uživanje in prodaja mesa in mlečnih izdelkov kloniranih živali. Najboljše tri ekipe na turnirju so bile z Gimnazije Bežigrad, Gimnazije Ljutomer in Gimnazije Celje-Center. izbranih je bilo tudi deset najboljših govorcev turnirja, med katerimi je zbrane najbolj navdušil Žan Žveplan z Gimnazije Ceije-Center. »Zelo sem vesela, da smo v naši šoli lahko gostili ta lumir,« je povedala ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Vojmira Le-skováek. >»še bolj pa sem ponosna na to> da so v družini debaterjev že dve leti tudi dijaki naše šole, saj se v te turnirje običajno vključujejo le dijaki gimnazij. Vesela sem, da naši dijaki na tem področju dosegajo izjemne uspehe, saj jih to bogad in izobražuje.« KŠ Kdo je kriv za onesnaženost? V Celju končno o temi, kdo je kriv za veliko onesnaže-nost okolja v mestu, ne bodo govorili ločeno civilne iniciative ter predstavniki čedalje pogosteje oblatene Cinkarne Celje. Mestna občina Celje in Krajevna skupnost Aljažev hrib namreč vabita na okroglo mizo, na kateri naj bi z različnimi strokovnjaki odprli strokovno razpravo o pristopih in možnostih revitalizacije degradiranega okolja ter ekološke sanacije proizvodnje Cinkarne. O temi bodo v sredo zvečer spregovorili ugledni strokovnja-Id iz urada za meroslovje, centra za pedologijo in varstvo oko- lja. kemijskega inštituta in Zavoda za zdravstveno varetvo Celje, beseda pa bo dana tudi direktorju Cinkarne Tomažu Bendni, županu občine Bojanu Šrotu, predstavniku Qvil-ne iniciative Aljažev hrib Borisu Šuštarju ter predsednici KS Aljažev hrib Metki Cerjak Na okroglo mizo naj bi prišel tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ravno slednjega pa je v svojem pismu državnemu zboru k akciji pozval poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti- Taje med drugim v pismu kritično ocenil tudi Mesmo občino Celje, ki naj bi po njegovem mnenju že več let izključno vlagala le v dobičkonosne okoljske gradbene projekte, ne pa v okoljske sanacije. Kot primer je navedel projekt Cero, v kaierega vozijo smeti iz celotne regije, za kar morajo ostale občine celjski odvoze plačevali, pa se-ži^nico odpadkov, ki bo po njegovih podatkih narejena z zastarelo tehnologijo ter bo s tem še dodatno obremenila okolje. Tem za pogovor, kakšne so poti in odgovornosti za ekološko sanacijo, je v Celju Že brez Jelinčičev^ pisma dovolj, zato se v sredo ob 18. uri v mali dvorani Celjskega doma obeta vroča debata. RP Šola danes in nikoli več Srednjo šolo Štore, ki jo obiskuje več kot 300 dijakov, bodo z novim Šolskim letom preselili v središč« Celja, Štorske $ole, ki je med najstarejšimi srednjimi šdami na Cdj^<£m. pravnofbrmalno niti ni več, saj so jo Iz registra že Izbrisali. Z novo organiziranostjo je postala larû sestavrú del organizacijske enote Srednja šola za strojništvo in mehatroniko, vendar |e ostala na lokaciji v Štorah. V Celju bodo zdaj za preseljeno »šiorsko« šolo uredili dve nadstropji nekdanje go-stinske (ter še pred tem trgov- ske) šole v Kosovelovi ulid. Iger bo v enem nadsmDpju ostala Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. V tej stavbi je nujna sanacija oken, kar bo stalo 70 tisoč evrov, za predelavo učilnic bo ueba odšteti 40 tisoč evrov. V Celju se po-javljakar nekaj težavzaradi zagotovitve možnosti praktičnega pouka, zato pristojni ne izključujejo, da bi del praktičnega pouka Še vedno izvajali v Štorah. Za zgradbo v Kosovelovi ulid naj bi Čim prej postavili tudi novo telovadnico. Po načrtovani selitvi iz Štor ostaja osred- nja težava prav zagotovitev primerne telovadnice, zaradi česar bodo pridobili prostore v eni od celjskih osnovnih šol. Obstoječa šolska stavba na Štorski Lipi, ki ni ravno v najboljšem stanju, je v lasti države in bo po vsej verjetnosti zamenjala iasUiika. V Štorah se govori, da že opravljajo cenitev vrednosti stavbe, k^ na ministrstvu za šolstvo in šport za-nikajo. »To tudi ni v načrtu za leto 2008,« odgovarjajo iz Ljubljane. Po nekaterih infor-madjah se za nakup stavbe zanima Občina Štore. BJ, foto: KATJUŠA Srednja sala Štors. ki ima prostore v naselju Upa, se bo i novim Šolskim letom preselila v Celje. Hotel Faraon Casino Faraon ^ri nas ste vedno dobrodoš i! 24 ur vsak dan, 365 dni v etu To si zA^iMMÀtU 4 IZ NAŠIH KRAJEV Bo za knjigo rekordov? Uradno dolžino butare velikanke je izmeril geoinaler njeno težo pa je ocenilo 64nosa5ev. Rezultat; 61,779 metra ter 15DÛ kilogramov. Vse Stranke obveščamo» da 21, marca 2008 (Veliki petek) plačilni sistemi ne bodo delovati. Za domači plačilni promet to pomeni, da se bo 21. marca 2008 opravljal le interni plačilni promet, to je za stranke, ki imajo račun v Banki Celje. Strankam, ki imajo račun v drugih bankah, bomo naloge izvršili v torek, 25, marca 2008. Cezmejna plačila in plačila v tujino v EUR prejeta 20. marca 2008, bodo izvršena isti dan. Vsa cezmejna plačila in plačila v tujino, prejeta 21. marca 2008, bodo izvršena 25. marca 2008, Vse ostale bančne storitve boste lahko opravili nemoteno. u banka celje Od glavne ceste pa sredine župnišča na Frankolo-vem se je v nedeljo vila rekordna in dosedaj zagotovo najdaljša butara na svetu. Ali bo tudi uradno priznana koi najdaljša na svetu, bo znano v naslednjih treh dneh. Po uradnih meritvah geometra je butara merila natanko 81,779 metra, kar potrjujeta tudi dve uradni priči -župan občine Vojnik Beno Po-dergâjs ter podžupan Bran- ko Petre. »Ravno v soboto pa smo našli ttidi donatorja, ki je pripravljen plačati takoi-menovani hitri vpis v knjigo rekordov,« je povedala ^av-na »pogajaJka« z uredništvom Guinessove knjige rekordov Albina Ločnikar. »Možnosti za vpis je namreč več- po najdražji in najbolj zanesljivi varianti bi morali piačatl dnevnice in bivanje uradnim popisovalcem rekordov, po hitri, ki traja približno tri dni, bi še vedno morali odšteti 300 funtov, po počasni, ki smo si jo sprva izbrali, pa nič. No, zdaj bomo v negotovosti ie nekaj dni.« Ne glede na samo uspešnost vpisa pa je jasno, da je butara dosegla svoj namen -pri izdelavi je povezala polovico vasi» pri blagoslovu pa še ostalo polovico. RP, foto: AŠ wwWinovitedník.coin Pû končanem člŠčenjus Cvetom inZIatko. Tokrat nad jacuzzi S pomočnikom Jaoezom sva bila tokrat na obisku pri Zlatki Taškář iz Spodnje Rečice pri I^keni. Pred nama je bil izziv, ki sva se ga lotila z vso energijo in veseljem, da bi te zadovoljila in osrečila vedno nasmejano nagrajenko Zlat-ko. Tokrat sva prvič čistila ogromen in sodoben jacuzzi, ki ga ima Zlatka kar na terasi pred hišo. Janez se je pripravil, vzel gobo in čistilo in bos skočil v ja-Cúzzxy jaz in Zlatka pa sva imeli vse pod nadzorom in pazili, da pomočnik ne bi slučajno popraskal jacuz-zija s svojimi dolgimi nohti na nogah. Po dvakratnem drgnjenju, spiranju, izsesavanju in temeljitem čiščenju vseh šob in filtrov je bil jacuzzi boljši kot takrat» ko so ga pripeljali, nagrajenka Zlatka pa je bila zelo zadovoljna in se je že veselila čofo-tanja in vodne masaže v njem. Popoldne sva z Janezom dobila S M S-sporo čil o: »Tako. Bazen je poln! Ta trenutek sem ga zagnala in nastavila temperaturo. Vse je superl še enkrat hvala obema! Upamo, da se nismo ka) zamerili! Lep pozdrav iz deželice piva in cvetja! Zlatka in Cveto,« SILVIA LUGER Janez se je pnnČ spopadel zjaeuznjem. Vabim SUvio« da poskrbi za mo|e čisto stanovanje: IME IN PRIIMEK:_ NASLOV:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAj:_ TELEFONSKA ŠTEVILKA: PODWS: s podpisom poi^ujsm, d« $« strinjam i pogo]l igr«, ki 50 objavljeri na spletni strmk tVNV.rddlocelj^.cofn Ia mvw.novjMnik.cBir. Kupon poiljUe na naslov: Novi tednik & Radto Ce^le I Prešernova 19 J 3000 Ceije (T^ s pripisom; ÔSTO VSE Ginko se prebuja Prebujanje pomladi tudi članov Društva zeliščar|ev Ginko Celje ne pusti ravnodušnih. To je čas, pravijo v društvu, ko se začno prebujati tudi njihove aktivnosti. Začno se pripravljati na novo sezono» pregledujejo shrambe in zaloge z zelišči, da bi ugotovili, česa so nabrali preveč in česa premalo. Novo sezono začenjajo tudi s koristnim napotkom, ki je svojevrstna novost društva; da namreč viáke posušenih in lepo shranjenih zeliSč ponudijo prijateljem zeliščaijem s pomočjo borze ponudb in povpraševanja, ki jo bodo oi^nizirali kar v pisarni društva, to je v Cankarjevi uJici v Celju. Društvena pisarna bo odslej odprta ob torkih med 10. in 12. uro. Za Dnjžtvom zeliščarjev Ginko je dveletni mandat. Zato jutri, v sredo, ob 16. uri v hotelu HirSka mačka v Celju sklicuj^o redni letni občni zbor. To bo priložnost, da ocenijo delo društva in se pogovorijo o usmeritvah in pobudah za delo in aktivnosti v prihodnje, saj so bili, kakor pravi predsednik druátva Edi Stepišnik, začetld težki. »Razen nekaj zagnanih posameznikov društvo ni imelo ničesar, medlem ko imamo danes na voljo prostore, opremo in urejeno poslovanje. Problem ostaja s članstvom, ki se je po dveh letih delovanja vendarle ustalilo. Društvo na Široko odpira vrata tudi novim danom, ljubiteljem narave in zdravilnih zelišč, ki se bodo lahko udeleževali predavanj, ekskurzij in delavnic. MP Pozdrav pomladi v četrtek, 20. marca, bo ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju tradicionalna prireditev Pozdrav pomladi, ki jo že Četrto leto zapored pripravljata Društvo ljubiteljev umetnosti Celje in Gimnazija Celje-Center» letos pa sodeluje tudi Vrtnarska šola Celje. Prire-ditev bo povezala glasbo, besedo, ples in ekologijo. Prvi pomladni dan je tudi svetovni dan poezije, ki bo tudi letos rdeča nit prireditve. Sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje-Center bodo predstavili svoje pesmi, ki so jih objavili v Šolskem glasilu Utrip. Za scensko podobo dvorane bodo letos poskrbeli dijaki iz Vnnarske šole Celje, prireditev pa bosta povezovala glasba v izvedbi posameznikov in treh gimnazijskih sestavov - instrumentalnih zasedb The Šlager's in Juice Jazz Band, vokalne fantovske zasedbe Oktet 9 -ter ples dijakinje Žive Lipar, članice Studia za ples Har-lekin Celje. Glasbenikom z Gimnazije Celje-Center se bodo pridružih tudi kolegi s celjske 1. gimnazije in z Gimnazije Lava. BS Roševi dnevi v sredo, 19. marca, bodo v Celju 21. RoŠevi dnevi kot zaključek razpisanega literarnega natečaja. Odzvalo se je 50 osnovnih dol Iz vse Slovenije. Med prispelimi prispevki so izbrali šest najboljših. Roševi dnevi imajo že dolgo zgodovino. Začeli so se v Osnovni šoli Frana Roša v Celju kot organizirano literarno ustvarjanje, W se je zdaj razširilo že po vsej Sloveniji, TVi-deset najboljših miadih ustvarjalcev, ki so se letos udeležili natečaja, bo v sredo vabljenih na zaključno prireditev. Čez dan bodo vključeni v številne spremljevalne dejavnosti: delavnice, razstavo in druženje rnladih, Letos so se odločili, da jim ne bodo ponudili ogleda mesta in zunanjih znamenitosti, ampak jih bodo popeljali v Muzej novejše zgodovine Celje in na ogled obrtniških delavnic, kjer bodo mlade literate popeljali v preteklost. Ustavili se bodo tudi v Jenkovi ulici, kjer jih bo sprejela Roševa družina. Dan se bo končal v glasbeni šoli, kjer bo šest najboljših literatov prejelo priznanja za svoje delo. KŠ NAKRATKO Razstava velikih plaiilcev Danes se je v dvorani Zlatorog začela Razstava velikih plazilcev. Odprta bo vsak dan do nedelje od 10. do 19. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali več kot sto živali. Razstava velikih plazilcev v dvorani Zlatorog }e zanimiva tako za otroke kot odrasle. Obiskovalci bodo imeli vodene oglede, na katerih bodo lahko videli orjaške kače, velike kuščarje, ptičje pajke, škorpijone ... Večina živali je udomačena, zato bodo najpogumnejši obiskovalci lahko ludi pobožali kuSčarje ali si okoli vratu obesili velikega pitona. KŠ Zdravo jem« zdravo ilvim Klub študentov občine Celje pripravlja ta teden dve izobraževalni delavnici na temo motenj hranjenja in zdrave prehrane z naslovom Zdravo jem, zdravo živim. V četrtek, 20. marca, bo ob 15. uri na celjski 1. gimnaziji o odkrivanju ter odpravljanju različnih motenj hranjenja predavala socialna delavka Darinka Mihelak Metljak. V soboto, 22. marca, pa bo ob 10. uri v Celjskem mladinskem centru o zdravih načinih prehranjevanja ter vplivu prehrane na zdravje predavala sociologinja Metka Jeler. BS Zajci in pisanice Zavod Soiistek prireja v soboto na Celjski koči brezplačno zabavno velikonočno prireditev. Otroci bodo lahko sodelovali v delavnici barvanja pisa-nic, udeležili se bodo lova za velikonočnim zajcem, rajali, okušali velikonočne dobrote, iskali skrite pisanice, se slikali z zajcem, božali prave zajčke, jezdili ponija, postavili pa bodo tudi napihljiv skakalni grad. BS Danes v aiccijol Na Dobrni se bo danes ob 16. uri začela spomladanska čistilna akcija, ki bo potekala po posameznih naseljih Dobrne. K akciji so vabljeni vsi občani, svetniki volilnih območij, društva, šola in druge organizacije. Potrebna zaSčhna sredstva (rokavice), vrečke In odvoz zbranih vreč, ki se bodo odlagale ob cesri, bo zagotovila Občina Dobrna. Ob 18. uri se bodo vsi skupaj zbrali na Novem gradu, kjer bodo ugotovili količino zbranih odpadkov, se okrepčali in poklepetali. RP Uživajmo v kuhi in varčujmo z energijo z Gorenjevimi indukcijskimi kuhališči Indukcijska kuhaiiéôa se uvrščajo med n^xDl) varčna, najmodernejša in najvarnejša na trgu. V prid indukcij-skim kuliatiščem govorita dva argumenta: do 30 odstotkov hitrejše segrevarýe In do 40 od^otkov mani porabljene električne energije. Varčevanje pa se ne konča le prt energiji. Ker se povr^ na okoli posode segreje le minimalno, se ob morebit-r>em razinu hrana nanjo ne prilepi in ne prismodi. Zato je tudi vzdrževanje prepn> sto In hitro - kuhališče enostavno obrišemo z mokro krpo, kar je popolnoma v^o celo m^ kuhanjem. K večji energijski varčnosti in ućinko-vftosti pn^)eva dodatna Povi/er Boost funkcija, ki učinkovitost poveóa do 50 odstotkov. S pomočjo hitrega segrevanja in ohl^anja kuhaJne plošče ne varčujemo zgoí] z energijo, temveč tudi z našim dragocenim časom. Hrana je namreč pripravljena mnogo hh treje kot na kid&čni električni plošči ďi plinskem štedilniku. Će imate opravka z zahtevnejšimi kuhi^kimi postopki, vas Dober nasvet: čokolado lahko brez težav stopite tudi brez vodne kopeli. Ko pripravljamo omako, topimo čokolado ali se lotevamo daigih kuharskih podvigov, pri Katerih je pravilna temperatura bistvenega pomena, so indukcijska kuhališča najbc^ ša izbira. Z enim samim dotikom lahko preprosto spremenimo temperaturo - tako si zagotovimo takojšen odziv, kar preprečuje, da bi hrana prekipela ali se prfsmodila. Želimo vam prijetno kuhanje? indukciji kuhališče ne bo pustilo na cedilu - kot nalašč za tovrstna opravila je rwnreô na voljo možnok hipnega spreminjanja t^rv perature. Indukcijsko kuhališče poleg že naštetih kvailtet premore še marsikatero prednost pred ostalimi kuhališči. Tovrstno kuhališče na primer prepozna sestavo posode - v primem, da na kuhaino polje postavimo plastično, stekienoali keramično posodo, se ku-halna plošča ne bo vključila. Zagotovo pa indukcijska kuhališča omogočajo kuhanje s posodo fz emajlirane pločevine in litoželeza ter posodami iz nerjavnega jekla z ravnim dnom, ki imajo jedro iz magnetnega materiala, kar lahko preprosto preverttez magnetkl. V Gorenju vsm ob na' kupu fnćukdfskega ku-hůUŠůa na podfagl računana dompoSifůio piraW/den 5a predstavitev Içnji^Danija Bedrača in Slavice Tesov-Túk 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester končen, aboruTia CGO in izven 19.30 Kulturni center Lažko Unikat koncert v skiopa Mavrice polkinvaičkov ČETKTEIC20.3. 16.00 Dvorana Osnovne Sole Podčetrtek_ Osrednja občinska prireditev za ženske 17.00 Zavod za zdravstveno _varstvo Celje_ PUkai miru odpr^wzsiaveosnovncM cev na temo Mir po cetem sveta 17.00 Knjižnica Šentjur_ Ura pravljic 17.00 KnjižnicapriMlSku Kpjiflftl_ Dežela pesnikov in mislecev (Nemčija) knjUnačajanka 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljične d^odivščine z Veroniko 17.00 Krajevna knjižnica Uboje Velikonočna ustvarjalni-ca z Ireno Verbič 17.00 Knjižnica Rcgažka Slatina Ježkcve urice ustvaijanje stripa 18.00 Osrednja knjižnica Celje. Levstikova sotH_ Predstavitev knjige Skrito.