Št. 82.                                       V Goriei, v soboto due 5. oktobra 1907.                            Letnik IX.
Izbaja vsak torek in Noboto ob
4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva
praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Stane
po poäti prejeman ali v Gorici na dom
poäiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in
Cetrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to-
bukarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jelleraitz t Nunskih ulicah in Le-
bin at Yerdijevem tekaliäöu po 8 vin.
GORICA
Uredniötvo in upravniitvo  se
nahajata   v   «Narodni   tiskarni»,
ulica Vetturini h. ät. 9.
Dopise je nasloviti na uredniätvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
»Gorice«. Oglasi 8e računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po
10 Tin. Ako se veČkrat tiskajo, raöu-
nijo ae po pogodbi.
I
Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöar.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič).
3 X 2 ni 5!
V okona one Gabržčekove štacune
ki ima največ nemških glavnih napisov,
opazDJemo zadnje case to-le reklamno
aredstvo : Črno tablo, gori pa zapisano :
3X2 = 5.
To reklamno sredstvo nam pride
na misel, ko čitamo v „Soči", kako se
zgraža Gabršček Dad volivno reforme.
Iloče delati ž njo reklamo za se in svojo
staro 8tranko in hvali svoje Papenhei-
movce. A kakor 3 >( 2 ne da nikdar 5,
tako se noben trezen človek ne briga za
„Sočino" čvekanje.
„SočaM hoče dokazati, kako eta He
jnnaško upirala liberalna poslanca volivni
roformi;a 3 X 2 ni 5, ves trud zaman!
To dobro čuti sam dr. Treo, ki ve, kako
klaverno vlogo sta igrala s Strekljem pri
tiati razpravi. Sram ga je nezaeln-
žene hvale. Zato nam je poslal
nekako pojasnilo o vsej zadevi, ki
je lojalno priobčajemo. Da ae pri tem
pere sam na druge načine, ma ne za-
merimo. Ce se je ta pa tarn zmotil, mn
tadi ne štejemo v zlo; saj impmo mi
z gospodom poslancem vedje potrpljenje
ko pa Gabräcek sam. Raj ne da, gespod
doktor? Zato ma napake velikodašno
popravimo. Pojasnilo se glasi :
P. n. aredništvu „Gorice" v Gorici
Prosim p. n. aredniätvo „Gorice", da
izvoli vaprejeti z ozirom na vsebino |
članka v lista z dne 28. septembra t. I.
„Liberalni poalanci in deželni volivni
red" glede moje OBebe sledeöe pojaHnilo:
Jaz prav ničesai* ne vem o kaki j
svoji prav jnnaški pozi proti novema vo-
lilnema redn ali o hadem boja liberalnih
poslancev proti sedaj sankcijoniranema
zakonn. Zmojo vednostjo se tako
tndinipisalo, ne govorilo, ker je
manjkalo zato  vseh predpogojev.               !
Iz   tega   pa   ne   sledi,   da 8em pri
razpravi   o   tem    predmetu    aoglašal    z
novim   volilnim    redom ;   sedaj    (šele
sedaj?   Ured.)   mora   biti   zame   aeveda  .
dognana stvar.
Zadržaj je ta: Zakonski načrt mi
ni bil dostavljen niti na dom, o čemer
sem se zamogel žalibog še le po seji(l)
prepričati,   niti   mi   ni   bil   predložen   y
zbornici. Istotako v poslaniäkih krogih in
v javnoati o nameravani spremembi ni
bilo glasu. Še le neposredno pred de-
želnozborako sejo v klaba „Sloginih"
poslancev aem zvedel, da zadržaje načrt
popolno preobrazbo starega reda. Tarn je
namreč dr. Gregorčic razpravljal
v glavnih potezah o novem
načrtn. Izprosil sem si kot gott besede
ter označil svoje mnenje, da je ta za-
konski načrt kriviöen in neaprejemljiv,
ker zadržnje enako razmerje obeh na-
rodnosti v splošni kariji in s tem staro
krivico italijanske absolntne večine, ki
se 8 tem obnavlja itd. Dcbil sem nato
nekaj pomirljivih pojasnil, katerih smisel
je bila zame ta, da italijanska stranka v
kaj več nikdar ne bi privolila, da ae pa
tndi za ta naČrt resno ne cgreva in da
bode najbrž pokopan v odsekn (katorema
ae vsaj važnejai zakonski nadrti običajno
yedno odkazajejo).
V   zbornici   pa  je   älo   potem vse <
Tse drngače. 0 vprašanja, katero sedaj v
drogih kronovinsh pretreaajo zbornice in
časopisje, je odpadla   vsaka   sploäna de-
bata in v nekaj   minntih  je bila goriška
zbornica v podrobni razpravi o   54. pa-
ragraph   načrta.   Že da zamorem   alediti
naglemn    čitanjn    teh    paragrafov   sem, ¦
moral h'teti v deželno piearno po načrt, !
katerega   sem   konečno  dobil v italijan- j
8kem izvodn. Med   tem je bilo že nekaj <
paragrsfov v moji odsotnosti   prečitanih
in sprejetih.   Iskal   sem v vsej  naglici v
načrta doloöbe, ki ostanovlja splošni vo- ;
lilni razred   in   enako   razmerje sloven- j
skih in italijanakih glasov v tem razreda
(§§ 10 in  12), aestavil sem y parbesedah
s    tov.    Štrekljem    predpisani     pismeni i
predlog na spremembo § 12 in se zglasil ;
k besedi.   Poročevalec   pa   je  bil v teh j
trenutkih že prečital   to   določbo   in äe
dva paragrasa povrh, kar ae je vse brez !
debate   in   sede   sprejelo.    „§   12. je že
sprejet" glasil se je takrat   akoraj neko-
liko ironičen   odgovor   poročevalca    dr. <
Maranija in deželnega   glavarja. Ta epi- j
zoda manjka v poročila „Gorice" more- j
biti tadi v aradnem zapisnika, ali izpri-   \
čajo mi jo lahko vai poalanci,   ki bo ko-
ličkaj aledili dogodkom v zbornici.            j
PreoBtalo mi torej ni drugega,   kot  .
potrpeti se nekaj daljnih minnt do konca
prvega čitanja ostalih nepomembnih pa-
rsgrtfov, pri katerih pač nisem čatil
potrebe, dvigati se za vsak paragref
8 Stola, dočim je 18 tovarišev vaakokrat
lepo obsedelo. Po prvem prečitanju sem
z ntemeljitvijo glavne misl;, da je enako
razmerje poslancev obeh narodnosti rav-
no v splošni kariji za nas krivična in
neeprejemljiva določba, predlagal, da se
drngo Čitanje odloži z dnevnega reda,
načrt pa cdstopi pravnema cdseka v
pcsvetovanje in poročilo. V tem pred-
dloga ni bilo najti boja, še manj pa ju-
naške poze, kajti predlog je povsem do-
pusten. Zbor je tozadevno toliko bolj
earn lvoj gospodar, ker poslovni red take
cdložilve nikjer ne prepoveduje, temveč
je odložitev razprave v §§ 34. in 36.
poslovnega reda celö predvidjena in
sploh v parlamentarnem življenja nikaka
bela vrana. Saj je vendar poročevalec
takoj po odklonitvi mojega predloga moral
nnjnim potom predlagati drago čitanje,
da se je smelo isto takoj izvräiti.
S celim postopanjem in 8 tem,   da
sem glasoval proti najnema predloga po- ,
ročtvalca in proti   zakonu v II.   čitanjn, !
aem na nedvomen    način dokazal, da iz
¦  takrat   dobljenega   prepričanja    ne    ao-
! glašam z načrtom   zakona.   Hadega boja j
I  priceti ali janaško pozo   kazati   po tem ,
•   pojasnila in po   celem   položaja pač ni
bilo mogoče.
Ker ne delam nobene skrivnosti iz
;  tega, da so mi časnikar&ki osebni napadi,
i  osobito če  so   krivični, vedno neljubi
(verjsmcmo ! Ur.), naj gredo že proti tej j
ali oni osebi, se nadejam,   da   to pojas-
i   nilo, ki   odgovarja takratnema  položaja,
lojalno priobčite ter beležim                     [
dr. Treo           j
deželni poalanec     j
i
To pojaBnilo pesttvlja „Sočino" pi- i
sanje v čndno Inc. „Sočau pravi, da li- J
beralna poslacca nista nič vedela o vo- '
livni relormi, dr. Treo, pa takaj priča, ;
da je bil o fctvari v klnba naših po- \
slancev vendarle poučen. Torej ni priäel j
tako nepripljavljen v zbornico.
Dr. Treo nadalje takaj zopet pov-
darja, da ni imel v roki načrta ter da
se je še le po seji mogel   prepričati, da i
ma ni bil dostavljen na   dom.   Naj nam
dovoli gospod   doktor   Treo,   da   vkljub
vsej naklonjenosti napram njemn, ne mo-
remo   reči o njem,   da   je   ia   postopal
tako, kakor poatopa poslanec,   ki ae za-
veda 8voje dolžnoati.   Njema   in   „Soči"
odgovarjamo sledeče:   Ker   ae sicer ba-
hate, da imate   opravilnik   dež. zbora v
mazinca, naj vam dokažemo, da se vam
niti ne sanja o njem !   „Gorica" je pra-
äala : A t i   ste   imeli   načrt   2 d n i
| prej v roki? Čebi poznali opravilnik
1 ne bi „Soča"   tako   neamno kričala, da
{ amo zato prašali,   ker   so   naši poslanci
i ime)i načrt   že 2 dni   prej v roki.   Naši
I poslanci   so   imeli   načrt v roki   komaj
i 24 nr pred sejo. Določeno pa je, da s e
jmora    zakonaki    načrt    vročiti
^<y ur fired sejo.   Kaj iz tega sledi ? Da
| so Lahi naiim poslancam saj za en dan
! prepozno   dali   v   roke   načrt z na-
menom, da bi bili naši poslanci zato raz-
pravo preprečili, ker se načrt ni doatavil
' ob pravem časa.   Naši   poslanci   pa niso
\ hoteli Lahom na ljubo prepreciti razprave
\ o novem yolilnem reda,   ki je  ne glede
i na  narodnost,    v    vseh    dragih   ozirov
; mnogo   pravičnejši od  starega. Zato   so
naši poslanci kot  možje   dela   temeljito
' preštadirali načrt   in   stopili v razpravo.
j           Ce pa pravita liberalca,  da   načrta
| 8ploh nista dobila v roke, je biia njija-
na dolžnost, zahtevati, da se razpra-
va odlozi in sicer po pravilnika vsaj za
i dva dni. In med tem bi imeli liberalci
dovoij časa, da javnost opozore na „novo
, krivico". Če liberalna poslanca tega nista
storila, sta pokazala s tem, da ali ne
poznata prav niČ podovnikay ali pe da
86 jima volivni red ni zdel taka krivica,
ki se be morala prepreciti.—Gospoda
Treo in Strekelj, na to prosimo po-
jasnila !
Na našo trditev, da sta oba libe-
ralca glasovala za novi volivni red, dr.
