IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: ITALIJA . . . INOZEMSTVO Lir Letno poiltlii četrtletno 10-4U 5-20 2-60 18-20 910 4-60 Uredništvo in upravništvo : Trat, Via Maiolica 10-1$. Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljklh in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosli 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 80 cent. Trst, 6. decembra 1923. — Leto IV. - Štev. 191. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije „Lahko se zgodi, da v gotovem položaju izvršimo, vsled strankinih potreb nekaj, kar je po meščanskih zakonih kaznjivo. Priznavamo to, ker Kom. stranka ne prikriva svojih namenov. V sedanjem momentu pa ni bilo mogoče izvršiti takih dejanj in je že radi tega obtožba nesmiselna. (I* govora sodr. Bordige pred sodiščem). Socialdemokracija- komunizem Nasprotje med Marsom, učenjakom, ki je najbolje proučil gospodarstvo kapitalistične družbe, in med Lassalom, ki je prvi pričel veliko propagando proti takemu gospodarskemu redu, je precej znano. Bistveno je to nasprotje isto kot ga vidimo tudi danes, pol stoletja po smrti ognjevitega Lassala, padlega v dvoboju radi — ljubezni, med komunizmom in socialno demo kracijo. Koristilo bo, če si ta načelna nasprotja nekoliko ogledamo. Lassal je videl rešitev delovnih slo jev v zadružništvu, strokovnih organizacijah in v zavojevanju parlamenta potom volitev. V te tri smeri je razvil svoje silno agitacijsko delo ter razvalo-vii prodsedanško Nemčijo (uniri 1. 1S64.) Prizadevanje je dobilo ime : so- cialdemokracija. Kdor išče besedi smisel, vidi hitro, da je že beseda zgrešena. «Demokracija,» pomeni vlado ljudstva, večine človeštva, «socialna» pa znači «družbena» sploh. Saj demokracija ne more biti drugačna kot ljudska, družabna ! Marx se je socialdemokratskim naukom uprl na vsej črti. Zanj obstoji osnovna resnica : današnji družabni red je zgrajen na gospodarskih' koristih, in kdor razpolaga, s proizvajalnimi sredstvi, gospodari tudi s človekom in z vsemi njegovimi ustanovami. Gospodarska sredstva ima v rokah manjšina, ki se bolj in bolj krči. Ker so pa gospodarska sredstva vsemogočna, ima tenka družabna plast v rokah tudi največjo organizacijo za vzdrževanje take-, ga reda, ima v oblasti državo. S poslednjo popolnoma obvladuje vse naokrog in je torej docela gospodarica zadružniškega in strokovnega gibanja, kakor tudi parlamenta. Zato ne mora biti izboljšana za delovne sloje dotlej, neomejeno oblast nad vsem dejanjem dokler ima ta tenka meščanska plast ljudstva, zato je treba zavzeti državo. Vzlic tem jasnim naukom se je socialdemokracija naglo razvijala po vsej Evropi, čim več je bilo kje delavsta, tem hitreje je, naraščala njegova moč. Zadružništvo se je razcvelo, kajti številno de lavstvo z ugodnimi gospodarskimi razmerami je tudi krepka gospodarska sila. Strokovne organizacije so se širile na vse mogoče branže, tudi število je postajala moč. V parlamentu je prihajalo vedno več socialdemokratskih poslancev. Delovni sloji so si s trdo borbo pridobili nekaj deleža na moči meščanske države z delavsko zakonodajo so si olajšali tudi gospodarsko in pravno stanje, in če bi se meščanska država lahko neprestano tudi gospodarsko dvigala, bi postal družabni red sčasoma lahko naravnost vzoren. Toda ekonom Marc je dobro videl. Tudi nekateri iz delovnih slojev so si pomagali, ali večina je vendar ostala nizko doli, gospodarsko, pravno in kulturno. Demokracije ni hotelo biti, prišla pa je preizkušnja: svetovna vojna. Kapital je pokazal svojo podkupovalno moč. Strokovni tajniki delavstva so bili sijajno plačani in niso marali v vojno, črv, ki gloje moderno meščanstvo, želja po udobnem m lahkem življenju in uživanju, liberalizem, je raz-jedel tudi njih. Socialdemokratski poslanci tudi niso bili voljni nesti glave v klavnice, velike zadružne organizacije so obsegale stotisoče lepoživečih upraviteljev. Prišla je svetovna vojna, prišlo je veliko izdajstvo. Meščanstvo se je zbalo puntarskih množic ter so je zvezalo ž njihovimi voditelji. Strokovni tajniki in socialdemokratski poslanci so postali ministri in zaupniki vlade ter so poslali množice, ki so jim bile zaupale, v boj za ■ domovimo--. Le redki m ^mni v mest Celo med Nemci je i« miudi poslanec Frank bolje znan, ki je šei prostovoljno proti Franciji in padel pod Ltittichom. Na varnem je bilo lepše. Delavske zadruge pa so si prevzele v službo državno prehrane in vojnega opremljanja, da se jo preprečilo uporniško valovanje delavstva. Kapitalu se Je veliki podkuj) posrečil. 1’reba je pjio velike vojne, da je pokazala praznoto Lassalovstva in tudi vso njegovo pogubnost. Strokovnost, zadružnitvo, parlament nišo cilji, ampak sredstva in tudi kot taka celo bolj škodljiva kot koristna delovnemu ljud-stvu. če reakcija, maščevalnost meščanstva, ta sredstva danes uničuje, dela iz strahovalnih namenov, v resnici bi prizuuašanje državi bolj koristilo kakor koristi' rušenje teh ustanov, ki so .sluzila za podkupovanje najbolj .sposobnih moči izmed delavstva, s korupcijo in širjenjem gnilobe v delavskih vrstah, predvsem med voditelji, hi meščanstvo veliko več doseglo kot z ognjem in močem. Vsekakor pa jo Lassu-lovstvo z nauki vojne izpreglo, in ee se socialdemokracija še vedno uveljavlja v več državah Evrope, je to pripisova- ti podkupovalni in korumpirajoči težnji, ki ga ima že bistvo kapitalizma samoobsebi, organizačni mreži polstoletnega socialdemokratskega dela ter počasnemu razkrojevanju in propadanju današnjega liberalnega gospodarskega reda, ki gre globlje in globlje v anarhijo. Ni treba