« lirerami večer z Vinkom Môdemdorferjem, Dušanom Coirom m Mohorjem Hudcem 19.00 Narodni dom Celje Pozdrav pomlad I tradidonalna tàewj7]û-glas' benapriredilev 19.00 Galerija sodobne umemosti Celje_ Skozi opus Ignaca Mede« na odprtje razstave 19.00 Center kulture Gustav Dani Bedrač. Slavica Te-sovnik in skupina Aletheia Uieramo-glasbeni večer 19.00 Knjižnica Rogažka Slatina Alma M. Karlin; MojiiZ' gubljeni topoli predstavitev knjige 20.00 Dom slovenskega tabora ^ec_ Zlati muzikanti. Bum in Toni Gašperič koncert, Narodjiozabavni abonrnain izven 21.00 Local_ Guâti in Polona koncert 8 REPORTAŽA novi tednik Vosrêju Dunaja. VoiadjuspamsrtikJožofa II. ter dunajska nacionalna biblioteka (vkateri se cenzor Fran Miklošič ni strínjalzobjavo tretje kitica Prešernova Zdravljrce), na desni znamenita španska dvoma jahalna šola. na levi avgustinska cer1(ev. kjer seje poleg Kabsburiarrov poročil tudi miniaturni Napoleon, a v svoji odsotnosti, saj za obred ni imel časa... Mokri od solz zaradi smeiia Še Marijd Terezijd bi se imela lepo z nami - Podmazani Jože in Marica, ki ga ''pihne" - Komaj čakamo naslednji izlet Takole $mose malo igrali na poti nazaj. Marica Velenšek (rdeča licka, velik balon) ga pa i>pihne<(l Žalodčke smo si napolnili v prestizrti gostilni Mak v centru Dunaja. Na vhodu nas je vratar nagovarjal v Čud ni nemški mešanici, ko pa smo "zakaplrafi". da zaradi svojega izvora tudi on težko govori nemško, smo rekli, da melo razumemo tudi uradni jezik nekdanje Jugoslavije. Irt takrat smo se kaj hitro sporazumeli... Vsi vemo, da so enodnevni izleti ponavadi polni dobre volje, a v petek je bila na avtobusu» ki se je iz Celja proti Dunaju odpravil že ob poi šestih zjutraj, resnično družba, ki ji ni para. Verjeli aU ne> zbrana družba je komaj dihala, saj smo Imeli zaradi smeha oči polne solz, čeprav smo na eno oko še spali. Za karavano, ki smo jo na izlet popeljali Tuš, Novi tednik in Ra* dio Celje ter Crem Caííe, je bilo poskrbljeno od pet do glave! Še Dunajski dečki bi bili zavistni, če bi vedeli, kako dobro smo se imeli, pa Še brez glasu bi ostali, če bi se tako kot mi smejali šalam, ki jih je »pokal« Jože Križnik z Vranskega. A najbolj smo veseli, da smo lahko v avstrijsko prestolnico odpeljali kar nekaj takšnih, ki na Dunaju niso bili Še nikoli. Stiriurne vožnje skorajda ni bilo čutiti, saj seje na avtobusu. Se preden smo Sta nali, začelo »dogajati«. Naš Jože je raztegnil meh harmonike in natrosil toiiko vicev, da se je še mikrofon smejal. Še preden smo se na avstrijski stra- ni ustavili na kavici in sendviču, smo pokomentirali njihovo perverznost, ker imajo na avtocesti več napisov Danke ... Tudi v program Radia Celje smo se javljali in tiste, ki so ostali doma, obveščali o nekaterih zanimivostih naših severnih sosedov, s katerimi nas je seznanjala vodnica Anja Majer. Nekateri smo bili na primer Šokirani nad plodnostjo MarijeTe-režije, ki je imela kar šestnajst otrok in ob tem bila še uspešna ženska. Pot na Dunaj nas je vodila skozi deželo Gradiščanske, ki je znana po številnih gradovih, na Dunaju pa smo si najprej ogledali najstarejšo pražamo kave na svetu Julius Meinl in seveda tudi spííi kar nekaj skodelic dišeče kavice. Prepeljali smo se mimo dvorca Schonbrunn in s seboj za vsak slučaj imeli žličke, s katerimi bi praskali pozlačene dele dvorca, v primeru, da bi vstopili vanj. Sledil je deževen ogled mesta, a smo jo kljub temu pogumno rezali po dunajskih ulicah. Vstopili smo tudi v znamenito stolnico sv. Štefana ter si ogledali grobnico Habsbur- žanov s 146 krstami in sarkofagi. V Celje smo prispeli v poznih večernih urah in če ne bi bila pozna ura, vara povem, bi se zagotovo obrnili in še enkrat odpravili na Dunaj, tako dobro smo se imeli, da bi se splačalo ponoviti! SIMONA ŠOLINIČ Foto: KATJUŠA Eden od 1547 vicev, ki smo jih slišali: K vodilnim na občini so na pogovor v pisarno vabljeni trije, ki niso plačevali najemnine za občinska stanovanja. Prvi pride ven brez majice, ki so mu jo zaradi neplačevanja vzeli. Drugi si jo sleče zunaj, a kaj, ko pride ven brez hlač. Pa je Tinček, ki gre zadnji na pogovor, brihten, in se sleče do golega, da mu ne morejo vzeti ničesar. Toda Čez nekaj minut pride ven z vrvjo in zamaškom tesno zavezan in zaprt v intimnem predelu telesa ... Na vprašanje ostal i h dveh, zakaj, odgovori: "Meni so pa vodo in plin zaprli REPORTAŽA Mariji Pintarso sa preti skorajda vžgali, toliko raiglednio je poslala domov. Na Dunaju jd bila tokrat prvič. Kot tudi Ivanka Mdstnak (lavo), ki zaradi pričakovanja noč prod odhodom ni mogla spati. Hal Na avtobusu pa tudi ne zaradi smeha I Ko je Jože povedal vic in raztegnil meh, je cel avtobus namesto v vrečko bruhnil v smeh... Takole je slovenska kara va na opazovala str oko vnjakinfo pri pripravi kave m izvedel^^ Ogledali smosi tudi stolnicosv. Štefana. Njen juznistolp jesimbolOunaja. Visok je 137 metrov, gradilisoga napačno postrežejo opojni napitek, saj marsikdo na ve. kako se skuha prava kava... kar 65 let. V stolnici smo prižgali svečko za varno pot nazaj v Slovenijo. tusHtusklub ©WDtednik rai? celje ^^ 95.1 95.9 100.3 9C.6 MHz REPORTAŽA Mala dežela velik korak Trnova pot do poroke Ljubezen na prvi pogled, številni zapleti z birokracijo in srečen konec - David na tekmovanje v materino domovino ob pomoči sponzorjev Američani bi po zgodbi zakoncev Brioovec, Loi Id Dušana, zagotovo posneii film. Zagotovo ste že videli ekra* oizirane zgodbe o Američanih. ki so odšli v vietnamsko vojno in se v domovi* no vmili z deklico, ki so jo vzeli za ženo. No> Dušan res ni ameriški vojak, ampak zavoljo Loi je preživel vojno. Vojno s slovensko birokracijo. Ko je Dušan pred osmimi Leti odšel na službeno pot v Vietnam, ni niti-$luUl> da bo um spoznal ljubezen svojega življenja. In tistih deset dni, kolikor jih je preživel v daljni deželi, je presnelo hitro minilo, spomin na ljubko Loi, ki je delala v hotelu, kjer je bival, pa sploh ne. Zaljubljenca sta si nekaj časa dopisovala, Loi je prišla na prvi obisk v Slovenijo, ob drugem ostala In se še istega leta poročila. Nič posebnega, boste rekli. Kaj pa, če vam povemo, da je simpatična Vietnamka Šele pred dvema letoma (že poročena in s sinčkom Davidom) dobila državljanstvo!? »Dolga zgodba, ampak ljubezen, kot pravite, vse premaga,« se nasmehne Loi, ko družino obiščemo doma v Šempetru. V naročju pestuje komaj dvo in pol-mesečno Lucy, medtem ko Dušan ob kopici fotografij iz družinskih aJbumov začne pripovedovati zgodbo, ki bi si zaslužila naslov Saj nJ res. pa je. Misija nemogoče: postati siovensici državljan Po slišanem bi v okviru akcije najraje uvedla rubriko Slovenski birokratski kotiček in Dušana mimo postavila za njenega urednika. Pazite, zapisano je xgolj grob povzetek vseh zapletov zakoncev Bri- SlovenskfHrietnamska družinska naveza Brinovcenh, ki je za slovensko birokracijo ocrtno predstavljala prevelik zalogaj. novec. >»2e prvi obisk Slovenije je za Loi predstavljal podvig. Vietnamu najbližja slovenska ambasada je v Pekingu, ki je tri tisoč kilometrov oddaljen od njenega doma. Predstavljajte si, kot bi mi morali po vizo v Moskvol Moj stric z Dunaja je takrat za Loi napisal garantno pismo, da je laWço priSla v Avstrijo in zatem po dodatnih zapletih v Slovenijo. Težave so bile tudi s podaljševanjem vize v Avstriji,« povzema Dušan. Vmes je tako kupoval letalske karte, da je lahko podaljšala bivanje v Avstriji, vrstiU so se klidná veleposlaništva ...Ampak to je š^e začetek. Loi in Dušan sta se vmes odločila, da se bosta poročila in da se bo novopečena soproga priselila v Slovenijo. Lažje reči, kot storiti. To, da v sobotnem dopoldnevu sedimo za družinsko mizo (Loi medtem koordinira vlogo mamice in nadvse ustrežljive gostiteljice), za zakonca Še zdaleč ni samoumevno. »Loi se je morala v Vietnam seveda vrniti po dokumentacijo. Pri tem imata državi zelo različne dokumente. Vietnamci za poroko zahtevajo zdravstveno spričevalo, Slovenija pa, da bo nasprotna drŽava zakon priznala. Potrdilo o slednjem v Vietnamu ne obstaja, zato ga nihče ni hotel napisati! Vendar seje našel uradnik, ki je bil pripravljen improvizirati,« se spominjata zakonca. »No, konec dober, vse dobro,« si oddahnem. »Čakaj, nisva še končala,« se nasmeje Dušan. »Pri pridobitvi državljanstva seje šele zapletlo!« David, 6,5-let-ni Šahovski genij, in naš fo-tografvtistem trenutku obupata in se lotita partije šaha. Izid? Diplomatsko naj poudarim, da se je Aleks, hmmm, dobro držal. Državljanstvo? »Zanj je lahko Loi zaprosOa po treh letih bivanja v Sloveniji in ko je opravila izpit Iz slovenščine. Rok za vlogo vse dokumentacije je dve leti. Seveda so potrebna Po Vietnamu je rtajlažje potovati tako, kot to počnBjo domačini - na motorju. (Foto: družinski artiiv) potrdila o dohodkih, urejenem bivališču, nekaznovanju. Ampak pazite, Slovenija ne dovoli dvojnega državljanstva, pri čemer Loi v Vietnamu niso hoteli dati odpustka. Da bi ga dobila, je bilo potrebno potrdilo, da ima njena vietnamska družina plačane vse davke (plačali so jih za leto dni vnaprej), potrdilo, da nima obveznosti do šolskega sistema ... Vse to sva v Vietnamu uredila bolj ali manj »pod mizo«. Sledili so prevodi dokumentacije in urejanje s pomočjo ambasade na Madžarskem. Tam so ugotovili, da Vietnam ni podpisnik mednarodnih konvencij, zato sva potrebovala potrdila zunanjega in pravosodne^ ministrstva, in ko so me pozvali, da morala ministrstvi overiti tudi prevedene dokumente, mi jeskoraj>po-Čilo<. Odpustka kljub urejeni dokumentaciji Loi ni dobila in na koncu so ji šele na seji vlade odobriU državljanstvo,« zaključi Dušan. Speciaiistlca za slovensko kuho življenje v Sloveniji je po vseh zapletih za Loi mala malica. Sla bila prvi slovenski tovrstni primer mešanega zakona? »Verjetno res ena prvih,« pravi Loi, ki je medtem navezala stike z Vietnamka-ma iz Gorice in Ljubljane, ena naj bi se kmalu priselila v Maribor. »Naenkrat vas bo dovolj za društvo,« pravim. »Ja, zakaj pa ne. Sicer pa imam prijateljice Vietnamke po vsej Evropi, nazadnje smo imele srečanje v Liverpoolu.« Loi je zadovoljna z življenjem v Sloveniji, okolica jo je dobro sprejela. »Všeč mije, ko se menjujejo letni časi, Še posebej pomlad in jesen. No, zima je malce naporna,« raz- David je šah začel igrati že pri treh leUh, pogosto se je pomeril z mamico Loi. Očka Duâan, sam nekoč republiški mladinski prvak in četrti v jugoslovanskem merilu, je tako) opazil sinovo izjemno nadarjenost in ljubezen do Šaha. Že v vrtcu je David suvereno premagoval dosti starejše šahiste. Samo v zadnjem letu je osvojil 1. mesta na prvenstvu mlađih v 2alcu do 8. leta, na področnem Šolskem tekmovanju do 9. leta ter na regijskem klubskem tekmovanju do 8. leta. Zadnja uspeha, 2. mesto na državnem prvenstvu do 8. leta v počasnem šahu ter 1. mesto v pospešenem Šahu na istem prvenstvu, sta mu zagotovila udeležbo na svetovnem prvenstvu. Uganile, kje bo prvenstvo, kamor potuje še en odličen šahist Nejc Flandeři Res je, v materini domovini, Vietnamu, natančneje v mestu Vung Tau od 19. oktobra. Mlada Šahista ob tem zaradi ogromnih stroškov upata (udi na odziv pokroviteljev. Odličnega šahista caka pot na svetovno prvenstvo v Vietnam. mišlja Vietnamka, vajena tople obmorske klime, Njeni domači, ima kar tri sestre in dva brata, so sprva imeli nekaj pomislekov, češ da odhaja v deželo, kjer je vojna. »Razdalja od nas do Bosne je 2anje kot nekaj korakov,« razloži DuSan, medtem ko kažeta fotografije številnih obiskov Vietr^ma, kamor družina pogosto odhaja. Kramljamo o spremembah v deželi, ki doživlja turisiični razcvet, gospodarsko rast, posledično se tudi cene višajo. In kaj je Loi vedela o Sloveniji, preden je prišla? )>Hmm, poznala je Zahoviča,« se nasmeje Dušan in pove, da je nogomet vietnamski šport Številka ena. Ob tem prostodušno prizna, da ne zna niti ene vietnamske besede, medtem ko sin David materin jezik dobro razume in tudi govori. »Si predstavljate, kako se je bilo Loi učiti slovenščine?« pravi Dušan. Loi jev -slovenščini več kot suverena. »-Spominjam se, ko sva s tastom ostajala sama doma in me je spraSeval: >Loi, kaj bomo danes jedli?<. Po kuhinji sva se od začetka motovilila s slovarji, potem je bilo vedno lažje.« Ko smo Že ravno v kuhinji; če drži, da gre Jjubezen skozi želodec, enako velja za simpatije. Vietnamska gospodinja seveda razmišlja tudi o službi, vendar je Lucy še premajhna. Veliko opravka si je Loi dala z zbiranjem receptov in ni je slovenske jedi, \ú je ne bi znala pripraviti. Povem vam, če bi slovenske gospodinje videle in poskusile njeno polico, bi od závistí dobesedno po-zelenele. »Ah, nič posebnega,« ostaja sl ki so igrali precej bolj kolektivno kol domačini. Ob tem so imeli v svojih vrstah še odiično razpoloženega Tad^a Koštomaja (21 točk, 7 asistenc), ki zadnja srečanja igra na zelo visoki ravni. Ob njem je še peterica igralcev dosegla 10 ali več {očk, Živko Misira-ča (10, 13 skokov) je dosegel dvoj ni dvoj Ček, kar govori o kolektivnosti Alposovega moštva. Brex xgresenega prostega meta »Vedeli smo, da nas Čaka trd dvoboj, saj je Rogla z zmago še iskala možnost obstanka v ligi. Obramba je bila znova odlična in je kljub nekoliko slabšemu napadu zdržala vse pritiske domačinov. Pokazalo seje, da imamo večji izbor igralcev, na kar smo pred tekmo tudi stavili. Pohvale gredo vsem za zelo dober in koncentriran pristop k sami tekmi, o Čemer pričajo tudi vsi zadeti prosti meti ekipe (21:21, op. p.). Ta zmaga je slad- ka, a jo moramo takoj pozabiti, saj nas čakajo Hopsi, ki bodo nedvomno precej bolj trd oreh od Ro^e,« je po tekmi povedal strateg Šentjuičanov Boštjan Kočar. Na drugi strani je Slobodan Benič, ki je bil med tekmo deležen kritik s sicer skoraj praznih tribun, dejal: »Ne gre in ne gre v napadu. Psihično so Santje povsem na dnu, kar se najbolje vidi, ko je treba prevzeti odgovornost in ni nikogar, ki bi to zmogel Ne morem reči, da se ne trudijo, obramba je bila tudi tokrat dobra, a vse to je premalo. Treba je prespati noč ali dve in videti, kako na-prej. Menim, da še ni vse izgubljeno, da moramo do konca l^ati pošteno in maksimalno, da ostanemo do konca športniki.« Američan toipediral Hopse Hopsi so pričakali Zagoi^e, ki jih je prvič v tej sezoni tudi ugnalo (v prvem delu sezone 2:0 za Hopse). Gostje so v 12. minud vodili Že za 13 točk in to prednost nato ob manjših nihanjih dižaii v rokah. Sijajni Američan Gilbert Goodrich je bil nerešljiva uganka za domače branilce. Nasul jim je kar 43 točk (met 12:17, 7 trojk). Ddal je, kar je hotel Po njego- Dobra bera obojih Nogometaši MIK CM Celja so v zelo oslabljeni zasedbi gostovali v Novi Go-rici in s kančkom sreče uspeli iztržiti točko. Manjkali so Brazilca Marion in Daltro, J^dulovič, Puc, HalQovič in Srb Lekič. Le 400 gledalcev je bilo na tribuni, njihovo veselje pa je preprečil predvsem celjski vratar Amei Mujčinovič, a tudi prečka in sreča ob poskusih Velikonje in Demiroviča. Celjani so na lestvici s^mi, pred Primorjem imajo eno, pred Dravo pa tri točke prednosti. Za drugouvrSčenimi Koprčani, Vi jih bodo gostili v soboto, zaostajajo za devet ločk. V murskosoboSki Fazaneriji sta se pred praznimi tribunami (kazen) v drugoligaš-kem derbiju pomerila bivša celjska trenerja, Edin Osmanovič (Mura) in Marijan Piišnik (Rudar). Uspešnejši je bi] slednji. Velenjčani so z najnižjo zmago prevzeli vodstvo na lestvici. DEAN ŠUSTER, foto: KATJUŠA LESTVICA 1« SNI 1.DOMŽALf 2.K0PEA HT GORICA 4. m RBLOCK B.MAROOR 6. NAFTA TMIKCMCfUE 23 d. PRtMOfUE 23 9. DRAVA 23 10. UVAJi 23 » » 23 )0 23 70 &3 23 S 23 6 S 7 7 10 3 02:17 U 5 39.30 38 7 30:20 36 Z 32:24 35 a 34:» 3t 6 91 6 10 20:2« 2d 4 ti 33:28 28 5 11 20:43 28 2 17 29:61 14 Edini gol \9 na tekmi brez gledalcev dosegel Fabijan CipoL vi zaslug so gostje v 37. minuti še vedno vodili za 12 točk, nato pa se je začelo. Agresivna i^a polzelske ekipe je prinašala çio dove, sodniki so se le nekoliko umirili pri dosojanju osebnih napak v škodo Hopsov in razlika se je začela (opiti. Prvič so Hopsi zapretili, ko so se pribli-žali na 83:87 dobro minuto pred koncem, še bolj pa po (rojki Jerneja Kobaleta (10] 38 sekund pred koncem, ko so zaostajali z 88:89- S prostimi meti, ki so jih sodniki zelo radodarno dosojali za goste, so Za-savd znova pobegnili na 89:94, ko je preostalo le Se 11 sekund. A kljub temu so Polzelani Se imeli možnost za podaljSek. Po zgrešenih prostih metih Goo-dricha so pri izidu 91:94 imeli napad, a je Klemen Breže (18) zgrešil trojko. Pri Hopsih sta bila ob Brežetu najboljša Jasmin Čalonč (16,9 skokov) in Mark Dawson C13> H). Začenjajo tudi v ligi za prvaka Po desetdnevnem odmoru se začenja drugi del sezone tudi v li^ za prvaka, kjer igra sedem najboljših klubov prvega de^ sezone in Union Olimpija. Prve tri ekipe tega ligaškega dela (14 krogov) bodo naslednjo sezono igralev Jadranski ligi, kjer ne bo SJovana, saj bo regionalno ligo končai na zadnjem mestu in avtomatično izpadel iz nje. To je velika priložnost za Laščane, da se vrnejo v Jadransko ligo, vendar se morajo pažití Krke, ki je v tej sezoni pravi strup za njih. So pa zato »pi-vovarji« v te} sezoni strup za Slovan, pri katerem gostujejo nocoj v uvodnem krogu. Elektra Esotech, ki štarta v ligo z željo po kakšni zmagi, bo jutri gostila Oiimpijo. To bo pravi praznik košarke za Šaleško dolino. V ligi za obstanek bo jutri dvoboj Alpo-sa in Hopsov v Šentjurju, med-tem ko je Rogla prosta, JANEZ TERBOVC PANORAMA NOGOMET Izidi 23. kroga 1. SL: Gorica - M[K CM Celje 0:0, Koper • Interblock Domžale • Maribor 0:0, Draw • Nafta 2:1, Livar • Primorje 3:0. 16. krog 2. SL: Murti - ř?u-dar Velenje 0:1; Cipot (16). Vrstni red: Rudar, Bela krajina, Triglav 27,13onííika26, Aluminij 25. Mura 22. Krško 2Î, Zavrč 20. Zagorje 14. Krka 10. 15. krog 3. SL • vzhod: Šentjur -Draiinja2:\ ; Drobne ( 19), Leskovar (90), Vidojević (74), Patoma • Kovinar Štore 2:1; Fi-lovie C58 - Um, 68), MaleC-r^ik • ámaríno 0:1: Podbrež-nik (47), Pohorje - Šniarje 1:3: Križanec (64, 91), Cak§ (70). Vrstni red: Šentjur 38, Šmartno 25, ČrenSovci 24, Maleč-nik, Šmarje 22, Dravinja, Pa-loma 21, Odranci 20, Dravograd 19. Kovinar, Stojnci, Ver-žej 18, Roma 12, Pohorje 5. 15. krog Štajerske llgeiài'n-tilj • Šoštanj 0:0, Mmis Claudius • Železničar 4:3; Zdovc (51. Firer (26. 50. 92), Simer Šampion • Partizan 2:2; Na-prudnik (18), Lazičić (65), Podvinci - Zreče 0:3; Marin-šek [19), Trunki (21), Kave (71). I^ogaSka • Oplotn fra 3:1 : Tadina (22), Mikáe (35 - lim, 70). Vrstni red: Simer Šampion 33, Gerečja vas 32, Ormož 30, Šoštanj 28. Mons Clau- dius 26, Bistrica 24, Zreče 23, Panizan 22, Rogaška, Podvinci 20, Peca 15, Šentilj 11, Železničar 9, Oplotnica 6. 16. krog 1. SLMN: Tomi Press Bronx - Živex 8:7 (2:4); ískrač (6).Kugler {7,33). Mir-kovič (18-agO.Adrinjek (20). Vojsk (32,40), Dobovec-Svea l:90:9);Su-e5 (3). Vrstni red: Svea 39, Puntar, Gorica 32, Dobovec 26. Živex 25, Ajdovščina 20, Tomi, Izola 19. Sevnica 15, Sodražica 1. ROKOMET krogi. SUŽ): Kočevje • CeleiaŽalec(17:18);Pr-šić 9. Videnií 7; Toplak 8, Z. Bojovič 7, Soller, Cerenjak 6, Jeriček 5, Zagorje - Velenje 26:26 (12:11). Vrstni red: Krim 32, Celje 29, Ptuj 26. Celeia Žalec 24, Škofja Loka 23, Olimpija 22, Kočevje 17, iJrežice 14, Zagorje 10, Velenje 8, Burja 4, Izola 0. KOŠARKA 2. krog I. SL^ za obsiariek: RqqIq'Alpos 65:79; Horvat, Gr-ković 14, Sivka 13, Ratković 10, Brolih 8. Remus 4, Petrovič 2: KoStomaj 21. Nedeljković 14. Palčnik. Dragšič, Misirača 10. Upornik 9. Kobale 3. Kadič 2. Hopsi - Zagorje 91:94; Breže. Čatovič 18, Dawson 13. Koba-le 10. PodvrSnik, Rizman 9. Vo-dovnik, Jovanovič 5. Riiuper. Hren 2; Goodrich 43, Savkovi-č ] 5. Vrstni red: Alpos 33, Hopsi 32, Zagorje 30. Kraiiki zidar 29, Rogla 28. 