Treo ne zna odgovora. Izgovarja se le,
da je faredi razprave hitel po načrt, ko
je prišel nazaj pa da je bilo že pre-
pozno. Recimo, da je vse tako res, kaj
pa je med tem delal vredai prijatelj gos-
pod Lojze Štrekelj ? Saj se menda Stre-
kelj med tem, ko bi moral glasovati  zo-
L1STEK.
Iz življenja svetnikov.
J'oljski s[)isal ISuleslav 1'rus; prcvol   Kr. Virunt.
(Dalje.)
Mtidtem je uii mladi Mikloš še
yedno v samost^na in pod vplivom
očetov benediktincev ra&tel v pobožnosti.
Toda, kakor je bil močen v ramah tako
je bil slab v duhovnih naukih; zato ma
je namesla ranogih modrih predpisov
aveti prior vbil v glavo samo eno, toda
največjo zapoved :
„Ljabite svoje sovražnike; storite
dobro tem, ki vas sovražijo."
Ko je vest o poginu rodbine črne-
ga Mikloäa dospela v samostan, je začel
mladi Mikloš tako ječati, da niso imeli
očetje mira ne po dneva ne po noči; z
glavo je pa tako butal ob zid, da se je
bilo bati, da se ne podre. Tedaj ga je
bogaboječi prior pozval k sebi   in dejal:
„Moj sin ! vidim, da ne boš re-
dovnik. Toda tadi v posvetnem staau
lahko zadobiš nebeško kraljeatvo, ako
se lotiš dela, ki ti ga naročiin, in boš
skrbno izpolnjeval zapoved: „Ljabite
Bvoje sovražnike; etorite dobro tem, ki
*ftB Bovražijc."
In Bveti prior ma je povedal, kam
mora iti in kaj delati. Opomnil ga je
tadi, da naj polovico tega, kar prislaži,
verno oddaja cerkvi. Potem ga je bla-
goalovil in preskrbel na pot, ko je pa
Mikloš zapastil benediktince, je naznanil
Gejzi, da fanta ni več v samoetana.
Kajti brezbožnik Gejza, ki ma ni bilo še
dosti krvi črnega Mikloša, je vprašal še
po živem sina in grozil samostanu z na-
padom, ako ma dobrovoljno ne oddajo
silnega lanta.
Prišedši iz samostana, je stopil
Mikloä na razvaline pristave očetove in,
tri dni ležeč aa pogorišču, potočil to-
liko 8olz, da jo na tem mesta začel iz-
virali studenec, ki teče še dandanes,
toda nihče ne pije vode, ker je grenka
in peče v grlo. Ko se je pa naplakal, je
šel v gore in (kakor ma je svetoval
sveti prior) postal vodnik na najnevar-
nejši poti.
Vedeti morata, gospoda, ker jaz sem
neučen redovnik, da ata v onih časih
stali med Tarki in Ogri dve vrsti gor,
kakor dvcje zidov, varovajoče svet kri-
stjaneki pred pagani. Med oberna vrstama
je ležala gorska dolina, v katero je bilo
od fctrani Tarkov   kakor   tadi   od Ogrov
treba priti po   zelo   tesnih   soteskah vi-
!   sokih dyesto cerkvenih stolpov.                <
i           Posebno   od   strani   Ogrov   je   bil
vhod strašen.   Tarn   vidis   tesen hodnik,   !
sredi katerega je tekel bister   potok, en
j   dan   tako   plitev,   da  je   človek   komaj <
:  podplate v Djem zmoöil,   dragič pa tako i
i poln razpenjene vode,   da   je   nesla ka-
menje, veliko kakor peč.
Po tem hodnika,   med   gladkimi in
temnimi skalami,   ki se je   zdelo, da 86- j
gajo do neba, ai šel tiaoč   korakov in si !
zagledal pred aeboj   zopet   gladko aleno,
neizmerno visoko, 8 katere vrha je padal
: v eotesko bobneČ vodopad. Na tem mesta '
i  s* je najpcgumnejšim od bobnenja vode ;
\ začelo vrteti v glavi   in   nihče   ni mislil
j  kako   bi   dospel v dolino,   ki   je   ležala
dvebto zvonikov visoko.
Šele bistro oko gorskih pastirjev je
zaaledilc, da bo na desni steni soteske i
nahaja nekaka strma steza. Peljala je,
nič Širja od podzidka v cerkvi, iz po-
četka nizko, potem viäje, potem pa že
straäno visoko nad vodo kipeča navzdol
do planine,^c"ez katero se je lahko prišlo
za tarško mejo. Pastirji, lovci in pre-
ganjt ni begacci so hodili po tem zrač-
nem podzidka  moleč   in z zaklopljenimi
očmi. Toda izmed nenavajenih ljudi jih
večina ni mcgla prenesti pc,^!eda v etrašni
prepad in so se prostovoljno vrgli s
steze v globočino.
Na tej 8tezi je, po nasveta bogabo-
ječfga priorja, silni Mikloš postal vodnik.
Koliko je prepeljal begancev in trgorcey
za koiiko milijonov je prenesel drago-
cenih tovorov — nikdo ne preSteje.
Dosti, da je vest o vodnika obšla hitro
Ogrsko, in promet potnikov čez strmo-
glavo stezo se je hitro povečal, kako
velika je pa bila hvaležnost ljadatva, v
dokaz tema, da so že čez tri leta očetje
benediktinci postavili srebrn oltar iz
darov onih, ki so hodili po stezi, kajti
pobcžni Mikloä je ves zaslažek oddajal
samostana.
Nekega dne (bi!o je pet let, odkar
je zapastil samostan) je bogaboječi vodnik
Mikloš äel o avita iz votline, v kateri je
stanoval, na breg aoteske, pričakoval
potnikov, ki bi potrebovali njegove po-
mcč». In, ne daleč od strašae ateze, je
zhgledal sredi gozda dvoje konj, par
okovanih skrinjic, pa tudi potnika, ki je
trdno apal pod drevesom.
(Dalje pride.)
per volivni red, menda ni v mislih spre-
hajal doli po skalni bratski Dalmaciji.
Da človek zadremlje pri stvari, ki ga ne
zanima, se je že večkrat zgodilo, a ne
poslanca, ki jo edini v opoziciji zoper
kak škodljiv zakonski načrt. Torej si tadi
o Štreklju to pot ne moremo misliti, da
bi bil zraven dremal, ampak da je zato
obsedel, ker je res glasoval za novi vo-
livni red.
Sicer pa nam je neumljivo, čema
je dr. Treo med razpravo letal iz zbor-
nice ter prepnščal avojega opozicijskega
prijatelja Lojzeta njegovi asodi. Na rae-
stu, dt) bi dr. Treo letal okrog in iskal
zakonskega načrta, naj bi bil rajši pred-
lagal, da se stvar izroči odseku, kar bi
bili liberalni Lahi jako z veseljem po-
grabili, ker jim je bilo na tern, da) se
Btvar zavleöe za vedno. Saj je znano, da
so laški liberalci jako nezadovoljai s tern
volivnim redom.
Dr. Treo sicer trdi, da je to pred-
lagal koncem prvega branja. A tu je mož
aopct pokazal temcljito nepoznanje po-
slovnika. Koje p r v o branje za-
k 1 j n č e n o, po poslovnikii načrt
s p 1 o h ne more več v odsek nazaj.
Mogoče je pač, da se drogo branje od-
loži na drugo sejo, a v odsek sine iti
načrt le toliko časa, dokler ni bil sprejet
v prvem branju. Potem ne več.
Torej gospod doktor, abeceduik
poBlancev, t. j. poslovnik v roke!
Poslanec dr. Treo na dragem mestu
zopet priznava, da je glaaoval res tudi
sam za novi volivni red. Izgovarja se
pa zopet, da se ma ni sljubilo vstajdti.
Vedno lepši zagovor !
Slednjič nam dr. Treo napravi lepo
pridigo. Časnikarski napadi so rau ne-
Ijubi. Prav radi verajemo, posebno, <5e
konštatiramo, da se dr. Treo vkljub temu,
da je poslanec že 6 let, s svojim tova-
rUem Štrekljem še ni naačil poslovnika.
Sicer pa vprašamo gospoda dok-
torja, če se spominja sledečega razgovora
med enim naših somišljenikov in med
liberalnim poslanceni, ki ga dr. Treo
dobro pozna. Razgovor se je glasil :
Elerikalec : „Kaj mislite vi o novem
volivnem redu?"
Liberalec: „Tako slab ni, ko prej-
šnji !M
Klerikalec : „Čemu pa potem vpi-
jete o izdajstvu itd.?"
Liberalec (smeje): „Nekaj pa mo-
ramo vendar imeti, s čimnr agitiramo
proti vaši stranki."
In ta jo je zadel! Liberalci so le
zato proti volivnemu redo, ker bi radi
8 to agitacijo postali popalarni. A libe-
ralizem in njegova laž na Goriškera ne
bo več aspel. Gabrščekova reklama za
liberaliztm in gonja proti naši stranki
radi volivnega reda bo imela uapeh še
le takrat, kadar bo 3 X 2 = 5.
Namescanja učilel]stva
v goriškem okraju.
(lz kro^jov iK-iteljic).
Čudne in neumljive so postale raz-
inere v zadnjem času med učiteljstvom
goriškega okraja. Zavladalo je med njim
neko posebnu nezaupanje, čegar pravega
uzroka pa ni težko najli.
Nenaeitljivi egoizem, ki je odločeval
v vseh učitoljskih zadev&h in stanovskih
organizacijah, je prešel v meso in kri
tadi Lobema zastopnikoma v okrajnem
šolskem sveta. Tadi ta sta pozabila na
svoje stanovske lovariäe in tovarišice in
začela skrbeti le za svojce ter porivala
v kot drago učiteljotvo.
Kdo je toraj kriv nezanpnosti, kdo
nevolje, ki ae je pojavila med učitelJBtvom ?
Vsaka treznomisleča učiteljica naj
si v dnhu obnovi počelja naših učitelj-
skih zastopnikov v raznih letih in naj
presodi ravnanje znanih tvrdk Križman-
Bizjak in Bajt. Ali nista delali ti tvrdki
ˇ zadnjem času nam nčiteljicam velike
krivice? In vendar se še dobe učiteljice,
ki skuäajo ta skrajni egoizem, to zlorabo
moči, ki smo jim tadi me dale, še z?go-
varjati. Oglejmo si le nekaj   slačajev, ki
nam pokažejo egoi9tična dejanja teh firm
in predočijo kako je potreba, da strmo-
glavimo te rabeljne uSiteljic, ki nas utak-
nejo v najslabše slnžbe in na8 potem pi-
tajo v „Soci" s „star/mi devicami".
G, kr. okrajni šolaki svet je razpi-
sal o pocitoicah 1. 1906, poleg drag h le-
pih mest tudi Prvačino in Silkan. Te
slažbi bi morali biti, ako ne lani, vsaj
letos koncem avgasta popolnjeni z defi-
nitivnim nameščenjem. Oglasilo se je za
to mesto več kompetentinj ki so poslale
svoje proänje na merodajna mesta. A glej
vse proänje so izginile v kos pri okr.