bistrovidnosti, da prerokujemo prihodnost. Meščanska družba hoče bogastva. Z obrtjo, trgovino, prometom se do neke meje doseže. Ampak ono-stran te meje je — vojna. Vojna je veliki obogatevalec. Ali je obenem tudi velik obuboževalec. Razločno pravi meščanstvu, da je podjetje, ki je odvisno od sreče, zakaj stara resnica je, da konča pod mečem, kdor z mečem končuje. Meščanska družba pa danes ne pozna drazega vzora kot bogastvo in vživanje, zato se mrzlično spet oboro-žuje in bo jutri v krvi iskala zadoščenja svojim strastem. Imeli bomo vojno, saj vidimo, da med Francijo in Nemčijo niti končala še ni, dasi teče že deveto leto. Imeli bomo vojno toliko časa, dokler ne bo uničen kapitalistični duh moderne družbe, strast za uživanjem in bogastvom, ki mu je zapadlo tudi social-demokratično gibanje. Z uničenjem kapitalističnega duha bodo morale pasti tudi vse njegove ustanove, dobil bo pa svoj košček kruha proletarec, ki se danes zaman bori zanj. V tem koščku kruha je namreč zapopadena vsa kriza današnje dobe in je pravzaprav tudi vse bistvo novega gospodarskega reda, ki bo preporodil človeka ter očistil strasti s tem, da mu bo zagotovil življenje, dostojno človeka, ko ga bo končno izpeljal iz današnje klavnice. Ta človek bo moral uravnati svoje delo pod zapovedjo vesti- Pod zidinami hotela.... Wallenstein se je boril pod zidovi Magdeburga, Suvorovsky pod zidovi Varšave. Drugi so se bili pod Sebastopolom, pod Plevno, pod Verdunom in še drugod. Mnogo krvi je preteklo, mnogo življenj je ugasnilo, mnogo junaštev se je izvršilo. Ali so bila junaštva potrebna in žrtve koristne, kdo bi zdaj vprašal po tem ! Dejstva so, da so se junaki borili in da so bili to vroči dnevi, kakor je dejstvo, da se je gospod Giunta boril pod zidinami hotela Balkana. Povedal je sam vsemu Rimu in nimamo vzroka, da mu ne bi verjeli. Ni prvič povedal, a povedal je lahko, zakaj junaštvo je bilo veliko in spravi v senco VVallensteina izpod Magdeburga in Suvorovskega izpod Varšave. Hotel Balkan je bila namreč ena prvih utrdb sveta, opremljena s strašno artiljerijo, ogromnimi kazematami, z miniranimi polji, volčjimi jamami in s španjolskimi jezdeci. In pod zidinami te utrdbe se je Giunta boril na življenje in smrt, da ni še videl svet takega junaštva. Boril se je in vodil naskok in morda mu je pomagal sam Rainis, ki se je tudi udeleževal junaških podjetij. Dejanja, vredna zlate svetinje, pod zidinami hčtela... Ti epični časi so prešli. Po zakonu taki epični časi niso dovoljeni, a da so večji od zakona, o tem nihče ne dvomi. Za revolucionarna dejanja sploh ni sodnikov, kakor se ne more soditi revolucija. Zato nam še v glavo ne pade, da bi klicali sodnika na plan, dasi jih je še preveč. Le to omenjamo, da je takrat skočil človek iz tretjega nadstropja in udaril z glavo ob tlak. Ubil se je. Ali je bilo treba skočiti ali ne, ne vprašamo Ta človek je bil sojen in je sodil, zato ni treba, res ni treba sodnikov ... HIBI POLITIČNI PREGLED Nemčija. Zadnjič smo poročali o razpustu Komunistične stranke Nemčije in kako ona, kljub reakcionarnim meram nadalje obstoji, ilegalna. Neizrecno bedni položaj nižjih plasti, sili te v komunistične vrste v katere stopajo celo take kategorije, ki se navadno štejejo med elito delavstva Tako 11. pr. se je vršilo zborovanje berlinskih tiskarskih delavcev, ki so s pretežno večino glasovali za resolucijo, s katero se izrekajo za Komunistično stran ko. Z isto resolucijo se tudi zahteva odstavitev reformističnih voditeljev. Tudi število članov naglo narašča. V neki sekciji n. pr. je število članov v enem tednu naraslo. od 400 na 800. Draginja postaja vedno bolj neznosnej-ša. V Berlinu je cena za en hleb črnega kruha, od 1. decembra dalje 840 milijar-dov. Za hleb belega pa en bilijon. Kljub temu pa narašča vedno bolj kapitalistična pohlepnost. Kapitalistom ni še zadosti delavske krvi. Izkoriščati hočejo dalje na vedno bolj živinski način. Delavstvu se hoče usiliti deseturni delavnik. Število brezposelnih delavcev v nezasedenem ozemlju znaša 1.250.000 nasproti 943.000, naštetih dne 4. novembra. Novoizvoljeni kancler Marx je imel v parlamentu govor, v katerem je med drugim apeliral na »patriotizem* davkoplačevalcev. Zahteval je tudi, da se mu da, izpolnitev svojih načrtov, polnomoč, za katero so bili socialdemokratje tudi takoj navdušeni, ker so vedno navdušeni za vse to, kar mora koristiti delavstvu! V Berlinu traja dalje razburjenje med masami. Ob priliki nekega nacionalističnega shoda so bile vržene med množico tri bombe. Italija. V minulem tednu se je vršila v rimskem parlamentu razprava o pri-poznanju Sovjetske Rusije in o trgovinski pogodbi, ki se mora skleniti s, to državo v to, da pride Italija do prepotrebnih surovin, ki jih -lahko Rusija izvaža. Po daljši razpravi je bil odobren zakonski naert, po katerem se ima izdelati redna trgovska pogodba. Mili isterski predsednik Mussolini j‘J izjavil, da bo italijanska vlada Rusijo tudi politično pripoznala. Seveda so taka pripoznanja slična onim drugih predstavnikov meščanskih držav, ki izjavljajo na desno in levo da priznavajo Sovjetsko Rusijo (in jo priznavajo samo zato ker jo ne morejo uničiti !), skrivaj pa kujejo reakcionarne načrte. Glede trgovinske pogodbe je vredno omenili še nekuj značilnega. Medtem ko se na eni strani kriči na vse grlo, da od komunizma ni v Rusiji niti sence in da se dežela povrača k kapitalističnemu gospodarstvu, se na drugi strani toži, češ da naleti trgovska pogodba na eno težko oviro, namreč na državni monopol na Izvoznem blaga. To se pravi, da imajo trgovci v inozemstvu