Štev. 26. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 23. junija 1921. Leto LXI. k te f w v 1 •ÄiiV- A i 1 Glasilo Udruženja Jugoslov. UflteUstve — Poverjeništvo Ljubljana. »piše, v occnc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul H. Rokopisov ne vračamo Vse pošiljatve je pošiljati f v,nko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 —r K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 1'—. Za oznanila je plačati od eno-itolpne petit-vrote, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ ., „ dvakrat . 1 . 50 .. za nadaljnja avrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. ■ Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativo* stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama :ije so proste poštnine. Nabavne uradniške zadruge. (Poročal »na učit. zborovanju v Sodražici nacLučitel.i Mihael Vrbič.) »Samemu ni dobro biti.« Ta izrek je združil v raju dva človeka. To je bila menda prva in prava zadruga. Stari Slovani so živeli tudi v zadrugah; bilo jim je skupno delo. skupno uživanje, skupno življenje, torej skupno v žalosti in veselju, v borbi in miru. lenuhe brezposelnike pa so pognali ožigosane po «vetu» V onih časih je bila zadruga družinska oblika, v predvojni dobi. v dobi narodnega zatiranja so bile razne zadruge obrambna društva, svetovna vojna pa je zopet izrazito pokazala, da je zadruga dete gospodarskih neprilik. Zadružni zakon z dne 9. aprila 1873 je imel za posledico poleg materijelne oodjpore, tudi moralno zboljšanje in okreipčanie slovanskega življa. Polagoma se je ielo zatirati oderuštvo. mali človek in gospodarsko slabi ljudje in stanovi so se skušali potom zadrug otresti kapitalno močnih poedincev, ali še močnejših njihovih udruženj. Pravo zaslombo in zaščito pa je našlo naše ljudstvo v zadrugah v narodnem oziru. Iz preostankov in letnega dobička so se podpirala narodna, leposlovja, pevska, gasilska društva, ob-čekoristne naprave, ki niso našle milosti pri vladi, dijaške ustanove itd. itd. — In kaj naj rečem v strogo naših udruženjih: »Vdovsko učiteljsko društvo«. »Samopomoč*. . Učiteljski konvikt«. »Učiteljska tiskarna«. »Učiteljska posojilnica«. »Zdraviliški dom Tvornica učil«, ali niso to sami uspehi srečne zadružne misli? — ni vsega tega rodil zadružni duh. učiteljska delavnost, skupnost in vzajemnost. — Ali ne delujejo širom domovine učitelji v važnih pridobitvenih. nakupovalnih živinorejskih, sadjarskih, čebelarskih zadrugah? Ali ne vrši učiteljstvo nrosvetnega - propagandnega dela za zadruge v višje organiziranih ljudskih šolah. v ponavljalno - kmetijsko - gospodinjskih šolah, obrtnih tečajih? Čudno, taka agilnost. osobito starejšega učiteljstva v zadrugah, šolah in tečajih. ko nam je pa vlada takorekoč usi-!ila »Potrošačko zadrugo« drž. nastav- S-TCT ljencev. tedaj ie završalo in odmevalo iz vseh učiteljskih zborovanj: »Ne maramo za to dobroto!« - To ni za nas, osobito ne za učitelje, ki smo raztreseni, oddaljeni od kulturnih centrov, od udobnih železnic! — Edino tovariš A. Škulj je v »Učit. Tov.« leta 1920, štev. 49.. pozdravljal narodbo Navel je sicer več kamnov spodtike: Zadrugam bo primanjkovalo kapitala; zato bo vsak višji polet nemogoč. izključena krepka konkurenca. — Preveč je med nami razdiračev. — Obveznost smatra za nemilo silo. — Manjka zmožnih delavcev. - ■ Nevšečna mu je nazadnje tudi razdelitev dobička v humanitarne namene. Tovarištvo, vsi preko teh kamnov, vsi na noge! Meni se ne zdi Potrošačka zadruga samo umestna, zdrava, ja celo sila potrebna. Obsodba kar vnaprej: »Ni za nas« — ie nepremišljena, maločastna za kulturne delavce. Treba je zanimanja, vsestranskega razmišljanja, poglobitve v slvar, umestnih predlogov, pametnih na-redb in vse bo šlo. Godrnjači bodo utihnili, delavcev bo dovolj in kapitala tudi. V nastopnem hočemo podati vam in javnosti nekaj razmišljanj v dobro P. z. Zadružni kapital, ozir. obratnega kapitala je okrog 40 milijonov dinarjev. V tej glavnici je 10^ odtegljajev od uradniških plač 111 l%ni prispevek od državnih nabav. V tem niso všteti deleži po 500 dinarjev posameznih zadrug, ki imajo pristopiti Zvezi v Beogradu, deleži po 100 dinarjev članov pri P. z. članicah pokrajinskih. Država sama mora prispevati, recimo z najmanj 3/0r državnega proračuna, dati nekaj brezobrestnega posojila, nekaj po zelo ugodni obrestni meri. Brezibrižnike, mlačneže ie omajati, razdirače ugnati, odklanjajočo silo izpre-meniti v ustvarjajočo. Vsakdo naj nosi seboj ključe za P. z.. _pa naj jih imenuje potem že: dobrovoljno, brigo. delavnost ali kakorkoli hoče, da le odipro. če ne vrat v P. z., ali blagajne, pa vsaj srca in roke. Obveznost za pristop se mora uveljaviti. Izgovor članov: Smo predaleč od centrov, od železnice, nai ne velja. Ce ne ;,rre gora k preroku, mora prerok na goro. Ze sedaj se izplača pot v središče. Jaz na pr. plačam voznine T.