šol. sveta. Imenovana je bila gčaa Roža
Bajt kot prov. učiteljica. Službo je nasto-
pila 1. sept. 1906. O*tale prostlke so se
pritoževale, da se jim godi vsled tega
krivica, a potolažene so bile, ko so zve-
dele da velja imenovanje le za šol. leto
1906 07. Minnlo je šol. leto 1906 07.
Vnovič smo pričakovale, da bode imeno-
vana učiteljica, ki službaje 10 —15 let,
kar bi bilo tudi edino pravično. Toda
ostalo je vse pri starem ! Vnovič je na-
stopila gospodiöna Rozalija Bijt svojo
slažbo tihim, a zanesljivim potom. Ta go-
spica službaje jedva 2 leti, nim* še is-
pita učit. spoaobljenosti, pa je kar na
tihem imenovana za Solkan nekako de-
finitivno. Proti tema imeaovanja ugovar-
jamo in protestiramo najslovesneje. Z»-
kaj se tako reäujejo naäe vloge? Ali se
razpisujejo lepa mesta le zato, da se s
tem slepijo starejše in zaslužoejše uči-
teljicp. Tega pač ne moremo mirno pre-
naäati. Ista U3oda je z*dela tadi aöit. me-
sto v Prvačini kjer odljčuje ürma KriŽ-
man. To smo primorane staviti učitelj-
skima zaBtopnikoma vprašanje, zakaj tako
delata? Vas smo volili in Vam izrekli
zaapanje, a Vi ravnate z nami tako ka-
mor Vam veleva vajin egoizem 1 Vedita,
da bodemo tema agovarjale ter ne bo-
demo prenaäale več takih neznosnih kri-
vic in preziranja. Kaj veleva iol. zakon?
Odked zajemate to samooblast? Pričaku-
jemo stvarnega odgovora in pojasnila s
katerim opravieite svoje ravnanje.
Javnost naj sodi, koma se godi kri-
vica. Mo učiteljice slažbajemo že celo,
desetletje in še več po zapuščenih gorah,
kjer smo morale mnogo pretrpeti, mo-
rale smo odmreti sveta, terživeti popol-
noma osamljeno, a sedaj naj bi ne smele
rellaktirali na kako boljšo in a^Ddnejšo
slažbo v bližini mesta? Kdo more tema
agovarjati. Naj gredo äe mlade goapo-
dične, kakor smo šle me v gore zakopat
svoja nežoa leta v zapuščene od sveta
ločene kraje, kjer pokopljejo tudi one za
večne case svojo sreöo ter boljäo pri-
hodnjost. Ta postanejo tudi one otrple,
vele in za vsako fiiejšo dražbo nepri-
merne. Seveda to jim ne diši 1 L^pše je
mesto, ob železniški progi kot Caven,
Kras, Banjiäka planota ali Brda Z» sedaj
dovolj o tem !
Druga vnebovpijoča krivica, ki se
godi gospodičnam uoiteljicam je ta, da
niso odškodovane za težavno in mačno
poačevanje ženskih roČnih del. Pri jedno
in večrazrednicah so nastavljene posebne
nčiteljics za Žen. roČ. Mogoče one pou-
čujejo ročna dela brez nagrade kakor
me? Kaj gospoda zastopnika? Odgovor !
Kako je mogoče in po kterem zakonu je
doppstno, da smejo poačevati gospe n«d-
učiteljeve ženska ročna dela proti na-
gradi, med tem ko deluje na isti soli
redna učiteljica ? To pa ni slaöaj ki bi
veljal le za nekaj let, ampak dotične ači-
teljice so stalne nameščene. V P^vni, v
Dornbergu so stalne učiteljice ž^n.
roč. del gospe nadußiteljev, na d7oras-
rednicah v Kozani, Grgarja, Oiseljana,
Desklah itd. so stalao namesöene posebne
ačiteljice žen. roč. del.
Kakor so na imenovanih večrazred-
nicah nastavljene posebne učiteljice naj
bodo še pri ostalih, ali pa kar bi bilo
pravično naj se odškodujejo vse redne
učiteljice ki poučujejo žen. roč. dela z
isto nagrado kot jo imajo za to posebej
nastavljene učiteljice. Pri tem ostanemo !
Gg. zastopniki kje ste? Ta imate delo
ktero Vam sicer ne bode agajalo ker sle
tadi Vi s tem prizadeti.   Kaj ne   gospod
liberalec
Pro8imo
nas ne
Na delo
Za
potegaje
Križman prelevljen v agrarca.
gospoda, da nas upoštevate ter
sm.'drate kot obrabljen čevelj.
I
te velevažne   momente   naj  se
naše draštvo.
Prizadete učiteljice.
Dopisi.
Iz Sovodenj. (Draätvo „Zvez-
da" in „Soöa".) Sprva se nam ni zdelo
vredno odgovoriti na „Sočine" napade
na naäe drušlvo, a nekaj popra ne bo
škodovalo.
Kakor vidimo, se „Saoa" jako rada
peča z draštvom ,Z?ezda" in Sovodenj-
Rabij. Zli se nam, odkod tačast in pred-
nost pred dragimi drultvi. Pes, kadar sa
koga zboji, začne lajati. „S3Čo" močno
skeli, da se „Zvezda" noče podati pod ko-
mando liberalnega Gabrščeka in njegovih
adjutantov. Tem bolj jo to peče, ko vidi,
da so veselice „Zrezde" brez „SDČine"
reklame jako dobro obiskovane in se
obnesejo v splošno zadovoljnost adelež-
nikov. Pri „Zvezdi" so se do sedaj izja-
lovilo „SDČine" bombastično-bahate z vi-
sokega doli grmeče besede: „Brez naše
(^Sočine") reklame se vsa veselice izja-
lovijo. Velja več ena vrsta reklame v
„Sdči", kot cale kolone v klerikalnih li-
stih." Takaj je torej „fiasko", „Saöa" !
Draštvo „Zvezda" jako dobro vspeva in
si je pridobilo s svojira dobro izvežba-
nim pevskim zborom vsestransko prizna-
nje. Janes dokaz tema dajejo vabila sko-
raj vseh družtev iz okolice k sodelova-
nja pri njih veselicab. Gstovo je, da se
„SoČa" boji takega društva, ki ji nače
slepo slediti in biti pod njeno zastavo, a
je obenem vrlo narodno draätvo ; tem-
bolj se lahko boji, ko nže par dragih
draitev posnema „Zvezdo" v tem, da se
za „Sočou malo brigajo.
„SocV v svoji številki z dne 26.
sept, podtika „Zvezdi", da jo je sram
biti klerikalno, Reanici pa je, da po-
stopa „Zrezda" vedno nepristranko, kar
je dokazala že večkrat s svojim nasto-
pom pri raznih društvih te in one stran-
ke. — Z^kaj pa naj se äteje „Zvezdi" v
greh, da je pela pri pontifikalni maši na
„kvatrenco" na Grada pri Mirnu? Na-
sprotno, ponosna je na to, da je nasto-
pila ob tako slovesni priliki in pred to-
likimi tisoči občinstva. Da, „S)čo" jezi
to, ker vedno pravi, da takozvani „kleri-
rikalci" niso ničesar zmožni.
Torej „Sočo" jezi, da je „Zrezde"
pela na Grada. V svoji jezi pa ne vidi,
da ji lastni „benjaminčki" uhijajo naSr.
Goro, kjer pojejo mašo kakor „nebeški
angeljci" le s to razliko, da „Zrezda" ne
išče po samostanih „mazila" kakor oni,
da „Zvezda" ne hodi lizat „farških" krož-
nikov, med tem ko njeni „benjaminöki"
ližejo celo meniäke krožnike. Še ko so
v mesto prišli so se „Skrokonom" brade
svetile. Menda se razumemo. „Z^ezda"
ima dovolj v svoji blagajni in ne išče
plafanih „rižotov", katere drage volje
prepušča lačnirn „Sočinim „benjaminč-
kom".
Uboga BSoča", smili se nam, ko
pretaka solzice nad „izprijenostjo mladih
ljudij, katere je pokvaril klerikalizem".
Pred svojim prngom pometaj „Soča", kjer
je na kvintale smrdljivega blata, da člo-
veka prav dasil
Na razno „Sičino" zmerjanje in na
razne psovke se nam zdi prenizko od-
govarjati, če pomislitno, da preäiÖ serad
v blata valja.
Novice.
Darovi.
Za „Solski Dom":
Predsedništva so plačali: Štefa Kin-
derčev v Gorici 20 K;   Vatentin   Kumar
okrajni äolski nadzornik v p. 24 K in 8
K   za božičnico;   A. M.  v   Podbrda   za
zgubljeno stavo  1  K.
Srčna hvala !
Za Gregorčičevspomenik:
Preostanek veselice slovenske mla-
dine dne 22. sept. t. I. na Katarinijevem
vrta v Gorici K 25.
IVsibava seua. — Pri »Go-
viški zvezi« večinoma potom »Kineč-
ke zveze« se je do zdaj oglasilo 13
občin za naročbo sena. Skupaj na-
ročajo 98-1:9 kvinlalov sena za go-
vedo, 1 '20 kvintalov sena za konje,
20 kvinlalov detelje in 48 kvinlalov
ovsene slame. Vse naročbe je »zveza«
takoj oddala goriškemu deželnemu
odboru v izvršitev.
g Short ..Kmeeke «veze"
se     vrži      julri    popoldne   po bla-
goslovu v Sempasu v Monarijevi
hiši. Kmelje, pi'ijalelji »Kmečke zve-
ze« pridite polnoSteviLno na ta shod!
Cesarjev god se je včeraj slovesno
praznovftl. V stolnici je bila vjeraj slo-
vesna sv. maša. Daroval jo je premil. g.
knezonadškof. Sredaje sole so im^le po
raznih cerkvah službe božje. Predvečer
je bila po mestu vojaška godba.
„Goriška zvoza" gospodarskih za-
drug in društev v Gorici namerava raz-
širiti svojo blagovno poslovanje s lem,
da bode članom pridruženih zadrug pri-
skrbovala razen umetnih gnojil in galice
tudi druge gospodarske po-
ire b š č i n e, kakor: pseničnomo-
ko, turšico, otrobi itd. Zato vabi
pridružene zadruge, naj nabirajo naro-
čila na omenjene potrebščine in jih
hitro ko mogoče, upošljejo zvezi, da se
bode znala ravnati pri naročilih. Na
željo posameznih zadrug se bodo od-
pošiljali celi vagoni naročenih potrebščii?
na najbližnjo postajo njih okoliša. Cene
se določijo koj ko dojdejo tozadevne
ponndbe in vzorci. Na zahtevo se bodo
pošiljali tudi vzorci.
Nadalje zveza vabi zadruge in po-
samezne člane, pridruženih ji zadrug na
naročila na T o m a ž e v o ž 1 i n d r o, ki
ima dospeti v iiajkrajšem času. Zlasti
opozarjamo vse one zadruge, ki niso
do sedaj še vposlale izpolujeiiih naro-
cilnic, da to čim preje store, kajti uteg-
nilo bi se pripetili, da bo hlago vsled
svoje finosti, kakor se je zgodilo lani,
hitro pošlo in bi se na poznejša naro-
čila ne inogli  ozirati.