22. krog 1. BSh: Rogaška-Parklji 74:75; Peiranović Î8, Pešič 13. Ravnikar 10, Brčina S. JociC, Sučur 6, Paie - Koso-vec, PlavČak 5, IvanuŠa 3; Pu-šič 24. Korošec 19, Janče'Celjski KKS5:?6; Milašinovič 20, Abramovič 17; Ambrož 26, Zdovc 19, SotoSek 12, Grilanc 7, Senica 5, Teržan 4. Pariant ^.'()iglav-Konjice92:69; Zad-nik 22, Varagič. Kerič 14; Ribič 29, Ravníhar 9, Muzei. Novak 7, Žjvanovič 6, Keblič, Lu-šenc 4, GoleS 3. Vrstni red: Postojnska jama 41, Parklji 40. Nova Gorica 39, Hrastnik 38, Gradišče 35. Rudar 34, Litija. Janče 32, RogaSka 31, Konjice 30, Radenska 29, Triglav. Celjski KK 28, Medvode 25. 22. krog 2. SL -vzhod: Pak-man Celje • Maribor 61:74, Kahved2ič 19, Bregar 17, Fre-ce 10, Kočevar 8, Felicijan 7; Ploj, Šarkinovič IS, RuSe-Terme Olimia 94:62, Ježica - Nazarje 90:81. Vrstni red: Casino Maribor 44, Maribor 38, Ilirija, Grosuplje 37, Union Olimpija ml. 35, Ježica 34, Pakman Celje 32, Calcit 31. Terme Olimia 29. Ruše 28, Lastovka 27. Nazarje 24. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 18« 3. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, krog, Ljubljana: Geoplin Slovan -Zlaiorog 118-30). Sreda, 19. 3. KOŠARKA l.SL, 74 prvaka, l.krog, Šoštanj: Elektra • Union Olimpija (20). 1. SL, za obstanek, 3. krog. Šentjur: Alpos - Hopsi Polzela (19). 1. SL (ž), 21. krog: Merkur Celje - Ježica (19.30), Rouška Slatina: Citycenier - Konjice (16.30). ROKOMET \. SL (ž), 18- krog, Ljubljana: Krim Mercaior • Celje Celjske mesnine (20). RK Celeia Žalec; Niki Melavc NÍKÍ je članica RK Celeia Žalec od svojega 10. leta starosti. Vseskoa trenira v svojem domačem klubu, čeprav je potrebno veliko dodatne energije in volje, da jo lahko starši nad-no vozijo na treninge v Žalec iz Nazarij, kjer je NIkadoma. Njeni največji športni dose^ do sedaj so: dve drugi mesti na državnem prvenstvu za mladinke v sezoni 2005/2006 :n 2006/2007 ter 4. mesto z ekipo kadetinj v sezoni 2004/ 2005- S svojimi sedemnajstimi leti le že daigo sezono članica članske ekipe Žalca, i^er igra na mestu desnega krila. Je tudi dijakinja sptoène gimna-sje v Celju, tako da veliko Časa izgubi pr? vožnji tako v šolo kot na trening. Njeni kratkoročni cilji so dosečf čim višje mesto v dôavnem prvenstvu članic ter uspešno nadaljevati šolanje. Upa tudi» da t>o s Mubom tudi v naslednjih sezonah tako uspeéna, kot je t^ila do sedaj. i > V državnem prvenstvu za članice sledi enomesečni pre< mor. V sot>oto, 12. aprila, bodo 9ostovale v Celju proti eki^ ŽRK Celje Celjske mesnine- V lem premoru odhaja« Jo na priprave mladinske reprezentance Zala Bojovič, Ula Toplak in Annemarie GrČar. Priprave In kvaNfikacije za prvenstvo boóo v Ormožu od 17. do 23. marca. Od 24. marca do 1. aprila pa odhajata na priprave Članske re-prezentance Nina Jertček In Katja Čerenjak. Kar 20 igralk I. 92*94 pa odhaja od 21. do 27. marca na mednarodni turrtir v špansko mesto Caiteia blizu Barcelone. ť I ai i(/)i 14 if. REPORTAŽA novi tednik Lesene »dilefc in čipke Na Golteh so se srečali ljubitelji smučanja po starem v soboto se je verjetno marsikateri sodobni smučar začudil, ko je v nibalki aii na Golteh zagledal smučarja iz davnih dni. Na Golteh je namreč Gor-njesavinjski smučarski klub organiziral dnigo srečanje iju-biieljev smučanja po starem. Pestro dogajanje se je že v 2§od-njth jutranjih urah z mozir-skegá trga prestavilo na smučišče na Golteh, kjer so se sta-rodobnild, kljub za danaSnje pojme nepopolni opremi, izkazali koi odlični smučarji in še bolj kot ljudje dobre volje. Redko kdaj doživimo toliko pristnega smeha, druženja in neobremenjene zabave, kar je odlikovalo srečanje na Coîteh. Da ne bo pomote, starodofaniki so tudi tekmovali, in sicer so se v različnih kategorijah pomerili v ireh disciplinah, smuku, veleslalomu in skokih, vendarle rezultati niso igrali najpomembnejše vloge. Zgomjesavinjski gostitelji so se izkazali kot dobri organizatorji. Tako je o zgodovini smučanja na Golteh, k( je podobno »stara« kot je bila večina opreme sobotnih obiskovalcev, spregovoril publicist AJeksanderVideČ-nik, pa tudi zgomjesavinjski godbeniki v popolni postavi niso ravno pogosti gostje na snegu. Na smučišču so Veseli Savinjčani, kakor se imenuje približno 30 starodob-nikov iz domačega klutw, počastili 120 ljubiteljev smučanja po starem. Vsem so bile skupne lesene »dile«, večina brez robnikov in seveda brez modemih vezi, k čemur sodijo ustrezne lesene palice kot bistven pripomoček pri tovrstnem smučanju. »Čim starejša je smučarska oprema, bolje je,« je povedala predsednica kluba Damjana Pavlič, verjetno pa bi lahko vsak posameznik raz-ložD zanimivo zgodovino svojih smuči. Večina menda prihaja s podstrešja, kleti ali odpadov- Seveda k tej opremi sodijo samo volneni puloverji in rokavice, klobuk in hlače iz lodna, za ženske pa je obvezno krilo, izpod »Štrikanih jop« pa je kukalo kar nekaj bogato obrobljenih Čipkastih bluz. Seveda ni manjkalo mikavnih klobučkov ... skratka, vsem je bila skupna oprema, ki jo je bilo veselje pogledati. Ljudje dobre volje Veselje si je bilo ogledovati tudi smučarje, saj so v za današnje pojme izredno nerodni opremi velikokrat pristali v snegu. »Še sreča> da ga je veliko in da je mehak,« so se iz srca smejali tekmovalci, ki so prihajali iz ekip Kamniške grče, Rov-tarji, Podmeninski gadje, Ta leseni, Pležuharji, večina pa so kot klubi starejši od Veselih Savinjčanov. Podobnih srečanj vSioveniji je več, povsod pa gre za ljudi dobre volje, ohranjanje stare dediščine in nekdanjega smučanja. Domačini so se izkazali tudi koi izjemni gostitelji, saj so udeležence pričakali z zgomjesavinjskim želodcem in savinjskim »tokcem«, za tekmovalce so skuhali 600 žlikrofov in 70 litrov gobove juhe, na voljo pa je bilo Se veliko drugih dobrot. Kar nekaj pridnih rok iz kluba je Kot je povedal direktor podjetja Golte Emest Kovač» bodo letošnjo zimsko sezono »zaprti« konec marca, nato pa se bodo pripravili na poletno sezono, ko bodo odprli Alpski vrt in pot po Golteh, letos pa nameravajo urediti kraško pot z označenimi kraâkimi pojavi. Zimsko sezono kljub precejšnjim podražitvam ocenjujejo kot uspeSno, gostili so preko 60 tisoč smučarjev. Glede prodaje centra, o Čemer smo na veliko pisali pred mesecem, je Kovač izpostavil, da ne bo šlo samo za menjavo lastnikov» temveč iščejo predvsem potencialne investitorje, ki bi vlagali v celotno turistično ponudbo v Mozirja V mesecu dni bo znano, Če bo podjetje Golte Slovenija dobilo novega lastnika ali pa bo v novo sezono štartalo z istimi lastniki kot doslej. sodelovalo pri pripravi jedi, ki so značilne za te kraje. Po celodnevnem druženju je kljub pomladanemu vremenu želodcu prijalo nekaj toplega, najboljši so se veselili lično izdelanih pokalov in me- dalj. številne so zasrbele pete» nekateri obiskovalci pa so skoraj nevoščljivo opazovali druženje, ki je preseglo meje Zgornje Savinjske doline. URŠKA SEUŠNIK Foto: GREGOR KATiC novi tednik V KRONIKA 15 Pp brutalnem Šoštanju še brutalno Velenje Zdkaj so očividci molčali? - Na dan privreli spomini o grozljivki v Šoštanju Javnost bo po vsej verjet-nosd z velikim zanimanj em čakala in spremljala sojenje trem mladeničem, ki so osumljeni brutalnega umora 27-letnega Simona Flandra pred velenjsko Rdečo dvorano. V dneh po umoru, ki se je zgodil 8. marca, je bito na nogah skoraj celo Velenje in slišati je bilo, da če ne bo policija prijela storilcev in dobro opravila svojega dela, jlb bodo poiskali občani sami, kar bi lahko vodilo v dodatno nasilje na ulicah. A kriminalisti so bili minuli teden v Velenju 24 ur na dan in ni skrivnost, da je bila preiskava umora med glavnimi prioritetami, ki so jo uspešno rešili. Z ovadbo dveh storilcev so na dan priSle tudi grozljive podrobnosti, ki so šokirale javnost. Umor je namreč jasno pokazal na izkrivljenost družbe» v kateri se danes, žal, ubija tudi za škatlico cigareti Znano je, da je Rander umrl na bolnišnični postelji, saj je imel devet vbodov po telesu, usodni so bili v jeira, pljuča in srce. In kako se je vse zgodilo? »27-lelni Velenjčan se Je pred napadom zadrževal v bližnjih lokalih, kjer sta bila ludi 16-in20-letna osum-l)enca. Okoli 3.15 je 27-lei-nik odšel do svojega vozila in se na parkirnem prostoru zapeljal do osumljenih, ju prosil za cigarete, pri Čemer so se začeli prepirati. 27-Íet-nik je nato sunkovito odpe- Nad umorom v Šoštanju so bili tamkaisnji prabřvalcí šokirani, nad kaznijo, kije doletela stonko, pa ogorčeni. (Foto: Sherpa) Ijal ter trčil v eno od parkiranih vozU, nato je prišel nazaj do obeh osumljenih in dejal, naj nikomur ne povesta, kaj sta videla,« pravi vodja celjskih kriminalistov Janko GorŠek. Fantje so se takrat spet začeli prepirati in pretepati, »Med pretepom je 20-letni osumljenec uporabil nož in večkrat zabodel 27-letnika, ki je obležal na tleh, osumljena pa sta se nato s svo-jim vozilom odpeljala»« pojasnjuje Goršek in dodaja, da so se med preiskavo pogovarjali z več kot 300 osebami, da so lahko sestavili mozaik, ki jih je pripeljal do storilcev. Ključne so bile zadnje ure preiskave, ko so iskali morilsko orožje - nož. Morilcema naj bi ga pomagal skriti 17-letni Velenjčan, za kar bo tudi ovaden. Pri vsej zadevi še vedno bodejo v oči številni komentarji na večsplemih straneh, kjer so se pojavljala sporočila, iz katerih je bilo razvidno, da so nekateri avtorji dobro vedeli, kaj se je dogajalo, celo zakaj jedo umora prišlo. Navajali so tudi imena domnevno vpletenih- Njihove navedbe o vzrokih so bile enake tistim, ki jih je dan kasneje podala celjska policija! šokantno je, da so nekateri avtorji ta sporočila pisali še pre- den je policija preiskavo sploh dokončala. Ravno to preiskavo, v kateri so policisti, kot že dolgo časa ne, naprošali javnost in vse morebitne očividce naj vendarle povedo, če so kaj opazili ali videli. Toda odziva je bilo ves čas bore malo oziroma skorajda nič. Simona Rendra so umorili 8. marca. Kot smo že poročali, so že v začetku minulega tedna člani Mladinskega sveta Velenje na ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja naslovili tudi odprto pismo, v katerem ga opozarjajo na dejstvo, da je kvaliteta varnosti v Velenju na zelo slabi ravni. Gre za to, da ljudje v Velenju pogrešajo policiste, saj naj bi bili v mestu premalo vidni. Toda na Generalni policijski upravi se s tem ne strinjajo, pravijo, da je stanje zadovoljivo in da Velenje v primerjavi z ostalimi občinami po številu kaznivih dejanj ne izstopa: »Trenutno je na Policijski postaji Velenje siscemi-ziranih 64 delovnih mest, od lega 55 s statusom policista. Lani je bilo zasedenih 57 delovnih mest, od tega 47 s statusom policista. Kot nam je znano, je predvidena tudi ustanovitev medobčinskega redarstva s sedežem v Velenju. Policija z redarji pri zagotavljanju varnosti državljanov dobro sodeluje, kar bo nadaljevala tudi v prihodnje.« To je le nekaj stavkov, povzetih in obsežnega statistično obarvanega odgovora. Pred leti je podobna jeza odmevala tudi v Šoštanju. In da je groza še večja, tudi zaradi tobaka! Takrat seje skupina moških znašala nad šo-šlanjskim brezdomcem Marjanom Jančičem. Ta je v zadnjih minutah svojega življenja preživljal pravo trpljenje. Trojica 16-leinikov je skupaj z 39-letnikom brezdomca pretepla, nato ga še mučila. Po telesu so ga udarjali z električnimi vodniki, palicami in deskami, mu zažigali dlake, urinirali po njem, v zadnjico so mu potiskali steklenico, na penis so mu zlivali vroč vosek ... Vse to se je dogajalo sredi Šoštanja. 39-letnemu Darku BaČov-niku so zaradi umora doso-dlli deset iet zapora, dva starejša mladoletnika sta bila ob izreku sodbe izpuščena na prostost, saj sta kazen prestala že v priporu, tretji od starejših mladoletnikov je do danes kazen že odslužil, SIMONA ŠOLINIČ Anonimna številka policije je 080 1200. Namenjena je zbiranju obvestil in informacij tudi v primerih, kot se je zgodil v Velenju. Toda ljudje očitno anonimnosti Še vedno ne zaugujo, saj je bilo klicev v pomoč policiji pri iskanju morilcev zelo malo. Vodstvo policije tako poudarja, da je anonimnost v takârUh primerih nesporna in popolnoma zagotovljena. se zaradi sebe Vse slovenske policijske uprave bodo do 4. aprila izvajale preventivno akcijo Varnostni pas, připni svoje življenje. Poleg ostalega nadzora v prometu, bodo policistí preverjali tudi uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. Kršitelje bodo kaznovali. Na Celjskem bodo akcijo izvajali ta četrtek, na območju Laškega, Celja in Žalca se bodo policistom pridružili še člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nepripetim voznikom bodo omogočili uporabo »zaletavčka«. Gre za napravo, na kateri bodo vozniki lahko videli, kakšna je sila trka, s tem pa tudi posledice neuporabe vamosmega pasu. Ravno neupoštevanje predpisov o varnostnem pasu je značilno za naše območje, saj so policisti zaradi tega krni ugotovili skoraj S tisoč ks^itev. Lani pred trkom od 16 v nesrečah umrlih voznikov osebnih avtomobilov osem ni bilo pripetih. Sšoi Padali iz V sobolo se je v nesreči na regionalni cesti Prebold-'D'bovlje huje poškodoval 15-letnik. Nesreča se je zgodila, ko je 27-letni voznik med vožnjo po klancu navzgor v ostrem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Vozilo se je z levim bokom prevrnilo v obcestni jarek, pri tem pa je iz vozila padel 15-letni sopotnik, ki so ga hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico. V noči na ponedeljek se je podobna nesreča zgodila Še v Škofji vasi. 20-)etni voznik je v ostrem desnem preglednem ovtnku izgubil oblast nad volanom in bočno zdrsel po vozišču, kjer je s kolesi trčil v betonski robnik. Vozilo je nato dvignilo v zrak, da je trčilo v ograjo mostu in v drog javne razsvetljave, nakar ga je odneslo čez strugo potoka Hudinje. Voznik je po trčenju ostal ukleščen v vozilu, potnika pa sta padla iz avtomobila. 20-letni voznik se je v nesreči lažje poškodoval, 20- in 30-letna sopotnika pa huje. Sšol Požar uničil kmetijo Baioiiovili Na kmetiji Balohovih v Črnovi 23 na območju Velenja so ognjeni zublji v četrtek zvečer uničili gospodarsko poslopje in bližnji kozolec. Zgoreli so tudi vsi kmetijski stroji in orodje, tudi nekatere domače živali. Z ognjenimi zublji so se več ur borili gasilci iz Velenja, Vinske Core, Šentilja, Šaleka in Pesja. Požar je povzročil za okoli 40 lisoč evrov Škode, zakaj natančno je zagorelo, še vedno ni znano, so pa tujo krivdo izključili. »Pred ognjenimi zublji, ki jih je širil veter, smo skušali rešiti živino. Tako smo iz boksov v hlevu rešili pet brejih koz in le teden dni starega kozlička. Zgorelo je več deset zajcev. Požar se je iz gospodarskega poslopja zaradi vetra razširil še na bližnji kozolec, ki smo ga postavili pred dobrim letom in pol. 'I\idi ta je zgorel v celoti. K sreči se ogenj ni razširil še na stanovanjsko hišo,« je prizadeto pojasnjeval Stane Baloh. Več deset gasilcev je imelo pri gašenju težave s pomanjkanjem vode. Zalo so morali nazaj po vodo rudi v Vinsko Goro. Na kraju požara so nato ostali do jutranjih ur. GP KULTURA VrunČeva ulica vodi izsredišča Celja do Nove vasi. Od Vrunča do Vesela Danes pojasnjujemo poimenovanje Vrunčeve ulice, ki vodi iz središča mesU na Dolgo polje, vzporedno s Kersnikovo. Poimenovali so jo po slovenskem partizanu - narodnem hero$u, ^ predvojnem komunistu Franju Vrunču - Buzdi. Rodil se je v Slovenj Gradcu, 12. februarja 1910, materi Uršuli in očetu Tomšku, notarskemu uslužbencu, ki pa je umrl že ob koncu prve svetovne vojne. Mladi Franjo je osnovno in meSčansko šolo obiskoval v Slovenj Gradcu, maturiral pa je na učiteljišču v Mariboru leta 1929. Pri šolanju mu je precej pomagal dr. Ferdo Pirnat, saj ^ njegova mati sredstev za šolanje zagotovo ne bi zmogla. Idejnopolitično orientacijo si je Franjo Vrunč začel oblikovali že v Mariboru, kjer se je vključil v takratno napredno dijaško gibanje, kot telovadec pa je sodeloval tudi v tamkajšnjem sokolu. te leto po končanem učiteljišču. seje zaposlil kot učitelj v Dobju, nato pa so ga * premestili v Ruše. Leta 1931 je odšel na obvezno služenje vojaškega roka, nekaj mesecev po vrnitvi pa je dobil učiteljsko službo v Račah (1933). Med Čakanjem na učiteljsko službo so ga začasno zaposlili pri Sokolski župi v Mariboru, kjer je tudi spoznal učitelja Milana Apiha. Apih je tudi največ vplival, da je Franjo Vrunč leta 1934 postal član takrat z Zakonom o zaščiti države prepovedane Komuni sUČne stranke. 