—R. 56 K. V Ljubljani nakupim: lVz 1 olja za 68 K, dotna stane 108 K, diference 40 K. Dva kosa navadnega mila stane 32 K. doma stane 48 K. diference 16 K. Dva kosa mila za umivanje 5.2 K, doma stane 8.4 K. diference 3.2. K. IV2 kg riža 33 K. doma stane 60 K, diference 27 K.*!1!» kg sladkorja 63 K. doma stane 78 K. diference 15 K. Pisemski ¡papir ovoj 14 K. doma stane 22 K, diference 8 K. — Skupaj 109.2 K diference. Napravil sem izlet, obiskal znance, 1 njimi malo pokramljal, se pozabaval in pri vsem tem napravil še dobička 53.2 K. kaj pa vožnja nazaj! Nad manoi. pod ma-noj. krog mene -- »paket«. Samci gospodične imajo pripravljen gotov izgovor: mi ne potrebujemo takih reči. Sukno, volnenino, baržun, svilo, galanterijo, kaj takega je za nas. Dobro, kjer ste na hrani, se gotovo ne bodo branili jestvin in enakega blaga po nizkih ugodnih cenah, imeli boste gotovo veliko ceneje hrano. Mestni učitelji morda dobe tudi izgovor: imam prijatelje tned trgovci, obrtniki — »še gre«. Za te naj velia reklo: »Eden za vse, vsi za enega«. Ustanove nai se velika skladišča, odsvetujem ustanavljanje malih zadrug branjarii. kakor velevajo pravila: zadruga z 10 člani. Država dovoli razne olajšave in ugodnosti. Dopisovanje z zadrugami bodi poštnine prosto. Po železnicah in poštah naj veljajo izvanredni vozni in poštni tarifi. Blago odda brzovozno, plača le V2 navadne voznine. -- Za sukno. tekstilno in enake baže blago, naj se upelje uzorčne knjige. Glavni savez naj stopi v stik s tovarnami, te naj urede vzorčne knjige, razpošiljajo po pokrajinah Slovenije, Hrvatske. Srbije, z blagom, kakoršno je tam v navadi. Izbrano blago naj se nato naslavlja kar naročnikom ne centrali, da se izognemo dvojni voznini in troškom. Vzorčnih knjig seveda ni smeti zadrževati iz nagajivosti, krožijo nai iz kraja v kraj. To ie le en slučaj v bolje umevanje, snada na v podrobno poročanje pri ustanavljanju pokrajinskih zadrug. In kai lahko človeška iznajdljivost še vse ukrene. dobra volja vse učini; samo teti Lenki dajmo slovo. Kaj pravi Srb: »Delaj, štedi, Da češ imati.« Zadružno polje ie ugodno pripravljeno za vse: stare, mlade, moške, ženske, samce in'okomatane. Delavcev med nami. uradniki dovolj, vsui delo sili človeka, ljubezen do stvari bodri, zadružni duh vodi in poštenost narekuje da ne smeš bližn.iika-sočloveKa gospodarsko izkoriščati. Nepoštenost, ne-moralnost mora iz zadrugarstva. ker ie to nezdružljivo z veličanstvom iprosvitlje-nega človeka. V načelstvo, v nadzorstvo, na vodilna mesta, ne takih mož. ki jim ie čast in oblast vse — pa prav vse, ampak mož vesti in srca. požrtvovalnega dela. Za odbornike ne ljudi s prijaznim licem, siad-kih besedi pa zvitim repom, marveč či-novnikov neomadeževane preteklosti, ki bodo opravljali delo v zadrugi po načelu čim najpopolnejše gospodarske morale, da ne bodo zadruge le v prid posameznih funkcijonarjev zadrug. Poslovanje, knjigovodstvo nai bo kolikor možno eno-s'avno. pa vzorno. Ne takoj v začetku nebroj poslovnih knjig, tipkaric. uradnikov — takega aparata, ki si z napotjem zaslanjajo delo. Vneti zadrugarji tudi ne >rneio poznati 8urnega dela. Pravila slone na že omenjenem zadružnem zakonu. Ni jih potreba sedaj preminjati; kajti, kai pomagajo najboljša pravila, če pa manjka zadružnega duha, vnetih in vestnih delavcev. Pravila, se po ootrebi prenareja.io. Vsekaiko bo treba takoj v začetku strogo paziti na to. da ne bodo nekateri zlorabljali dobrot P. z. z naročanjem za sorodstvo, prijateljstvo. V poglavju IV. člen 41. naredbe bo poostriti v tolike, da se malovestne člane nele izključi marveč mu odvzame vplačan delež in prisodi še kaka občutljivejša kazen; kajti nele, kjer so temelji zadružnega dela zdravi, tudi vsi člani morajo biti v gospodarsko-moralnem pogledu čisti, da se preprečijo vsestransko nemoralne mahinacije. Dne 8. maja t. 1. se ie vršila v Beogradu orva skupščina uradnih konzumnih zadrug iz cele države po uredbi z dne 5. decembra 1920. V novoizvoljenem upravnem odboru .ie tudi Slovenec. Miloš Stib-ler. šef kabineta poljedelskega ministrstva. Dani so torej vsi pogoji. Na nas samih ie. da se za stvar zavzamemo, skli-čemo drugo uradništvo in vse člane, ki I. B.: Javna telovadba šolske mladine v Ljubljani. Pričetkom tekočega šolskega leta s.mo se sestali ljubljanski telovadcj-učite-Hi srednjih in meščanskih šol z namenom. ustanovimo lastno stanovsko in strokovno društvo, čegar naloga naj bi bila Dospeševati teiesna vzgojo šolske mladine ler varovati in podpirati naše stanovske koristi in težnje. Misel je našla nied tovr riši splošno soglasje, obenem pa ?mo sprožili