Blago bode iste kakovosti kakor
lani namreč 18/20'/0, cena pa nekoliko
nižja, ker se nam je posrečilo nižjo, ker
se nam je posrečilo kupiti letos blago
nekaj bolj po ceni kakor lansko leto.
Cena   bode   znašala   okoli   6 39  p.
100 kg.
Srecolov v korist „Solskemu
Doinu" ima se zvršiti še v tekočem
meseca. Prirediteljice se obračajo še
enkrat do onih rodoljubnih ceniteljev
naših slovenskih šolskih zavodov, ki se
še niao odzrali že pred meseci objavljeni
prošnji, da bi blagovoljno prispevali k
imenovanemu podjetja s podarjenjem
predmetov, bodhi primernih za odrastle
ali za otroke, zibavnih ali koriBtnih,
dražjih ali cenejših. Dan prireditve se
določi tekom nekaterih dni.
K Treotovemu   „pojuBnilu"   naj
pripomnimo, da smo ga priobčili, ker smo
hoteli pokazaii, da se ne strašimo nobe-
nega ugovora napram našim trditvam.
Radovedni smo le, če bi bila „Sača" ta-
ko kalantna. O tem najbrže dr. Treo sam
dvomi. Na konca svojega pojasnila se
dr. Treo zgraža nad osebnimi napadi f
lislih. Hoče menda v obliki pojasnila v
„Gorici" povedati, kar üragace ne sme,
da iz dna duše obsoja barabsko pisanje
liberalnih listov. Ali ne, gospod doktor?
Morda nam tudi k tema pošljele poja-
snilo ?
Slepci o barvah  — Te dni je pri-
ne8el „Narod" kot važno novost sodbo
hrvaškega „Obzora" o našem novem
vol. reda. Saveda prežvekajeta oba laži
g katerimi sta jima postregli „Soča" in
„ElinoBt". „Obzora" vstajajo kar lasje
pokonci od groze, da so „fardamaiii
„klerikalci" prepastili Lahom bodoči man-
dat našega mesla s tem, da bo glasova»
za priklopljenje Gorice k Farlaniji. No
„proavitljeni" „Narod" bi bil lahko Öital
ˇ „obskarni"   „Gorici",   da   ne   slika t»
vest grozne nesreče, paö pa grozno osla-
rijo, katere bi Be „Narod" in „Obzor"
pošteno sramovala, ako bi v njija gla-
vah ne vladala taka tema nevednosti o
narodnostnem razmerja v našem mesta.
Povemo jima torej še enkrat: Dokler ne
pride v veljavo tndi za dež. volitve
splošna volivna pravica, je Gorica za
Slovence nepremagljiva trdnjava, in tadi
potem borao čakali še nekuj desetletij.
Gotovo, kot Tsakeoia živerau bitju smrt,
je da bomo imeli v dež. zboru večino,
in mandat Gorice bi bil še vedno v
laških rokah. Obžalnjemo „Narod" in
„Obzor", da 8ta pograbila po toli nerodni
laži. S cer pa jima svelnjemo, naj pre-
čitata „Gorico" od minole sobote, kjer
najdeta dokaz iz avtentičnega vira, da
sta za novi volilni red glasovala tudi
libcralna poslanca. Ali imata „Narod"
in „Obzor" so toliko moraine moöi v
sebi, da prekličeta kriv.čoo  neresnico?!
„Dovršeno je!" — Tako je bom-
bastično vskliknila asektirana „Eiinoet",
ko je s hlinjeao žalostjo sporočila, da je
naš deželnozborski yolivni red aankcijo-
niran. Dovräeno je, ane kaka poli-
titiena katastrofd goriških Slovencev, am-
pak dovršeno je razkrinkanje „SDöi-
nega" in „Eiinostinega" podlega izkori-
söanja volivne reforme v strankarske na-
mene. Menda je njija asoda hotela, da
se ni javnosti do minolega tedna nato-
čilo čisto vino o glasovanja za volivno
reformo. Prvi krik „Soče", ali, bolje re-
čeno, prva v „Soci1* razkričana laž, da
sta liberalna poslanca — tretji je isti čas
plezal na Matajur — glasovala zorer vo-
livno refarmo, je ostala do prad tednom
celi gonji nedotaknjena veljavna premisa.
Na tej premisi je „Siča" seat mesecev
rohnela in besnela o „komplotu naših
poslancev z Lshi", o „zvezi s Pdjerjem",
o „narodnem izdajstvu" itd. Najnovejša
liberalka „Eiinost" je na tej premisi
ravno toliko časa zdihovala in prelivala
avoje izključno privilegirane jokave solze
po neizogibnem grobišču slovenskega na-
roda na Goriškem. la zdaj, ko se bliža
č&b, da obrodi to rohnenje in besnenje,
to jokanje in stokanje tožko pričakovani
sad, zdaj, ko se je „SočaM že toliko na-
rohnela in „Elinost" toliko najokala, zdaj
pride neki presneti „klerikalec" ter po-
brska nekako zvedavo po bivšem glaso-
vanju za volivno reformo ter — hudo-
ben, kakor so vsi „klerikalci — obesi
rezultat svojega brakanja na veliki zvon
v „Gorici", in iz „Gorice" ven. Minolo
soboto se je po celi deželi in čez nje
meje razlegalo veliko presenečenje : Li-
beralna poslanca sta tudi glasovala
za vse paragrafe vol. reforme!!! Ta-
bleau! Tetki „Eiinosti" je kar sapo za-
prlo, in bogati vir nje debelih solz je
menda usehnil. ÜDvräeno je ! „Soča" pa
si pomaga s svojim „gšestom" naprej. V
torkovi ätevilki si z velikim naporom in
trudom prizadeva sam poglavar nje so-
Jnterije zasnkati, kar je črno na belem
ter javno mnenje Se nadalje slepariti s
tajenjem gori podčrtane resnice. Ali za-
«tonj! Tadi njega zapuščajo moči zvijače.
Tadi njegov trmoglavi tilnik se klanja
pod težo resnice. Dejstvo atoji pribito :
Liberalna poslanca sta v prvem branju
glasovala za vso vol. reformo z našimi
poslanci. In kaj stavi „Sočin" sollst tema
dejstvu „aBproti? To-le: „Kako pa naj
glasujeta na pr edna po si an ca, ko
ne resta, za kaj gre. Če bi tadi
obsedela, ko dragi glasajejo s
sedenjem, to pač ni nikako gla-
sovanje". — Oho! Tako? Če bi ne
bila poslanca hotela glasovati za vol. red,
ata iniela celo med branjem sredstev do-
volj na razpolafeanje, da bi biltx dala izraza
svoji nevolji. loienujemo le protest, ali
odhod iz zbornicB itd. Ko pa sta obse-
dela pri glasovanju z drugimi poslanci,
je bilo popolnoma pravilno glasovanje z
drugimi poslanci za volivno refjrmo. Mi
pač ne moremo misliti, da sta dr. Treo
in Štrekelj taka osla, da bi ne vedela,
da je vstajanje izraz protiglasovanja proti
sedenja.
„SDČin" sofiat stoji  torej premagan
pred dejstvom liberalnega  glasovanja za
vol. refermo. Vrha tega je poslanca še
pošteno csramotil pred liberalno javno-
stjo. Dokazal ji je namreč, da nje po-
slanci niti v zbornici ne vesta, za kaj
gre, in da po šestih letih nista prišla niti
tako daleč, da bi se bila priučila zbor-
ničnemu opravilnika ! Za tak kompliment
naj se dr. Treo in Štrekelj lepo zahva-
lita „Sočinemn" sosntn.
In mi? Mi nimamo za „Sočo" in
„Edinost", za goriške in tržaške liberalce
dragega nego pomilovalen posmeh po
pregovoru : Kdor dragim jamo koplje, sam
vanjo pade. — Res je pa vendar
le, da so liberalci poslali na Danaj naj-
vecjega revčka, ki je zaäel v svoji ne-
vednosti in nezmožnosti celo v gosposko
zbornico. Naše spričevslo ne vara !
„Edinost" se je zopet enkrat po-
nižala, da se je milostno dregnila ob nas.
Pa naj nikdo ne misli, da je „Elinost"
s tern kaj krenila od svoje nepoštene
taktike! Kaj še? Na naš ponovni poziv
naj vendar enkrat svojema čitateljstvu
prepasti nekoliko razunaa in raz^odnosti,
naj na podlagi starega in novega vol.
reda svojema čitateljstvu dokaže, da je
politika naäih poslancev „disastrozaa",
na ta poziv se dela „EJinoat" glaho in
slepo. Rada bi vsled tega averila svoje
občinstvo, kakor da bi nje arednik ne
čital „Gorice", in zato je v sredo pogra-
bila po znanem nvodnem članku „Soče",
v katerem ta ne more razameti, da so
naši poslanci glasovali za vol. red, ter
se je naša stranka vendar pridražila pro-
testom. Mi smo „Sočo" že pozvali, naj
nam ona prej pove, zakaj je ona in nje
stranka ravno tako ravnala z občinskim
redom in občno vol. pravico za drž.
zbor. Ziaj se moramo — razame se —
z istim pozivom obrniti na „EJinost",
potem bomo govorili mi.
Danes pa imamo za „Eiinost" äe
drug resnejši poziv! Kdaj bo „Ediuost"
pred svojimi eitatelji popravila
laž, da sta liberalna poslanca glaso-
vala proti volivni reform! ?
Na lim nam je s'azaduja „Soča".
Po posiovnika dež. zbora mora vsak
poslanec 48 ur pred razpravo imeti v
roki načrl oameravanega zakona. Če ga
ne dobi, ima pravico zahtevati, da se
razprava odloži; kar bo mora zgoditi.
Pfašali smo izrecno še enkrat „Sočo",
če so liberalni poslanci imeli načrt 2 dni
pred ono sejo v roki. la „Soča" odgo-
varja, da ne. Če bi „Soča" poznala
poslovnik dež. zbora ,bi vedela, kam meri
naše vprašanje. Ker pa ne pozna po-
siovnika, nam odgovarja prav isto, kar
smo želeli. Z^torej, gospodje: Čema niso
vaši poslanci zahtevali, da se razprava
odloži, ko niso dobili načrta ob pravem
časa, oz. sploh ne v roke. Olgovarjamo
mi : Ker se na poslovnik enakorazuneta
gg. Treo in Štekelj kakor Gabršček,
namreč n i č ! Tako je ! Ia taki ljadje
naj se äe štulijo za poslance?   Z% počt!
„Deželni odbor", pravi „S)ča",
rje soglasno sprejel novi volivni red".
Prosimo liberalne kapacitete, ki to ver-
jamejo, naj se lepo za glavo potipljejo, če
jo še imajo. Kedaj pa je še dež. odbor
sklepal zakone? Dež. odbor predlaga
predloge dež. zbora v razpravo ; a pra-
vice sklepaaja zakonov nima. To bi
lahko vedel Gabrsček, ki hoče veljati za
naprednjaka. Zdi se nam pa, da je
zlobnost nekaterih Ijadi večja ko njihova
modro8f.