2e istega leta je bil zaradi svoje komunistične aktivnosti zaprl in januarja 1935 obsojen na tri leta ječe in izgubo častnih državljanskih pravic. Milan Apih je bil na is-tem procesu obsojen na štiri leta ječe. Vrunča so zaprli v zname--- nito kaznilnico vScemski Mi-trovici, kjer so že sedeli številni komunisti, kasnejši voditelji partizanskega gibanja in socialistične Jugoslavije. Politični zaporniki só si v kaznilnici znali izboriti veliko več pravic kot drugi kaznjenci, večumo dnevno prostost, - m Pokom 5€ imenujE učenje tujih jezikov in prebiranje obsežnih zalog knjig, ki so jih prejemali od mednarodnega odbora za zaščito političnih zapornikov iz Pariza. Tako je tudi Franju Vrunču med prestajanjem ui-letne »robije« uspelo končati «komunistično univerzo«, kol so takrat poimenovali kaljenje partijskih kadrov v duhu marksistične ideologije. Kot zanimivost naj navedemo, da je Vrunč kot zaprisežen športnik v kaznilnici med zaporniki vodil tudi telesno vzgojo. Takrat je tudi dobil ilegalno ime Buzdo. Leta 1938 so Franja Vrunča izpustili iz ječe. Vseskozi nadzorovan s strani oblasti se je nekaj časa skromno preživljal s prodajanjem knjig. Zaradi komunistične dejavnosti so ga Še isto leto ponovno zaprli. Tokrat za štiri mesece. Po izpustitvi je odšel v Savinjsko dolino, kjer je z nekaterimi partijskimi kolegi pri JoŠtovem mlinu v Med-logu ustanovil tkalnico. Tako je postal tekstilni delavec. Vendar pa je tkalnica v JoŠtovem mlinu bolj kot proizvodnji teksdla služila ilegalnemu delovanju predvojnih štajerskih komunistov. Zgodbo o Franju Vrunču je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ob razsulu kraljeve Jugoslavije je Franjo VrunČ še vedno živel v Joštovem mlinu. Nemški nacisti, očitno bolje poučeni o vlogi Jošto-vega mlina kot bivše jugoslovanske oblasti, so že dan po zasedbi Celja obkolile mlin in zasegle vso partijsko gradivo. Franju Vrunču je uspelo pobegnili. Zadnjič se je v Joštov mlin vrnil 1. maja 1941, ko je nanj v čast de-lavslcega praznika izobesil rdečo zastavo. Nato se je za njim izgubila vsaka sled, saj je kol sekretar celjskega Okrožnega komiteja KPS odšel v ilegalo. Že v prvih mesecih okupacije zasledimo Vrunča kot prvoborca partizanskih enot na slovenskem Štajerskem. Ko je bila 20. julija 1941 na Re-sevni ustanovljena dvanajst članska Celjska partizanska četa (kasneje je dobila ime Prva celjska četa), je Franjo Vrunč postal njen prvi komandant. Po nekaj uspešnih akcijah v celjski okolici sta s Petrom Stantetom sklenila, da gresta na oglede v bližnjo Slivnico, kjer je Četa nameravala uničiti tamkajšnjo osemčlansko žandarmerij-sko postajo. 11. avgusta 1941 50 ga na koncu Slivnice, ko sta s Stantetom padla v zasedo, Nemci prepoznali in ga ujeli. Staňte je imel več sreče, saj se mu je po večumem nemškem zasledovanju uspelo srečno umakniti na Resevno. Nemci so ujetega Franja Vrunča predali tajni državni policiji (gestapu) v Celje, od koder so ga prepeljali v mariborske zapore. Tam so ga obsodili na srrut in 24. avgusta 1941 na dvorišču mariborskega sodnega poslopja skupaj s Slavkom šlandrom. Slavo Klavoro in še drugimi desetimi talci ustrelili. Nemški nacisti so nato truplo Franja Vrunča pokopali na mestnem pokopališču v Gradcu, od koder so žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki 28, oktobra 1946 prepeljali v Slovenj Gradec in jo položili v družinsko grobnico. Naj omenimo Še to, da je bil Franjo Vrunč posmrtno odlikovan z redom narodnega heroja. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Vese-love ulice, ki se odcepi od Vrunčeve in vodi proti objektom celjske vojašnice. Lunino kraljestvo očaralo V Plesnem forumu Celje so soboto premier no upri-zorOi slikovito in poetično glasbeno pravljico o Luni, njenih prijateljicah zvezdicah» uporniških in zarot-niških zvezdah Packah, nevarnem Črnem oblaku. Stre* li in Gromu, Belem oblačku in o zdrahah v vesolju. V poetični glasbeno-plesni pravljici Lunino kraljestvo av- torice Brigitě Tornič - Mil-haičič in v koreografiji Goge Stefanovič - Erjavec poje in igra dvajset nadarjenih plesalk, starih od 8 do 10 let. »To je laasna generacija nadarjenih plesalk, imenujejo se Pika, za katere se mi je zdela pravljica Lunino kraljestvo ravno pravšnja,« je Goga pohvalila plesalke, »bile so izvrstne, zelo sprošče- ne, kot da imajo za seboj že vsaj petnajst ponovitev. To je njihova prva samostojna scenska predstava, ki od plesalk zahteva precej ustvarjalnosti, zbranosti in priložnost, da se pokažejo kot male bodoče umetnice.« Ponovitev Luninega kraljestva bo 29. marca ob 11. uri v dvorani Plesnega foruraa. BA. foto: SHERPA >»Pike« vsvoji prvi samostojni scenski predstavi Lunino kraljestvo Celjski abonma četrtič Celjski abonma Zavoda Celeia Ceije je namenjen predstavitvam domaČih glasbenih izvajalcev. Nocoj) v torek, ob 19.30 bo v Celjskem domu na vrsti že Četrti koncert v tej sezoni, nastopila pa bosta Celjsko pevsko društvo in Tambu-raško društvo Feniks. Celjsko pevsko društvo praznuje že 115 let neprekinjenega delovanja. Zbor so vodili ugledni dirigenti In skladatelji: Anton Laj ovi c, Anton Schwab, Ciril Pregelj, po drugi svetovni vojni pa so sledili dirigenti Egon Ku-nej, Jurče Vreže, Boris Fer- linc, Jože Kores in Danijel Grum. Leta 1961 je dirigentsko palico prevzel Edvard Goršič, ki je zbor vodil celih 40 let. Zbor se ponaša z zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketami s tekmovanja Naša pesem v Mariboru in s priznanji s tekmovanj v tujini. Ob 100-letnici delovanja je zbor prejel zlati grb Mestne občine Celje. V letih 2001 do 2006 je bil umetniški vodja Matevž Goršič, za njim pa je vodstvo prevzel prof. Peter Gojkošek. Celjsko pevsko društvo vsako leto pripravi letni koncert ter promenadne nasto- pe, ki jih izvaja doma in na gostovanjih. Glasbeniki, ki so se povezali v TamburaŠko društvo Feniks, pa izhajajo iz dveh orkestrov, ki sta v preteklosti .delovala v Celju in Libo-jah. Ostala je peSČica tistih, ki jim je zvok tamburic segel naj^oblje v dušo in srce, združili so se in nadaljevali z igranjem in ohranjanjem te zvrsti glasbe. V današnji sestavi: Brane Mesec, Drago Flis, Justika Malgaj, Saša Je-ram, Damjan Cestnik in Zdenko Germadnik, nastopajo zadnja tri leta. BA SkritOeSi v knjižnici Trije celjski pisci - Vinko Moderndorfer, Dušan Čater in Mohor Hudej - bodo v četrtek ob 18. uri v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje predstavili novo knjigo Skrito.si. To delo je konec leta izšlo pri založbi Beietrina in vsebuje besedila več kot dvajsetih slovenskih avtorjev. Ti v tekstih razgaljajo male, vsem drugim skrite prostore v domovini, ki imajo za avtorja nek poseben, skrit pomen. Vsi trije celjski avtorji so svoje skrite kotičke našli v Celju. Z avtorji se bo pogovarjal Marijan Pušavec. BS Franicofoni na gledaiišicem odru SLO Celje bo v četrtek v znamenju tradicionalne prireditve, 10. frankofon-skega dneva. Vsi nastopi bodo v znamenju francoskega jezika. Gre za tradicionalno kulturno prireditev, ki daje francoščini privlačno in dinamič- no podobo ter širi jezikovno in kulturno raznolikost v slovenskem prostoru. Učenci osnovnih šol, dijaki gimnazij in Študenti iz vse Slovenije se bodo v četrtek v SLG Celje med 10,30 in 15.30 predstavili z odlomki iz gledaliških predstav, s skeči, z recitali poezije in glasbenimi točkami, ki so jih v francoskem jeziku pripravili s svojimi mentorji. Prireditev so podprli ministrstvo za šolstvo in šport, francoski inštitut, celjska občina in SLG Celje. PM NOVI TEDNIK ■'i,*- KULTURA 17 Hiša 22 js delo reziseija Igona Jelfina ter plesalk In koreografinj Mojce Majcen, Bojane MIšič in Anke Renef. Celjani dočakali Ignoiro Hišo Ob 70-letnici rojstva baktnika Rudolia Nurejeva je Plesni teater (gen v nedeljo Celidnom premier no predstavil svetovno uspešnico Hiša 22. Svetovna premiera te celovečerne predstave je bita lansko poletje v New Yorku. Hiša 22, ki jo ustvarjajo plesalke Bojana MiSič, Mojca Majcen in Anka Rener, Tina Go-renjak, ki je za predstavo posodila svoj glas. dramaturg Darko Luki kdaj mora priti domov iz šole. Ven-dar predvsem glede mlajšega bi želela vaS odgovor. Je âe tako ma jlien, pa se ne more sam zaščititi.« Pozdravljeni) Lahko bi rekli hvalabogu, da vas skrbi, pa ne samo takrat, ko se kaj zgodi, ampak vedno, ker sta vidva - starša glavni porok varnosti otrok. In to vaša otroka tudi pričakujeta, čeprav bo-ste pri določanju ure» vsaj pri starejšem, pogosto naleteli na upor, neodobravanje in še kaj, Globoko v sebi pa otrok čuti, da se za temi pravili skriva ljubezen in skrb staršev. In to jima je potrebno tudi večkrat zelo konkretno povedati, Dobro sodelovanje z učiteljico. Za stai^e mlajših oirok je zelo pomembno» da dobro in tesno sodelujejo z učitelji, v^ojitelji ali varuhi njihovih otrok. To pomeni, da si sproti izmenjujete informacije in tudi občutke v smislu, skrbi nas za našega, strah me je... Učiteljicam, katerim starši zaupajo in z njimi dobro sodelujejo, je tudi veliko lažje delati in so tudi bolj zavzete pri tem delu. Nasprotno pa konflikt med učiteJjico in staršem lahko primerjamo s konfliktom med dvema razvezanima starSema, ki nista enotna pri vzgoji- Škodo začutijo vedno (tudi) otrod. Prisotnost učiteljev med odmori. Nasilje med otroki se navadno dogaja takrat, ko ni blizu nikogar od odraslih. Zato je naloga odraslih oz. tistih, ki so odgovorni za otroke. da poskrbijo, da je vedno nekdo od odraslih z njimi. Tako je na mnogih Šolali poskrbljeno, da so tudi v odmorih, pred in po končani šoli, ko otrod čakajo na pouk ali na avtobus, z njimi učitelji. V kolikor tega ni, zahtevajte starši ali svet staršev, da šola to uredi. Oni so odgovorni, da je vaš otrok na varnem. Naj vas ne bo strah to zahtevati, BLIŽINA družinski inštitut info@blí2índ.sí. www.bli2ina.si 03/4a2-5&«Û Do 20. marca zbiramo prijave za partnerske delavnice. sevedaprijazno. vendar vztrajno. Nasilje na poli domov iz šoie. Če se izsiljevanja in vrst-niško nasilje dogajajo na poti domov, pred blokom ali na igrišču, obvestite o tem Šolsko vodstvo (če je to v bližini šole ali na poti domov iz šole), policijo in druge starše. Ne obračunavajte sami z domnevnimi storilci. Še najslabše pa bi bilo, če ne naredite ničesar v smislu, saj so bili samo raztrgani zvezld in ena brca. S tem, damo sporočilo storilcem, da smo nemočni in da lahko neovirano nadaljujejo. "Rikaj je zelo pomembno, kakšno sporočilo daje lokalna skupnost mladim ob-jestnežem: ali tolerira njihovo početje ali vrši pritisk na njihovo objestno vrenje. To pa lokalna skupnost (policija. vodstvo šol. tojevne skup-nosti ...) toDko uspešno in vztrajno počne, kot se na njo vrši vztrajen (vendar korekten) pritisk s strani staršev. Skraàa, da se v lokalni skupnosti vse pomembnejše institucije vključijo v teritorialno preventivo. Zakaj ravno nad našim? Ob vsem tem se vam lahko pojavlja vprašanje: »Pa zakaj se znesejo vedno nad našim? Kako to, da se ne nad drugimi oz. samo nad določenimi?« Ni naključje, da so žrtve nasilja ali zlorab pogosto iste osebe, isti otroci. Tu gre za posebno dinamiko, kako povzročitelji nasilja prav instinktivno začutijo, kateri otrok bo liho, se ne bo uprl zasmehovanju oz. nad kom se lahko znesejo. Te žrtve oz. ti otroci so v življenju že imeli opravka z občutki nemoči, ki so pustili določene sledi, ki jih sedaj ti objesmeži začutijo. Žrtev v družini. Pogosto so li otroci tudi doma žrtve določenega. vsaj psihičnega na- silja in se nekdo znese nad njimi, ko to ni najbolj primerno in otrok začuti, »dobi sporočilo« - nad mano se lahko znašajo. Ali pa otrok odrašča ob starših, ki so kot otroci ali pa sedaj kot odrasli bili žrtve različnih oblik nasilja ali mo-bii^, vendar o tem niso spregovorili in so te občutke nemoči in ponižanja odrinili stran, se pa sedaj pojavijo pri otroku. Tn govorimo o med-generacijskem prenosu Čutenj in nepredelanih konfliktov. Vse mi lahko poveš. Težje stvari kot se otroku zgodijo, težje mu je povedati. Lahko ga je sram - fantje ne toža-rijo in ne jokajo. Lahko ga je strah, ker mu je nekdo zagrozil, da Če bo povedal, da se bo staršem kaj hudega zgodilo. Lahko se mu zdi, da bi s tem starše še bolj obremenil, ko so že itak zelo zaskrbljeni zaradi npr.: bolezni očeta. Zato je zelo pomembno, da otroku vztrajno ponavljamo, da nam lahko pove prav vse in to ne glede na situacijo v družini. Pogovarjajte se z njim, kaj bi naredil, če bi se zgodilo to in to, pripravite ga na kočljive situacije. Razložite mu meje osebne nedotakljivosti, kamor ne sme nihče poseči. Zaupajte lastnim občutkom. Predvsem pa zaupajte lastnim občutkom, ko začutite, da z otrokom ni vse v redu, pa pravi, da nič ni. vas pa kar naenkrat začne zelo skrbeti. Takrat potrpežljivo in prijazno prihajajte do njega, mu povejte, da vas nekaj skrbi, vendar še ne veste kaj. To otroka potolaži, ker ve, da je na varnem v smislu - »sploh ne povem, pa vendar vejo, da nekaj z mano ni v redu; in ne derejo se name, ker nočem takoj povedati; pa vseeno ne odnehajo.« DRAGO JEREBIC novitednik ' rad^j^Dcelje OSR6ONJA KNJIZHICA C6U6 MOJA NAJUUBSA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov; Dovoljujem, ^ to moji podoHii jevno «bjavi{0ni. Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjiž-ku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. Tokratni nagrajenec je Maj Zimšek. Celj-ska c. 40, Vojnik. Lonček bo prejel na oglasnem oddelku m&KC. wwwtnovhednikM 0TR05KI ČA50PI5 Planinska dnjičina pred odhodom na zimovanje Najmlajši na zimovanju Planinsko društvo Polzela in OŠ Polzela sta za na jm* lajše člane društva pripra* vila tridnevno zimovanje na Gori Oljki. Pod vodstvom vodnikov Tanje Sadnik, Mije Bastl, Romane in Bemija Palirja, Mirka in Jožice Jegrišnik ter Jožice in Zorana Šloka se je 22 krat- kohlačnikov podalo peš na Goro Oljko. Prvo popoldne je bilo namenjeno spoznava-nju> drugi dan so se seznanili z orientacijo, varno hojo, varovanjem rastlin, opremo in s prvo pomočjo, zvečer pa so opazovali nočno nebo. TYetji dan so pripravili orientacijsko tekmo, po kosilu pa so se vmili v dolino. Otroško zimovanje je bilo izziv tako za otroke kot vodnike. Večina otrok je bila prvič čez noč od doma brez staršev, za vodnike pa je tako zimovanje velika odgovornost, saj so morali poskrbeti za varnost najmlajših, pri nekaterih pa rudi nadomestiti starše. TT Z najmlajšimi sicrbimo za živali v vrtcu v Šmarju pri Jelšah tudi z najmlajšimi, ja-sličnimi otroki, starimi od I do 2 let, skrbimo za živali v naši neposredni okolici. OdloČili smo se zâ skrb predvsem ptic in račk» ki domu je jo v bližini vrtca. Naš cilj je razvijanje na-klonjenega, spoštljivega ter odgovornega odnosa do Žive in nežive narave ter da otroci pridobivajo izkušnje, da lahko sami vplivajo, prispevajo k varovanju in ohranjanju okolja. In kaj smo počeli? Opazovali smo ptice in račke, se o njih pogovarjali, naredili smo preproste ptičje hišice ter jih obesili na teraso naših igralnic. Nasuli smo hrano ptičkam» naredili ptič- je pogače, račkam pa sušili ter odnašali kruh. Z otroki smo veliko bivali v naravi, račkam zapeli pesmico, mar- sikaj spoznali in doživeli ter ob tem uživali. RENATA GOBEC, JELKA ČUJE2 Šolanje v preteklosti v šoli smo pri družbi dobili nalogo izdelati plakat o šolanju v preteklosti. Vsak je po svoje izdelal zanimiv plakat in ga predstavil. Po novoletnih počitnicah smo pripravili tudi razstavo naših plakatov in starih šolskih pripomočkov. Plakatov je bilo zelo veliko, zalo smo razstavo postavili v treh učilnicah in še na hodniku. Razstava je bila všeč vsem ostalim razredom na šoli, pohvalili pa so nas rudi učitelji. Ob tem smo imeli uro lepopisa, a črke niso bile najbolj lepe. čeprav smo se zelo potrudili. Iz tega smo ugotovili, da se je šola od nekdaj do danes zelo spremenila in da imamo srečo, da ni več tako strogih kazni. Uril Feriež, Eva Peser), Blažka Klarič, Sven Juteršek, Domen Goste, Manca Lenart, dodatni pouk 4. a/b OŠ Ljubečna novi tednik NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Jetra - kemična tovarna - 4. Bralca zanima vse o bolezni jeter, zdravljenju, dieti, vkJjuČno z jetmo cirozo in prenehanjem delovanja jeter. Bolezni jeter, ki jih povzroča alkohol, so med pomembnimi vzroki smrti po celem svetu, zlasti v razvitem, tudi v Sloveniji. Bolj na Štajerskem kol na Gorenjskem ali na Primorskem. Alkohol povzroči v jetrih različne spremembe. ZamaŠČena jetra so prva pomembna sprememba, ki pa se lahko popravi že s prenehanjem uživanja alkohola. Bolj resno je vneije jeter ali hepatitis, $e bolj pa ciroza, ki je ponavadi za bolnika usodna. Približno 15 % alkoholikov dobi vnetne okvare, 20 % pa cirozo, ki je za večino prej ali slej usodna, saj je med mladimi na sedmem mestu po vzrokih umrljivosti. Alkohol okvari jetrne celice in onemogoči normalno presnovo, zaradi česar se okvarijo tudi drugi vitalni organi. V vsaki celici povzroča okvare, ki zmanjšujejo imunske mehanizme, kar privede do nepravilne absorbcije in presnove maščobnih kislin, vitaminov, mineralov inaml-nokislin. Večina popitega alkohola se presnavlja v jetrih. Pri razgradnji naslajajo škodljive snovi - aldehidi, ki so Še bolj škodljivi kot sam alkohol. Ob tem naslajajo tudi prosti ra-dikali, ki spodbujajo vnetne procese. Antioksidanti nevtralizirajo vpliv prostih radikalov, a jih alkohol inaktivi-ra. Vnetje je odgovor organizma na okvaro, ta pa se pri Piše: prim- JANEZ TASlC, dr. med-, spec, kardiolog alkoholni okvari Še stopnjuje, saj kronično uživanje alkohola te vnetne procese pos-pešuje. Ženske obolevajo pogosteje Pri veČini, ki popijejo zmerne količine alkohola, ta ne izzove ciroze. Veliko raziskujejo genetske dejavnike, a tudi prehrana ima pomembno vlogo. Prehrana z veliko maščob v prisotnosti alkohola pospešuje nastanek bolezni jeter, 'fb-di prehrana, ki vsebuje le malo ogljikovih hidratov ob sočasnem uživanju nasičenih maščob in alkohola pospešuje nastanek jetrnih obolenj. Tudi spol ni zanemarljiv. Tako ženske obolevajo pogosteje in že ob manjših količinah popitega alkohola dobijo okvaro jeter. Bolezen se pojavi tudi bolj zgodaj kot pri moških. Tudi teža bolezni je hujša in pogosteje umirajo za okvarami jeter. Kaj je vzrok temu, Se nI jasno. So pa vsi bolniki, ki imajo okvaro jeter, bolj pogosto okuženi z vimsom hepatitisa C kot abstinenti, In obratno, bolni- ki, ki so nosilci virusa, dobijo okvaro jeter, Če popijejo le manjše količine alkohola. Torej previdno! Če imate vprašanje za pri-marija Janeza TasiČa. nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000Celje»5pn-pisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Zdravljenje je enostavno, a je abstinenca pogosto težka, tako da je samo zaradi tega uspeh zdravljenja slab. Z odpovedjo pitju alkohola se popravi zamaščenost jeter. vnetje se umiri in le redko so potrebna zdravila. Če pa bolezen napreduje in preide v drozo, je presaditev jeter mogoča tudi v Sloveniji. Pri zdravljenju pa moram poudariti, da je pri pitju nevarno istočasno uživanje nekaterih zdravil, ki še pospešijo nastanek okvare, druga pa samo okvaro še poslabšajo, Zlasti so nevarni različni analgetiki in zdravila, ki jih uživamo proti depresiji. Zato se bomo raje odpovedali alkoholu, Raje bomo za zaščito jeter uživali hrano, bogato z ogljikovimi hidrati, z vitamini B-komplek-sa in vitamini kompleksa E. Zaščitno deluje tudi lecitin in aminokisUru melionin in adenosin, ornitin in aspar-glginska kislina -1 aspartat. Ob tem bomo pazili, da ne vnašamo v organizem hrane. ki vsebuje razne konzervanse ali druge kemikalije (E), za katere še ne vemo. kako učinkujejo na naše jetrne celice. ROŽICE IN CAJCKI Zmerno pilje ne povzroča ciroze. Moj zdravnik 2008 Skupaj 2 revijo Viva ste imeli bralci Novega tednika tudi letos možnost glasovanje za najbolj priljubljeno splošno zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa ter pedia-trinjo/pediaira. Rezultate bodo slavnostno razglasili 3. aprila na Ljubljanskem gradu, mi pa bomo 8. aprila objavili, kdo so zmagovalci in kdo nagrajenci med glasovalci, ki so se potegovali za tri glavne in več kot petdeset praktičnih nagrad. Še zadrua izžrebanka za trimesečno naročnino na revijo Viva je Marjeta Benko, Laška vas 50, Store. Kamilice Zeli za oči Pri težavah z očmi kot so občutljive, rdeče, utrujene, zabuhie,pekočeali vnete oči, si lahko pomagamo tudi z nekaterimi zdravilnimi zelišči. Obnesejo se denimo kamilice, plavica, smetlika, slez... Uporabimo jih za obkladke in izpiranja. Občutljive in rdeče oći: Kdor ima pordele in občutljive oči aii vnetje očesne veznice, naj si pripravi preizkušene kamiiične obkladke: 50 g kamiličnih cvetov kuha 2 minuti v 11 vode, odstavi in pusti stali 15 minut- Dobljeni prevretek uporabi za obkladke, ki jih na očeh pusti 5 minut. Zoper rdeče in občutljive oči se obnesejo tudi obkladki iz sleze novca ali plavice. 