vezane roke, ker se ne morejo svobodno pogajati s kapitalisti. Pri tem se vidi, da trgovstvo silno toži po stari formi gospodarstva- v Rusiji in da bi rado videlo, da bi se povrnili stari easi svobodnega meše-tarstva. Po kraljevskih obiskih i ima meščansko časopisje silnega mačka. .V takem nezavestnem stanju pa blekne marsikaj, kar pride seveda prav nam. Piše namreč neki Corradini v «Popolo d’ Italia«, da so videli opozicionalci v španskem obisku samo zbližanje med enim in drugim «pučom», med italijanskim in španskim. V resnici pa pravi Corradini — se mora videti, da živi špansko ljudstvo srečno in zadovoljno, ravnotako kakor živi italijansko... Mogoče je, da vidi Corradini belo. Toda resnica je tudi, da ljudstvo samo, tisto delovno ljudstvo, ki mora plačevati ogromne davke, ki strada vsled brezposelnosti in da vidijo tisti nameščenci, ki so bili odslovljeni — črno 1 Čehoslovaška. V Ludenburgu so se vršile občinska volitve, pri katerih so zmagali komunisti. Dobili so 1378 glasov in devet mandatov. češki socialdemokratje so zgubili 11 od 13 mandatov, nemški pa 5 od fi. Francija. V francoskem parlamentu se je komunistični poslanec Marcel Cachin bavil posebno z Ruhrskim vprašanjem. Rekei je, da zna francosko delovno ljudstvo pravilno valutirati uspehe rulirske politike. Kajti, — rekel je, od tistega dneva ko je bila ta pokrajina zasedena, sp življenjske potrebščine postale dražje. Tudi mora Francija trpeti vsled izgube dajatev in mora ravnotako nositi okupacijske stroške. Nato je Cachin obdelal imperialistične poskuse za ustanovitev porenske- republike ter kritiziral najostreje zadržanje francoske vlade. :oo:-------- DRUGA MEDNARODNA KONFERENCA KOMUNISTIČNIH ZADRUGARJEV. — Ob priliki petega kongresa Kominterne se bo vršil tudi kongres komunističnih zadrugarjov. Določen je til sledeči dnevni red : 1.) Poročilo zadružnega oddelka Kominterne; 2.) fašizem in zadružništvo; 3.) naloge zadružništva v dobi proletarske revolucije; 4.) delavski razred in zadružniška organizacija srednjih razredov; 5.) mednarodni problemi zadružniškega gibanja; 6.) socialistični sindikati, zadružništvo in «gildi-zem»; 7.) stavbinfcko zadružništvo; 8.) a) zadružtiiški tisk; b) ženska in zadružništvo. Kar smo obljubili moramo tudi izpolniti čeravno vemo, da nam bo delal hude skrbi skromni prostor, ki z njim razpolagamo. 18. oktobra se je pričela v Rimu sod-nijska obravnava proti 31. komunistom, ki so bili aretirani v mesecu februarju pod pretvezo, da so organizirali proti-državno zaroto. Med obtoženci je mnogo članov izvrševalnega odbora Komunistične stranke, med njimi znani so-drugi Bordiga, Fortichiari, Terracini, Grieco, Gramsci, Tasca, Berti in drugi. Sodnijska obravnava se je izpremenila v proces proti komunistični stranki in njenemu delovanju. Zato je naravno, da so postale izjave obtožencev politično važne. Poleg tega so izjave sodrugov, ki so prišli na procesu do besede, tako globoko komunistične in tako važne, da je dobro ako jih podamo v prevodu našim čitateljem katere naprošamo, da razširijo med delavce in kmete zlasti one številke našega lista v katerih bodo imenovane izjave objavljene. Prvi je prišel do besede to drug Amedeo Bordiga Na vprašanje ali, se čuti krivega, je sodrug Bordiga odgovoril takq : «Jaz in moji sodrugi se ne čutimo krive. Odklanjamo obtožbo in tajimo obstanek zločinske organizacije, ki je ni bilo in je ni moglo biti. Mi komunisti, kadar odklanjamo, kakor v sedanjem slučaju, sodnijsko obtožbo, se lahko nahajamo v različnih položajih. Naj se mi dovoli, da to pojasnim ker želim obrazložiti vzroke vsled katerih sedanjo obtožbo kategorično odklanjamo. Politične dolžnosti in naloge naše stranke so take, da zamorejo priti komunisti s svojim delovanjem v navskrižje s zakonitimi določbami te ali one države. Vzroki našega nauka, naša taktika ter zgodovinski in mednarodni značaj našega gibanja, ki gre preko vseh državnih meja in preko ograj tega ali onega režima, vse to lahko povzroči, da v gotovih okolščinah pri izvrševanju svojega'programa pridemo lahko v konflikt z gotovimi zakoni. Priznamo odkritosrčno, da v gotovih za take nastope zrelih razmerah zamore naša stranka tudi pripraviti zaroto. Toda v zade- vi radi katere moramo odgovarjati, v sedanjem položaju Italije in v sedanjem zgodovinskem trenotku pravimo, da teh zarot ni bilo in s tem tajimo tudi dejstvo radi katerega se nas hoče soditi. To trdimo ne da bi hoteli utajiti ali zatajiti svoj program, tisti program, ki opravičuje obstanek naše stranke koja se razlikuje od drugih strank v tem, da se obrača do razreda delavcev opozarjajoč jih, da je popolna osamosvojitev mogoča le potom ostrega konflikta med organizacijo proletariata in vladajočim razredom in da zamore tak konflikt zavzeti tudi nasilne oblike. Mi priznamo, da bomo v gotovem trenotku izvršili zločin upora proti državnim silam. Smo pa tudi izključili in dokazali, da tega Komunistična Stranka Italije ni storila v dobi o kateri govori obtožnica. Zarotništva ni bilo Naše izjave postanejo jasne ako se jemlje v poštev objektivne in subjektivne pogoje delavskega gibanja. V letih 1921. in 1922. smo se nahajali v položaju ki ni dovolil proletariatu v Italiji, nobene ofenzive. Obratno je res, da je moral naš proletariat v onih letih ostati v defenzivi. Nasprotniki so se vedno bolje organizirali in so se borili z uspehom proti delavstvu. Naša stranka, ki v proletarskem gibanju predstavlja skrajno predstražo, se je nahajala v položaju, da ni mogla misliti na uresničitev svojega programa. S tem nočem trditi, da nismo imeji