tudi misel o prireditvi javne ^lovadbe z učenci srednjih in meščanskih šol v Ljubljani. Tudi ta predlog je i-jl sprejet, začeli, smo takoj s pripravami, 'ovariša Jeras in -Kozak ter gdč. Trdi-n°va so prevzeli sestavo prostih vaj za nv'no telovadbo, drugi tovariši pa so sestavili društvena pravila. Pri raznih najinih sestankih smo predelali proste ,a'e- ki so se pričele poučevati po vseli Svodih. Dne 16. januarja se je vršil ustanov-! občni zbor. ki so se ga udeležili tudi nanij tovariši. Ko je višji šolski svet do- volil prireditev iavne telovadbe, smo pričeli z glavnimi pripravami. Poudarjamo, da so sedanje šolske oblasti mnogo boli naklonjene telesni vzgoji nego so bile prejšnje. Največ neprilik nam je povzročalo pridobiti za javno telovadbo primeren prostor. Vzlic vsem prošnjam in vlogam nima namreč nobena ljubljanska šola Dotrebnega in primeroma velikega igrišča. Posamezni športni klubi in telovadne organizacije so si po prevratu priborili ierišča in. telovadišča. šole pa doslej takih prostorov še nimajo. Dolžnost mestna občine bi bila. da preskrbi šolam take prostore, kar bi v Ljubljani ne bilo težavno, ker so v neoosredni bližini mesta lepa zemljišča, ki so kakor ustvarjena za telovadišča in igrišča in bi jih bilo mogoče pridobiti proti primerni najeno nini. Kalko vse drugače skrbijo druga mesta izven naše države v tem oziru. Nekatere države so celo izdale zakon, s ka-terin^ se daje mestom razlastitvena pravica za prostore, ki so potrebni šolam za Isrrišča in telovadišča. Lastnega prostora j torej nismo imeli in to je skoraj ogrožalo | našo javno telovadbo. Zatekli smo se v i Štepanjo vas, kjer ima sokolsko društvo i lastno letno telovadišče. ki ga nam je nrepustilo. baron Kodeli pa nam je dovolil uporabljati tudi poleg ležeče zemljišče. Prostor ni zadoščal našim potrebam, zato j smo morali omejiti najvišje število telo- : v-vdcev na 774. na dovoljnem prostoru bi jih bilo nastopilo čez 1000. Tudi prireditev prostora za gledalce ni bila lahka. Sokolsko društvo I. v Ljubljani nam je posodilo protiv odškodnini tribune, Sokolsko društvo v Štepanji vasi pa je oskrbelo nrevoz jn vzpostavitev tribun. Učenci I. deške meščanske šole so pod vodstvom meščanskošolskega učitelja g. Novaka izmerili in zakoličili prostore za posamezne telovadce ter se s tem praktično vežbali v zemljemerskih vajah. Garderob za učence seveda nismo mogli postaviti, zato so se morali dijaki preoblačiti na odprtem prostoru poleg telovadišča. učenke na so imele za to poseben prostor na obsežnem dvorišču Povšetove gostilne. ! Stroški za prireditev so naraščali kakor hudournik, društvo pa je bilo brez premoženja. Iz ts stiska so nas rešile ljub- 1 I.iansike. banke, ki so nam dale denarno j podporo v znesku 9000 K. Podprli so nas tudi drugi. Gospoda Krapež in Šlahta sta nam brezplačno oonudila stole, poveljnik dravske divizije je dovolil brezplačen prevoiz stolov, Učiteljska tiskarna pa narrt ie zastonj natisnila lepake in letake, ki so bili edina reklama za nas. Naše časopisje pa nas ni podpiralo, vzlic prošnjam ni priobčilo naših notic, s katerimi smo opozarjali občinstvo na javno telovadbo. Zato je bil tudi obisk nepovoljen in ostala nam je tretjina vstopnic neprodanih. Cisti dohodek ie bil zelo majhen, brez podpore pa bi bili imeli celo zgubo. Zato so tudi podporna društva na posameznih š.olah dobila le neznatne prispevke. Izmed zavodov, ki niso sodelovali, se je zanimal za ta nastop edino zavod za gluhoneme. Ravnate1 istvo je zaprosilo za brezplačen vstop. Tega seveda nismo mogli dovoliti, ker smo bili prepričani, da bo občinstvo zasedlo vse prostore, pač pa smo z veseljem dovolili, da so učenci prisostvovali glavni skušnji, kier so videli isto kakor Dri javnem nastopu. Spored je bil prikrojen našim razme-; am. Od oočetka je bilo določeno, da nastopno dijaki tudi v lahko atletičnih vala h, toda zaradi pomanjkanja telovadišč in igrišč naše šole niso mogle uspešno go- prejemajo od države plačo pod kakoršni-irikoli imenom; nato združeno ustanovimo zadrugo in jo izročimo vašim poštenim rokam in uspeh ne bo le zagotovljen, marveč iz preostankov bomo lahko gradili humanitarne zavode, ki smo jih mi in naši potomci tako potrebni. Sistimizirane mesečne plače niso vse ugodnosti uradniškega stanu, službeni kraji, službeni od-nošaji. družinske razmere in ipotrebe hočejo še vse drugačnih udobnosti, in te gotovo dosežemo v najkrajšem času in najsigurneje po-Potrošački zadrugi. Zato vsi na krov! Izpiti iz slovenščine in obmejne šole. Letos so delale tiste nemške učne osebe, ki so ostale še v naši službi, izpit iz slovenščine. Sicer jih ni bilo 'bogve koliko — v Mariboru menda 15 — a vendar je potreba z ozirom na šolske, narodne in ne nazadnje tudi