Blamirana „So^a". — Pred časom
smo poročali, da je gotovo, da se slo-
vensko moško učiteljišče premesti v
Gorico, laško pa da se najbrže premesti
v Gradiäko. Takoj se je zadrla v nas
„Soča", češ da äkodajemo dobri stvari.
Mi smo na to odvrnili, da stvari, ki je
sklenjena, ni mogoče več škodovati.
Sedaj se Farlani potegujejo za to, da se
desinitivno sklene, premestiti IaSko ači-
tBljišoe v Gradiško. V torek je bjla de-
pntacija farlanakih žapanov v spremstvu
poslanca Faidatija pri namestnika, ki je
obljnbil v tem oziru storiti vse, da se
izpolni Iaška zahteva. In nikogar ni sedaj,
ki bi mogel očitati Italijanom, da so
škodovali   svoji   dobri   stvari,   de  so to
razglasili po listih. Čema tadi ? Jasno je
da je Gradiška središče Italjanov, oz.
Farlanov, Gorica središče Slovencev. Po-
membna je v tem oziru določba v no-
vem volivnem reda, ki doloČa, da laško
veleposestvo voli v Gradiški, slovensko v
Gorici. Ta je že izražena misel da je
Gorica središče Slovencev. Laäki krščanski
socialci so vseskozi tega mnenja, da bodi
središče Lahov Gradiška. Po novem vo-
livnem reda dobijo skoro ^otovo med
Italijani večiuo krščanski-socialci. Z%to
je neamno govoričenje, da je Gorica
izgabljena, če voli za sedaj s Farlanijo.
? Vse kaže, da predno nam bo upati na
\ zmago v Gorici, bomo že imeli večino v
deželi potom trgovske zbomice, in s slo-
vensko večino tudi novo volivno reformo.
Dejstva govore in „Soča" je blamirana.
Opozarjamo na občni zbor „kat.
del. draštva" jutri popoldne pri Gorjanca.
Nečuven škandal. — Nov škandal
se je zgodil zopet te dni v Celovca na
glavnem kolodvora c. kr. državne želez-
nice. Družba sv. Mohorja je pričela z
razpošiljanjem svojih knjig za tekoče
leto ter se je v to svrho poslažila, enako
kakor prejšnja leta, dvojezičnih voznih
listov. Službujoči aradnik pa je sedaj, ne
oziraje se na to, da so te pošiljatve
namenjene vse v izključljivo slovenske
kraje, naenkrat začalil v sebi potrebo,
zahtevati, da se ma mora poleg slo-
venskega besedila napisati vse tadi v
nemškem jezika ter je kratkomalo spre-
jem bal \z dražbenimi knjigami zavrnil
z značilno opombo, da smatra on tako
postopanje za izzivanje (provokacijo).
Odbor se je na to predrznost pritožil
pri ravnateljstva c. kr. državaih železnic
v Beljaka, odboder pa do danes ni dobil
še nikakega odgovora ter bode podvzel
potrebne korake, da pride ta zadeva v
razgovor tudi v državnem zbora, nakar
opozarjamo vse naše čč. gg. državne po-
slance, da se blagovolijo z vso odloč-
nostjo za stvar zavzeti, ker si vendar
ne smemo pastiti kratiti naših pravic po
kakem nadatem nemško-nacionalnema
uradnika, katerema je treba enkrat za
vselej povedati, da naj pasti politiko
doma ter naj je ne zanaša v urad. Pa
tadi to naj se mn pove, da je on ta
zaradi Ijudstva in ne Ijadstvo zaradi
njega. Za prevaženje dražbenih knjig
plačajemo raznim železnicain vsako leto
ogromne svote denarja in zato naj se
nam delajo težkoče in sitnosti od strani
uradnikov! Kaj takega ne bomo trpeli.
— Čč. gg. poverjenike družbe sv. Mohorja
torej uIju(Ino prosimo, da blagovolijo za
knjige potrpeti toliko öasi, da se ta za-
deva konecno reši.
Zrelostui izpit so napravili v
Bredo na tak. c. kr. višji realki Edmund
Miheljak, Avgast Bacik, Gabrijel Kamar,
Oäkar Mossetig, Oskar Rabelli, Gnaltver
Zeiller, Makso Premra  in   Emil  Peliani,
Poroka. — Danes se je poročil v
Gorici g. Anton B r e š č a k, trgovec s
pohištvom in posestnik z gospico Ido
Terpinovo iz Kasovelj pri Rihem-
berga. Vse najboljäe !
—  Umrl je v Gorici vpok. naduöi-
telj I. Ši re a. N. p. v m.
—  Pred e. kr.  izpreševalno ko-
mleijo v Kopru se priöno prihodnji iz-
piti za očno usposobljonje za Ijadske in
meščanske sole v pondeljek dne 11. no-
vembra t. 1. Dotične  prošnje morajo biti
v rokah komisije vsaj do 4. novembra.
—  Škrlatica.   —  Vse Ijadske sole
in vadnice v Gorici so zaprte za 14 dni
vsled äkrlatice.
—    Zimski   kurzi    za   stavbne
obrtuike,   to   je   za   zidarje,   tesarje in
kamnoseke, na c. kr. ametno obrtni stro-
kovni šoli v Ljubljani   se prično v pon-
deljek, dne 4. novembra.   Vsak kurz ob-
sega tri zimske petmesečne tečaje. Obis-
kovalci se morajo izkazati s starostjo 18
let    in    oČnino    izpričevalom    dotičnega
obrla.   Natančneja   pojasnila   daje   rav-
nateljstvo.
—  V svrho pode]jevauja pojasnil
v    komercijelnih     zadevah,     prejemanja
želja in   pritožb   občinatva   vrši   se dne
7. vinotoka pri prometnem uradu držav-
nih železnic v sobi   str. 24 araden dan.
Interesente se vljadno vabijo.  — C. kr.
urad drž. železnic.
—  Finaiičiio oblast vzame od po-
lovice   meseca   svečana   1908   naprej v
najem primerno hišo ali eno do dve
nadstropji ene hiše, katera bi aporabila
za nastanjenje tukajšne c. kr. fiaančne
straže. Hiša bi morala obstojati '? 3 sob
za pißarne in več manjäih stanovanj.
obstoječih iz 1 kahinje, 1 sobe in 1 cam-
nate e pritiklinami. Pismene ponudbe se
morajo vložiti do 15. vinotoka t. 1. na
c. kr. fiaančnem nadzoratvu v Garici,
kjer se dajajo tadi   tozadevna pojasn:'a.
—  Obrtna nad. sola /a zidarje v
Renčah prične šol.   leto   19J7/8 dne 6.
t. m. Vpisovanje ob 3 pop. in naslednje
dneve    tedna.    Vpisnina    2    K.    Starši,
mojstri, poskrbite, da se mladina   pridobi
strokovnega znanja.             Vodstvo.
—  Neka oseba   je   izgubila dne
23. septembra   t. I. na   casti iz M^rna v
Gorico in sicer do gostilne   pri „Črnem
orlu" in od tam do Podturna zlato žen-
sko    ovratno     varižico     takoimenovano
„fcardon". Kdor   bi   jo   bil našel, je na-
prošen,   da   prinese   isto v naše aprav-
niätvo, kjer dobi nagrado.
—  Nečloveška inati.— Neka Ko-
bal v Train je imela svojega   12   letnika
sina eel teden   zvezanega na   rokah   in
nogah ter ga vsak dan grozovito   prete-
pala. Policija je zaprla nečloveako mater.
—  Društvo goriških krojačev je
imelo 1. t, m. občni zbor^ pri katerem
so sklenili, da morajo vsi krojači vsled
splošne draginje vzvišati cene.
—  Strela je ubila v torek   zJDtraj
ob 672 uri v Bukovici   h. št. 32   kmaH
Janeza Krpana. Udarila je na pod, od
tam je prišla nad hišna vrata, na katerih
je stal pokojnik. Skušnja   ači, da ni do-
bro stati o nevihti na  vratih ali   pa pri
oknu.
—  Italijanski volmu? — Poročajo
nam : V nedeljo so v Anhovem   pri Ka-
nalu prijeli nekega Jožef* Stefanatti,
doma iz Vidma na Lnškem. Risal je baje
načfte od okolice. Prijeli so ga kmetje in
izročili orožnikom v Plaveh. Pri njetn so
našli mnogo pisem in kart. Izročili so ga
sodiäca v Gorici. Kakor se nam   poroüa
od drngod, je Stef*notti dijak, ki je U^l
po naših hribih   kamenov.   V Gorici   «*o
ga izpastili, ker ni   ogledah.   Msrda   pa
stvar vendar le ni tako nedolžna !
—  Srbski voli na  Duuaju. — V
dunajsko klavnico so predvcerajänjim pri-
peljali 1000 srbskih volov, pretekli teden
pa 500. Voli so bili   označeni   kot „bo-
senaki", resnica pa je, da so  pre^o Bo-
sne bili pripeljani iz Srbije. Nižjeavstrij-
ska gospodaraka centrala je  proti   u.rše-
nju zaprtja meje protostirala.
Drušfva.
dr Trgovako-obrtno društvo za
Goriško uljadno vabi svoje člane k
rednemu obönemu zboru dne 13. oktobra
t. I. ob 1^2 url popoldan v dvorani
„Trgovsko - obrtne zadruge" v Gjrici.
Dnevni red: 1. Poročilo   predsednikovo;
2.  Čitanje zapisnika zad. občnega zbora;
3.  Poročilo   tajnikovo:   4. Poročilo   bla-
gajnikovo;   5.   Poročilo   računskih   pre-
gledovalcev;   6, Volitev   odbora;   7. Vo-
litev 2 raöunskih preglednikov; 8, Dolo-
öitev   letnih   doneskov;   9.   Sluöajnosti;
10.  Določitev    časopisov    za   društvo.ia
oglaae.
dr Zahvala. — „Slovenska mla-
dina" v Gorici izroka tem potom svro
iskreno zahvalo vsem onim, ki so na
katerikcli nači pripomogli, da se je ve-
selica dne 22. septembra t. 1., tako dobro
izponesla. Posebno zjhvalo suo dolžni
izreči „Sloy. bralnemu in padpornemd
društvu", „Čitalnici^ v Salkanu, „Bral-
nemu in pevskemu draštvu v StandreŽa",
tambaraškemu zboru druätva „Podgora"
v Podgori, in „C'talniskemu tambuiaš-
kema zboru v DdI. Vrtojbi" za i2vratno
sodelovanje, dalje našemu vrlernu ou-
činstvu, ki nas je tako v obilnern šte-
vilu posetilo. Zihraljajemo "e obeneaa
najprisrčneje vsem naäim narodnim da-
mam, osobito go^picam Domenis, Kuštrin,
Hrala, Šček in Lizar. htotako mo; ao
izreči posebno zahvalo vsem cenjen'm
gg., ki so V8topnino preplačali in vsem
radodarnim trgoveem, ki so pripomogli z
raznim blagom k srečolova in šaljivi
pošti. Vstopnino pri veselici so prepla-
čali gg. prof. Barbuč 9 20 K, T. Hribar
5 K, državni poslanec Fon 460 K, J,
Cerpin 2 K, Vid Rojc 2 K, Anton Koren
2 K. V blago bo darovali gg. A. Gabrsöek,
Zajec, gdč. Rolih, gg. A. Dekleva, Bisail,
Kuštrin, Cotič, Zornik, Kopač, Šaligoj,
Drašček K., Kravos, Kutin, Jeretič, A.