namena izvršiti kaj koristnega v dosego svojega programa. Obratno. Volja je bila dobra in mi bi bili kaj radi se podali v gibanje. Ali manjkali so pogoji po katerih bi bilo tako gibanje uspešno. Mi torej ne' tajimo namenov, ne tajimo naše teorije in taktike. Pravimo samo, da v danih razmerah nismo izvršili zločinov radi katerih smo obdolženi in pravimo, da teh zločinov enostavno nismo mogli izvršiti. Zločinsko udruženje Obtožnica pravi, da -sem bil član zločinskega udruženja. Lahko se zgodi da v gotovem položaju izvršimo vsled strankinih potreb nekaj radi česar bi se nas lahko poklicalo na odgovor pred sodišče in se lahko zgodi, da bi mi v svrho obrambe taka dejanja tajili čeravno bi vedeli, da so bila izvršena. Kar se tiče zločinskega udruženja v katerem se trdi da sem bil učlanjen, odgovorim sledeče : V drugačnih za to zrelih razmerah je mogoče, da izvršimo radi strankinih potreb dejanje vsled katerega bi so nas go- tovo poklicalo pred sodišče. In je tudi mogoče, da bi mi v takem slučaju dejanje tajili čeravno bi vedeli, da je bilo izvršeno. Teh slučajev pa ni bilo. V strankinem delovanju smo bili dejansko le v defenzivi. Zakaj v boju proti nam so se naši politični nasprotniki in zlasti oni, ki so danes v Italiji na vladi, posluževali ne le takih sredstev, ki so dovoljena po pri nas veljavnih zakonih, katerih obstanek jaz tukaj ugotavljam, marveč so se posluževali tudi arbitrarnih sredstev, izrabljalo se je oblast in kršilo zakone. Proti vsemu temu ni državna oblast nikdar nastopila in je s takim svojim obnašanjem dokazala, da hi ta oblast nepristranska braniteljica vseh političnih skupin. Državna oblast je s svojim lastnim obnašanjem dokazala, da imamo prav mi kadar trdimo da ta oblast ne brani enako vseh interesov in, da nimajo prav naši nasprotniki kadar trde narobe. Napram sodnijskemu postopanju, ki je bilo uvedeno proti nam, smo mi bili vedno globoko prepričani, da je naš nasprotnik personifieiran ali poosebljen v vladi in v policiji, ki sta iskali gotova imena in gotove elemente zato, da bi opravičili nad nami izvršena nasilja in da bi izvršili še druge aretacije. Predsednik: Ali vse to nima kaj opraviti s pravili Komunistične stranke Komunistična stranka ima svoja pravila ali svoj statut, ki je puntarski, pro-tidržaven in protimilitarističen. Obtožnica se naslanja na bolj markantne dele tega statuta. Bordiga: Ako ste gospod predsednik mnenja, da moram biti bolj natančen... Predsednik: Ne. Je čisto dovolj kar ste povedali, toda to nima kaj opraviti s statutom Komunistične stranke. V tem statutu so označene črte programa, ki ga je Komunistična stranka morala vršiti. In ta program je skozi in skozi protidržaven. (Dalje prih.) Kar je na srcu, to je tudi na jeziku 2e večkrat smo imeli priliko ilustrirati, na teoretični način in s praktičnimi dokazi, to je kazoč na razne dogodke iz vsakdanjega življenja, da je fašistično gibanje mednarodno. Ni dolgo tega, odkar so glavni voditelji fašizma trdili, da je fašizem nekaj pristno italijanskega, nekaj pristno narodnega. Dejanja pa govorijo ravno nasprotno. Iz dogodkov vsakdanjega življenja ima delavec in kmet priliko se mnogo naučiti, o vseh vprašanjih ki se ga tičejo in tak6 se lahko tudi uči o vsem tem kar zadevlje fašizem. Kar je na si-cu, to je tudi na jeziku. Fašizem je nastal iz gotovih vzrokov, je plod razmer, ima gotove cilje. Družba se deli v razrede. Vsak pojav, gospodarski, politični ali kulturni nosi na sebi pečat razrednosti in takč je tudi s fašizmom, da ni nekaj samoniklega, ampak da služi enemu razredu in sicer kapitalističnemu. Ker je pa kapitalizem mednaroden, Je tudi naravno, da je obramba kapitalističnega razreda mednarodna. Radi tega je naravno, da gledajo predstavniki reakcije v eni deželi s simpatijo na podobna gibanja v dragih deželah, ki imajo namen zatirati delavski razred. Zastonj so vsa sklicevanja na narodnost, kadar gospoda sama pove, in tudi dovolj jasno, kaj da pravzaprav hoče. Pustimo torej, da govori eden izmed predstavnikov italijanskega fašizma, ko-mendator Bastianini, splošni tajnik fašjev v inozeemstvu. V enem intervjevu (obisku) je bil omenjeni naprošen, da se izjavi o napredkih fašizma v inozemstvu. Odgovoril je, da si italijanski fašizem pridobiva mnogo simpatij in, seveda, da - občuduje vse Mussolinija. O drugih fašizmih pa se je izrazil dobesedno tako-le : *Obstoji en fašizem, v Belgiji, na Holandskem, na Finskem, na Bavarskem i. t. d. Vsi dritjo veliko na tem, da se na-zlvajo fašiste. Vsi ti fgšizmi so tvorbe, ki odgovarjajo duhu, zavesti in potrebam, ki prevladujejo v vsaki deteli. Vsi pa imajo nekaj skupnega z italijanskim fašizmom, namreč, kar je omenil general Primo de Bivera za časa njegovega obiska p Rimu : to je narodni duh, želja po preporodu v vseh narodnih vrednotah i. t. d. To se pravi govoriti jasno. Vsi fašlzmi, vse reakcije imajo en skupen cilj. Zato pa mora biti tudi cilj mednarodno zdru ženega delavstva skupen: boj proti reakciji, boj za politično in gospodarsko nadoblast. Mimogrede Španski kralj in kraljica sla v pretečenih dneh prišla v Italijo na velike obiske. Ni, da se nebi zmenili, kadar se kralji in kraljice zganejo iz svojih brlogov in se ponižajo do naroda. In še celo do tujega naroda. Dogodek je takoj z zlatimi črkami zapisan in z dogodkom samim postane zgodovinsko vse, kar zadevlje kralja, kraljico in njihove toalete, njihove kretnje in njihove besede, ki so tem bolj pomembne čim bolj so redke. Vse je bolj izrazito politično, narodom koristno in velevaino. Tudi sprejemi, tudi poseli in banketi. Govorance