državne interese izpre-govoriti o teh izipitih odkrito besedo. Izpiti so bili. kakor se je pokazalo in deloma tudi pričakovalo, gola formalnost in nič drugega. Zakaj, da bi se tujerodec našemu jeziku toliko privadil tekom dveh let. da bi v njem mogel poučevati druge, to je nonsens. Posebno je še nonsens pri takih ljudeh, ki se ne učijo jezika iz ljubezni in interesa in ki bi se rajši in z yeč-iiin veseljem učili celo oulukafriščine, kakor ipa slovenskega jezika, do katerega gojijo po veliki večini strupeno sovraštvo. In vendar so napravili vsi izpit, čeprav nekateri niso mogli niti deset vrst napisati v slovenskem .jeziku z napakami vred. In sedaj imajo ti ljudje črno na belem. da imajo državni izpit iz našega jezika. Mi jim nikakor ne zavidamo tega. Nasprotno: prav privoščili bi prav vsem, ako bi se le mogli zanesti, da dotične osebe uvidijo, da se jih je pardoniralo in da bi vsaj z desetinko tiste ljubezni, kakor so nekdaj delovale za Avstrijo, delovale sedaj za našo državo, katera jhn daje kruh in jih vrhu vs&ga še tako pardonira. Tudi se ne maramo ozirati na ra^-iie glo-ce. ki so se delale o teh izpitih zlasti med laiiki. Samo eno hočemo pribiti: v podobnih razmerah in s takim znanjem bi izmed nas v republiki Avstriji vsak sfrčal kakor ¡e dolg in širok. Pri nas so pa še vedno tnerodajnj različni oziri. Če drugod nas tepejo s škorpjoni, mi si za tujca vselej nataknemo naimehkejše rokavice. Povabimo ga k sidedi in v zalivalo nam naposled pljune v njo. To se ni pripetilo samo enkrat, ampak že neštetokrat. Seveda nam »barbarom« ne pride na misel, da bi drugače ravnali napram takim »Kulfcur-tragerjem«. Bratu znatao vrniti milo za drago, a tujcu ne. S takim postopanjem pa si nikdar ne pridobimo nasprotnikov, kakor napačno mislijo nekateri. Zakaj ti ljudje smatrajo našo dobroto za slabost in se še vedno čutijo priviligirane v bogzna kako vzvišene nad nami. Dokazov za to je več kakor dovolj in jih ni treba navajati. Nadutost in nemška zagrizenost zlasti nekaterih takih >• jugoslovanskih« učiteljic je že tako znan i. v javnosti, da je ni mogoče več zakriti s plaščem tovarištva. Nai bi si bil kdo izmed nas dovolil le stotinko lega pred rajnko Avstrijo proti državni oziroma vladajoči rodbini, kar so si dovolile nekatere učiteljice v Mariboru ob raznih prilikah, takoj drtigi dan bi bil odstavljen. Pri nas »barbarih« je seveda samo. posebi umevno, da je to drugače. Nekai ra je. pioti čemur moramo odločno nastopiti. Naj imajo te dame že izpite iz našega "jezika, ampak naše mladine tu na meji ne smejo še naprej zastrupljati s svojim protidržavnim strupom. Iz našega jezika se ne smejo več v šoli norčevati. da imajo mačke in psi lase, petelini glavnike in da ie mica — široka itd., kakor se dogaja sedaj. Ako hočejo taki ljudje ostati v naši službi, naj gredo v zaledje. kjer ne morejo nič škodovati; nikakor pa ne smejo ostati na meji. Tukaj ie treba ¡predvsem učiteljstva. katero samo jamči, da bode vzgojevalo mladino, čeprav tujerodno, vendarle vsaj v državnem smislu. Ti ljudje — pravzaprav saj so samo dame — pa tega nikoli ne bodo storili. Jamstev in obljub.lahko dajo sicer na stotine, a delale bodo pa kakor do sedaj še vedno po svoje. Dovoli imamo vrlih učiteljic po deželi. ki bodo rade prišle na leipa mesta ob meji. čeprav prevzamejo nemške razrede. Saj ni nikjer zapisano, da bi morale ravno Nemke imeti ta mesta. Slovensko učitelj-stvo ie v teh dveh letih dovolj jasno do-i kazalo, da si zna pridobiti srca tuje in j ootuičene mladine in po njej tudi starše. Značilno je tudi dejstvo, da te nem-! ške dame niti ne smatrajo vredno, da bi i pristopile k naši strokovni organizaciji, j Samo par izjem je. Morda store to sedaj, ko imajo državne izpite iz slovenščine. Poudarjamo še enkrat: v šolskem in državnem interesu je, da se v tej zadevi izvede že v doglednem času temeljita re-medura. Albin Wankmuller. i. Z gorenjim junakom bi se ne pečafi" in škoda se nam zdi. da 'porabimo zanj toliko dragocenega prostora v »Učit. Tov.«, ako bi njegova zadeva ne bila taka. da je čutilo ljubljansko »Jutro« dne 25. maja t. 1. potrebo, da jo je vsaj nekoliko omenilo pod naslovom »Narodni škandal«. VVankmiiller službuje namreč 10 let na Bregu Dri Ptuju. t. i. na šoli. ki je bila 1. 1911. ustanovljena od šailferalna z izrazitim šulferajnskiui namenom; Wankmul-ler je. bil tedaj tam v;ed preobratom in je ostal tam po njem. Kdo ie Wankmiiller in kako je bilo mogoče, da je ostal na svojem mestu še naprej, naj razjasnijo te vrstice. Albin VVankmiiller je kot Slovenec iz Vuzenice maturiral 1. 1885.. v ptujskem okraju pa službuje od 1. 