10 g enega ali drugega kuhamo 10 minut v 25 cl vode, počakamo, da se malo ohladi in precedimo. Prevretek uporabimo za obkladke. ki jih zjutraj in zvečer položimo na veke. Utrujene In vnete oti: Utrujene oči si poživimo z obkladki iz smetlike: 15 g zelišča kuhamo 10 minut v 1 i vode. nato precedimo in malo ohladimo. Pripravek nam služi za obkladke. ki si jih za 20 minut položimo na oči ali pa si z njim večkrat dnevno izpiramo oči. Dobro bo del tudi pri vnetju očesne veznice. Za utrujene in vnete oči je koristen tudi poparek iz cvetov plavice, s katerim izpiramo oči. Vnetje vek, ki povzroči luščenje, kraste in razjede na vekah, blažimo z obkladkom iz cvetov kamilice, zeli smetlike in rožma-rinovih listov. Zmešamo po 10 g vsakega zelišča in mešanico stresemo v 11 vroče vode, 20 minut namakamo in novitednik precedimo. Pripravek uporabimo za obkladke, ki jih položimo na veke zjutraj, ko vstanemo. Simon AŠič o očeh: StiŠki »d oh ta r« pravi, da oči oz. vid krepimo, če pijemo pelinov čaj, jemo borovnice in dnevno zaužijemo 3 žličke nastrganega hrena, ki smo mu dodali med. S skuto natiramo okolico vek oz. oči in jo po nekaj minutah obrišemo. Za obkladke svetuje, da jih naredimo iz poparka njivske preslice. Na oči in čelo si lahko damo tudi liste praproti. Boleče oči izmivamo s popa rkom kamilice, bolne, motne oči pa s poparkom lipe (odstrani kolobarje pod očmi), koprive, ognjiča, listov bele omele, orehovih listov (10 dag listov kuhamo v ) 1 vode). Koristi tudi poparek trpotca. Na boleče oči polagamo obkladke z mlačnim poparkom koprive. Zoper Piše: PAVLA KUNER ječmenček naj bi koristD ob-kladek iz poparka njivske preslice. Komur se solzijo oči, naj jih izmiva s poparkom cvetovmaijeticein rmana oz. s poparkom ali sokom trpotca. Nanje naj polaga obkladke iz kamiličnega poparka (1 zvrhano žlico cvetov poparimo s četrt litra mleka: obkladek naj bo gorek). Vnetim očem pomaga obkladek iz poparka preslice (toplega damo na oči). Oči izmivamo s poparkom plahtice ali ovsene slame. Smetilka wvtfw.iiovitednik.eom Dr. PIRNAT 0#2&2i32 55,01/519 35!5'il WWW. pimat.st 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI novi tednik ISCEMO TOPEL DOM Rešen iz jaška v TV-oddaji, kjer prikazujejo resnične zgodbe, sem nekoč zasledila zgodbo o re-Ševanju kužka, ki je padel v jaSek. Po napornem, več ur trajajočem reâevanju je reševalcem končno uspelo spraviti kužka iz smrtne pasti. Doslej sem o tovrst-nih zgodbah le brala ali jih gledala na televiziji, v petek pa sem v zavetiSČu spoznal a kužka, katerega življenje bi se lahko tragično končalo v jašku. Dudana Vengusta» predsednika Društva za zaščito žívali Veles Celje, so v četrtek popoldne obvestili o nenavadni situaciji. Kuža naključnih sprehajalcev je namreč v jarku nekje v bližini Psihiatrične bolnišnice Vojnik zavohal in odkril boječega in sestradanega kužka, ki naj bi že nekaj dni zaman cvilil in lajal na pomoč. Dušan in njegova žena sta se na klic nemudoma odzvala. Ko sta pris-pela, sta videla» da gre v resnici za neprijeten položaj, v katerem se je znašel ubogi kuža. Čeprav je slednji renčal in lajal, sta vedela, da ga morata reSili za vsako ceno, saj je izgledal zelo slabo. Ni* sta se obotavljala. Dušanova žena |e skočila v jarek, nadela kužku ovratnico s povodcem, Dušan pa je nato kužka previdno potegnil iz jaška. Kuža je bil, zahvaljujoč dvema srčnima posameznikoma, rešen gotove smrtí. Vsako dejanje, s katerim je rešeno živalsko življenje, pa najsi gre za kužka, muco ali katerokoli drugo žival, je vredno objave in zahvale. Pogosto se o podobnih reševanjih nit! ne ve, zalo je prav, da opozorimo na nesebične in srčne ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč živali v stiski. Verjamem, da bo kuža iz zgodbe celo življenje hvaležen svojima rešiteljema, slednja pa se bosta verjetno prav tako spominjala svojega nesebičnega dejanja, s katerim sta mu rešila življenje. Hvala društvu Veles za njihovo zaščito in pomoč živalim. Želite tudi vi pomagati živali vsdski? Obiščite naše varovance v zavetišču Zonzani v Jařmovou pri Dramljah od ponedeljka do petka, med 12, in 16. uro, ob sobotah med 9. in 15. uro pa jih popeljite na njim nujno potreben sprehod. Vse fotografije naših živali si lahko ogledate na wViTW.go.to/zonzani. za vse informacije pa smo dosegljivi na telefonski številki 03/ 749-06-00. NINA ŠTARKEL Jaz sem kuza iz zgodba. Rad tal se zahvalil svojima rešiteljema, ki sta mi nesebično priskočila na pomoč. Vedno se vaju bom spominjal. (5424) Pravijo, da so oči ogledalo duše. Kakšna se ti torej zdi moja duša? (5422) Eden lepši kot dnigi... Asa, punce, roke strani Moja stal (5423) ©wotednik Qlwet Wq ïïmnbnÊicm Novega tednicat Naročniki Novega tednika bost« lahko naročniške ugodnosti - 4 mole ogkise v Ncnrem tedniku do 10 besed fn testiMo m RodlujCelle « Ukorfstíli IzkUuCno s svoJo naroCnBko kartico. narodntSko pokMco oziroma z osebnim dokumerrtom naročnika Novega tednika. MelzIioHMene uflodnosti se ne prcnwolo v ncMlednle lete! 50 ^^VIATOR j VEKTOR ^ SKUPINA VIATOR & VEKTOR« družba za upravljanje podjetij, d.d. Dûlenjsks cesta 244.10D0 Ljubljana SKUPINA VfATOR b VEKTOR, d. d., mednarodno priznano logistično pod|«tjs i dolgoleTnimi ízkuinjamí ns potkočju prevozov, nadnaradne specFîct|e in organizacije transport?, vabi k sodelovanju sodelavca u delovno mesto deklarant u potreba P£ earinjsnj« CBJE. IQdrKeva2ehvCelju Pri^kujemo: • (Avazno UCSNCO 2a opravlíAnía zastopanja v carinskih ud«vah • sfadnjo sirokosmo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri • najmanj tn leta delovnih skuianj na področju mednarodne ^dieije • aktivno manjs angleškega ali nemškega jezike • vomiliu izprt B^ategorije Defovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leia z možnostjo podaljšanja oziroma sklenit^je za nedoločen čas. s polnim dnevnim časom m poskusnim dalom. Prsne ponudbe s kratkim Srvijenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev prfčekujemo v osmih tf neb na naiem nasiovu: SKUPIMA VIATOR & VEKTOR, d. d.. Kadrovska služb«, OoleDjska c«sia 244. lUO Izubijana, teltf on: (01)420^3^12. POSEST 1 PRODAM FlATbmvo 1,4, letnik 1997, S^lni, bordo rdeč, prevoienth 66.000 km, ugodno prQdflmJBlefonl}3l89(M63. R 5 Bve M, lamik 1994, bele barve, prm-zetijh 132.000 km, prodom zo 230 EUR. UnOSU87-615. i35i KUPIM OSEBNO vozilo, od tetniko 1997 naprei v kakršnem koli ^nju, nujne kupim. T^ fon041361-a04. ii26 PRODAM HIŠO, Lesiino, 180 m', parcalo 1200 m^ odlično lokacijo, obnovljeno, centralna kiirjovo, l^on. prodom zo 70.000 EUR.Teyor|01)7238-}8). p STROJI PRODAM HIORAVUCNI (ilinderzo somonoklodalko in cisterno Creino prodom. Telefon 041 999-9D6. ^139 SIPOVdvovTetenskiobrorolnik prodom. Telefon 03 H 36-36 2. 1329 TRiUTORSKO i^oliio, domoče izdáive m lu$(ileckofuze,pfodom. Telefon 5772-343, 1353 SAMOHODNO vrtno kosânko, znamko Alb, » pod goroncijo; molof Brix Siroton, ugodno prodom. Telefon (03) SAS3-678,031 453415. i350 TRAKiOS Univenal 445 è. Istnik 1990, $ kobino, reg., prvi lastnik, 4*4, nove gume, prodom za 7.400 !UR oziroma po dogovoru. Telefon 041 7934191 $142 SEJALNICO Olt, dvoredm, mehansko, pajek Sip, no dve vreteni in somonoklodolko Sip, prodom. Telefon 041 261-676. 1370 vwm. radiocelja.co m SQEPffiSEaD^BDH Linhertova 22. Celfe úthj&hammeiwaňmeom 03 4924222 vsM den od 9.30 do 13 00 • odkup vaie nepremičnim •cenitve nepremičnin •vpisi v zemljiško knjigo • sestava kupoprodajnih pqodti in urejanje potrebne dokumentacije Promet t nepremi&niMcni naj bo varen, tato laupajto nam. Telefon 041 601 S55 ŠENTVID prt Orobelrwn, novo rweTie. HI», Mmk 19B2, zemljište 839 m', 260 m' bfvolne površine, k^ p prodom. Ob hS lesen objekt, 3,5*5 m. Vrl 12'16 m, pod njim klet 2,5«4 m. Zemljišče 839 m'. Do hiše osfoli rn jovno rozsvetljovo. V letu 2004 do 2006 zomenjono streho in celotno stovfano pohišWo. Ho sončni legi. Ceno 158.000 ÍUR. Telefon D41 560-539. t336 KUPIM V1KEHDolihi»,v(Aolíci(elíQ,do25b. kupim, gotovina do 100.000 !Ull Telefon Ml 397-211. 1t87 ODDAM FRiZERSKl solon no Tehortah oddam za nedoločen cos nojbcljúmu frizerju. Telefon IMl 355^44. 1323 Ezena PRODAM QUE, Otoi Prodom obrwvljeno, lepo dvo> sobno stonovonje, 53 ta\ zo 79.500 EUR. Telefon 031 668-700,po 17.urí.p ODDAM APARTMA. stOFO jedro Izole, 150 mod nwjo {2odr.*2orr.),45 EUR/dan. oddom. Telefon 031 37(M86. p SOBO nudim dvemo studentkomn, možno tudi portnerjemo. Telefon (03) 545-2694. 1352 OřSEMUčHO sfonovon je v Kersnikovi ulici oddam od 25.3. naprej. Ceno po dogovoru. Telefon 031 281-392. 1368 PRODAM HIAOIINIK. hladilno omoro, televizor, šle> dilnik, napo. korito, pitnski štedilnik, prolni stroj, prodom. Telefon 040869-481. tsat XUHIHIO, Iresed, foielja, hbM. stokkik» romičtú Cedilnik, kovt, mizo, stde in peć zo cenîralrw prodom. Telefon 051424-303. 1382 PRODAM 90 m^ betonske kritine in žlebove Cinkotit prodom. Telefon 041 475-500. i268 BREZOVA dno prodom Telefon 041 524- 358 1364 PRODAM TV Ponosonic quinlr», 72 cm, nm. 100 k. ekran 16:9, stof 4 leto, brezhiben, prodomzo 320 EUR. Telefon 040 231-871. 1390 ilL PRODAM ÏÏUCKO simentolko, težko 220 kg, prodam. Telefon 041 763-727. i33i HESHICE, i\m, grohoste, črno, tik pred nesnosljo, prodam. Brezplačna dostavo no dom. Oobile lohko tudi kletke zo nesnice. Telefon (02) 582-1401. p TEliCI simentolki (dve), breji 9 mesecev, prodam ali meniom zo biko. Telefon 041 636-190. Lias HEM5KE ovÙH^, cepTiene, rozglist«», stare 9 tednov, prodom. Telefon (03} 573-0898,031 559-502. 1337 BIKCA, S), pridno 90 kç InteTićke simeit-talke. od 80 do 100 kg, prodam. T^eíon 041541-773. 1358 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon (03)579-3063. i363 STAREIŠO kobilo poso^, mimo, joholno, prodam. Telefon (03) 5763-258,031 57S6S0. KRAVE simenfalke, breje, prodam. Telefon 031 506-383. SIXCA simentoko, stotega 2 meseca, pro-dam.T^fon 5773-757,031711-315, Mole Dole, Vojnik. 1372 Podjetje NTâRC, da.o. Direkt«^; Srečko Srot Podjetje opravlja ^optsno-Z£Jo£niško» radijsko in agen-cij sko- tržno deja vnost Sasiov. PreSerriova 19, iOOO Celje, Édefoo (03) 42 25 190, íáx: (03) &441032. Noví tednikizhâjâ vsak torek in petek, cena torkovega izvoda )e 0.81 EUR petkovega pa \25 EUR. Tajnica: T^a Podpečan Ve^er. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naro^ina je 7.50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Š!e>ilka tiansakdj^cega računa: 06000 0026781320. NenaroČemh rokopisov in foto- gratij ne vračamo. Tisk: Delo» d.d.. Tiskarsko srediSfe. Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Non tednik sodi med proizvode, za katere se ptaćuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur: Ivana StamejCič. Urednik fotografije: Gregor Katiř. Računalniški prelom: Igor Sđrlah. Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.mmjadesign.com E-mai] uredništva: ledmk@nl-rc.si; E-codiJ termičnega uredništva iehniica.tednik@*nt*rc,si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brgiez Urednica íníorraativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio^nt-rc.si. E-mail v 8iudiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brećko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kurali» Rozmari Petek. UrSka Seliitiik. Branko Stamejčič, Simona Solinič. Dean Susier, Saška Teržan Ocvirk AGEPtCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna LejiČ. Propaganda: Vojko Grabar. ZUtko Bt^inac. Viktor Kleooviek» A!etUa rasoàar^nfa ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, 99m: 031/836 378. UqsM Ortimli. 1.9., Oolnia vai 8b, ftMi ?ímtHk in vilko 39-len)0 uslužl)enko zeB príjotelio do 50 lei. Telefon 041 248-647;www.supefalon.». idde 30.000 posredovanj» 11.000 novih po2Tianstev Jb bilo v prelekl6n> letu eklenjeniri 2 naio pomočjo. Letos ka-io, fla jih bo ée več. Ž^ctna posr8d> vBlnJcs za vse generadjs. Zaupanje, Oďenjá vas 85, Pr^Dold. 03/57 26 319, Odl SOS 49S, 031 936 376 PRODAM 1IP0 kuhinjsko Dinso in pí^shq poœni prodom. feleíondopoUon, 548^731. 1391 CEUAHKA, simpatično, 30^e}no, visoko 170 cm, ňlko, zeli moškego vl^e posto ve. Telefon 041 248447; www.supero- loi.Si. 1346 41-letnibMI športnik, podjefnlk, 173« ol-letske postove, prí|etnego vídezo iti lepsgo nosmeho te vobl no pri|etna srečor)|o v dvoje. Po^|l opis no 031 695-370. p HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob toridh in petldh« zanimivo branje o ihrilenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. PoStna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika €0,81 petkova pa € 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto» 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prajemajo se vsa posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih bresplaćniti malih oglasov» do ene čestMe na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov« I3TV77n> tUdI letnik 2008 CSZjTTlTÍI m^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek M banmib stn^ televidjskeai sporeda Ih zanimivo^ NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime inpriiMk: Krij; Ulies: O alum rojstva: Ntprtkiiono naročam Novi tednih a najmsnj 6 ma&eeav podpis: NT&RC d.o.o. bo pAdaUte uportblja^ sbmo ra pocrcbe luro&niÂk« iiaibc Novega tednika ZAPOSLITEV TAKOJ zoposllmo delovni v bov^. Izkuv nje tiHo polretine. Telefon 700-1 041 274-556. le»del[or>looPlohis. p.,bn(a56l,Polrelo, i22ô Če $ urejen« kenHin^etiven in & řelii deteti vtel. studiu eli komerdefi, (»djetje iiča 6 oseb, za krajS e^i tfeljli delovni ^es. Vse inf. od pon. do pet. od 8.00 do 14.00 ne telefon 03/42^81-50 Jeko-ma do.0.. Menbor^a e.44.3000 Celje. SUKOPLESKARJAzoposlim. Motior. i o. o., Šoranovićevo Celje, lelefon 041 648- 121. n ZAPOSLIMO prodajalko ali prodajalca vtrgovini z živili v Braslovcah. Tei : 041-612-062 PAUER, d.o.o., Braslovče 26 3314 Braslovče ISâMO notokorico zo zoposlitev oil itii-denlko. BorF-16, Presen^ 18,6rQslovre, lelefon 041 442-302. Uo ZAPOSLIM voznika C kale^orije zg prevoz blogo po Sloveniji Telefon 041 62B-766,041 419-999, BorboroZGlokar, s. p.,Babno21,Celje. I2â3 Pod svojo siroho vabimo nataicaqa(m/l). Urejeni, komunikativni, prijazni in vestni os«bi nudimo redno upostiov v ur^rum okofiii« stimulativno plačilo in mo!' nest stanovanja. Liaieta« d.o.o., Trubaritva ulica 6,3270 laike: tel. 031304021 ali 03 734-33-16. ZAPO^MO nalokono, noîokarico. kino ravii. Dnevni bor Cofe Gollus, Ijubljon-sko 16, Celje, telefon 041S53-3B4. 1330 IŠáMO kuhorico in pomoć pri streâii. Gostilno Ccler, Morifo (o^, s. p., Moríjo Grad« 34, Usko. Li2d SPUUMEM koklino bli delo no območju Cetjo.Telef(»D41 525^61. laee Zaposlimo: -TRGOVCA, • KMETIJSKEGA TEHNIKA, • VRTNARSKEGA TEHNIKA, •VOZNIKA C-kât, zaželeno tudi E-kat. v TRGOVINI ZA ZUNANJO UREOrrcVVŠTORAH- Samo pisne prijave stel. st.: ŽIVEX, d.0.0., Voldía Draga 40, S293 Volčja Draga. řOUGAMO v» vrste porkelov, lominolov, pluto, vsa vr^ pvc podov, keromiko ^ ostole vrste talnih, slensldh in stropnih oblog. Telefon 04) 377-620. Štefan Sotomon; s. p., Gomilao 80 o, 3303 Gomfeko. 1306 KAKOVOSINO in po ugodnih cenoh oMf^ me demil fosode. MSgrod, d. o. o., Gosposvetsb3,C^js,fe)elon041 771-104. 