še celo posebej. Vsaka kretnja kronane dvojice je fotografirana. Vsaka beseda hitro zabeležena. Moderno časopisje ima pa nalogo vse te reči ljudstvu dopovedati. Zakaj ljudstvo ali narod mora vedeti, kako in s kakimi vilicami je tfil na uradnem banketu naboden kos pečene put-ke. Mora vedeti, da je španski kralj v rimskem muzeju opozoril samega sebe na napis proti kadilcem, da si je rekel, da morajo kralji prvi spoštovati zakone in da je vrgel takoj od sebe čik, ki ga je muzejski sluga takoj pobral in shranil kol relikvijo. Španski kralj ve, kaj je olika, zato je razumel takoj, ko je čital, da se v muzeju ne sme kaditi. Muzejski sluga je pa tudi spoznal važnost kraljevega člka. Tak čik postane lahko viden dokument zbilžanja med narodi in kdo ve kaj še vsega. Ampak Španski kralj ima smolo. Doma je revež prisiljen rabiti svinčene konfete proti velikim razbojnikom ala Ferrer, ki je hotel ljudstvo celo izobraziti. Od Ferrer-ja naprej gre črta.rdeča ko kri skozi vsa leta vladanja Alfonza XIII. Španski kralj ni šment. Tudi stari bogovi so se redili s človeškimi žrtvami. V Italiji ni dobil krvavih žrtev. Zato je bilo treba, da je italijanska oblast zaprla nad desetttsoč poštenih ljudi, ki v življenju še niso imeli opravka s sodnijo. Ampak novi bogovi zahtevajo žrtev. Zla-sti\adar se ponižajo do naroda. Kaj ne bi bilo bolje, da se ne bi španski kralji ponižali med ljudstvo ? Doma naj ostanejo zakaj... ako bi bili šli še v druga italijanska mesta, mati domovina' bi imela premalo temnic za vse puntarje in nezadovoljneže. To pa bi bila prevelika sramota. muZUS, Tolstojanstvo? Gospa Pivkova izjavlja v svojem dolgem In širokem ^Kriminalu*, da se res ni mogla ogreti in navdušiti za tatice, vlačuge in morilke, s katerimi je morala biti v ječi, ker da ji sploh in umljivo kakršnokoli tolstojanstvo. Nam je pa lahko razumljivo, da ji ni umljivo, saj zadošča, da se je postavila na stališče gospe, ki gleda od zgoraj^ navzdol na svojat in ki je torej nekaj «boljšega», iz tboljših» krogov, tudi kadar nima opraviti naravnost z zločinci. Zakaj smo ji zamerili? Ne zato, ker je neokusno opisovala, kako so njene sojetnice odlagale ponoči umetne zobe in kite in kazale svojo revščino v obnošenih bluzah, ampak zaraditega, ker je tatice in vlačuge in morilke kar z imeni navajala ter povrh še pljuvala nanje. Ne, to ni ni-kaka kultura srca, ako vzamemo tudi s stališča boljšega meščanskega ukusa, da o tolstojanslvu niti od daleč ne govorimo. Je le obrekovalna plehkoba, podana v sen-zaclježeljnem podlistkarstvu za ljudi, ki so istotako brez resnične kulture. Gospa pisateljica je razgaljevala one jelnice, ni pa pomislila, da razgalja še najbolj sebe. Zato nam še na misel ni prišlo, da bi od nje zahtevali tolstojanstva ali Česa podobnega. Poudarili pa smo, da so one ženske nesrečne, če bi bile tudi čisto same krive svoje usode. Treba je imeti dosti poguma„ da s prstom kažemo na nesrečnega človeka in se nad njim spotikamo. Ako smo tudi sami pravični, tega ne delamo. Res pa je, da se še vedno ponavlja zgodba o farizeju, ki je molil: O bog, poglej mene, ki sem pravičnejši in imenitnejši od cestninarja pri vratih templjevih! OBOROŽEVANJE V JUGOSLA. VIJI. — Kakor poročajo iz Prage, je baje Francija dovolila jugoslovanski vladi kredit v znesku 300 milijonov frankov. En del te svote bi služil za nakup 150.000 pušk. Za take igrače je vedno dovolj denarja. Za šolstvo in druge koristne naprave ga seveda ni! KAKO SE DOSEŽEJO «ZMAGE». - V Turinskih avtomobilskih tvornicah «Lancia» so se vršile volitve v notranjo komisijo. Vsled sistemov, ki jih uporabljajo fašisti ob takih prilikah, je bila postavljena samo njihova lista, ker razrednozavodni delavci se niso udeležili volitev. Od 1278 zaposlenih delavcev jih je glasovalo za fašistično listo samo 477. •— To je pač najlepši dokaz, kako je priljubljen sindikalizem črnosrajčnikov. II. .Viale 24. Maggi- DELO Glasovi z dežele BovSko Tekni 10 bili ii lu ostanemo V tukajšnji prvi gostilni gosp. Ostana se je razvila pri neki priliiki, med radovednim tujcem in. posestnikom gostilne sledeča zanimiva debata : Tujec : Gospod, kakšno razmerje v političnem oziru vladia v Bovcu in okolici ? Ostan: Tu so vsi narodnjaki, mi smo bili tukaj in tukaj ostanemo gospodarji ! Tujec : Ampak jaz mislim, da ste bili dve stranki, kot sem čul ! Ostan: Ob volitvah je bilo nekaj komunističnih kričačev, ki so nekaj vpili po gostilnah a dosegli niso ničesar ! Tujec: Kako obstoji potem občinski odbor ? Ostan: So vsi narodnjaki, samo edetn komunist in Se tega smo jim mi samovoljno pustili ! Tujec : Pa mora manjšina dobiti vsaj tri ! Kolika je bila razlika v glasovih ? Ostan: Te se niti ni zdelo vredno šteti ! ’ En navzoč sodrug se je oglasil : «razlika je, dta stane sedaj meso 13 lir kg.» Nato je Ostian izpraznil kozarec vina in odšel. Kako se postavljajo naši mogotci v tem času, ko jim je pomagala reakcija zopet začasno v njih sedlo ! Pa širši javnosti, katera je mogoče pozabila na inašo moč, moramo razjasniti naš položaj ! Ker je takrat liberalna strnil k a videla, da sramotno pogori, istotako tudi klerikalna, sta se ti dve, ki ste si bili vednov laseh, zvezali in šli pod imenom «Kmetsko-delavske stranke« v boj ter obljubljale vse mogoče, ter šele na volitve-ni dan, ko ste delali z vsemi sredstvi, dovoljenimi in ne dovoljenimi, ko so postavili zadnjega moža v boj, so zmagali s pičlim številom trinajst glasov večine in sedaj taka bahavost ! Vprašamo delavske množice, ki jim so sledile, kaj so danes m boljšem. Vprašamo naše vsemogoč-neže, s katerimi