1893. Takrat je dobil službo nadoičitelja uri Sv. Duhu v Halozah, kar je bilo v tistih časih za mlar-dega človeka precej, ko je bilo za vsako, še tako slabo nadučiteljsko službo prosilcev na razpolago dovolj. Sv. Duh v Halozah pa ie kraj. kjer imajo vinograde v rokah iz večine razni Nemci iz Ptuja in od drugod. V šolo so pohajali tedaj največ otroci viničariev. odvisnih od svojih nemških gospodov. Edina inteligenca v kraju, ki nirna svoje župnije, je učiteljstvo. Kdor pozna viničarsko odvisnost od gospodarja. ve lahko, kako so bili ti prepojeni s Štajercijanskim duhom. Niso pa še bili štajercijanski posestniki domačini, zato je bilo treba dati tem duševnega voditelja z učiteljstvom, ki naj jih zapelje na to pot. Wankmiiller je takoj pokazal, da je mož na svojem mestu in da ima vse lastnosti, da se usposobi za delavnega renegata. Slovenskega uradnega spisa izpod njegove roke ni najti in ne slovenskega poročila na šolske oblasti, pač pa, je kmalu po svojem prihodu k Sv. Duhu začel dobivati od ;;ti teh vaj, zato smo jih morali odstaviti z vzporeda, Vobče ie bila javna telovad-1 a povoljna. Bili so sicer še vedno nedo-statki. toda pri tolikem številu učencev in po prvem nastopu je to odpustljivo, zlasti ker so mnogi večji učenci, za katere je telovadba šele po vojni postala obvezen predmet, kazali premalo zanimanja za javno telovadbo. Moralen uspeh je bil za nas zadovoljiv. Storili smo vse. kar je bilo pri današnjih razmerah storiti mogoče. Pokazali smo, da se šolska telovadba polagoma oreustroja in da se goji sistematično in '»o večini pravilno v prid učeči se mladini. Izboljšanja so potrebna še vedno in če bodo tudi poklicane oblasti storile svoje dolžnosti, je upati, da bo prihodnja taka nrireditev boljša in da bo odgovarjala vsgm modernim predpisom telesne vzgoje. ki stremi za tem. da nudi šola mladini poleg unjstvene izobrazbe tudi telesno kulturo. Ti predpisi pa zahtevajo več gibanja pod milini nebom v čistem zraku in na solncu. Zato nas ne moti kritika, da so nekateri večji telovadci telovadili brez srajc, ker v tem ne vidimo nikakega pohujšanja — prepovedati bi morali tudi kananje — .aač pa je to edino pravilna '.elovadska oprema za telovadbo pod milim nebom kjer pridejo tudi solnčni žarki do veljave. Napačna je tudi trditev, da so se fantje oreoblačili med dekleti, vsaj med nastopajočimi ne. ker so bili oboji ločeni, kar smo že zgoraj omenili. Nekatere je motila tudi sokolska koračnica. Ker ne živimo več v časih, ko je bila sokolska koračnica pregrešna. Radezkymarsch in O. du mein Österreich ali podobno pa ofi-c'elne koračnice nai se nikar nikdo ^e spotika nad njo. ker ie za živahen pohoa ena najboljših koračnic in menda tudi Orlom ne zmeša koraka, sicer se nam pa zdi neokusno, da se pri nas nobena ¡prireditev ne more izvršiti brez političnih remini-scenc in nestvarne kritike. Naša prireditev je imela tudi propagandni namen. Če smo z njo vzbudili zanimanje za ielesno vzgojo pri roditeljih in pri odločujočih faktorjih, ne moremo soditi, zdi se nam pa. da smo storili prvi korak v tem ozira in če ne bomo v enem letu dosegli vsega, za čemer stremimo, nas to ne plaši, zavedajoč se da tudi dobra stvar ne najde takoj in povsod zagovornikov in privržencev. takratne okrajne in deželne šolske oblasti pohvalne dekrete in denarne nagrade za uspešen pouk v nemščini. Škoda, da se danes ne more več dognati, koliko ie biio iudeževih grošev, ki jih je dobival že takrat za svoje ponemčevalno delo tudi še od šulferajna. Kako je skrbel za šolo pri Sv. Duhu še pozneje, nam priča dejstvo, da si je izposloval potem, ko ni več služboval tukai. imenovanje šolskega ogleda pri Sv. Duhu. in kot tak je rekel svojemu nasledniku • > Sie miissen bedenken, dass Sie vom deutschen Bezirksschulrat zum. Oberlehrer enannt wurden.« Dostojneje so za tako njegovo delovanje nagradili Wankmullerja ptujski nemški mogotci 1. 1905. Takrat ie bilo razpisano učiteljsko mesto na nemški deški ljudski šoli v Ptuju. Duh Ornigov je začenjal prav v tisti dobi najsinotrenejše svoje raznarodovalno delo. smrad ptujskih šnopsarij je okuževal mesto in okraj in dobro je bilo vse. samo ako ie bilo naperjeno proti Slovencem. In v tistem času ¡e dobil razpisano učiteljsko službo na mestni nemški šoli v Ptuju Wankmulïer, učitelj, usposobljen za slovenski učni jezik. Dobro so ga morali poznati ptujski Memci. da mu celo te usposobljenosti niso šteli v zlo, in dobro tudi Ornig sam, ki mu je dal stanovanje v lastni hiši na Bregu. Tedaj je postal Wankmiiller »Nemec« po duhu in v resnici »Nemka« je postala njegova žena. in sicer tako zagrizena. da ie še danes doma »Nemka«, pristna Nemca pa sta bila njegova sina. Tako izpreobrnjeni Wankmiiller je moral Ptujskim Nemcem služiti dobro, rredobro in vestno, da so ga spoznali 6 let pozneje med 30 najzagrizenejšiml nemškimi prosilci za nadučiteljsko