Fon, Primožič. — Se enkrat vsem srčna
hvala!                  Veselični odsek.
dr „Kmetijsko društvo" v Št.
Petru pri Gorici reg. zadr. z om. zavezo
ho imela svoj redni občni zbor v ne-
deljo dee 20. oktobra 1907 ob 4 ari po-
poludne v lastnih proätorih. Daevni red
po pravilih.                     Naöelstvo.
ANTON BREŠČAK,
TRGOVEC IN PO5ESTNIK
IDA BREŠČAK roj. TERPIN,
POROČENA.                          ^
GORICA 5. OKTOBRA 1907.      RIHEMBERK-KASOÜLJE     I
SOB A
lepo nieblovana  eventuolno s hrano
se odda v najcm  v   sredini   mesta,
pri boljši družini. Kje? pove uprav-
ništvo  »Gorice«.                   5
V sredini mesta so odda velik;i in    lepa      j
solnčna soba.    \
1
Pojnsnila daj(! upravništvo  »(JOKICK-.         (
Anton luanov Peženko
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih
belih in črnih vin iz lastnih in drugih
ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva
»prazdroj« iz sloveee fieäke »Meščanske ^
vovarne«, in domačega
steklenicah, kojega pristnosi &e jamc.
Zaloga ledu katerega sc oddaja 1« na
debelo po 50 kg naprej
Vino dostavlja na dorn in razpošilja
po železnici jia vso kraje avslrijsko-ogrske
države v sodih od 66 1 naprej.
Cene zmerne.   Postrežba poŠ-
tena in točna. f* /a /a fo /a f*
Fani Drašcek,   |
zaloga švalnih strojev.
Gorica, Stolna ulica hi. Št. 2.      ,
Prodaja   |
stroje tudi
na teden-
ske ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše
kakovosti
Priporoča
se    slav.
občinstvu
Vfc               mizar in              **
lesni   trgovec
T Poipri na oglu novep
ielezniäeta mosta
(na cesti, ki peljeproti Gradiški)
o  o o
Trguje tudi z opeko, iimi ve-
liko zalogo vHukovrwtuega trdc-
ga in mekhega Iowa domacega
in tujega, veliko zalugu pohišt-
va, viuHkih posod, HtiHkalnic itd.
Ceno stonovanje
za zakonskc liroz dece «laju so v uajem.   Naslov
povo unravništvo .,GORICE".
Izyrstno pecivo
priporoča spoštovanim mcščanom iti  okoličanom
pokovski mojstcr                                                            j
]fiKOB BRUTUS
v Gorici Äolnka ulica st. O.
V zalogi ima in prodaja rnoko  prve  vrste
MajdiČevega inlina.
Pijanosti ni več.   I
Uzoreo   tega   čudeznega  iz-
delka „COZA" se  pošlje brez-
.    plačno.
.Mori; sc daLi v kavi, v nilc-
ku, v pivu, v vinu ali v jodi-
t lili no da bi pivec to zapazil.
Prašok „COZA" nöiiikuje
čudovito. tako. da so pivcu
pristudi alkohol in vso alko-
Jiolno in niočno pijače. Ta
prašok delujo Lako inirno in
^iotovo, da niu «a smojo dati
žena, sestra ali hči dotičnika,
no da bi on zapazil, kaj ju
rosnirno provzroüilo njogovo
zdravljonjo.
I'rasek ,,COZA" jo   prinosel
mir v tisočore družine. je rcšil
ogromno oseb sramote in po-
^-               nižanja, da iz takih   oseb   je
ct'lo napravil ßvrsto, močne in vsakoga dela
zmožno ljudi. Ta prašok jo že marsikatcra nila-
dcniča spravil nazaj na pravo pot sročo tor je
podaljšal za tnnogo lot življonjo mnogim oscbnni,
— Zavod, ki poseduje ta eudodolni prašok, pošljo
vsein onim, ki zalitevajo knjigo s 1500 zahvalanii
in en vzorec. Dopisujo se v noniškom jeziku.
Zajamčcno  jo,   da  jo   prašek   popolnoma
neškodljiv.
Psl7Ä IQTITIITF 62, Chancery Lano,
\j\JL.n    IO I II U I L    London257(Anglija)
Na pisma jo djati znaniko   25, na   dopisnico   za
10 stotink.
Le iz najboljših osušenih
CDCOSOUIH OREHOV
se napravlja Ceresova mast
brez vsake primesi v pripravah,
ki so čiste.
^fc^ jedilno mast se
rabi   za pecivo
cvrtje in kuhanje.
\                       ZANVALA.
I               Za vse izkazano srčno sočutje   ob   preraui   smrti   našega
I      iskreno    ljubljenega,    nepozabnega    soproga     oziroma    očeta,
',       gospoda
I      Ivana Širca,
;                                        nadučitelja v p.
I kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k poslednjemu počitku,
izrekamo tim potom iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem
posebno pa p. n. učiteljstvu.
I               Gorica, 5. oktobra   1907.
t
j                              ŽALUJOČA PRUŽINA.
Krojaški mojster
V Gorici, pod Kostanjevico St. 10,
se toplo priporoOa posobno častiti duhovščini
v mestu in na dožoli za obila naročila. Posebno
se priporoča za izdelovanje talarjev.
I Ivan Bednarik
prif»oro('-a svojo
knjigoveznico
v tJorici
ulica  Vetturini  št   3.
Anton Kustrin,
trgovec v Gorici
Gosf oskculicašt. 25
priporoča častiti duliovščini in slav-
nemu občinstvu v mestu in na tliželi
svojo trgovino jedilnega blaga n. pr.
kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej-
lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St.
Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin-
sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne
vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč
vrst riža. Miljsveče prve in druge
vrste, natnreč ob V2 kilainod enega
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič
& Valenčič. Žveplenke družbe sv.
Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-
vega mlina iz Kranja in iz Joch-
maunn-oveg v Ajdovščini. Vse blago
nrvp   vrcfp
COTIČ PETER
čevljarski mojster
GORICA — RaStelj St. 32 — (ÜORICA
Naziianjam svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da otvorim v
tem mesecu svojo
podružnico v Gosposki ulici ŠL I
liasproti „3Lontu".
V tej podružnici bodem posloval osebno. Naročila iz mesta in dežele
se bodo izvrševala z vso natančnostjo kakor dosedaj.
Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča udani
Peter Cotič.
rranc Podbersic
avtorizovan kamnoseški mojster,
Gorica, Tržaška cesfa ŠL 17.
priporoča   slavnema   občinstvu   zji   bližajoči   se   praznik
vseh vernih duš dan svojo boguto zalogo
nagrobnih spomeixikov
bodisi priprostih, ali finih iz kraš-
kega   kamna   najboljše    vrste   za
15 K in vise.                    g|
V zalogi ima razne  kamenite  plošče,
žlebe, umivaSnike za kuhinje   itd. itd.
Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamno-
seško slroko spadajoča dela po prav zmernih
cenah.
Priloga „Gorici" šf. BZ z dne S. ohtobra 1907.
Novi deželni in volivni
red.
III.   Kako   se   razpisujejo   volitve
in kako s e d e 1 a j o  p r i p r a v e z a n j e.
§ 23. Opomin za izvedbo volitve izda
praviloma deželna politična oblast z odloki,
ki morajo obsegati dan, katerega se mora
izvesti v volilnih krajih, določenih po tern
volilnem redu, volitev poslancev v deželni
zbor.
Volilni dan je določiti tako, da se
morejo dovršiti pred istim vse potrebne
priprave.
§ 24. Obče volitve za deželni zbor
se morajo razpisati tako, da se izvolijo naj-
prej poslanci splošnega volilnega razreda,
potem poslanci knietskih občin, na to po-
slanci niest, trgov in industrijskih krajev,
kakor tudi trgovske in obrtne zbornice, in
končno poslanci veleposestva; 'in tako, da
se vrši volitev vsakega volilnega razreda v
celi deželi istega due.
§ 25. SploŠne volitve se razglase v
deželnem uradnem listu in z lepaki v vseh
obeinah.
Posamezne volitve glede volilnega
razreda veleposestva in trgovske in obrtne
zbornice se objavijo v deželnem uradnem
listu, gledč volilnega razreda mest, trgov in
industrijskih krajev, kakor tudi kmetskih
občin in gledu splošnega volilnega razreda
pa z lepaki v obcinah, ki tvorijo dotične
volilne okraje.
§ 26. Vsi volilni upravičenci, kateri
izvršujejo po določilih tega volilnega reda
svojo volilno pravico v enem in istem vo-
lilnem okraju in na enem in istem volišču
in ki pripadajo eni in isti volilni skupini,
se vpišejo v posebne imenike volilcev po
abecednem redu.
§ 27. Imenike volilcev za volilno
skupino veleposestva in trgovske in obrtne
zbornice mora sestaviti deželna politična
oblast.
Za sestavo imcnikov za volilne razrede
mest, trgov in industrijskih krajev, za vo-
lilni razred kmetskih občin in za splošni
volilni razred skrbi glede vsake občine do-
tični  župan.
Volilne imenike veleposestva in tr-
govske in obrtne zbornice razglasi deželna
politična oblast v deželnem uradnem listu
in določi za reklainacije rok 14 dni, raču-
najoč od dneva razglasitve.
Volilni imeniki drugih volilnih razre-
dov, ki jih sestavi župan, se razpoložijo v
uradih dotičnih občin vsakomur v   upogled.
Razpoložitev volilnih imenikov se javno
razglasi in se določi za reklamacije 14
dnevni rok, raeunajoc od dneva razglasitve.
En izvod volilnega imenika mora pred-
ložiti vsak župan neposredno predstojni po-
litični oblasti.
§ 28. Reklamaaije proti volilnim ime-
nikom morejo vložiti volilci dotičnega vo-
lilnega razreda radi tega, ker so se sprejeli
v istega volilni neupravičenci, ali ker se
niso vpisali upravičenci.
Reklamacije proti volilnim imenikom
za veleposestvo in za trgovsko in obrtno
zbornico se imajo vložiti pri deželni poli-
tični oblasti; reklamacije proti imenikom
drugih volilnih razredov se vložijo pri žu-
panu.
§ 29. Reklamacije, ki se vložijo pri
županu se predložijo tekom treh dni nepo-
sredno predstojni politični  oblasti.
§ 30. 0 pravočasno vloženih rekla-
macijah, če so naperjene proti volilnim ime-
nikom veleposestva, trgovske in obrlne
zbornice in mesta goriškega, odloči deželna
politična oblast, če so naperjene proti dru-
gim volilnim imenikom, politična oblast, ka-
terej je dotična občina podrejena.
§ 31. Proti odločbam, ki se izdajo v
smislu § 30 — ako se ne nanašajo iste na
reklamacije proti volilnim imenikom velepo-
sestva, trgovske in obrtne zbornice ali mesta
goriškega, — je dopuščen utok, ki se ima
odposlati tekom treh dni, računajoč od
dneva vročitve izpodbijane odlocbe, c. kr.
deželni politični oblasti.