žulji žive m se tna-ste oni ? Kmetje in delavstvo ! Kaj si upate Vi pričakovati od teh gospodov, pritrjujete da so dosti storili za Vas in občino ! Vprašam vas, ali so kaj storili nesebično, ali so storili korak za vodovod brez njih koristi in da ni šlo nič v njih malho ? Delavci, taka brezposelnost kot letos vas ni še zajela. Kot nekdaj pod Avstrijo, ste šli v tujino v Nemčijo, da ste pomagali dvojnim mogotcem za udobno življenje. Polnili ste malhe nemškim kapitalistom, ter pošiljali denar ženam domov, da so iste podpirale domače mogočneže, kateri so potem z vašim denarjem, ko ste vi nastopili v vaši pravici in za vaše zahteve, zahteve zatiranega delavca, vas pobijali in neznačajneže med vami podkupovali, da so šli proti sotrpinom v boj. In vi se še klanjatie tistim, ki žive od vas. Spomnite se vsega gorja, ki ste ga v svetovnem klanju pretrpeli; vi in vaši, za domovino ! Z vašim denarjem so si kupovali narodne in črno-žolte zastave, kot jih danes kupujejo v barvah nove domovine. Dober je izrek nekoga narodnega moža : Vse za denar, za denai teče jezik moj kot ilvalni stroj. Naj mi reee kdo goljuf, slepar, to me nič ne bolli ker le' za denar, teče jezik moj. in on je prav povedal. Vi pa pomislite in ne prodajajte vaš'h idej ! Ali se Vam pod novo domovino kaj boljše godi? Kje služite idenar? Naši ®o-drugi so morali iti v Francijo, Belgijo, Ameriko in Nemško Avstrijo. Torej širni svet je vaša domovina, spet bodete polnili malhe dvojnim gospodom. Ko pride čas razumite vašo stvar in ne izdajte proletarcev, ki se bijejo za svobodo. Ampak borite se ramo ob rami žnjimi ! Sv. Jakob Le internacionalen svet je vaša domovina ! V vseh državah so vaši bratje, vaši sotrpini. Ki tudi željno čakajo zarje z vzhoda. Torej vsi za proletarsko svobodo ! Našim sodru-gom ki odidejo kmalu v Nemško Avstrijo kličemo : Zdravo pot in srečo med novimi tovariši 1» In Vi kmetje. Ali gledale kaj bolj veselo v prihodnost? Ali vas vesele «feste» in razsvetljave nove vlade? Ko vidite v bližini oblake daATkov, kateri se vsujejo na vas, veste njih pomen! Ali še stojite in se eden drugega zavidate ! Strnite vaše vrste in le skupno bodete mogli shajati. Ali še bodete sami nosili vaše pridelke in živino trgovcem, ki vam plačajo po svoji volji ! Voda vam gre v grlo in se ne pustite slepiti! Pustite medsebojne prepire, podajte si roke in ustanavljajte društva, kjer boste vi gospodarji in ne trgovci in gostilničarji. Trdi časi se Vam bližajo, vzdržali jih bodete le če bodete gledali na skupnost in ne na lastni žep, vsak zase. Proč z ozkosrčnostjo, v slogi je moč ! Le če bode kmet kmeta podpiral bo obstal. Torej še enkrat Vas poživljam : združite se, pustite spore in glejte :na gospodarstvo, na vaša društva. Le sloga med delavcem in kmetom privede enega in drugega do mesta ki mu priti če. Ne garajte samo kapitalistu, garajte tudi za vas. Vsem delavcem in kmetom kličem: Živel mednarodni proletarec in kmet ! Proletarec. Rente Če je katera vas Jul. Benečije deležna dobiot novega režima, je nedvomno v polni meri tudi renška. Te dobrote pa se delijo na način, da če bo šlo tako naprej bomo prešli stop-njevaje iz kapitalističnega v fevd:alni red. O kakih renskih kapitalistih ni govora, če izvzamemo pičlo število veljakov kojili posel je, da marljivo čistijo blato iz čevljev vladujoči kliki pa naj si bo katerekoli barve. Ostali smo siromaki, večina po poklicu zidarji. Naše življenje v novi dobi je tako, da bo ostalo zapisano v zgodovini tudi poznejšim rodom. Zima trka na duri in sneg ma Čavnu vpraša : koliko si prihranil v tem poletju ? Si-li oblečen, obut ti in družina ? Vedite dragi sotrpini renški, proletariat bo letos prihranil čas za to tradicionalno kalkulacijo ! Kašče so prazne, družine lačne, nage iin bose; brezposelni oče pa ni gospodar od 10 lirskega bankovca. Družina hoče jesti, kaj naj začne ? Zadolžuje se po trgovinah in sploh povsod, kjerkoli more kaj dobiti. Kakšne posledice bo to imelo si lahko čitatelj misli sam. Taka je naša toli opevana domovina; po 5 letnem prelivanju krvi za isto, živimo danes pravcato živinsko življenje. Kar je najbolj žalostno je pa to, da se dobijo še vedno ljudje, kateri slepo verujejo, da mora biti tako, ker je v korist in procvit vseh državljanov. Ali je res koristno, da mi stradamo ? Ali je res koristno, da naše družine ozehajo? Ali je res koristno, da se maše otrok« ponižuje kako morajo biti pokorni ? Grom in peklo naj pogrezne, tega kdor odpada, s tem geslom so pobirali glasove nezavednega ljudstva po Jul. Benečiji, ter jih še enkrat — morda zadnjič — ogoljufali in to ljudje «cvet naroda«, kateri se danes ponižno klanjajo in bratijo s fašisti. Mi brezpravno delavstvo pa moramo molčati in hote ali nehote čakati, da jim pade kaka mrvica od njih bogato obložene mize. Kadar pa dvignemo svoj glas, tedaj že seka palica po naših kosteni-cah, ker mi smo izzivači, sodrga, druhal i. t. d. Delavstvo zapušča m bo zapuščalo ljubljeno, z mojem premočeno mu. rodno grudo, s škri pajočimi zobmi in stisnjenimi pestmi, v trdni nadi, da pride, da mo ra priti dan obračuna! Renški izzivač. • 0: ;0---------- Schonherrjevo «Zemljo» so igrali v ne-; deljo 2. t. m. pri Sv. Jakobu. Delo je lepo in vredno uprizoritve saj ima idejo in veliko hvaležnih mest. Poleg tega ni te/ko uprizori j ivo. Stari Kremen je osrednja postava drame. V njem se kaže kmet, ki hoče gospo-' d a liti in ki ljubi zemljo bolj kakor ljudi, okrog sebe. Do kolen je v zemlji, pravi sam. V tej strasti ni osamljen, zakaj lastna je tudi drugim v njegovi bližini. Zdrava in močna kmečka