službo na novoustanovljeni šulferajnskj šoli za najvrednejšega, da zasede to mesto. Kakšnega moža so rabili, nam pove najjasneje dejstvo, da je Breg kot predmestje Ptuja bil najtrdnejša postojanka, iz katere se je razširjala vsenernška misel na desni breg ptujskega polja in Haloz. »Nemec« Wankmiiller je našel milost v njihovih očeh, ker se ;hn ie klanjal na vse načine, izpol-noval do pičice vse njihove ukaze ter jim denunciral premalo nemškega duha polno delo svojih nemških tovarišev, o čemer nam še danes pričajo napadi na Wank-miillerja. ki so jiji v nemških učiteljskih listih o njem pisali nemški učitelji. Ne-značajni. zviti in zahrbtni poturica je prekosil Turka samega, to pa je bila njegova največja zasluga ! II. Prišel je preobrat. Vsakdo je pričakoval. da se z izpremenitvijo šulferajnske šole na Bregu v narodno šolo odpravijo v blaženo Avstrijo tudi učitelji te šole. A glejte! >Deutsche Volksschule« je dobila napis »Narodna šola«, odpustile so še z» nje 4 učne moči. tisti pa. ki je postal voditelj narodne šole. ie bil ravno bivši »Oberlehrer der deutschen Volksschule«! V tistih dneh se je namreč menjavalo navdušenje z ogorčenjem in navdušenje je v marsikateri mehki slovenski duši pre-upilo ogorčenje, da se je zvçselila »spo-kornika«. Tudi Wankmuller je šel tedaj v Canosso. Postal je Slovenec in prvič po 25 letih svojega službovanja v ptujskem okraiu !e z drugimi spokorniki našel pot v ptujsko učiteljsko društvo. Kaj zato. če njegova žena še danes ne izpregovori v svojem domu slovenske besede? Kaj zato. če je eden njegovih sinov še danes teolog v Gradcu in lomi slovenščino za največjo silo? Tako ie položil Wankmiiller eno železo v nemškoavstrijski ogenj, drugo v jugoslovanski s tem. da ie sam postal član slovenskega učiteljskega društva in poslal drugega svojega sina nadaljevat medicinske študije v Zagreb. V dobi navdušenja so videli naši ljudje le drugo njegovo prepričanje in verjeli v spokorje-nost. Se več, verjeli so celo njegovim moškim zatrdilom, ki jih je tedaj založil pri okrajnem šolskem svetu ptujskem, postavljenem od Narodnega sveta. Wankmuller je namreč takrat prosil, naj ga puste le malo še na Bregu ter zastavil slovensko besedo, da namerava ostati tam le do konca šolskega leta 1918./19.. potem i,a prosi za upokojitev. Ptujski Slovenci so mu nasedli in okrajni šolski svet je v svoji seji sklenil iz ozirov na ¡pomanjkanje učiteljstva'in na Wankmùllerjevo izjavo, da se od vsega učiteljstva na Bregu začasno pusti do konca šol. leta 1918./19. W, da se mu do tedaj poveri šolsko vodstvo. potem pa nai se to mesto razpiše. Višji šolski svet ie ta sklen potrdil, ogorčenje se ie deloma poleglo, ker ie učiteljstvo zaupalo v resnost ukrepa višjega šolskega «veta. Wankmuller je pridobil s to rešitvijo čas in lisjak se je v svoji lisičini oddahnil-počasi ie prilezel na svetlo, da se ogleda' Po deželi se ie širil takrat Verstovšek-Vadnjalov duh in Wankmuller jo zmisli' »Počemu,« si ie dejal, je eden mojih sinov v teologiji? Počemu imam sam dobre nriiatelje med duhovščino? Počel je letati od tega,do onega, iskal zvez, zlezel v politično stranko SLS sam. ki se je ogibal vsake slovenske politične stranke, prestopil je iz ptujskega učiteljskega društva v štajersko podružnico Slomškove zveze. Tu ie svoje dosegel: Vkljub protestom od vseh strani je ostal na Bregu in služba se ni razpisala. Mislili smo. da novi višji šolski svet poravna to krivico svojega prednika; krivico, storjeno slovenskemu učiteljstvu s tem protežlra-niem bivšega šulferajnskega eksponenta. Vidimo pa. da smo se v tem motili! Med zadnjimi razpisi v ptujskem okraiu pač čitamo, da so se razpisale 4 učiteljske službe, ni pa razpisana nadučiteliska. Vidimo tedaj: Obdržati se hoče Wankmui-lerja še nadalje, hoče se mu še naprej dajati prilika, da šikanira in denuncira na šoli nastavljeno napredno slovensko učiteljstvo; dovoljuje se mu. da tudi v bodoče ovira na Bregu narodnostni razvoj s tem. da nasprotuje ustanovitvi sokol-skega naraščaja ki ie ravno tukaj tako potreben — skratka: pustiti se-hoče. da postane bivši »Oberlehrer der deutschen Volksschule«. po postavi »nadučiteli narodne šole«. Povemo pa na ves glas. da tega ne moremo trpeti! Slovensko misleče učiteljstvo ptujskega okraja ie v pretekli dobi trpelo preveč nasilja in krivic, da bi moglo še nadalje v svoji sredini gledati hrezznačaineca človeka, ki ie bil denun-ciiant in oomagač njegovih nasilnikov. zato s polnim zaupanjem pričakuje od višjega šolskega sveta, da izčisti te razmere ter kratkomalo odstavi Wankmiilleria. V Belo Krajino. Vabimo Vas mladi tovariši in tovari-šice v našo lepo Belo Krajino. Pridite vi tisti idealni, ki imate srce in smisel za narodovo prosveto. Široko delavno