Odločba deželne politične oblasti je v
vsakem slučaju končnoveljavna.
Reklamacije in utoki, ki se vložijo po
preteku zakonitega roka, se imajo zavrniti,
ker so zakasneli.
§ 32. Čim je imenik volilcev za vo-
lilni razred veleposestva ali trgovske in
obrtne zbornice po izdani odločbi o pravo-
časno vloženih reklamacijah popravljen, iz-
dajo se posameznim volilcem izkaznice, ka-
tere morajo obsegati tekočo številko volil-
nega imenika, ime in bivališče volilca, kraj,
dan in uro začetka in zaključka volitve.
Na Primorskem bivajodm volilcem se
vroče; izven Primorskega bivajoči volilci se
povabijo v deželnem uradnem listu, naj
dvignejo svoje izkaznice.
§ 33. Za volilni razred mest, trgov
in industrijskih krajev, za volilni razred
kmetskih obein in za splošni volilni razred
izda volilcem po rešitvi reklamacij izkaznice
tista politična oblast,  katerej   pristoja   reše-
vati reklamactje proti volilnim   imenikom   v
smislu tega zakona.
V  mestu   goriškem   se   more   naročiti
županu, da izda izkaznice.
§ 34. Izkaznice, katere omenja § 33.
se dostavijo volilcem na njili stanovanjih in
vročevanje se more naročiti županom.
V  slučaju pa, da bi   se   izkaznice   iz
katerega koli razloga ne vrocile   najpozneje
24 ur   pred   dnevom   volitve,   povabijo  se
volilci na v kraju običajen   nadn,   naj   pri-
dejo osebno po svoje izkaznice.
IV. Kakosevrši volitev poslancev.
§ 35. Vodstvo volilnega opravila vsake
posamezne volilne skupine, ki se mora vr-
šiti v navzočnosti volilnega koinisarja, se
izroei v vsakem volilnem kraju, oziroma na
vsakem voliŠču, volilni   komisiji,   ki obstoji :
1.  za vsako   volilno   skupino   velepo-
sestva iz štirih članov,   katere   izvolijo   vo-
lilci in iz treh članov, katere imenuje pred-
stojnik deželne politične oblasti;
2.   za trgovsko in obrtno   zbornieo   iz
predsednika ali  njegovega   namestnika,   ka-
terega določi predsednik sam, iz   2   članov
zbornice, katere izvole voiilci   in   iz   drugih
dveh članov zbornice, katere imenuje volilni
komisar;
3.   za volitev  poslancev   mest.   trgov,
industrijskih krajev, kmetskih občin in sploš-
nega volilnega razreda za vsak volilni   kraj
iz župana ali njegovega namestnika,   ki   ga
določi župan, iz dveh clanov, ki   jih   izvoli
občinski zastop   volilnega  kraja   izmed   vo-
lilcev te občine in iz   dveh   članov,   ki   jih
imenuje izmed volilcev te občine volilni ko-
misar.
Volitve v vse volilne komisije se iz-
vrše z glasovnicami in je potrebna za ve-
ljavnost izvolitve relativna večina glasov.
Ako ne pride zadostno Število volilcev,
potrebno v ustanovitev komisije, opravlja
posle volilne komisije volilni komisar.;
Volilni komisar mora skrbeti za vzdr-
ževanje reda in mini tekom volilnega opra-
vila in da se izpoljujejo doloeila volilnega
reda.
Ne sme dopuščati, da bi volilna ko-
misija prestopila svoje  področje.
Ko se prične volilno opravilo, prepo-
vedani so v volilnici nagovori na volilce.
Volilnega komisarja določi za velepo-
sestvo, za trgovsko in obrtno zbornico in
za mesto goriško predstojnik deželne po-
litične oblasti, za druge volilne kraje nepo-
sredno predstojna politična oblast prve in-
stance.
Služba volilnega komisarja je — ne
glede na predpise, veljavne za javne urad-
nike — častna služba, katero je dolžan
prevzeti vsak, ki je v  volilnem kraju volilec.
Vsaki volilni komisiji sc doda zapis-
nikar.
§ 36. Volilcem izdane izkaznice da-
jejo istim pravico do vstopa v volilnico, in
veljajo za poziv, da pride brez nadaljnega
vabila volit tisti, dan, ki je na njih zazna-
movan in ob določeni uri.
Razven članov volilne komisije imajo
pristop v volilnico med urami, določenimi
za volitev, le volilci, ki imajo izkaznice.
§ 37. Na dan volitve, ob določeni
uri in v zbirališču, določenem za to, se
začne volilno opravilo s tern, da se usta-
novi volilna komisija ne glede na število
prisotnih volilcev.
Komisijski člani izvolijo predsednika
izmed sebe po glasovnicah z relativno ve-
cino glasov; ako je število glasov enako,
odloči žreb, katerega potegne volilni komisar.
Ako se volilna komisija ne more osno-
vati, ker ni zakonitih pogojev, izvršuje posle
komisije volilni komisar.                          *
Komisija prevzame imenike volilcev,
glasovalne zaznamke in glasovnike.
§ 38. Predsednik komisije predoči
zbranim volilcem vsebino §§ 21. in 22. vo-
lilnega reda glede kvalifikacij, potrebnih za
izvoljivost, razloži jim, kako se ima posto-
pati pri volitvi in pri štetju glasov in jih
pozove, naj oddajo svoje glasove po prostem
prepričanju brez postranskih namenov in na
način, ki ga smatrajo po najboljši vesti in
vednosti najprimernejžim javnemu blagru.
§ 39. Ako pred začetkom volitve ugo-
varja kdo volilni pravici osebe, ki je na-
vedena v volilnem imeniku in je prišla volit,
ter meni, da je izgubila ista po sestavi ime-
nika kvalifikacijo, odloči tozadevno volilna
komisija takoj. Komisija sklepa v tu-ozna-
čenih slučajih in v vseh dsugih slučajih, ki
jih navaja ta zakon, z relativno večino gla-
sov brez ozira na Število glasujočih.
Predsednik volilne komisije odda svoj
glas le, ako so glasovi enako razdeljeni in
v tern slučaju je njegov glas odločilen.
Vsaka odloeba volilne komisije se
mora vpisati v volilni zapisnik. Proti odloč-
bam volilne komisije ni dopuščen utok.
§ 40. Voli se z glasovnicami.
Na vsaki glasovnici se mora napisati
toliko imen, kolikor poslancev ima voliti
dotična skupina.
§ 41. Neposrepno pred zacetkom gla-
sovanja se mora komisija prepričaii, da je
za vlaganje glasovnic določena posoda prazna.
Glasovanje se pričenja s tern, da od-
dajo členi volilne komisije svoje glasovnice.
Nato oddajo glasvvnice volilci po ti-
stem redu, kakor prihajajo volit.
Vsak volilec mora, ko oddajo glasov-
nico, pokazati svojo izkaznico.
Predseduik komisije prečita iz glasov-
nice ime volilčevo. prevzame od slednjega
zloženo glasovnico in jo položi neodprto v
volilno posodo.
Kdor voli kot pooblaščenec, mora iz-
ročiti pooblastilo volilni komisiji.
§ 42. Ako nastanejo med glasovanjem
dvomi glede indentitete volilca, odloči to-
zadevno volilna komisija takoj.
§ 43. Oddajanje glasovnic od strani
posameznih volilcev, se mora zaznamovati
v to določenem razpredelu v volilnem ime-
niku zraven imen volilcev.
Ta zaznamovanja izvršuje zapisnikar,
dočim vpisuje clan komisije osebe, ki oddajo
glasovnice, v glasovalni zaznamek.
V  glasovalnih   zaznamkih   se   vpišejo
imena oseb, ki oddajo svoje glasove osebnv,
oziroma, ko se gre za glasozanje s poobla-
stilom v volilnem razredu veleposestva. imena
pooblaščencev, kakor   tudi oseb, za   katere
glasujejo.
Glasovalni zaznamek tvori kontrolo
nad 'zaznambami o oddanih glasovnicah,
vpisanih volilnih imenikih
§ 44. Volitev mora končati praviloma
tekom v to določenega dneva. Ako pa na-
stanejo okoliščine, ki bi branile začetek, na-
daljevanje ali sklep volitve, more jo volilna
komisija s pritrditvijo volilnega komisarja
podaljšati ali preložiti na naslednji dan.
Podaljšanje ali preložba se mora pra-
vočasno razglasiti na v kraju običajen način.
V   označenih   slučajih   mora   komisija
zapečatiti spise in volilno posodo z glasov-
nicami, ki so že v  njej,   dokler  se   volilno
opravilo ne nadaljuje.
§ 45. Oddajanje glasovnic se mora
skleniti ob določeni uri. Volilci pa, ki so
prišli v volilnico pred potekom sklepne ure,
ne morejo se izključiti od glasovanja.
Volilna komisija se prepriča potem, da
odgovarja število volilcev, vpisanih v glaso-
valnem zaznamku, številu oddanih glasovnie,
nakar preide k skrutiniju (štetju glasov).
Predsednik komisije prečita glasno
imena, napisana na glasovnicah ; ta imena
mora vpisati clan komisije v glasovnik. Gla-
sovnik se sestavi tako, da se vpiše vsakdo,
ki dobi glas kot poslanec, z imenom in
zraven njegovega imena pristavi številka
ena, pri drugem glasu, ki pride nanj, se
pristavi številka dve, pri tretjem Številka tri
itd.
Drug clan komisije vodi v svrho kon-
trole na isti način enak glasovnik.
§ 46. Glasovi, ki pridejo na osebo,
katera v smislu § 22. ni izvoljiva; glasovi,
ki so vezani na pogoje, ali so jim pristav-
ljena naročila za tistega, ki se voli; končno
glasovi, Jz katerih se ne more razločno
spoznati osebe, katerej veljajo, so neveljavni
in se ne štejejo.
Prazne glasovnice se ne smatrajo za
oddane.
0 veljavnosti glasov odloči volilna
komisija.
Ako je zaznamovano ime osebe na
isti glasovnici večkrat, šteje se pri štetju
glasov le enkrat. Ako ima glasovnica višje
število imen od števila poslancev, ki se
imajo iz voliti, se ne štejejo število prese-
gajoča imena, napisana na koncu glasovnice.
Ako ima glasovnica manjše število
poslancev, ki se imajo izvoliti, je ista vzlie
temu veljavna.
§ 47. Uspeh štetja glasov razglasi
predsednik volilne komisije takoj.
Ako z volilnim opravilom ni končana
volitev poslanca ali poslancev, naznani pred-
sednik komisije pri označeni razglasitvi, da
se bode konštatiral končni uspeh v glavnem
volilnem kraju na podlagi delnih uspehov
posameznih volilnih spisov, nanašajočih se
na volitev istega ali istih poslancev.
§ 48. Poslancem izvoljena je tista
osoba, ki ima zase več nego polovico vseh
oddanih veljavnih glasov.