1317 BEE Kestenjak, i p., bonino 144, Plonmo. Adaptacije, zidorska dela, bcrvonje stanovanj, oken, vrol, his, fasad, nopus-tev, v (alju in okolici. Do 30.4.2008 nudimo 10% popust. Telefon 041810-717. n Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, bral, oče in stari oče IVAN APAT (roj. 19.10.1931) Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v torek, 18. marca 2008, ob 15.30 uri na celjskem pokopališču. Žalujoči: žena Anica, sestra Ana z družino in hčerka Vlasta z družino 1365 Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek. Nič te ne bo zbudilo... Spt (K Lorca) V SPOMIN EDVARDU KLOVARJU S Ceste na Dobrovo 91 (S. 2.1953-11.3.2008) Izmučen od vseh zemeljskih bolečin je dokončal svoj boj in se podal na pot mim in počitka, k svoji zvezdi na nebu ... Od njega smo se poslovili v petek, 14. marca 2008, na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoča žena s sinovoma, sorodniki In prijatelji, ki se jiiD zahvaljujemo« da so ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot 13&S V Življenju veliko si garala, z veseljem zemljo obdelovala, zadom, družino si skrbela, za vse besedo lepo si imela. Kje so tisti zlnň časi, ko srečni skupaj smo bili^ V groba mimo spi en se odpočijf ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete FRANČIŠKE KRESNIK roj. Mastnak iz Kompol S3. Store (15.9.1917-9.3.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maSe. Posebna zahvala osebju Doma starejših Šentjur, govorniku gospodu Vešligaju za poslovilne besede, hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti§ino in pogrebni službi Zalujka. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Franci, Loj7J. Rudi, Joži In Milan z družinami, brat Marjan z družino ter ostalo sorodstvo 13S7 FjIljplZA DELA novi tednik Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavo-da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje In morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajočl podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb In uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov. si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE osnovnošolska iz0bfu26a mmm o&avec • m/I* delo zajuia TRANSPORT.SKLACI^NJETEflPAKIRAUEPA- mm m. jpravijailíe ovtgau vodenega stal transportSUflOVlN 2viu^em (gi-xmonskim IN mehanskih). o^no oao v âstjuli napravi, t^i delovnega meSTA. ^ ddlocen čas. 6 mesecev. 19.3.200B: manpower a6.0;PECEUE. stanetctvauuca «.soooceue PRDIZVODNI OEUVEC • M/2: OtLÛVNO MESTO ZAJEMA ^TAVO PDNlSTVElilK SOELKOV. VUAČENJE TER LEPUENJE I^^NIH LESfllH SESTAVNIH DELOV. PAKIRANJE LE-TEH V KARTONSKO EMRALA^ IN SKRB ZA KAKOVOST IN KONTKOLD IZDELKA, tttm DELOVNEGA MESTA. OSTALA DELA PO NAVODIUH KAOREJE-NiGA. ..C DDLi]Č£N ČAS. \l MESECEV. 19^.2006: MANPOWER O.OJX. PE KUE. STANETOVA DUCA 4.3000 CELJE pomočnik mmm in slaščičarja • u/l oeu) zajema pomoč PR{ stuežsi hrane. PUAČE IN SLA^C PO NARflÙLD, m S ST1UNXAMI. SKRB ZA UREJENOST DaOVNEEA OKOUA. mot PRI PEKISLASĎC IN SISKViïOV. DOLDĆEN ČAS. 8 MESECEV. ^9.3i006: KAI^ POWER Oi).Û.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4. mcaiE POMD^IK KUHAftJA • M/t DELO ZAJEMA POMOČ PRI DaU V KUHINJI SKRe ZA PfllPRAVO SOLAT IN StnATKEÔA BARA. POMOČ PRI PR^ PRAVI m PO NAROČILU. SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA DKOUA.DOLOČEN ČAS, \Z ME-SECEV. 19.3ÍOOB; MANPOWER D.O.Û.. PE CEUE. STANETOVAUIJCAIJOOOCEUE P0M02NA DELA V f^KARNI • M/2: POMOŽNA DL£A V PEKAMI: NEDOLOČEN ČAS. mim, PEKARNA OUH KARL DUH S.P.. KUITURNIŠKA UUCA2.30D0CajE VQ2NIK AVTOBUSA M/2: VOdUA IN SKRB ZA AVT08US; NEIOOČ» ČAS. 20.3.2008:12L£TNIK CEUE D.O.?ROMETNOM mmtHfï PODJETA AŠKERČEVA UUCA 20,3000 CEUE P0M02NI OEUVEC V SKLADIŠČU • M/l' D^ VUA VSA P0M02NA GELA V PROCESU PRO-mmi IN PBOOAJE. PRI SKLADIŠČU IN PAKIRANJU BLABA. PRI NJUliUlANJU IN RAZKLADANJU BLASA.DOLOČEN ČAS. fl MESECEV. 23.3.2008; VIGRAD ïïtGOViNA. POSREDOVALE. PRDIZVDDUA O.DJX CELJl KOCBEKOVA CESTA3(IA.32I}2UUBEČNA VARND^IK M/Ž VAROVANJE KROŽENJA. DOLOČEN ČAS.22JÍOOB: SINTALCaiE OAUŽBA ZAVAROVANJE PREMO&NJA. 0.0. CEUE IPAV ČEVAÍJUCA22.3Q0DCEUE OEIAVEC V PROIZVODNJI • M/2: iTSEKOVAfiJE. KRMJEKJE. VUAČaiE. PAKIfUIU& DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, mim. NERML PRDIZVO-ONJA. TRGOVINA. STNÍTVE. D.D.D. TRNO\tU-SKACESTA1300I3CEUE nižja pokucna izobrazba (q0 2lft} KROVEC • M/t OaO NA STREHI, OOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 1D.4.2Q0B: STAVBNO KLfPARSTVD IN l^tOVSTVO JD^ ANCUN S.P.. lOPATA 46 8. 31300 CEUE nižja pokucna izobrazba (do 3 let) VAflOVARfE OeJEJaOV • M/l VAROVANJE OBJEKTOV. OOiOČENČAS. 3 M^ECi tmm VARNOSTNA REQA^KA SUIŽBA "VEZA' DRAOO KOSIĆ IP. DELAVSKA UUCA 18.3000 CEUE NATAKAR • M/2: STREŽBA PUAČ IN DELNO HRANE. NEOOLOl» ČAS. 22.3Í008: TRGOVINA IN GiSTHO ŠKORPilON STANISLAV KRAJ^EK S.P„ ZADDBRaVA6e.321ltoJAVAS deu^vecsrez pokuca NATAKAfl • M/2: STRE2BA PUAČ. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. t0.4.200S: BAR TTÍTA, KATICA OAV-m. Sf. SKAIETOVA UUCA 6.3000 CEUE VOZNlKTAK^A-M/l PREVOZ OSEB, OOLDČEN ČAS. 3 MESECE. Mlim TAKSI SIMBI STORITVE IN PREVOZI O.D.a. KERSNIKOVA UUCA 52. 3000 CELJE VARNOSTNIK • M/Ž: VAROVANJE OBJEKTASČNIK.' NEĐOUJČEN ČAS. 2S.3 JQD8: AlOJZ ^KORJANEC S.P: AVTO ŠKDRJANEC. PRODAJA REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV. ALGiZ ŠKORJANEC S.P.GAII42A.3000mJE AVÏÏIHEKANIK H/i POPRAVILU OSEBNIH VOZIL NEOOLOČ£N ČAS. 19.3.200B: AVTOMEHA< NIK-RANC ŠOBAK S.P.. SQEN^KOVA ULJCA 11, 300QCEUE smuGAn CNC PROGRAMER M/l' 20 programiranje NA CNC (re2kalaem stroju}; nedoločen ČAS. 24.3ÍC08; MANPOWER D.ûjx. PE ceue. STAN^OVAUilCA4.3DOOCBJE stnojni mehanik REZALftPOMOČNiK REZALCA M/t DELOVNO MESTO ZAJEMA UPRAVUMilE AEZAINE NA< PRAK PO TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH. NADZC» REZALNE NAPRAVE. SKRB ZA KOOROINACUO OEUlVMH STOOJEV. Va)RŽEVAUE OaOVNIH ^COSTEV IN NAPRAV. IZVAJANJE AVTOKOP^ T1IDl£ IN PRIPRAVE V20FH:EV. NOTRANJI THAN> SPORT KONČNIH IZOELKOV, V(X%IE EVIDENCE: DOU)ČEN ČAS, B MESECEV. 19.3.2008.' MA^ POWER D.aO.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4. 3000 CEUE OBUKOVALEC mflH BRUSlUC VAUEV • M/Ž: O^LO BRUSJICA OBSE* GA BRUŠENJE NA PODLAGI DELOVNIH NALOGOV. BALANSIRAMiE VAUEV. SKRG ZA VZDRŽEVANJE Sim REDA IN ČISTOČE NA DELOVNEM MESTU DOU^ ČAS. 12 MESECfV. 19.12008: MANPOWER DJIO, PECEUE. STANETOVA UUCA 4.300DCEUE mizar MÍZAR • IVl MIZARSKA DELA \H MONTAŽA PO* HIŠTVA. NEOOUIČEN ČAS. Í9.32Q08: SALON P& HISTVA AMBIENTA. JADRANKA ZAKOVŠEX Iř; MIZARSTVO AM8IENTA. LAVA 7. SOOfl CELJE prodajalec PROQAJA REZERVNIH OaOV M/l* PflODAJA REZERVNIH DELOV IN [«DATNE OPREME. NABAVA IN PRODAJA; NEDOLOČEN ČAS. 2$.3iOOB; Auuz Gorjanec s.Ps' avto škouanec. PRODAJA REZERVNIH OaOV IN AVTOMOOILOV. AUUZ ŠKORJANEC t?^ MARIBORSKA CESTA m. 3000 CEUE PRODAJALEC NA BENCINSKEM SERVISU UJÍ PRODAJA NA BEKINSXEH SERVISU. OQU)&N ČAS. tZ MESECEV. 1912D08; G* BENZ. GOflAZD VUKOVIČIP. DEČKOVA CESTA 39,30D0 CEUE PROOAJAUtPDMOČNIK • M/2: DEU) POTEKA [ZMENII!N0 V SKLAOIŠ&J KGT TOOI V TRGOVINSKEM Wmm OBSEGA SKRB ZA ZADOSTNO ZALOGO BLAGA V SKLADI^I^ IN NA PRODAJNIH POUCAH, RED IN ČISTOČO DELOVNEGA GKOUA. .. SXJ18 ZA PRAVILNO RAZPOREOiïEV BLAGA. DOLOtel ČAS. 8 MESECV. IS.3.2006: MANPOWER D.aO. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4. 3000 CEUE PROOAJAUC RE^RVNIH DU ZA TOVORNA VO-SLA- M/Ž: PRODAJA REZERVNIH DEL ZA VSA GOSPODARI VOZIIA. ZBIRANJE NAROČIL P0NLJ08E. NmVA IN DOSTAVA SlAGA. SKLADIŠČNE. PRODAJA TU01 NA l^ENO: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 22ÍÍ608: (m\i SERVIS. PRODAJA D.aO. KUPOVA UUCA39.22SO PTUJ ZASTOPNIK • DELOVNO MESTO GUE - M/l ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPDH ZA OBJAVE INOGIASE V PRODUKTU PODJETJA:PIRS. POTHO-^ISKI VODNIK, m JE TERENSKO NA DBMO-ČIU CEUA' DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.3.200B: SLOVENSKA KNJIGA O.O.O.. PODJETJE ZA PRODAJO IN OISTRiBLtCUO KNJIB. SVETOVMilE IN ZALOŽNIŠTVO. STEBNE3. tOlIO ULI8UANA fr»ZEfl FRIZER CaO V CEUU - M/l' VSA fRIZERSKA DEIA: 8ARVWLIE STHIÍEUE, FENIRANJL UKA* NJi BRiïJE. POOAUSEVAUE LAS DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 3.42006: MITJA STORITVE IN TRGOVINA 0.0.0. CESTA V MESTNI UK 84,1800 UUBUANA SAMOSmJNI FRIZER M/Ž: SAMOSTOJNI FRIZER. OaOČEN ČAS. 6 MESECEV. 0.4ÍOOB; DOK O.O.O.: PE FRIZERSKI SALON m 2. MARIBOR-SKACESTA100,3000 CaiE fRtZER • M/l FRIZIRANJl ČlS^NJE LOKALA. SPREJEM STTUNK; NEDOLOČEN ČAS. mim, Pfi.lN6. STORITVE. ORGANIZAOIA. SVETOVALE. D.O.O., UUBUANSKA CESTA 20 A. 3008 CEUE KUHAR KUHAR • M/Ž ; DELOVNO MESTO ZAJEMA SAMOSTOJNO PRIPRAVO JEDI PO NAROČILO. PREPRIPRAVO MAUC. SKRS ZA UREJENOST SOLATNEGA 8AAA. KUHINJE KOT TUDI CELOTNEGA OELO\^EGA OKOLJA. ^ ODLOČEN ČAS. n MESECEV. Í9.3.2008: MANPOWER aO.O. PE GUI STANETOVA UUCA 4.3000 GUE MESAR MESAR • M/t IZKOSČEVANJE MESA. DOUIČ» ČAS. 12 MESEGV. 30.3J006: IZKOSČEVANJE MESA AKORD, BOŠTJAN ANUŠEK S.P. VU»E-11NQ 3.227S MIKIAVŽ PRI ORMOŽU srednja pokucna izobrazba PROOAJAUC'SKIAIHŠČNIK • M/l SRBELI 80STE ZA PREVZEM IN SORTIRANJE BLAGA PO SKLADIŠČNIH POUCAH DOGOVORNI BOSTE ZA ZAPDLAIENOST TRGOVINSKIH REGALOV SPREMU ALI ZALOGE BUEA IN ROKE UPORABNOSTI. OSTAU DELA PO NAVODIUH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 19.32086: MAf^ POWER 0D.0., PE gui STANETOVA OJCA 4. 3000 GUE NATAKAR • M/l DELOVNO MESTO ZAJEMA STfiEŽBO HRANE IN PUJ^E. DELO S STRANKAMI. SKRB ZA RED IN ČISTOČO MIZ TER liREJENOST SAMEGA PROSTORA.DOLOČEN ČAS. 6 MESE-CEV. 19J.2008.' MANPOW^ D.OJl. PE CEUE. STANET0VALJUCA4.30DDGIJE VOZNIK TOVORNEGA VOZIIA PO SUlVENUl - H/ i OaOVNO MESTO 08SËGA TRANSPORT BLAGA. NAKLAOARIE IN RAZKLADANJE PALETNEGA BLAGA NAROČNIKOM. SKRB ZA URLIOIDST Oa 8AVNIC IN POTNIH NALOGOV,OOUlČEN ČAS. 8 MESECEV. 19.3,2006: MANPOWER O.OJ).. PE CEUt^ANET0VAlJiiCA4,3000 CEUE VILIČARfST-SKUDI^ČNIK • M/l DELO OBSEGA RAZVOZ BLAGO^IH PAUT 00 ODDELKOV ZA DOPREMO, SKRBEU BOSTE ZA UREJENOST SKLADA ttk, ZAGOTAVUAU ZADOSTNE ZALOGE BLAGA VTRGOVINl OREJAU PDTRQND DOKUMENTACIJO. OSTALA DELA PO NAVODIUH NADREJENEGA: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1^3^088: MANPOWER 0.0.0. PE C&Jl STANETOVA UUCA 4. 3000 CEUE STROJNIK m M/Ž; UPRAVUAUE TEŽKE GRADBENE MEHMIZACUE. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. I3.4Í0Q8: GRADUE ŽVEPIAN O.O.O. UIH;AKER0JALACKA8, 3800 CEUE VOZNIK KAMKWA • M/Ž: VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CESTNEM PROMETU: ODLOČEN ČAS, 3 ME^ I3.4JQÛB,' GRADUIE ŽVEPLAN O.OJX. UUCAKEROJALAOCABJDOOCaiE VOZNIK KAMIDNA - M/l VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CESTNEM PROMETO: DOLOČEN ČAS, 3 MESe:E. 13.4Í008; GRAOIÍIE ŽVEPLAN D.D.a. LLLICAHEROJALAQ(A8.3QOOC£UE srednja strokovna au splošna izobrazba SERVISNI SVETOVALEC ZA DELO V guu • M/l VA& NALt^E BODO SPREJEM, NAROČMJE IN RAZFOREJAKIE STRANK. NAEAVA REZERVNIH OaOV. SPfiEJEM VOZIL OCENiïEV STANJA VOZILA TEH STROKOVNO SVETDVAUE STRANKAH: NEDOLOČEN ČAS. 19.ai006:TRENKWALDEAKA-OROVSKE STCffiiTVE. 0.0.0. USKO^OVA CESTA 9 a 1000 UUBUANA KOMERDAUST - DOBr«!! POZNAVAfilE PRDGRMIA OGREVALNE TEHNIKE. SKRB ZA Dfr STOJEČE STRANKI TER PfllDOSIVAKJE NOVIH. VODElilE POSLOVNE KORESPODENG. POGAJA NJA. PRIPRAVA PONUDB. IZVAJANJE MARKED}^ ^KiH AKTTVNOSTl nANIRAN.IE TER IZVAJANJE AJIAUZ O REALIZACUI, SPREMLJANJE TT^IH RAZMER IN KONKURaG. NEDOLOČEN ČAS. 30.3Í008: MANPOWER aO.O.PECEUE.STANE' TOVA ULKA4.3000 GUE SODELAVEC ZA DELO V PROJBCTNI PISARNI - M/ I DPRAVUAHJE STORITEV TRŽENJA. PROJEKTNO DELO • POMOČ V PROJEKTNI PISARN). DELO Z RAČUNALNIKOM. POSLOVNO KOMUNIDRANJE DOLOČEN ČA2,12 MESEGV, ^9.3.2008: RRA RE610NA1JU RAZii^NA AGENCUA GlIE. D.D.a. KIDRIČEVA UUCA 25,3000 CEUE XONTHOLOR TEHNIČNIH PREGUDOV M/l IZVAJANJE POSTOPKOV (^RAVUANJA 7BI-NIČNIH PREGUDOV; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. mim AVTO CEUE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., GUE. IPAVČEVA LtL 21.IPAVČEVAUUCA2UOOOGUE PRODAJNI INŽENIR SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVATilE NOVIH. 08ISKOVANJE STHANK Z NAMENOM PREDSTAVfTVE PROGRAMA. PREVERJAJLfA KUPČEVIH POTKEH. PREOIV GAUA RE^nEV. PRIDOBITA POVPRAŠEVANJA IN NAROČILA. DISTRfBDIRAKJE PROSPEKTOV. PRIPRAVA IN SOOELANJE NA SEJMIH. SEMINARJIH IN PREDSTAVITVAH. M/l NEDOLOČEN ČAS. 24.3Í008; MANPOWER 0.0.0. PEGUe STANETOVA UUCA 4.3000 GUE STROJNI TEHNIK cnc OPERATER UPRAVUANJE STROJA. NASÎA VUANJE STTiOJA. KORIGIRANJE. MERJENJE. TESTIRMJE PRVIH KOSOV. DELO PO NAČRTIH. • M/l' NEDOLOČEN ČAS. 30.3 J008; MANPOWER D.aO.. PE GUE. STANETOVA UUCA 4. 3800 CEUE ekonomski tehnik UKVIDAH^R f/UOOR 11 • M/l' A^IRNO IN PRA-VIINA TER PRAVOČASNA UKVIDACiiA PRISf^* UH RAČUNOV ZA TRGOVSKO SUGO V SKLADU SPOBDDBENIMI POGOJI IN INTERNIMI NAVDOIU VNAŠA PRAVILNE UKV1DIRANE USTINE V RAČU NALNIK...; DOLOČEN ČAS, 3 MESECI 22.3.2008; »UPINATUŠ. UPRAVUUJE DRU2S IN NALOŽB D.aO., RESUEVA ULICA 16.3080 GUE KOMERCIAUST - M/l KOMERCIAUST ZA DELO V SKLAOlSČU IN V PfSARNL NEDOLOČEN ČAS. 30.3.2008; LfDAS PODJETJE ZA PREDEUVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV.aO.O. CEUE. UVA 7 F, 3000 CEUE gradbeni tehnik KOMERCIAUST • M/l PREJEM IN IZDAJA BIA- ga. izdelava ponu09. obisk kupcev. koktak* tiranje stujim poslovnim partnerjem int; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.3ÍOOB; ALfA UPI OŽENJE IN STORITVI O.aO.. CANKARJE VAUUCAUOOOCEUE CRA08ENI TEHNIK. RISANJE NAČRTOV • M/l OBDELOVANJE PROJET DDKUMENTACUE, ZNANJE ACA&A,' NlDČEN ČAS. 6 MESEGV, 19.3.2008: BIRD ŽVEKAN, INŽENIRING. PROJEK* TTVA NADZOR, TUGOVINA IN STORITVI DAO., UUCA HEROJA LUKA 8.3000 CEUE višji organizator športne rekreadue VODJA FTTNES GNTHA - M/l m VADBE. MARKETING, 0R6. URNIKOV; NEDOLOČ» ČAS. 22J.Z008; TITANIUM. RTNES GNTER. D.aO. CANKARJEVA ULJCA 9,3000 GUE DIPLOMIRANI INŽENIR UBORATO-RUSKf BIOMEDICINE(VS) INŽENIR UBORATORUSKE MEDIQNE- M/l SP& ZNAVANJE PDDROČUOEiAKUNIČNESlDKEMUE. SPRUEM IN PRIPRAVA BIOLOŠKEGA MATERIALA ZA PREISKAVI ANAUZE URINA. BUTA. SPOTOMA. UKVORJA. HEMATOLOŠKE PREISKAVE ENCIMOV, PROTEINOV. UPIDDV: OOLO^ ČAS. S MESEGV, 19.3^008: SPUŠNA BOLNIŠNICA CaiE. OBLAKOVA UUCA S. 3000 CQJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) POSLOVNI SE}^AR • M/l SPREJEM STRANK. OPRA^JANJE ADMINISTlUnVNIH DEL.(m NA PODROČJU KADfW; DOLOČEN ČAS. 12 MESEGV. Z4,3Zn)B: TCC TIANSCOMMERG PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TTtGOVINO IN STORL m. 0.0.0. GUE. KfiSOVEU^VA UUCA 16.3OÛ0 GUE liniverzitetki diplomirani ekonomist za denarništvo-finance RAČUNOVODJA PRIPRAVNIK M/Ž; KNJIŽENJE IN KONTIRANJE IZDANIH IN PREJERH RAČUNOV. NIIHOVA KONTROLA, OBRAČUN DOV, (ZDELAVA RNANČNIH POROČIL IN RAČUNOVODSKIH CZKA' ZOV (BILANC IN FINANČNIH TOKOVj ZA NOTRA* UE IN ZUNANJE POTRSE. OBRAČUN RAČ. SPREMUANJE ZAKONODAJNIH NOVOSTI IN MJt> HOVD OVAJANJE V PODJETJU, NAČRTOVAILIE SVETOVANJE BLEDE INVESTKUSKIH 0DU3ČTTEV. IPa TER POMOČ PRI AOHINrSTRATTVNIH DEUH v podjetju; nedoločen čas. 28.3í00b: kos gradnje gradbeno podjetji d.o.o.. KfDR^ čevauljca2s. 3080 gue ANAUTIK V KONTRGLINGU • M/l' NADZOR NAD STROŠKOVNO UČINKOVnOSTJO VSEH POSLOV* NIH FUNKCU. SPREMUAKiE ODSTOPANJ DE* JANSKE PORABE MATERIAU )N ČASASLEOE NA PLJUlIRANO. MESEČNO SPREHUAUE PRODAJNE USPEŠNOSTI IN STROKOVNE UČlNKOVrTOSTI: ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 19.3.2008: GOS, 6RAFIČNE IN DOKUMENTACUSKE STORITVE, 0.0. ČOPOVA UUCAZ4.3000 CEUE univerzitetni diplomirani inženir strojništva VODJA RAZVOJA KOLEKCUE • M/l VODI. OR-5ANIZIRA. KOORDINIRA IN NADZORUJE m v konsnukcul in stanojuioizaoil prebroje konstrukcusko odkumentacuo podruenih in s p0df1s0m doqovarja za pravilnost izdeluje konstrukcijsko 0^ kumentacuo. daje smernice in lobe za razvdj novih proizvodov. TEHNOLDSXíh postopkov IN izboušav. sddeuue z obu-kovalci pri usklajevanju ismv ngv)h i^dizvddov. spremua izvedbe gOTOVIH m izvodovz obstoječimi veuavnimi standardi in prqipisl vmjlla tehnološke novost) V PRDIZVODNJa (ZVAJA PREDPISE POSLOVNIKA KAKOVOSTI ORSANIZACUSKIH PREOPSOV IN INTBNIH STANDARDOV. OPRAVUA OaO NA TERENU. SKRBI ZA USTREOA ATESTIRANJA NOVIH PROIZVODOV IN AŽURNOST ^NIČNIH MAP. OPRAVUA TliOl DRUGA DEU IN NALOGE PO NALDSU IN NAVOOILU PREDPOSTAVUENEGA: NEDOLOČEN ČAS. 24.3.2008.' MANPOWER 10.0.. PE GUE. STANETOVA UUCA 4,3080 GUE NABAVNIK M/l KOMUNICIRANJE Z OOBAVI-TEUI. ISKANJE NAJUGDDNyâlH PONUDNIKOV, POGAJANJA. NAROČANJE MATERIALA. SKRB ZA OBDEUVO NAROČIL SXR8 ZA ZAUlOE, USKIAJE-VAUE DEU S PROIZVODNJO IPÛ; NEDOtOČEN ČAS, 30.3.2008: M/UIPOWER D.D.O.. PE GUE. STíUIETOVAUUCA4.3000CEUE univerzitetni DIPLOMIRANI EKONDMISTZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIAUST EliKTRG fVOmMA, DRDDJA. âRDKE POTROSNJ^GAADBENEGA MATERIAU •M/l' NABAVA IN PRODAJA BUGA.' NEDOLOČEN ČAS, 3.4.200B; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. aO.O. GUE. OPEKARNI* SKAGSTA2.3000 CEUE uhaSko zidar IZDUTER PASADER - M/l MONTAŽA DEMIT fASW. NEOaOCEN CAS. 3a3ZD08; DEMiï. PRODAJA TOPLOTNO IZOUTIVKIH FASAD, INŽENIRING in ZAKUUČNA OaA V GRADBENIŠTVU. O.O.D.. SPODNJA REÙCA 7?. 3270 U^KD kuharski pomočnik POMOČNIK KUHARJA • M/Ž; POMIVARIE POSODE. ČlSČEKlE. POMOČ V KUHIUI; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 22.3.2008; GOSTILNA dEZCOV§Đ( DE* NIS BEZEOVŠEK. S.P, TRUBARJEVO NABREllE 3L 3278 LAŠKO NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO SLET) KUfUACKDTlASUSlULIČAR.M/lOPRAVUAUE ENERGETSKIH DEL IZVAJANJE POŽARNOVAR-STV^NEGA NADZORA. NADZOR NAD SUŠILNIMI PROCESI; NEODLOČEN ČAS, I3120D8: SADEKO TOVARNA OTROŠKEGA POHiŠTVA O.O.O. GRAt NICA 4 3272 RIMSKE ÏÏIPUG POSUŽEVALÍC STROJA - M/l POSLU&VANJE STRÛJA2A BRIZBAHJE IN UKIRANJE PUSTIKE. KONTROU IZOaKOV. PAKIRANJE I^ELKOV, KONTRDU DEUlVMJA ^TBOJA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.3.2808: SECA PUST PRG IZVODNJA IN TRGOVINA. D.OJ). PODŠMMEL1. 3278UŠK0 NATAKAR NATAKAR M/l STBEŽBA HRANE IN PUAČ V OBRATU IN IZVEN OBRATA; NEDOLOČEN ČAS. 22.3ÍQ0B: GOSTILNA BEZGOVŠEK DENIS BEZGD-VŠEK. aP, TRUBARJEVO NABREŽJE 31. 