polje se Vam odpira pri nas. Do otvoritve belokranjske železnice v starih tradicijah in primitivnem svojem žitju .ie bila zapuščena. zapostavljena in zanemarjena od ostalega sveta. Odkar pa je železni konj prerinil prvič skozi lepe. zelene Gorjance, se je skrčila pot do kulturnega sveta. Nič več ni mučne vožnje v dežju in mrazu v škripajočem poštnem vozu. Ljubljana nam je sedaj bliža, kot nam je bilo prej Novo mesto, prva naša postaja. Tisti, ki verujete v blagoslov dela. pridite! Kot učitelji imate hvaležno polje v šoli. Kot narodni delavci imate obširno neoreorano polje, ki čaka čvrstih oračev, da zasade čvrsto plug prosvete v ledino. Pridite! In ve tovarišice? Bele rojakinje Vas pričakujejo. Njih mehke, jugoslovanske duše. dovzetne za vse dobro in pošteno. čakajo na Vas. Mnogo zanimivega Vam bodo nudite. Da li ste videle kako se prede. tke. veze? Videle ste li mogoče i.rasne belokranjske pisanice. produkt pesniške in umetniške ženske belokranjske duše? Poznate naše mehke, otožne in one šaljive belokranjske narodne pesmice? Hočate belih narodnih noš, okiče-liih z modro in rdečo nitjo? Mogoče hrepenite ix) ljubečih otroških, srcih? Pridite! In vsi tisti, ki ste prijatelji večnolepe nrirode? Ob pogledu na tajinstveno Kolpo. se Vam pomirijo živci in duša Vam zasanja... Belokranici so ostali zvesti svoiiui starim tradicijam. Narodne šege in običaji so ohranjeni in vkoreninjeni kakor nikjer drugod. Pridite in poveselite se z narodom ali pa zarajajte v poskočne tri kolu . . . „u dvadeset i dva". Še eno korist imate lahko. Krasen je* z;k. živ in nepokvarjen Vam je najbol.iše sredstvo, da s.e naučite čimprej srbo-lu"' vaščine. Ali ni naš Župančič pravi belokranjski slavec? Njegov jezik oujete tu vsepovsodi. žli pa govori on naš jezik-•• Ne izbirajte krajev in lepih hiš •— vse to je mrtvo Poiščite si življenja, src liiU' bežni in fega je pri nas. Pridite! Ali ste že pristopili kot Član (članica) k Tvornici učil? mmmmsm Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Vabilo k društvenemu zborovanju loga-litiga učiteljskega društva dne 9. julija t. 1. na Rakeku v šolskem poslopju, ki se prične ob 9. uri s sledečim sporedom: 1. Poročilo g. tov. nadzornika z ozirom na nadzorovanje šol v okraju. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Volitev knjiž. odbora. 4 Volitev dveh 'delegatov za zborovanje UJU v Celju. 5. Statistično poročilo o prosvetnem stanju ni§ega okraja poroča tov. R. Žnidaršič. 6. Volitev razsodišča. 7. Prosti predlogi, ki se pa imajo javiti vsaj ¿o priietka zborovanja predsedstvu in sice: pjyneno. Kdor želi 'skupni obed, naj se javi pri tov. Šuleiiu pravočasno. Vabljeni so vsi člani in radi važnosti tudi nečlani, ker ima zborovanje vsled prvih treh tačk programa obenem značaj okrajne učiteljske Konference. — Odbor. + Društvo vpokojenega učiteljstva je imelo svoj občni zbor dne 8. junija t. 1. Po primerni otvoritvi predsednika je poročal tajnik A. J. in jjajm povedal v glavnem, da se je društvo celo leto trudilo za zboljšanje našega gmotnega stanja In je odbor storil kolikor je bilo le v njegovi moči. — Odbor je imel opraviti tudi z razdelitvijo milostne podpore, katero je društvo v jeseni prejelo od ministrstva za socijalno politiko. S molznimi očmi veselja se je nekaj vdov in sirot zahvaljevalo odboru za to darilo, kajti neka] jih jc dobilo po tisoč kron in še čez. — Kot dobrotnika društvu se je skazal tudi ljubljanski magistrat, ki je v Ljubljani bivajočim članom dal goriva po znižani ceni; hvala mu! Med letom so umrli trije člani, po katerih so dobili sorodniki 738 kron pogrebne podpore. Pristopilo je v društvo 13 članov, med temi 6 iz ¡Murske - Sobote, 3 tudi izključiti jih je bilo treba par malomarnih Pravih članov je 128, podpornih 18, ki so res hvalevredno podpirali društvo. Vse poročilo se je vzelo na znanje brez razprave. Blagajnik S. P. je poročal o društvenih dohodkih in stroških. Zdatnejši stroški so bile pogrebne podpore, tiskovine in večkrat zvišane ■poštne pristojbine. Neizogibno nam je zvišati vplačila za smrtne slučaje in pristopnino. — Prejemkov je biio 2487 K 55 v. Izdatkov 1697 K 30 vin. Prebitka pa 790 K 05 vin. Gg. Gantar in Klinar sta potrdila, da so računi v najboljšem redu. Na podlagi pravil § 5 a in § 10 c predlaga blagajnik, da se zviša prispevek 2 K 60 vin. na 1 in pol dinara ali 6 kron; pristopnina 1 K pa .