natura sploh ne more biti drugačna; zemlja ji je vse, zanjo da, kar ima, tudi čast- in poštenje. Toda vsaka strast zahteva žrtev. Gospodarstvo in ljubezen do zemlje, stopnjevanje v velika strast, ne pusti Kremeno- vi okolici do zdravega življenja, temveč jo duši in uničuje. Prva žrtev te strasti je Kremenov sin sam (Janez), ki ne more živeti, zakaj zemlja je nasilna in ne prizanaša človeku. Dejanje drame je "v kratkem to: Kremen noče oddati premoženja sinu, ki tega komaj čaka. Sin ima Ui let, pa je še samski. Dve dekli v hiši bi ga radi poročili — če bi bil sam gospodar. Starega udari konj v prsi, vse upa, da bo moža konec. Vso zimo hira, sin pa se pripravlja na dedščino. .Med deklama zagori največje sovraštvo, bodoči dedič se odloči za Rezo, ki je polnokrvna. Toda stari Kremen premaga bolezen ter na spomlad okreva. To postane u-sodno. Sin njegov je že stesal zibeiko za otroka, ki ga silno želi in pričakuje. Poročiti pa se ne more več, stari «vraig» že zopet ukazuje. Dekla Reza pa gre — kakršna je — za ženo k priletnemu udovcu s kupom otrok, na visokoležeči »ledeni grunt,* da bo le gospodinjila, ker tudi ona ljubi zemljo. Stari Kremen seseče pripravljeno krsto, sin pa je izročen popolnemu propadanju, zakaj zemlja gospodari ljudem, trdo, neusmiljeno in kakor sužnjem! — Kako se je igralo? Prehodi in nasprotja se niso dovolj podčrtala, stopnjevanje se ni izpeljalo kakor bi bilo treba. Kremen je v I. in II. dejanju dobro nastopal, okrevanje v III. dej. se mu pa ni posrečilo, ker ni prišel na oder že vidno boljšega zdravja. Priznati pa je treba, da ima lepe zmožnosti. Sin Janez bi ne bil slab igralec, toda vloga se ni prav interpretirala in ni šla v celotni okvir. « Kepa testa« še ni bebec, ampak samo slabič, ki ga vodi in lomi volja dragih. Ošabna Reza in ostarela Katra sta bili dobri. Reza je nasprotje Kremena, zato bi mestoma lahko silneje nastopala. Je poosebljenje iste misli, ki jo Kremen predstavlja. Režija bi bila morala Rezi dati kako opravilo, da bi ne bila vedno priklenjena na klop pri peči in da bi se videlo, daje hišna dekla. Ekspozicija in pisatelj sta namreč osebo' nekoliko zanemarila od t* strani. Marsikaj se je radi igralcev izgubilo. Vzporedno dejanje »Ledenega gruntarja* je vtonilo v preveliki razposajenosti njegovem negotovem nastopanju. To mesto v I. dejanju in pa oni krasni prizor, ko merijo staremu Kremenu krsto (11. dej.), sta bili naravnost, pohojeni. Posebno grupiranje v II. dejanju (z mizarjem in grobarjem) se ni posrečilo, kakor je tudi beračica vedno preveč plesala in premalo razločno govorila. Večji hlapec je svoje precej pogodil, ostala sta bila čisto diletantska,hi apče pa prav dober v svoji malenkostni vlogi. Zdravnik je tudi zmožen igralec, a vloga je trpela, ker ni bila drama v miljeju enotno izvedena. Gore bi se morale čutiti nele v značajih, ampak tudi v oblekah ljudi. Posebno na enotnost je paziti ter igrati ali v narečji ali v knjižnem jeziku, in ne pol v tem in pol v onem. Govor je važen v igri, zato je treba najprej in najbolj gledati nanj. Maskiranje se v spošnem ni bilo posrečilo, d osi se je v presledkih preveč časa porabilo za ta posel, in je bržkone tudi pričetek igre iz istega vzroka zakasnel za eno dolgo uro. Tekom vsega tega časa so se otroci krasno zabavati s suvanjem, pehanjem in z rokoborbo. Med II. in 111. dejanjem so improvizirali tudi drsalico med odrom in sedeži ter bi gotovo uprizorili še bitko iz Porurja, če bi igra imela več dejanj. Ako misli M. D. I'1. resno s svojim delom na dramatičnem polju, bo že moralo vodstvo nadaljevati brez takega »občinstva*. Bila je nesrečna misel pustiti otroke sploh v dvorano. Da se resno misli, je dokaz že to, da se je' vzela za začetek umetniška stvar, ki ima svojo vrednost. Za nadaljno delo en nasvet: strogi sami proti sebi! Raje malo nastopov, ki bodo dobri, kakor mnogo slabih! j. p. Idrija Pretekli teden so se pri nas, kakor je bilo objavljeno v «Delu.» št. 189, vršile volitve v Zavarovalnico proti nezgodam rudarjev. «Federacij a rudarjev in gozdarjev« je postavila svojo kandidatno listo, katera pa je bila edina. Obe nasprotni organizaciji niste stavili svojih list. Menda ste uvideli, da ni zdravo v sedanjih časih razkrajati in trgati. Zakaj ? Zato ne, ker kdor trga in razkraja je potem odgovoren, za posledice vsakega nepremišljenega dejanja. Volilcev je bilo : 1001, oddanih glasov : 794, ni volilo 207 volilcev. Pred tremi leti, t, j, 1. 1920. je bil rezultat sledeči : Volilcev je bilo: 1047, oddanih glasov : 526,- ni volilo 511 vollilcev. Iz predstoječih številk je razvidno, da je idrijsko delavstvo še bolj kod kedaj poprej trdno združeno in. kompaktno. Zaman so, im ostanejo še bolj v bodoče, vsi napori naših izkoriščevalcev, da bi razbili naše trdno združene vrste, kajti idrijsko delavstvo dobro ve in še bolj čuti, da ni rešitve v organizacijah svojih izkoriščevalcev. Internacionalno organizirano delavstvo se ne da vjeti s hinavskimi frazami in obljubami, pretrd-no je prepričano, da rešitev proletariata je delo proletariata samega in to samo s pomočjo svojih razrednih organizacij. Vse zahian je, pričakovati rešitev v formi kapitalističnega sistema, pa naj bodo njegovi voditelji magari tudi fašisti ali kakorkoli naj se imenujejo, kapitalizem, izkoriščanje ostane izkoriščanje. Naj bo vlastodržcem ime Peter ali Pavel, dokler vladajo ra gnilih stebrih kapitalističnega sistema, morajo brezpogojno izkoriščati, ker to zahtevajo železni zakoni, toliko slovenskega kolikor italijanskega, torej kapitala sploh. Dokler obstoji kapitalistični