3270 LAŠKO MIZAR POHIŠTVENI MIZAR - M/l 0EU3 NA IZDEUVI POHIŠTVA PO NAROČILU. DELO NA G^OOBDE lOVALNIH STROJIH. MONTAŽA POHIŠTVA NA TERENU IN OSTALA OEU V SKIADU S SPOSOBNOSTMI: ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2B.3,200B; PARDN ^NA INDUSTRUA D.OJX.. SPODNJA REČICA IDO. 3270 UŠKO TEHNIKZĐRAVSTVENENEGE ZDRAVSTVENI TEHNIK • M/l NEGA BOLNIKA. OaOČEN ČAS. 15 MESEGV, I9.3Í008: ZDRAVI-UŠČE LAŠKO MEDICINA IN TURSEM OJ).. ZĐflA-V1UŠKAGSTA 4 3270 LAŠKO STHDJNI TEHNIK iZMENOVODJA - M/l* KONTRDU DELOVANJA STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE. MENJAVA DROGU. RAZPOREJAfUE OEUVCEV. POPIS IZ* MENSKE PR0I2V00IUI NASTAViïEV STROJEV. PISAfiJE IZMENSKIH PCAOČIl: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. I9.3ZOOB: SECA PLAST PROIZVODNJA INTRGDVINA. 0.0.0. PCHIŠMIHEL1.3270 UŠKO VODJA PROJEKTA - N^l VGOl IZGRADNJO OBJEKTOV. DAJE NAVODILA ZA DELG IN NADZP RA m. KOORDINIRA PROJEKT Z OOGOVORNF Ml PROJEKTANTI IN OSTAUMI ODDELKI. VODI IN KONTROURA KAKOVOST IZVAJAUA Um TA^IH DEL Z NAROČNIKOM OZ. NADZOROM: NEDOLOČEN ČAS. msm BIO ELEmSKA. HLADIUIŠTVQ. OGREVANJE 0J3.0, BREaO 7 A. 3270 UŠKO INŽENIR STHOJNJŠTVA VODJA PROJEKTA • M/l' VOOI IZGAAOUO OBJEKTOV. DAJE NAVDOIU ZA OELO IN NADZIRA DELI VOOI IN KONTROURA KAKOVOST IZVAJANJA MONTAŽNIH Oa 2 NARI^iKOM 01 NADZOROM: ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 28.3.20Qa' EHO EUKTRIKA, HLADIINIŠTVO, OGREVAUE D.OJ).. BREZNO 7 A. 3270 UŠKO LINIVERZrTErai DIPLOMIRANI INŽENIR STBOJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE li^ PRG JEKTiRAKiE STROJNIj^ IN^TALAOJ HUOiLNE TEHNIKE. NEDOLOČEN ČAS. 20ÍJ08B; EHO afKTRIKA. HUOHNIŠTVD, OGREVANJE D.OD.. 8REZN0 7A.327QLA^;0 PROJEKTANT HUOILNE TEHNIK • WÍ PROJEK-TIRAHIE STROJNIH INŠTALACU HLADILNE TEHN^ KE. DOUlČEN ČAS, 12 MESECEV. 20.3.2008; EHO ELEKTRIKA. HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.D.O. BREZN07A.32701ASKD_ Ui MOZIRJE voznik VOZNIK KAMIONA PO SLOVENIJI • M/l VOŽNJA KAMIONA PO SLOVENUI. VOZNIK V GSTNEM PRDMETIL' NEDOLOČEN ČAS. 30.3.200B. AVTO PREVOZNI^O ALOJZ TOSTDVRŠNIK S.P.. RORE 8,3333 UUBNO OB SAVINJA PRODAJALEC ZASTOmiK - M/Ž: ZDIRAUE NAROĎL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTU PODJETJA: PIRS. POTROŠNIŠKI VODNIK. OELO JE TERENSKO NA GBMO^U MOZIRJA: DOUlČEN ČAS. 3 MESECE. 23.3^008.' SLOVENSKA KNJkOA D.0.0. PODJETJE ZA F^AJO IN DISTRIBUCIJO ]WI6, SVETOVANJE IN ZALOŽNiŠTVa STEGNE 3. lOOOUUaUANA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA 'OSKRBNIK FRISCHAUfOV£&A DOMA NA OKRE-ŠUU-M/Ž:UPRA\UAPLANINSKD POSTOJANKO KOT DOBER GOSPODAR INJE MATERIALNO OKD V4UÍEN ZA VSA PREVZETASREDSTVA. OPRAVUA MAfL/ŠA POffîAVIU IN VZDRŽEVALNA DEIA KOT SO ZAMENJAVA ŽARNIC. ZAMENJAVA STE* KEL NA OKNIH IN PODOBNA MVUŠA OPRAVILA. JIH GLEDE NA STROKOVNOST lAHKO OPRAVI SAM AH 20SEBJEM. KI JEZAPOSLEND V DOMU, m\ ZAHTEVANO EVIDENCO POSUIVANJA, SKR. 81 ZANEMJTENOOaOVANJEČISTILNE NAPRAVE V SKUDU S TEHNIČNIMI PREDPISI. UPRAVUA S TOVORNO ŽILICO': DOLOČEN ČAS, )2 MESECEV. 19.3 JOQB: PLANINSKO DRUŠTVO GUE • MATI CA. STANETOVA UUCA 28.3008 CEUE STROJNI TEHNIK 'OSKRBNIK fRISCHAUFOVEGA DOMA NA OKRE-ŠUU -M/l*OSKRBUJE in UPRA^OJA PLANINSKO POnOJANKO KOT DOBER GOSPODAR in JE MATERIALNO ODGOVOREN ZA VSA PREVZETA SREDSTVA, SKRB) ZA NEMOTENO DELOVANJEa STILNE NAPRA\Œ VSKLADU S TEHNIČNIMI PRE& PISI, UPRAVUA S TOVORNO ŽENICO. OPRAVUA MANJŠA POPRAVlU IN VZDRŽEVALNA DEU KOT SO ZAMEUAVA ŽARNIC. ZMEUAVA STE> KEL NA OKNIH IN PODOBNA MANJŠA (^RAVIU. KI JIH GLEDE HA STROKOVNOST UHKO OPRAVI SAM AU Z OSEBJEM. KI JE ZAPOSLENO V DOMU, ODGOVOREN JE ZA IZVRŠEVANJE SANITARNO TEHNIČNIH POGOJEV|ČISTOČAKUHlNJE.SHRAIi^ BE. GOSTINSKIH. PRENC^lTVailH PROSTOROV). NAROČA POTREBNO KOUČINO IN VRSTO ŽIVIL PUAČE IN DRUGIH PROOAJNIH IZDEKOV PRI IGRANIH DOBAVntUIH. VOOI ZAHTEVANO EVIDENCO POSLOVANJA {IZDAJANJE RAČUNOV ZA VSE STORITVE PREKO REGISTRSKE BUSAJ-NE}. VOOI EV1IÏNC0 O NOČfTVAH TER SKRBL OA KGRISTNIKI PRED NAMESTTTVUD V SPALNE PROSTORE POKAŽEJO OSEBNI ODKUMEKT: Oa LOČEN ČAS, 12 MESECEV. 113.2008: PLANINSKO Df^D CEUE* MATICA. STANETOVAULICA20, 3000 CEUE magister farmacije FARMAGVT-REGPTAR-M/Ž; IZDAJA ZORAVIU. ORTOPEDSKE IN DRUGE TEHNIČNE PRIPOMOČKE. DDEUUE REGFTi PRIPRAVUA MAGISTRATE PRIPRAVKE, VODI STROKOVNE EVIDENCE. NA ROČA ZDRAVILA. KEMIKALLIE IN 0U50 BU60; DOLOČEN ČAS. 12 MESEGV. LEKAft NA MOZIRJE. HRIBERNIKOVA UUCA 4. 3330 MOZIRJE_ ue slovenske kowjice osnovnošolska izobrazba REGALNI RAZLAGALEC • M/l* OaOVNO MESTO ZAJEMA RAZVRŠČANJE IN SORTIRANJE KONČ NIH IZDEUOV. KONÏÏtOli) KAKOVOSTI iZDUKOV. IZiûlïVAfilE AIUMINUASTIH DISKOV. PRA-mM REfiAUIH POUC, POMOČ PRI PAKIRA* Kill KONCIH IZDEUOV, ČIŠČENJE OaOVNEGA MESTA. OSTAU OBA PO NAVODIUH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 19.32088; MANPOWTER 0.0.0. PECEUl STANETOVA uuca 4.3000 CEUE GRADBENI DELAVEC GAAOBENI OEUVEC • M/l' POMOŽNA GRADBENA OEU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. ^4.2008: KOMPANL/ASILJ(O.GRA0BENIŠTVOINSTORÍTVE. D.aO.. ŠKALCC111.3210 SLOVENSKE KONJICE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA(00 2LCT) DODEUVA mm - H FOURAKJE PVC PROniDV. VARJEfUE. t&mi VRTANJE IN RAZREZ PBOFOOV. ZLAGANJE IN PAKIRANJE pooaovarie ?mm bg ^ določen čas. 6 MESECEV. 28.3.2008: KDPLAST EKSTRUZUAIN KDNFEKCUA. D.D.O. mUiStd Kl^Cl TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE KOfLIlCE ZlOAR Z]0/U)SKA DEU-M/tZlDAJUE INOMETAVANJE DDL[^ ČAS, 12 MESEI^. 231200B; KOMPA* NUAStLKD,GRADBENIŠTVO in STORFTVE. D.O.O.. ŠKALCE m. 32ÍD SU7VUSKE KONJU ZIDAR - M/t- IZDEUVA FASAD, NEDOLOČEN ČAS, 23.3.2008; STRNAD SAMIMjUINA STORITVE. PRDIZVODNJA O.O.O.. KAJUHOVA UUCA B. 3210 SLOVENSKE KOUlCE železokrtvec 2E^KRIVa . M/Ž: ŽELEZOKRIVSKA OEU. DOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. 14 J008.' KOMPANIJA SIUO. GRADBENIŠTVO IN STORiïVE. 0.0.0. ŠKALCE m. 3210 SLOVENSKE KffillCE TESAR TESAR -M/Ž: TESARSKA DELA. 0(^0^ ČAS, 12 MESEl^. 2.4J00B: KOMPANUA SIIXO. BRAD-BENIŠTVD IN STORiïVE. 0.0.0. ŠKALCE 111. 3210 SLOVENSKE I^NJICE obdelovalec kovin DODEUVA PROFILOV • M^ FDURANJE PVC PRORLOV, VARJENJE ČIŠČENJE, VRTANJE IN RAZREZ PROFILOV, PODELDVANJE PROFILOV BG. ZUGANJE IN PAKIRANJE: DOLOdEN ČAS. B MESECEV, 20.3.2008; KOPIAST EKSTBU2UA IN mmOiK O D O. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 aOS^SK! KONJICE orodjar DODELAVA PROFILOV M^ FOURAIUE PVC PROFILOV. VARJEKJE. ČIŠ^E. VRTANJE IN RAZREZ PRDFILÍ3V, PODELOVAHJE PROFIUIV 06. ZLASAfUE IN PAKIRANJE.' OOtOČEN ČAS. B MESECEV. 20 J.2008; KOPIAST EKSTRUZUA IN KDNTEKCLÍA. D.OiL. TOVARNIŠKA CESTA I 3210 SLOVENSKE KONJICE DROOJiUI M/Ž: IZDEUVA ORODU ZA LASTNO UPORABO {KOVAŠKA ORODJA. OBREZIJIA IN PREBUALAA ORODJA). DOO NA CNC OBDEU^ VALNIH CENTJ^H. ERDZUAH. IZVAJANJE SAMÏ KONTROLE. VODENJE EVIDENC; DOLOČEN ČAS. 6 MESELÎV. 24 J.20Û8: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. D.OD. STRANICE SB. 3206 STRANKA strojni mehanik UPRAVUALK ST1SKALNIH STROJEV M/Ž: DELOVNO MESTO ZAJEMA UPRASOWE. Pa SLUŽEVAUIE m NADZOR Nlú DEU3VAÍUEM STISKALNE6A STROJA. KONT^IO KAKOVOSTI iZOaKOV. VSTAVUANJE MATERIALOV ZA PR^ OOBÏÏEV KONČNIH ZMESi, RAZVRŠČANJE IZDEl KOV PO DIMENZUAa PAKIRANJE. ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA. OSTAU OEU PO NAVOOlUH NADREJENEGA,... ODLOČEN ttë. 6 MESECEV. mzm. MANPOWER G.O.O.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3QOO CEUE BOLNIČAR BOLNIČAR M/t' a^DElOVAUE V PRIXESU ZDRAVSTVENE NEGE. PRI OSKRGI IN HRAUE NJO: ODUREN ČAS. 3 MESECE. 19.3.2008; UM-9RECHT0V DOM. SUIVU^ KONJICE. ŠOLSKA DELA IJIJCA4J21Q SLOVENSKE KCWItl natakar STREŽBf^PUAČ- M/t STUEŽBA PUAC. OOIO^N ías. 12 mw, num, hiahic. m mnuk TRGOVINA. PROMET in STORITVI aO.0. KRfŽEVEC&7.320&^NIC£ NATAKAR • NATAKARICA • M/l' STKEÎfiA Pl-JA& ooločfn ĆAS. 12 MESECEV. 19.3.200»; KOKOUARI FERd GfUOBEhl^a TUGOVINA. STORITVI D.0.0. 0U1:AT0NETAH(M2.3210 SLOVENSKE KCHilCE SREOMJA POKLICNA iZOBRAZSA PAOOAJALEC • VZ0R2£VAIfC • m/l* PflOOAJA NAFTNIH OERIVATOV.TIIBOVSKEQA BtASA, POMOČ V PRAlMia na 8(NCINSX£M SEftVfSO • OMV SJ9VENSKE KONJICE; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22^iOOS; JONIO MUI^NG. KOOPERACIJA o.o.a. unovsKA uuca 45,3210 SLOVENSKE KONJICE kemuskitihnik iifmm • H/i PRIPRAVA ME&^NiC PO REUFTURI IK OOZIRAHif UA7BIALA. NASTA VITtV. OPRAVDANJE IN KON^OU DELOVANJA STTNXIÍV. VOOaiE PREDPISANE TEHNISKE DOKOUtmACUE,' DOtOČčN ČAS. 6 MESECEV. imm kopiast in konfekci- JA. 0.a0. SiOVENSKE KDNJCE. TOVARNIŠKA IHTA 2.3210 SLOVENSKE KOUICE strojni tehnik EKSTRUDER • Uft PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEPTURI IN 0Q2IRAMÊ MATERIALA. NASTAVITEV. UPKAVUAUE IN KONTROIA DELOVANJA STROJEV. VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE miMENIACLJE; ODLOČEN ČAS. i MESECEV. 2012008; KC^LAST EKSTROZUA IN KONFEKCIJA. D.0.0. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE KDfilfCE grafični tihnik GRAFIČNA PflIPRAVA Ui/t DELO NA RAČONAL NIKO, IZDEUVA m^ ZA T1SK.RAČDNALNIŠKE MONTAŽE.' NEDOLOČEN ČAS. 19 J.20DB; TISKAR* NA PE7RIČ. BR/UIKO PETRIČ SJ^. TOVARNIŠKA CESTA8.3210SIDVENSKE KONJICE inženir strojništva f R06RAMER/KDNSTRUKTER • M/Ž: PRDDRAU^ flANJE IN KONSTROIRANJE (H^DDU. NEDOLOČEN ČAS. lO^iODS: MENART KONSTRUIRANJE IN PROIZVDDUA ORODU 0.01. POLJS(A CESTA 21.32l8SLDVENSKE}(Da)ti:E ekonomist za denarništvo HNANCE RAČUNOVDDSTVD. SVTOV/UEC ZA ERP REŠiTVE NA PODROČJU RNANC • M/t SVETOVANJE UPORABNIKOM IN OVAJANJE ERP REŠITEV NA POOROČJU mfiMl SPREMUANJE PREDPISOV IN fOSUlVNE PRAKSE NA RAČU-NOVOOSKEM PODRODU V SDOaOVANJU S PARTIIERJI NA HRVAŠKEM; NEODLOČEN ČAS. 29.3.2DD8.' PRW PROCAAUSKA OPREMA aO.O.. STARI TRG 18.3210 ^OVENSKE KONJICE univerzrrnvii oiplomirani inženir kemijske tehnûlooue SAMOSTOJNI TEHNOLOG • M/t ^REMUAUE IN UVAJAH^ TEHNOIO^H NOVOSTI, PROJOC* TIRAIUE TEHNOLOGUE. IZDELAVA VZORCEV. PROTOTIPOV. RECEFTUR. TEHNOLOŠKIH NAVO OIL OOLD^ ČAS. S MESECEV. 20 J.200B; KOPIAST EXSTROZUA iN Ki^FEKOlA. DD.O. SLO^SKE KOKJtCE. TOVARNIŠKA CESTA 2. 3210 SU)VENSKE KONJICE UNiVERZnnNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERDALMŮ DEJAVNOST SAMOSTOJNI KOMERQAUST • m/l' PRfOOBiVA-NJE IN DBOEUVA NARDŮL. PRIPRAVA TRŽNE STHATESUE. RAZISKAVA TRŽIŠČA: NEOClD^ ČAS, 30.3Í0DB; KOPtAST EKSTBUZUA IN KONFEKCIJA. O.O.O.. SLOVENSKE KDNJCCl TOVARNIŠKA CESTA2.3210 ^VENSKE KONJICE univerzrrnmi diplomirani ekonomist KOMERÛAUST • U/l SAMOSTOJNO IZJEVA* NJE ZELO ZAKTEVNIR DEL S PODROČJA KOMER-tm\\\ ZADEV! NEOOLOČEN ČAS. lUMÎ: eCOPACK PREDELAVA SIOPLASTIKE D.aO., TOVARNIŠKA CESTA S. 3214 ZREČE UË ÍEWTJIIR PRI MUIT osnovnošolska izobrazba VOZNIK TOVDRILMKA M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI S TOVORNJAKOM. NEDOLOČEN ČAS. 20.3.2008; PREVOZ ^DA IN OKREPČEVALNICA MILAN ODREZ S.P. ŽEGA5t 2.3262 PREVDRJE MN1K -M/Ž: VOZNIK TOVORNEGA VOm Z VI-SOKOTlAČNiM ČISTILCEM ZA PRANJI' ODLOČEN ČAS. 3 HESECt 2S.3J006; VILK06RAD. NIZKE 6UDUE. 0i3.0. ZIATTČE m ŠENTJL^U B K 3230 ŠENTJUR MONTER OGREVALNIH NAmV. (DELOVNO MESTO JE V ŠENTJURJU • M/Ž; MONTER OGREVALNIH NAPRAV IN VODOVODNI INŠTAUTER; NEOOLOČEN ČAS, 16.3.2009; MOKTIH ïïtADE MONTAŽA. SERVIS. TRGOVINA. aO.O.. UUCA ALMEKAPUNOVEB.3000CEUE kmetovalec VOZNIK TRAKTORJA - M/Ž: OPRAVLJA KMETL^ SKA DELA S TRAKTORJEM; DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. 22.3.2008; MEJA KMETUSKO PODJETJE ŠENTJUR. O.O., CESTA LÍONA DOBROTINŠKA 3, 32313 ŠENTJUR ' voznik VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž.' UPRAVUA-NJE TOVORNEGA V02JLA NOSILNOSTI 10 TON NA OBMOČJU SLOVENUE; NEOOLOČEN ČAS. 2?.3iD0S; AVTDPREVDZNIŠTVO in KAVA BAR FRWIC RATAJ $,P. L^TA UDNA DDBRDTINŠKA tU230 ŠENTJUR oblikovalec kovin BRUSILEC - M/2. ROČNO IN STROJNO OSTRCKJE REZILNIH DRDOU. MONTAŽA in DEMONTAŽA wmii.raMje.CDiii REZIL: NEDOLOČEN ČAS. 3.4iaOR; BOHOR ŽAU IN FURNIRNICA 00.0. ŠENTJUR. CESTA LEDNA DDBRDTINŠKA 3230 ŠENTJUR IZVAJALfC SUHOMONTAŽNE c RADNJE MONTER SUHOMONTAŽNIK IZDELKOV - M/l* NEDOLOČEN ČAS. ZUim GRADRENIŠTVO IN TRGOVINA SOTR. ZAKUUČNA GRADBENA DELA. D.aa,DRAMUE13aa222DRAMUE eliktrikitf energetik STROJNIK KDTIA - M/Ž: UfflAVUAKJE VRD-ČEVOONEGA KDTIA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 3.4.2006; BOHOR ŽAGA IN FURNIRNICA D.QJX ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 9. 3230 ŠENTJUR elektroinštalater MONTER ELEKTROINŠTAiACU - M/l EZVAJAUE ELEKTROaNŠTALAOISKtH Oa. NEDOLOČEN ČAS. E.4200B: ELBATRADE. GRAORENIŠTVO. TRGOVINA. STORITVI OXl.Ov UUBLJANSXA CESTA 26. 3230ŠENTJ0R euktromdnter VZOflŽEVALiC ELEKTRIČAR - M/l VZDRŽEVANJE. miiH ČAS. 3 MESECI 27ÍÍ008; ACER FURNIRNICA. SPAJALJHCA FURMRJAINTRGDV1-NA D.Oi).. (BTA LEONA OORRO^NŠKA 9.3238 ŠENTJUR ooktor medicine ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDIPNE AU DRUŽINSKE MfOlCINI Z ZAKUUČENIM SDCUNOARLIEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SEVNIQ • M/Ž. ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMOUlANTl* NEDOLOČEN ČAS. 7.4i0(k8; ZDRAVSTVENI OOU ^NTJUR, CESTA LEDNA DDBRDTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR srednja poklicna izobrazba 9Ùimit PU3ŠČIC' M/t' POLA&ARIEPIOŠČIC. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.3Í00B; VZDRŽEVALNA DEU MARJAN PEKOŠAKS.P. STOPČE 21. 3231 GROBELND OPERATER VRTALNIH GARNíTUR - STROJNIK • M/Ž; DELO Z GRADBENIMI STROJL DOLOČEN ČAS. 3 MESECI 25.3.2008; VILXOGRAD. NIZKE DRAONJE. ^M. ZLATEČE PRI ŠENTJURJU B A 3230 ŠENTJUR usarskitïhnik I2MEN0V0DJA • M/Ž: VODENJE IZMENE V FURNIRNID. NEDOLOČEN ČAS. 27.3.2D0B; ACER FURNIRNICA. SPAJALNICA ^RNIRJAINTRGOVI-NA 0.0.0, I^TA LEONA DMROTINŠKA1 3230 ^NTJUR ekonomski tehnik RAČUNOVOOSKA DELA - M/Ž; RAČUNOVODSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 22.3Í006.' FUNOI. DRUŽBA ZA PDSLOVARlEZNEPREMiČNINAMI, USl, LAZE PRI DRAMUAH17.3222 DRAMUE kozmetični tihnik KOZMETIČARKA- liVŽ: NEGA OBRAZA. MASAŽA TUESA. MANIKÚRA. UMETNI NOKR UČaiE: OOID^N ČAS. 12 MESECEV, Z2JÍ008: KOZMETIČNI SALON BARBARA BARBARA LAVRE S.P, UUCA SKLAOATiUEV IPAVCEV 3230 ŠENTJOR komerciaust KOMERÛAIJST (mŽEUE OÙASI^GA PRÛSTD-RA| - M/Ž; TRŽEUE/PftODAJA OBLASNA PROSTORA: SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIK PO TENCUmiH OGLAŠEVALCEV. KONTAKTIRALE S POTENCIALNIMI OGIAŠEVALÚ fïïLiFON. EMAIL, OSEBNI OBISK). SKUPAtUE POGODB. 'SERVISA RAUE' STRANK. PISANJE POROČIL' DIXD&N ČAS. 3 HESEQ, 6.4ÍOOB: KUPONKO TRŽENJE NATE RENU MARTINA MIAČNIKS.P. UUCA FRA-NJAŽA6AÍUA8.3230 ŠENTJUR ekonomist za denarništvo, finance. računovodstvo KNJIGOVODJA • M/t KNJIŽENJE IN KONTRD-URANJE RAČUNOVOOSKIH. FINANČNIH IN KNJIGOVOĐOM DOKUMEfîOV, USKAUEVAUE RAČUNOVDDSKE&A STATUA: OOOKN ČAS. M MESECEV. Z2.320D8; MEJA KMETUSKO PODJETJE ŠENTJOR. Di).. CESTA LEONA DDBRDTINŠKA 3.3230 ŠENTJUR UE ŽBiABJE PHI JHJAH nižja pokucna izobrazba (do 3let) PRALiC ^L VUIKMIZER - M/l PRARIE IN ĎŠČEfLIE VOZIL ROČNO iN STROJNO. MEUA-VA PNEVMATIK; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. l^im: GRADSENA MEHANiZAOlA IVAN HfiK S^. SV. FLORUAN 58. 3250 ROGAŠKA SLATINA zidar MONTER • ZAKUUČNA DEIA V GRAOBE-NIŠTVU. OOLOĆEN ČAS. 6 MESECEV. 13.4.2008; GRATIS PEKARNA TRGOVINA IN BRADBENI-ŠrVD. D.O.O. ŠMARJE. CERQVEC PRI ŠMARJU 3/A 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH KULJČAVNIČAR STROJNO VZOR^AME • M/Ž; VZORŽEVAKIE STROJEV IN NAfllAV V STEKLARSKI PROIZVO-ONJI; NEDOLOČEN ČAS. 22.3.2008; STEKLARSKA NOVA. PROIZVODNJA STEKLA ROGAŠKA SLATV NA D.O.O.. STEKLARSKA UUCA 1,32S0 SLATINA srednja pokucna izobrazba REŠEVAiEC IZ VODE • H Ž; SKRB ZA VARNOST KOPALCEV NA KOPAUŠÍU. SKRBA ZA UREJE NDST IN ČiSn)ČO KOPAJŠČA: DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 29 JÍ008; TERME CLIMIA D.D. ZORA-VlUŠKA CESTA 24.32S4 PODČETRTEK lesar LÍSOSTRUGARSKA 0Í1UVILA M/I PRIPRAVA 1£SNIH MODELOV 2A PIHANJE STEKLENIH IZAKOV; NEDOLOČEN ČAS. 22.3.2308; STEKLARSKA NOVA PROIZVODNJA STEMA ROGAŠKA SLATT-NAD.O.a. STEKLUSKA UUCA 1.3250 mŠKA SlATINA NATAKAR POMOČ PRf STR!ŽBI-M/Ž:TO&NJE IN STREŽBA PUAt DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 29J.2D08.' PIGA PfVOVARNA GOSTUSTVD. PRCVOZL STORITVI tM, OBRTNIŠKA UUCA 11. 3240 ŠM^E PRIJEL^ KozmiEnK KDZMEnČARKA M/Ž: OPAAVUANJE DOLOČENIH Hmm ■ X0ZHET1ČNÍN POSTOPKOV. DPRASUANJE MASAŽ: DOLt^EN ČAS, S MESE-SV. IZZim: TBME OUMU^ aO.. ZDRAVILIŠKA CESTA24.3254 PODČETRTEK kuhar KUHAR - M/l' SAMOSTOJNO PRIPRAVUANJE JEDI, JEDI PO NAROClUJ; NEOOIDČCN ČAS. 19.3.2008; GASTCDM, PODJETJE ZA PRIPRAVO HR/UIE D.D.O. CESTE G4,3252 ROGATEC slaščičar SAMOSTOJNI SUŠŮČAR M/Ž: PEKA PEDVA IN SLAŠČIC. DOUČEN ČAS. 3 MESECE. 19J.2D08; GOSTIŠČE JEL»OV OREBEN BORUT JEŽOVNIK SJ>.CUIilE90.3254P0DČETHTEK živilski tïhn1k PEK- M/t PEKARSKA. ^ČARSKA DELA-ZA AMBICIOZNE NAJEM OOBRO UHČDIE PEKARNE: DOLOČEN ČAS. I3.4ÍQ08; GRATIS PEKARNA TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO. aO.O. ŠMARJE. CEROVEC PRI ŠMAiUU 3 K 3240 ŠMARJE PRI JELÉAN VODJA PEKARNE - UJÍ PEKARSKA IN SL^ ČARSKA DEIA VODElLfE PEKARNI OOU3ČEN ČAS. 13.4ÍÚ08; GRATIS PEKARNA. TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, DJ).0. ŠMARJE. CEROVEC PRI ŠMARJU3 A 3240 ŠMAftJE PRI JELŠAH farmacevtski tihnik FARMACEVTSKi^NIK-SVnOVALfC IN PRODA JALKZDRAVIL-M/tSVFrOVANJElNPROOAJA ^VIL VITAMfNSKfK PRIPRAVKOV. ZORA-m\H ZEUŠČ, NAROČANJE ter VOOEUE ZAKONSKIH EV10ENC.' DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 6.4ÍOOB; ELKOSTROJ IN ^NSTVO ZOENKO MAJCENIČSi'.. CESTE 15.32S2 ROGATEC FARMACEVTSKItbinik-SVETOVAiEC in PRODA JALICZORAVIL-M/Î'SVETOVANJE in PRODAJA ZDRAVIL VITAMINSKIH PRIPRAVKOV. ZORA VIUIIH ZEUSČ, NAROČANJE ter VODENJE ZAKONSKIH EVtOčNC.' DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.4iOOe; EUOSTROJ IN (^NSTVO ^ENKO MAJCENIČS.P. CESTE 15,3252 ROGATEC elektrotehnik VZDRŽEVALEC EIEORONIKE IN AVTOMATIKE • M/l' PREVENTIVNO VZDR&VAKiE VSEH EL£-KTRIWSKIH. AVTOMATSKIH IN 0. NAPRAV. 00-PRA^JANJE POMANJKUIVDSTl imVUAUE MEftfTTV. VS)RŽEVAILIE.' DOLOiŽN ČAS, 12 ME SECEV. 