Ako dobi nadpolovičoo večino glasov
več oseb nego znaša žtevilo poslancev, ki
se imajo izvoliti, Sinatra se izvoljenim tisti,
ki prejme več glasov: v slucaju, da so gla-
sovi enako razdeljeni, odloči žreb, — kate-
rega potegne predsednik volilne komisije, —
koga je smatrati za izvoljenega.
Ako se doseže nadpolovična večina
glasov, se vrši o/.ja volitev; ako je treba
voliti v volilnem okraju dva ali več po-
slancev, vrši se ožja volitev med poslanci,
ki se morajo še izvoliti za onimi poslanci,
kateri so že dobili nadpolovično večino
glasov.
§ 49. Pri ožji volitvi, ko ima voliti
dotična volilna skupina cnega samega po-
slanca, se morajo volilci omejiti na tiste dve
osebi, ki sta prejeli pri prvi volitvi relativno
večje število glasov; ako se imajo voliti v
dotičnem volilnem okraju dva ali več po-
slancev, morajo se omejiti volilci pri ožji
volitvi na tiste osebe, ki so prejele pri prvi
volitvi relativno večje stevilo glasov po onih,
ki so dosegle   nadpolovično  večino  glasov,
in število oseb, ki se privzamejo v ožjo
volitev, je v tem slučaju vedno dvakrat
večje nego je število poslancev, ki se imajo
še izvoliti.
Ako so glasovi enako razdeljeni od-
loči žreb, — katerega potegne predsednik
komisije — koga je vzeti v ožjo volitev.
Vsak glas, ki pride pri ožji volitvi na
osebo, ki ni privzeta v to volitev, je šteti
za neveljaven.
Ako so pri ožji volitvi vsi veljavni
glasovi enako razdeljeni med osebami, pri-
vzctimi v ožjo volitev, odloči žreb, — ki
ga pritegne predsednik volilne komisije, —
katero izmed teh oseb je smatrati za iz-
voljeno.
Ako se — s pridržkom tu omenjenega
slučaja — ne doseže nadpolovična večina
glasov, nadaljuje se ožja volitev, dokler se
ne doseže za vse poslance, ki se imajo še
izvoliti, nadpolovična večina glasov, ali gori
označena enakost glasov med osebami, pri-
I vzetimi v ožjo volitev, v katerem slednjem
slučaju odloči konečno žreb, katerega po-
tegne predsednik komisije.
Volilci, ki pri prejšnji volitvi niso gla-
sovali, niso radi tega izključeni od izvrše-
vanja te pravice pri drugem glasovanju
oziroma pri ožji volitvi.
§ 50. Po končani volitvi se sklene o
i njej pisani zapisnik in člani volilne komisije,
volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo z
glasovalnimi zaznamki vred: priloživži nui
volilni imenik, glasovalni zaznamek in pod-
pisane glasovnike, veljavne in tudi za ne-
veljavne spoznane glasovnice, — pri volitvah
veleposestva tudi morebitna pooblastila —
se skupno zapečati. Na spis se postavi
napis, ki pove vsebino, in se izroči volilnemu
komisarju.
Volilni komisar mora poslati volilni
spis, ako je izvolitev poslanca ali poslancev
z volitvijo končana, deželni politični oblasti;
ako se pa za isto volitev glasuje v več
nego v enem volilnem zborovanju, volilnemu
komisarju, ki je odrejen za glavno volilno
komisijo.
Ako volilnih spisov ne podpišejo vsi
člani volilne komisije, se mora razlog tega
navesti v volilnem zapisniku.
§ 51. V slučajih, ko se glasuje za isto
volitev v več nego enem volilnem zborova-
nju, mora skupni uspeh vseh glasovanj
skupaj poizvedeti glavna volilna komisija,
katera mora v ta namen prevzeti volilne
spise, ki jih vpošljejo posamezne volilne
komisije komisarju, postavljenemu za ozna-
čeno komisijo.
Glavna volilna komisija se zbere v
navzočnosti komisarja v to določenem kraju,
in je sestavljena iz 5 članov, in sicer iz žu-
pana občine, kjer je sedež glavne volilne
komisije, ali iz njegovega namestnika, ka-
terega določi župan, iz dveh članov, ki jih
izvoli dotični občinski zastop in iz drugih
dveh članov, katere imenuje volilni komisar;
člani komisije se morajo izbrati izmed vo-
lilcev dotične volilne skupine v kraju, kjer
je sedež volilne komisije.
Predsednika glavne volilne komisije
izvolijo člani komisije izmed sebe z relativno
vecino g asov.
Me d poizvedbo volilnega uspeha imajo
le volilni komisar in člani komisije pristop v
lokal te komisije.
Glavna volilna komisija mora sestavit
uspehe volilnih opravil, ki so jih ustanovile
posamezne volilne komrsije, ne da bi se
spuščala v pregledovanje uradnih dejanj teh
komisij.
Ko se poizve skupni uspeh volitve,
sklene se dotični zapisnik, člani volilne ko-
misije, volilni komisar in zapisnikar ga pod-
pišejo, in priloživšl nui volilne spise, ki so
došli od posameznih volilnih komisij, se
zapečati. Na ves spis se nadene nato napis,
ki pove vsebino in potem se izroči volilnemu
komisarju, ki mora vposlati vse spise deželni
politični oblasti.
Predsednik glavne komisije razglasi
uspeh volitve, ko se je odprl lokal glavne
volilne komisije.
§ 52. Predstojnik deželne politične
oblasti izda in vroči, ko je vpogledal volilne
spise, došle na to oblasti, vsakemu izvolje-
nemu poslancu, akosodani pogoji, določeni
za izvoljivost in ni nikakega razloga za iz-
ključenje po § 22., volilno potrdilo.
To potrdilo daje izvoljencu pravico
vstopiti v deželni zbor in utemeljuje doinne-
vanje, da je njegova izvolitev veljavna,
dokler se ne proglasi neveljavnost izvolitve.
§ 53. Vse volilne spise mora poslati
predstojnik deželne politične oblasti dežel-
nemu odboru, ki jih pregleda in poroča o
njih deželnemu zboru, kateremu pristoja od-
ločitev o dopustitvi izvoljenih.
Ako se izkaže dvojna izvolitev, mora
izvoljenec izjaviti najpozneje 8 dni potem,
ko se ustanovi novoizvoljeni deželni zbor,
in v slucaju dopolnilne volitve, po prvem
sklicanju deželnega zbora, katero izvolitev
sprejine* Ako se ne poda ta izjava tekom
te dobe, odloči se z žrebom, —- katerega
potegne deželni glavar v javni seji, — ka-
tera volitev ima veljati.
Gledč na ta način izpraznjenega mesta
poslanca, razpiše se nova volitev.
Prememba   volilnega   reda.
§ 54. Za dežclnozborsko sklcpanje
gledč premembe deželnega volilnega rcda jc
potrebna navzočnost najmanj treh četrtin
članov deželnega zbora in pritrditev najmanj
dveh tretjin navzočih članov.
Čl. III. Ta zakon stopi v veljavo z
dnem razglasitve in velja za navodüo pri
prvih splošnih volitvah deželnozborskih po-
slancev, katerc se imajo zvršiti po potrditvi
tega zakona.
Čl. IV. Mojemu ministru notranjih zadev
e naročeno, da izvrši ta zakon
mühe:
čevljar             j
^ v Semeniški ulici  1
v dorici      j
priporoča se                               I
za raznovrstna naročila po meri   !
za gospo in gospodo.                        j
Naročila se izvršuje hitro.            |
' ,CentFaIna posojilnica'
rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečno odplačilo v pefih letih
in sicer v obrokih,   ki   znašajo  z   obrestmi   vred,   za   vsakih
100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menice po 6°|0, na vhnjižbo po S1|20|0
V                     Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2 od sto.
Slovenski tapetnik
V
Andrej Cufer
v   Gorici, ulica  Orsoni štev. 40,
priporoča m sla^. občinstvu v mesta in
na deželi za izdelovaaje in popravo po-
steljske oprave, kot šuSte, žimnice, pol-
trone itd. in zagotavlja točno in poäteno
pofttrpžbo. Dela dotnn in tudi po privat-
nih hišah po najnižjih cenah. Nuročila
se točno izdelnjejo.
illi so v resnici tako dobre?
Kaj pristno Fays-ovc sodono pa-
stiljo! Kaj, Vi praäate? Imcnitno ! Dan-
daiii!S so iina vsakovrstna srrelstva pri
rokah, jaz pa jonilj(>iu najrajši l(1ays-ove
jiristno sodcnc pasliljc. In šc to! Kilor
jili kupi onkrat, la jili bo gotovo ku-
poval vedno. Imam taku odjonnlro,
kalori hodijo k meiii saino radi Lcli
puslilj, katoro .so mod vsomi najbolj
conjone. Tukaj prosim! Škatljica slaas
K 125 Dobivajo so v vsoh lokaniah,
mirodiluicali  in proilajalnicah   miiicral-
^m-^r   m        VUtl       !
Glavno zastopslvo   za   Avsf.ro*0«e.rsko:   W.   Th.
Guntzert Duiiaj XII. Bel^hofeiKtrasse «.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
1. DRUF0VKA-60RICÄ.
'        Glavna zaloga Gosposka   ulica   št.   3,   filialka
I   Raštelj št. 3. Strojarna v Črničah.   Trgovina s ko-
'   nopcem Gosposka ulica št. 1.
I  Zaloga iisnja, podplatov   ter vscli potrebscin
I                              za cevljarje.
Usnje za sedlarje, knjigoveze itd.   Glavna   za-
|   loga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov.  Delav-
|   nica jerinenov za stroje, bičev, itd.
JOSIP BON ANN I
*                      naslednik T. Slabanja
srebrop in pozlotor u Gorici ulica Morelli 1Z
odlikovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za
vsakovrstiia izgoiovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cenike gratis franko na dorn.
60SP0DKNE IN (^OSPOPJE - POZORl
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko  „Original-Viktoria"   in   najboljšega  izdelka.   Po
dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da  ostane   „Original" vedno le najboljši.
Driginfll-üictoria stpoji ddajo ^ Po 15
letni uporabi brezšuniuo.
Original-Victoria stroji so neprekosijivi ™
A    duuuKo rabo in (il)stiiL1 liamene.
Original-Victoria stroji so najpnpravuejši
za unietno vezcnje (rckamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje
brczplačno.
Original-Victoria stroji so najboijši izdeiek
vseh dosedaj obstoječih tovaren.                           I
Za vsak stroj  jamčiva 10   let.        I
1
Nikdo    naj   ne   zamudi   priliko
ogledat si pred nakupom „Original-
Victoria" stroje.
Edina zaloga „Original-Victoria"
strojev in drugih šivalnih strojev,
dvokoles „Pucli" orožja, municije in
vseh lovskili priprav pri tvrdki,
Kerševani & Čuk—Gorica Stolni trg (Piazza Quomo) št. 9.
JUastna delavniea in popravljalixiea J^iva Castello št. 4.
„Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1.   proti   požarni   škodi   vsakovrstna   poslopja,   zvonove,   pr(
mičnine   in   pridelke;   2.   proti  prelomom  zvonovo,  in   3.  >
življenjc  oziroma doživetje in j)roti nczgodam
Edina domača  slovenska zavarovalnica!