sistem, bodo obstajali razredi, t. j. razred izkoriščevalcev in razred izkoriščanih, razred gospodarjev in razred hlapcev ali modernih sužnjev. Za odpravo razredov pa je potreba, da so vsi delavci organizirani v svojih razrednih organizacij a ti in s pomočjo teh razbijemo kapitalistični sistem, odpravimo tudi razrede. Napačno bi bilo misliti, da so volitve sredstvo za odpravo kapitalističnega sistema. Volitev se udeležujemo, ker spadajo v rubriko boja sploh, in da preštejemo svoje armade. Pri teti velitvah smo sicer jasno dokazali, da se zavedamo svoje razredne dolžnosti s tem, da je nas voli- lo 80%, izostalo je le 207 volivcev, med temi so še bolniki in drugi ki iz tehtnih razlogov niso mogli voliti. Ostane samo še okroglo 100 izgubljenih ovac. Naša naj svetejša dolžnost je, da tem javno dopovemo, da so mi tudi zanje bojujemo in da je tudi njih prostor v naših vrstaJi. Kdor noče biti izkoriščevalec svojih lastnih bratov t. j. organiziranih delavcev, kakor so kapitalisti, je njegova sveta dolžnost, da se organizira in bojuje boj z nami, izkoriščanimi brati, rama ob rami do končne zmage sužnjev. Proč z reakcijo in njenimi organizacijami, v njih mi prostora za sužnje! Živela razredna organizacija ! Živela, enotna fronta proletarjata ! Rudar. GLASBENA SOLA’. V Idriji je odprl glasbeni učitelj Karl Pahor zasebno glasbeno šolo, na kateri se poučujejo vsa go dala na lok, klavir, harmonij, glasbena teorija itd. Vodja šole g. K. Pahor je diplomirani absolvent bolonjskega konser vatorija. RAZPRODAJALO.L ROMANA »MEDVLADJI:* prosimo, da nakažejo denar za pro dane izvode na naslov »Socialna matica* — Trst. Tipografla -Edinost,« S. Pran oessco d’Assisi 20. Josip Stritar 25. novembra je umrl v Jtoga^ki Slatini pesnik, pisatelj in kritik Josip Stritar, ki ga pozna ljudstvo posebno po mladinskih knjigah : Pod lipo, Jagode in Lešniki, ker jih je izdala Mohorjeva družba. Rodil se je Stritar 1. 1836. v Podsmreki blizu Vel. Lašč na Dolenjskem, preživel pa je večji del svojega življenja na Dunaju kot hišni učitelj in profesor. Mož, ki je v prejšnjih letih gmotno dobro shajal, je na starost, posebno med vojno in po vojni, trpe! pomanjkanje. To je bil tudi vzrok, da so mu moči popolnoma opešale in da je bit zadnje čase napol gluh in slej) »Narod* se ga je sicer spomnil, a je bila vsa pomoč kaj pozna. Toliko bolj ga slavimo po smrti, ker je pri nas tak običaj in so še vsi kulturni delavci prejeli od «naroda» dovolj papirne slave, ko jih je grob zagrnil... Stritar je bil mož svetovnega obzorja, posebno slovstveno široko naobražen, saj je poznal poleg starih jezikov tudi italijanščino, francoščino, nemščino in angleščino. Živeč v velikem svetu in obdarovan s pisateljskim darom ter še posebe z velikim čutom za lepoto, je naglo postal središče slovenske mladine, ki je študirala na Dunaju. Naplavina iz Metternichovih časov ni mogla modernega moža nove dobe zadržati, da bi ne prišel kaj kmalu v nasprotje z vsemogočnim, reakcionarnim «očetom» Slovenije, dr. Bleivveisom v Ljubljani, izdajateljem «Novic» in čuvarjem starega <.vsezaverodomeesarjevstva». Zgodilo se je to že z izdanjem Prešernovih poezij, ki jim je Stritar spisal sijajen uvod (1. 1866.), s katerim je postavil temelje širokemu razvoju Slov. slovstva v nadaljnih desetletjih. Še izraziteje se je pokazalo nasprotje med starim in novim (liberalnim) duhom mladega slovenskega razumništva, ko je zbral 1. 1870. okrog novega časopisa «Zvona» (dunajskega) vse mlade književnike one dobe in pričel književni preporod, ki ga je že Prešeren zaželel v svoji «Novi pisariji)). Ker je bil Stritar sicer neodvisen mož, mu Bleivveis in Costa, dva izmed slovenskih političnih bogov, nista mogla do živega in niso mnogo izdale njiju in črede pripadnikov klevete. V ((Dunajskih sonetih« je Stritar pošteno zdelal slovensko nazadnjaštvo in ni mu bilo niti RAZLAGA TUJK kompakten — enoten, tesno združen konkurz = tečaj, natečaj kaos = zmežnjava konkreten = stvaren, predmeten konfident = zaupnik (policijski izraz, pomeni to, kar navadno imenujemo policijski špijon) kontrolirati = nadzorovati kontrola = pregled komplot = zarota kontinuiteta = nadaljevanje, zveza, trajanje Metamorfoza = preobrazba monopol = izključnost, pridržana trgovina, (državi.) snasakrirati = poklati, pobiti Okupirati = zasesti okupacija = zasedba operirati = delovati objektiven = nepristranski oportunist = človek, ki se podaja tja, kjer vidi svojo ugodnost Perfidmost = nesramnost, izdajstvo produkt = izdelek producirati = izdelati, proizvajat-1 produkcija = proizvodnja psihičen = duševen psihijatrija = nauk o umobolnosti Paktirati = pogajati se, se, domeniti problem = vprašanje, uganka perspektiva = vidil? progres — napredek progresiven. = postopen Perij od a = doba Parola = geslo proklamirati = proglasiti parasiti = zajedalci, (laftvkoživec, pijavka.) provinca == dežela provincialen = pokrajinski podeželski Romantičen = pesniški, slikovit Simpatizirati — naklonjen biti, biti napol istega prepričanja solidarnost =± isto čutenje, odobravanje težko, ker je mlado slovensko meščanstvo povsod dobivalo tal. Morda je najznačilnejši «Dunajski sonet» oni, v katerem očita velikosvetsko naobraženi in uglajeni pesnik surovost Bleivveisovim političnim pomočnikom : Prijatelji slovenski, časnikarji, kaka surovi ste ,neotesani! Ilosi, neumiti in nepoeesani, po govoru, vedenju ste. drvarji! S jicin.i ne, vi pišete, z loparji ! ('e v mislih ste. v jeziku telebani, vi menile, ila prar: sle Slovani. Kje plemenitost v vdšem je slovarji? I' psovanju strašno ste zgovorni. 7.