19.3 JDI»: STEKIARNA ROGAŠKA D.D. ULJCA TALCEV 1.3^0 ROGAŠKA SLATINA EKONOMSKI HNNIK ZAVAROVALNIZASn^NIKNAPODROČJO GORICE PRlSLiVNID M/lSKLEPA/UElNOeNAVLJANJE ZAVAROVALNIH POSODB HZiČNIM OSEBAM IN MAfUŠIM PRAVNIH OSEBMIV DB^ DANIH INKASIRAfDE ZAVAROVALNE PREMUE IN SPREMLlAfilE PLAČIL DNEVNO DOVAJALE GOTOVINE IN DRUGIH PLAČIUtiH SRED SlEV;DaLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22 JÍ008.'ZAVAROVALNICA TRIGLAV. OD.. OBMOČNA ENOTA CEUl MARIBDR»A CESTA 1.3DOO CEUE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA PODROČJU BUČ - M/Ž: SKLiPAME IN OBNASUANJE (TRŽEKJE) ZAVAROVALNIH POGODB FIZIČNIM OSEBAM IN MANJŠIM PRAVNIM OSEBAM V OBSEGU OANIH POOBiASTIL INKA^RANJE ZAVAROVALNE PREMUE IN SPREMUANJE PLAČIL DNEVNO DC^ VAJMJE GOTOVINE IN DROGIH PLAĎLN1H SRE> STEV;DOLO^N ČAS. 12 MESECEV, 22.3.21308; ZAVAROVALNICA ^IGIAV. O.O., OBMOČNA ENOTA C&Jl MARIBORSKA CESTA 1.3000 CEUE MEWLENJE osnovnošolska izobrazba VOZNIK AVTNUSA • M/l VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUSE. DOLOČEN mMÎ: lafTNIK caieoju.; pe mail šaleška cesta i. 3320 VELEUE MODELAR V INDUTRUI SANITARNE OPREME - M/l' OEUTVND MESTO ZA^U PQSLUŽEVA KIE RAZNOVRSTNIH STROJEV NA PROIZVODNIH UNUAH PRI IZDEUVI IN POVRŠINAJ ON^EIAVI PDli20EU(0V KOT TUOl KONĎIIN EZDELKOV SANITARNE OPREMA DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, ld.3.2008; MANPOWER aO.O, ?i CaJE. STANETOVA UUCA 4,3000 CEUE deuvec brez pokuca ČISTILEC Z£LfilAVE M/l ČlS^ ZHEfUAVO ZA PREDELAVO IN PAKJRAUE. tZVAJA KONTROLO KVALITETE ZELENJAVE. ZEIÍNJAVD USTRE^D f£Ž£. IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE. mk IN PAKtRA ZEIEUAVO. ZlAGA ZABOJE NA VOZIČ& IN V KUU)llN»:0. USTREZNO SKIA-OLŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; ODLOČEN ČAS. 1 MESEC, 19J.20D8; VEBEPAK. PR^IAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZEIEHIAVE aO.O. KOROŠKA CESTA 5S 8.3320 VELENJE ŠIVILJJA - M/l ŠIVAHJ^ POMOČ V PRALNID IN ČISTILNICI. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.3Í006; FIN -KOM. STORITVE IN SVETOVANJE. 0.0.0., EFENKOVA CESTA BI, 3320 VELENJE VOZNIK TAXUA- M/l VOZNIK TAJOIA. OOLD^N ČAS. 5 MESCEV, imm TAXJ PEFI. JOŽEF SVETXO S.P. ŠLANDROVA CESTA 21. 3320 VE-LĐiJE nižja poklicna izobrazba L00 21ET) ElfKTRD MONTER ^ U/l ELEKTRO MONTAŽA OaOČEN ČAS, 2 MESECA. 6.4il)0B; ATM SL AV-T(mAT1ZACUAINTEKNIKAV0ffîllA PROCESOV. 0.0.0. PREŠERNOVA CESTA 9 D. 3320 VEEKJE VARILEC MONTER KONSTRUKCIJ. VARILK - M/l VAf^ JENJE. MONTAŽA KOVINSKJH IN NEKOVINSKIH EtEMEMENTDV, OaO S PlASTIČNIMJ EUHEim ČAS. 12 MESECEV, 3.4Í008: R-MDNT MONTAŽA GiW?BENIH KDNSTRUKCU ROMAN POLAKlPv KOŽE USKEGA UUCA 1.3320 VEIENJE KLEPAR-KROVEC KROVEC • KLQ'AR. TESAR OZ. POSTAVUAIK DSTREŠU - M/l DEID Z LESOM, m S PU3ČE- viNAsn mm: dou^n čas. b mesecev. 19.3JD0B: TRGOKDP TRDOVINA IN STORfTVE. D.0.0. VELEUE. PAKA PRI I^ENJU 401. 3320 VEIEIUE STROJNI MEHANIK 6RIZ6ALECI - H/l ^EDNJA ZAHTEVNA DELA V PI^ODNEM PROCSLI NA PROIZVODNIH NUAH PRI IZDELAVI IN OSDUAVI POLiZDEU(OV .IZDEUCDV NA PODLAGI TEHNOLOŠKO OOCDČ& NIH DELOVNIH DPERACU; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19 JÍQ08: GORENJE NOTRANJA OPREMA. D.Oi).. PARTIZANSKA CESTA 12.3S03 GORENJE VaERIE ElfKTfllKAR ENERGETIK MEHANIK. aEKTRIKAR - M/l' ELfKIlllKAR. STROJNI MEHANIK: miXH ČAS. 6 MESECEV. m2m. VEPU^ MEDIA. DRUŽBA ZA USPOSA-BUAUE IN Z/^SU^/ANJE INVAUUJV DJD.D. CESTA SIMONA BUTNIKA11.3320 VELEILIE MONTER^ERVISER HUDILNIH NAPRAV EUK-TRO - M/l MDNIAŽAIN SERVISIRANJE ElEKIRO DELA HLADILNIH NAPRAV IN Wm\H ČRPALK; NEOOLOČEN ČAS. mim TEHNOHUO DRUŽBA ZA PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STORL TVE 0.0.0. REČICA 08 PAKI2,3327 ŠMARTNO DBPAKI ELEKTRIKAR ČLEKTBONIK SERVISER m TEHNIKE - DELOVNO MESTO VEIENJE - M/l SERVISER ffiALNIH IN POMIVALNIH APARATOV V SERVISU IN NA TERENU; NEOOLOČEN ČAS, 22.3J08B; ^COMA PRDiZVa DUA SERVISNE STORITVE IN TR60VINA.D.0.D.. UUBUANA ŠMARTINSKA CESTA 152. 1000 LlUBUANA SREDAMA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR V BARU BENCINSKEGA SERVISA-M/1' NATAKAR V DARU BENCINSKEIÎA SERVISA 00-LOČOI ČAS. 2Z.3Í0D8; RDMANADGRAJŠEXS.P.; BS VELEHJE GORENJE. PARTIZANSKA CESTA 15 A 3320 VELENJE LESAR SAMOSTOJNI IfSAR - H/l KíAVEC NA ŽAGI ZA HLODOVINO. DOLOČEN ČAS. 3 M^ECE. 3D.3.2Q08; fl LES LESNA fROIZVOO^ TRGOVK NA IN PREVOZI, D OJ]. ŠKALE 59.3320 VEUNJE PRODAJALEC VODJA SKIMIIŠČA IN REFERENT NAfiAVE - M/l ORGANIZIRA IN IZVAJA NABAVUANJE GLAGA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU. ZBIRA IN UREJA PONUDBE IN PREDLAGA NAJUGODNEJŠEGA DDBAVITEUA IN KOOPERANTA ORGJU^IZIRA VODI IN NADZCfflUJE DELO V SKUDIŠČU NE-DOLOČEN ČAS. mim-. VIMOSA PODJETJE ZA FiraiZVOOUO IN STORITVE DJ).0. KOROŠKA C^A37a33Z0VEUNJE LESARSKI TIHNIK STROJNIK H - hVl POSLUŽEVANJE LE^DOB-OaOVALNIH STROJEV IN NAPRAV ZAHTEVNA DEA V PROIZVODNEM PROCSO PRI IZDELAVI IN POVRŠINSKI OBDELAVT POUZOEUIDV. IZOEU(OV; DOLD^N ČAS. 3 MESECE, mmi GORENJE NOTRANJA OPRMA. D.DiL. PARTIZANSKA CESTA IZ 3SD3 GORENJE VElfUE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA POOROČJU VELENJA - M/l SKLÍPAUE IN OBNAVUAfDE /OŽENJE/ ZAVAROVALNIH POSOOB FIZIČNIM OSEBAM iN MANJEM DAVNIM OSEBAM V OBSEGU OANIH POOBLASTIL INKASIRANJE ZAVAROVALÍIE PREMUE IN SPREMUANJE PUÛL ONEVNO ODVAJANJE GOTOVINE IN DFUGIN PlAČILNIH SRED STEV; DOLOČEN ČAS, 12MESECEV.213JD0B;ZA-Vi^OVALNtCA TRIGLAV. D.D, OBMOČNA ENOTA CEUa MARIBORSKA CESTA L30D0(^UE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA POOF^U ŠHAR-TNE6A0B PAN - M/l SKLEPÁME IN I^NAVUA KJE (TRŽEIUE) ZAVAROVALMH POGODB FIZ^ NIM OSEBAM IN MANJŠIM PRAVNIM OSEBAM V OBSEGU DANIH POOBLASTIL INKASIRALE ZAVAROVALNE PREMLJE IN SPREMUAAIE PUČIL DNEVW DDVAJAIUE GOTOVINE DROGIH PlAČILNIH SRtiJSTEV; DOLOČEN ČAS. 12 MESE-[fV. 22.3.2008; ZAV/UWVALNICA TRIBUV, DJ. OBMOČNA ENOTA CEUE. MARIBORA CESTA 1. 3000 CEUE komercialni tehnik ADMINISTRATIVNA OElA • M/l DEID Z RA-ČONALNIKOM. STRANKAMI; DOLOČEN ČAS. 8 ME^EV. 18.3Í0D8; TR^ TRGOVINA IN STORfTVE D.aD.VEL£NJlPAKA40/L PAKA PRI VELIJO 4Q L 3320 VELEUE inženir euktrotihnike INFORMATIK - M/l INFORMATIK. NEOOUlČEN ČAS. 22.3.20S8; FORL FLEKSIBILNO DRGMIZI-RAUE RAZVOJNIH IDEJ. D.0.0. PREŠERNOVA CESTA 1A 332D VELENJE_ UE ŽALEC ~ osnovnošolska izobrazba TOČAJ - H/l TOČENJE PUAČ IN DRUGIH NA POKOV. ČliČEUE; NEDOLOČEN ČAS. b.4í008; ONEVNI BAR IN TRGOVINA SEBI. TAVČAR BREDA IP.ZGDRUEGRUŠOVUE 16.3311 ŠEHPETERV SAVimSKlOOUNI NATAKAR - M/l STREŽBA PUAČ IN TDHIH NA PfTKOV. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 2132008; BAR MAJA IN OPRAVUANJE TRŽNIC. ZDENKA MARIN S.P. Š^ PRI n^EBOU)U ?a 3312 PREBOLD VOZNIK AVTDHEHANIX - K^l' VOZNIK. VOŽNJA OZIROMA PREVOZ OSEB; NEDOLOČEN ČAS. Z2.3Í008; PEMIAVTOŠOLA IN PREVOZI. D J) A. BREGPRIPOLmJ 72A3313PO[2EU POMOČ V KUHIIDI • PRIPRAVA HRANE H/l PRIPRAVA HRANE TESTENIN Z MD^DSTJO PRI-UČEHIA STVARI; NEDOLOČEN ČAS. 3a3iOQB; PIZZERUA VEROtVERDI. TOMAŽ JANKOVIČ.S.P.. GRIŽE 12S. 3302 GRIŽE SESTAVUAIEC V KOVINSKI INOUSTRUI U/l OaOVNO MESTD ZAJEMA ROČNO MOVTAŽO. LEPUEWE. VUAČENJE. POIAGAKJE. VSTA-VUARJE IN SESTAVUANJE MEHANSKIH IN OE-KTRDNSKIH KDNPONENT V KONČNE PROOUK^ ČIŠČOilE DELOVNEGA PROSTORA OSTALA DELA PD NAVOOlUH NADRUENEGA DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 19.3.2008; MANPOVITER D.0.0, PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE avtomehanik AVTOHEHANIK M/l SERVIS IN POPRAVILO AVTDHDBILOV. SPREJEM IN PRIPRAVA VOZIL ODLOČEN ČAS, B MESECEV. 27.3Í00B; ' AVTO' SERVIS KOr. m MATEJ S.P.. LOĎCA I^ SAVICI 2 D, 3313 PDLZEIA PRODUAIfC • M/l PROOAJA IN SVETDVAHJE STRANKAM. PDUOČ PRI PRODAJI MDTORNHI VOZIL DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 29.3Í003; DUCO US, TRGOVINA SERVIS. UVOZ. IZVOZ. D.O.a. ČICADBSAVINJI1.3313 POLZELA avtokifpar AVTOKLEFAR • hVl AVTOKIEPARSKA DEl^ Oa U3ČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.3ÍD08; ' AVTOSER-VtS KOS'. KOS MATU SP. LOČICA OB SAVINJI 2 B.3313POIZEU KUUČAVNIČAR PREOBLKOVI^C KOVIN M/l RAZREZ KOVIN. VRTANJE. BRUŠENJE. VARJEUl SESTAVA MONTAŽA: NEDOLOČEN ČAS. 22.3Í008; ŽAGAR BOGOMIR OmXJJARSTVO • KUUČAVNIČARSTVD S.P.,TDVARNEŠKA CESTA 7.3312 PREBOLD srednja pokucna izobrazba VOZNIK KOMBINIRANBU VDZtU 8 KATE^ RUA • Wl PREVOZ IN DOSTAVA BLA5A NEOD LOČEN CAS. 22JÍD08.' KOŠARICA. ÏÏ^NA STORITVE. GRADBENIŠTVO. PREVOZNIŠTVO. 0.aO.PERNOVDt7A3310ŽAlEC PROOAJALEC - H/l DEIOVNO MESTO ZAJEMA PROQAJO AVDKVVIDED OPREME KOT TUDI MA UR GOSPODINJSKIH APARATOV, SVETOVANJE STRANKAM PRI IZBIRI. OELD ZA BLAGAJNO. SKRB ZA ZADOSTNE ZALOGE PROOAJNIH ARTIKLOV. SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOUA NAROČANJE BIAGA OSTMA DELA PO NAVOUUH NADREJENEGA' OOIOČEN ČAS. 12 MESECEV. 19.3.20C8; MANPOWER O.DO.. PE t£JE. STANETOVA ULiCA A 300Q CEUl DELB V PROIZVOOHJI - M/l DELO NA CNC OBU-KOVALNEM STROJU. VIAGAKIE IN KONTROLA KOMADOV; NEOOLOČEN ČAS. 223Í008; ŽAGAR BOGOMIR DRODJtôSTVO - KUUČAVNIČARSTVD S.P. TOVARNIŠKA CESTA 7.3312 PREBOUJ PRODAJALEC ZASTOniK • DELOVNO MESTO ŽALEC - M/l ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIR KUPCH ZA OBJAVE IN œiASE V PRODUKTU PODJETJA: PIRS. POTROŠNIKI VODNIK. OaO JE TERENSKO NA OBMOČJU ŽALCA DOLOČEN ČAS. 3 MES^ 23.3J008; ÛDVENSKA KNJIGA D.OD. m JETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBOOID KNJIG. SVnOVAlUE IN ZALOŽNIŠTVO. STEGNE 3.1000 UUBUANA RAČUNALNIŠKI nHNJK RAZVUALEC ERP RE^ - M/l PROGRAMS RANJE MICROSOFT NAVtSI0N4 AU DRUGIH Pa SLOVNIH REŠfTEV; NEDOLOČEN ČAS. 2U.Z00B; EUROCOU RAČUNAUIŠKI INŽENIRING. Mt, LIVEC»,33Ql PETROV^ INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA INŽENIRNIGA - M/l RAZVUAfLIE PD SLOVNIH DONOSOV Z OBSTOJEŮHI IN NOVIMI STRANKAMI. NAVEZDVAfUE KONTAiaOV S PROJEKTANTI IN INVESTTTDRJI TER CELOVHO VODENJE PROJEKTOV. OELD ZAJEMA PREPD ZNAVANJE POTREB POTENCUUIIH NAROČNIKOV. SODELOVANJE NA RAZPISIH. f^lPRAVO PONUDB \H KALKULACU TER SPREMUANJE; NEDOLOČEN ČAS. 13.4.20D8; TERMO SHOP DilD. TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HUDIUID TEH NIKO. CESTA TALCEV 5.3320 VELBUE PROFESOR UKOVNE VZGOJE UÔTEU UKDVNEGA POUKA IN TBINIKE - M/l POOČEVANJE UKDVNEGA POUKA IN TEHNIKE, DOLOČEN ČAS. 19.3.2008; OSNOVA ŠDIA PE TROV& PETRDVČE32.33I)1 PETfNiVČE UNIVERZITFTNI OIPIOIMIRANI EKONOMIST ZA OENARMSTVOfJNANCE ASISTENT VODSTVA • M/l fZVAJAUE AOUIN^ STRATWNIH KRIFGOVOOSKIH OEL ZA POTREBE DRUŽBE (KNJIGE IN KONTROLA PREJETIH RAČUNOV. lUJNTRDU IN IZOELAVA OBRAĎJNA OOV. PLAČILNI PROMET IN VODENJE BLASAINE. IPO.). KOORDINIRANJE IN ORQANIZACUA OEU NA PDDROČJO KADROVSKE SUlŽBE (KADROVSKA EVIDENCA PRIPRAVA OOKUHENTAGJE PRI IZPUČILU PUČ. IPD.j. OPRAVUANJE VSEH NA LOG PISARNIŠKEGA UANAGEHENTA (ADMINS STRATIVNA DEU^ VODENJE ARHIVA IN EVIDENC, KDORDINACU STIKOV S POSLOVNIMI PARTKER JL POSLOVNA PDROČIIA IPD.); NEDOLOČEN ČAS, 24.3.2008; EUROCOM RAČUNALNIŠKI INŽEN^ mUM. L£VEC58.3301 PETRO\^E UNIVERZrTETNl DIPLOMIRANI EKONOMIST SNOVALEC ERP REŠITEV - H/l SVHOVANJE NA PODROČJU ERP REŠrTEV ZA PROIZVODNI OEL mm OOKUMENTAtUE. PROCESOV IN ZAHTEV ZA UČ^KOVÍTO mJAVO NOVE PDSiOVNE REŠnVE. IZOEIAVA PREDLOGOV ZA IZBCUŠANJE PROCESOV JB USKLADITEV L£ TEH Z NAROČNIKOM. IZVEDBA OEUVNtC S PRIKAZOM PREOIAGANIH RE&T!V S STANDARDNIMI FUNKaONAUlDSTMI MS DYNAMICS NAV Z NAROČNIKOVIMI PODATKI IN DOKUMENTI, TESTIRANJE NASTAVTTEV IN RAZVmH REŠITEV. IZVEDBA USPGSABUANJAKUUČNIH UPORABNA KOV. P(»)PDRA UPORABNIKOM NA LOKJU:UI OB ZAČmU OELA V ŽIVO. VZDRŽEVAR^ RAZVUA UE IN PDGLABUMiJE DONOSOV Z OBSTOJEČA Ml STRANKAML SDOaOVAKJE S MEOlOGI PRI OOPOLMEVAHJU PONUDBE PODJETJA GLEDE NA KITREBE STRANK... (VSE NAVEDENO ZA PD-OROilE PROtZVDDNJEj, IPD; NEDOLOČEN ČAS. 2UÍIBIB; EURDCOH RA^NALAIŠKI INŽENIRING. 0.0.0. LEVEČ S6.3301 PETROVČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAZVDJNIK INFDRHACUSKIH SISTEHOV III. - H/l NAČRTOVANJI PROGRAHiRANJE iN TESmNJE Caovnt PROGRAMSlď OPREME: NE00U3ČEN ČAS, 10,4^008; NOVA VIZUA INFORMACIJSKI INŽENIRING IN SVETOVANJE D.D.. VREČERJEVAUUCAi 3310 ŽALEC 'Hw.nMctfjf.casi 'Člstovse' •(•.OLft Qftl/flfrlAI SILV1)A BO OČISTILA STANOVANJA ZA 3000 EVROV IN VEČI PRIJAVITE SE NA 090 93 6170 ALI POIŠČITE KUPONČEK V NOVEM TEDNIKUI Zaplesala je tudi prva generacija evropskega oddelka v Celju. 4. b Gimnazije Lava je na ples povabil prijatelje iz Nemčije, kjer so bili v okviru mednarodne izmenjave. V drugem letniku so obiskali mesto Singen, kjer je njihova partnerska Sola Hohentwiei Gewerbeschule Singen. Čepijo (z leve): Simon Lochner (Nem), Janez Hrovat, Rožle Kaučič, Rok Vratanar, Aljaž Širše, Dejan BaJiban, Nejc Rosenstein, Daniel Siegel (Nem); prva vrsta: Veronika Grešak, Vesna CrepinSek, Martina Arzenšek, mag. Andreja Vipotnik Ravnak, Igor Dosedla, Marija Gubenšek Vezočnik, Tinkara Vede, Tanja Guček» Irena Horjak; druga vrsta: Stephan Glunk (Nem), Barbara Kotnik, Katja Gorečan, Tadeja Novak, Ralph Richter (Nem), Martina Mestek, Rebeka Žerovnik, Aleksandra Robič, Karmen Zeme; (retja vrsta: Špela Mosbruker, Mirela Mustić, Anja GajŠek, Nika Lah, Mateja Brdnik, Maruša Aman. Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošiljajte na Nov tednik, Prešernova 19» 3000 Celje ali po elektronski poâti tednik@nt-rc.si (fotografije naj imajo čim večjo resolucijo). Slovenski oskar New Swing Quartetu Viktorja 2007 za življenjsko delo je v soboto prejela skupina New Swing Quartet. Niso ga pričakovali, glede na to, da zaključujejo kariero, pa je to tudi zanje velika in pomembna nagrada. »Ko sem sliSal na§e ime, nisem mogel verjeli. Se mi pa zdi, daje bilo zelo lepo, da je prvi spregovoril Dare He-ring. ker je bil NSQ njegova ideja. Rado in Gregor sta mu pomagala, jaz pa sem prišel kot četrti in takrat smo postali kvartet,« je povedal Marjan Petan. Poudar- Marjan Petan z Viktorjem, ki ga ja New Swing CLuartat dobil za življenjsko delo. ja, da je viktor nagrada vseh, tudi tistih, ki jih nikoli ne omenjajo, ki so v zaodrju. Skupina NSQ bo Viktorja proslavila s 26. na 27. april, ko se bodo družine dobile na Resevni, kjer so tudi začeli peti. Takrat si želijo proslaviti zasebno, velika zabava za vse oboževalce pa bo 22. maja v Celjskem domu. Takrat bodo §e enkrat zapeli, v Celju pa se jim bodo pridružili tudi Oto. Rado inGrega. »Trenutno ne kaže, da bi nada- ljevala z delom kakršnakoli druga oblika NSQ. Poskušali smo s Tomaževima sinovoma, vendar se nam zdi, da je visok nivo profesionalizma, ki smo si ga zastavili, tako zahtevna zadeva, da Šele zdaj vidimo, da ni tako enostavno doseči te standarde. Sam bom pomagal Majdi, sem pa od prejšnjega četrtka tudi uradni menedžer Slovenskega okteta.« SIMONA BRGLEZ Foto: KATJUŠA Jablana rešila življenje Peter Glavica iz Celja je pred nekaj leU doživel prometno nesrečo. Z avtomobilom je zdrsnil po strmem pobočju, vendar je ime) srečo v nesreči, saj je njegov pa-dec preslregla jablana. V zaliva-lo se je Peter odločil, da bo na njeno mesto posadil novo drevo. Peter je upokojen dimnikar. Ko je §e opravljal svoj poklic, ga je službena pot včasih popeljala tudi v odročne in težko dostopne kra-je. Tako je pred nekaj leti čistil dimnik v hiši, ki stoji na strmem pobočju v Laški vasi nad Štorami. Ko je bil dimnik čist, je sedel v avtomobil, da bi nadaljeval svoj obhod po hišah, 2^peljal je vzvratno proti robu hriba, da bi obrnil. Takrat pa se je cesta pod zadnjimi kolesi odkrušila. Avtomobil je zgr-mel v giobino. »Ne morem opisa- ti, kako sem se prestrašil,« se spominja Peler, »še dva dni zatem so se mi tresle roke in nisem mogel verjeti» da sem živ.« Vendar je imel srečo v nesreči. Na začetku strmega pobočja, s katerega je padlo vozilo, je rasla velika jablana. Avtomobil je padel nanjo. Veje sicer niso mogle zdržati njegove.teže, so ga pa obrnile. Tako je avtomobil, v katerem je bil ujet Peter» po pobočju oddrsel po strehi. »Ce ne bi bilo jablane, bi se avtomobil po hribu kotalil in v tem primeru bi bil zagotovo mrtev,« svojo nesrečo opiše Peter, »Še danes ne vem, kako mi je uspelo, da sem med padcem skočil na zadnje sedeže. Če bi ostal spredaj, bi si kljub jablani polomil noge, saj je bil avtomobil, ko je obmiroval na koncu pobočja, do polovice poln zem- lje. Tako pa sem jo odnesel brez praske.« Po tem dogodku si Peter ni nikoli več upal zapeljati na cesto, kjer je doživel nesrečo. Vedno je pusti] avtomobil parkiran nekoliko stran in se je do hiše raje odpravil peš. Prvič se je spet peljal po te) cesti, ki je zdaj že razširjena in zato man) nevarna, šele pred kratkim, ko je t^m zasadil novo jablano. »Ko sem preživel nesrečo, sem se zaobljubil, da bom na mestu, kjer mi je jablana rešila življenje, posadil novo drevo,« pove Peter, »to sem zdaj rudi storil.« Peter pravi, da se bo na kraj svoje nesreče še vrnil, da bo videl, kako raste njegovo drevesce. Kdo ve? Morda bo tudi nova jablana nekoč nekomu rešila življenje. KŠ Peter se je vrnil na mesto rasrece. Z Ženo Ljubico sta posadila novo jablano. Angela in Ivan Zupane sta skupaj Že 50 let. Srečna po petdesetih letih zalcona Le dan po valentinovem sta si večno zvestobo obijubiia Angela in Ivan Zupane iz Senovice v občini Šmarje pri Jelšah. A od takrat je minilo že dolgih 50 let. Zlata obletnica poroke pa je bila priložnost, da sta še enkrat v krogu družine obnovila poročne obljube. Ob podobnih priložnostih ne gre brez obujanja spominov, ki so se nabrali v letih skupnega življenja. A začnimo nekoliko prej. Tako Ivan kot Angela prihajata iz velikih dnižin. Ivanovi starši so imeli pet otrok, pri Angeli jih je bilo ceio dvanajst. In mladi Ivan se ni daleč udpjavil pu nevesto. Iz Senovice kar do bližnjega Rakovca. Potem sta skupaj zaživela na ivanovi domačiji in tam z ljubeznijo vzgajala hčer Zdenko in sina Ivana. Sorodniki pravijo, da jima je življenje poslavljalo mnogo ovir, vendar sta jih z združenimi močmi in z veliko ljubezni uspešno preskakovala, TUdI danes sta zdrava in še vedno obdelujeta vrt in okolico. Ivan je aktiven v Prostovoljnem gasilskem društvu Šmarje pri Jelšah, sicer pa trenutke rad preživi ob poslušanju ljudskega petja. Zanimivo je, da vsak dan svoje misli in dogodke zapiše v dnevnik- Kdo ve, morda bo kdaj izda) celo knjigo. Medtem pa Alenka kaj dobrega skuha, zalije in uredi rože, zlasti pa se razveseli družbe katerega od petih vnukov in dveh pra vnukov. AK