¡a 5 dinarov. Novi člani se sprejemajo v društvo tekom fnega leta potem, ko so stopili-v pokoj in še niso 70 leto starosti prestopili. — Na predlog predsednika se da tajniku za preteklo leto nekaj nagrade. Na predlog g. K. pridejo z vsklikom v odbor, ki se sestavi sledeče: Lokar Ivan, predsednik; Puncah Simon, podpredsednik in blagajnik; Breznik Martin, tajnik; Gantar Ivan,« namestnik tajnika: Marout Minka, namestnica blagajnikova; Javoršek Anton, odbornik; Kavčič Fran, odbornik. Pregledovalca računov postaneta: O. Krener in J. Benedek. — Na to se seja zaključi. S. P. + Učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart v Slov. goricah je zborovalo 8. t. m. pri Sv. Juriju SI. g. pri prav povoljni udeležbi/ odsotni so se ■opravičili. Po predsednikovem pozdravu se naj-rrej spominja društvo svojih vrlih, ki jih je smrt Pobrala: 3. aprila t. 1. je umrla v Lu4>ljani pri Marših tov. iz Sv. Ruperta SI. g. Pavla Jakopec; f)- aprila t. 1. nam je zaspala bivša učiteljica ž r- J. blaga nadučlteljeva gospa Josipina Ješov-«!k v Sv. Rupertu SI. g., prava krušna mati to-varišem(icam) in 23. maja je v Mariboru zasipala s svojim dojenčkom gospa Ljudmila Lavren-c'4' roj. Urh, bivša učiteljica v Sv. Juriju SI. g.; .iiin, časten spomin! — Nato se prečita do-■*:s s. nadsvetnika dr. Jos. Kronvogla poslovivši od nas iz Sv. Lenarta ter se zahvaljuje za ^»žno delovanje, ker je bil pozvan v Maribor. — predsednik pohvali marljivega pevovodjo Jos. e'laria za njegovo disciplino in vztrajnost, pev-Ce Pa za lepo slogo in trud; le tako naprej! Nje-®>vo poročilo o širšem in ožjem sosvetu v Ljub-latii se vzame na znanje, društvo izrazi željo, da J mora zadobiti pravica zak. dvojicam in da ^mokratska država ne sme trpeti tajnosti. — aPisnik suščevega zborovanja se odobri v pol-'vin obsegu ter razrnotriva podroben učni nač^t 2em'iepisja in zgodovine za naše in 5. razredni-^ PO tov. C. Vobiču in D. Jakopecu. — Tov. M. Jer?er Poroča o zgodovini v globoko zamišljeni ^ar'ni, sestavljeno po lastni izkušnji in prepri-^nju, originalen spis, ki je žel splošno zanim..-J® «i priznanje. — Tov. F. Jakopec je predaval točenju in podedovanju spola pri rastlinah, Ovalih ^¡nk in človeku, umstveno delo bakterijolo- ved„, učeno delo, opazovanje istih mnogih let je ovalo zelo poučno na .poslušalce in rado- »sti se je deloma ugodilo. V zahvalo se mu s Ploskanjem priznalo. — Predsednik se j je se ^>mmjal društvenih zaslužnih ustanovnikov, tu finega nadučitelja Matevža Rajšpa 'in bivšega ^ nadučitelja Petra Pavlina, katerih grob so 1 veniki obiskali in rožice na nje položili. - L V gostilni Franje Kranjca se je izpregovorila še marsikatera želja in spodbuda za vneto narodno delo. — Delegatom za Celje sta določena predsednik Kranjc in ravnatelj Kopic. + Učiteljsko društvo litijskega okraja je dne 4. junija 192). zborovalo v Ljubljani na I. mestni deški ljudski šoli na »Ledini«. Sešli smo se najprej pred državno tobačno toVarno, katero smo si nato ogledali v 2 skupinah. Tu smo videli razne moderne stroje, prepariranje najrazličnejših vrst tobaka, kakor tudi izvanredno spretnost človeškega mehanizma — ondotnih delaVlc. Tem potom bodi še enkrat izrečena najlepša zalivala g. ravnatelju Mandelju, ki nam je dovolil ta vsekako jako zanimiv ogled. — Nato se je na zgoraj omenjenem mestu vrišilo zborovanje, katerega otvori p/edsednik s primernim pozdravnim govorom. Veselje je bilo ozreti se po člani», ki so bili kaj častno zastopani. Tega zborovanja se je udeležil tudi učiteljski zbor 1. mestne deške ljudske šole. Prvi referent, tovariš Jank<> Blagajne, nas je v jako zanimivem predavanju vpeljal v sedaj aktualno vprašanje: »Deška ročna dela v ljudski šoli«. Podal nam je lepo sliko kako naj bi s tem poukom pričeli in ga po posameznih krajih razmeram primerno gojili. Temu govorniku je sledila tovarišica Fran j i Jankovičeva o »Delovanju učiteljic na izvenšol-skem polju«. Po kratkem in jedrnatem uvod;; prečita dopis, ki ji je bil doposlan od »Društva slovenskih učiteljic«. Po živahni debati se sklene naslednja resolucija; »Učiteljice rade delujemo v smislu govora, ki ga je pri posameznih društvih imel g. poverjenik, dvorni svetnik dr. Skaberne. O tem delovanju pa se principijelno poroča edino poverjeništvu UJU.« Nato predlaga tovarišica Zinka Vrščaieva, naj si osnujemo »Gospodarske-gospodinjski odsek«, v kojem bomo skupno raz-motrivali svoje potrebe in težnje te vrste. V ta odsek se izmed tovarišič izvolijo takoj te-le gdč.: Franja Jankovičeva, Ivana Dolinarjeva, Zinka Vrščajeva Zinka Furlanova, Vera Tanci-I gova in Vida Kneislova. Resolucije glede uči-| teijic, ki so poročene z državnimi uradniki «e i »puste, ker je v tem ozirit že vse potrebno ukre-! nil širši sosvet poverjeništva UJU. Za delegacij-sko zborovanje, ki se vrši v 1. polovici septembra t. 1. v Celju, se izvolita kot delegata gdč. Zinka Vrščajeva in nadučitelj B. Andoljšek. Poleg imenovanih dveh tovarišev se jih oglasi še več, ki se istega iz lastnega nagiba udeleže. — S tem je bil dnevni red na splošno izčrpan. Sledilo je še nekaj pojasnil o raznih internih zadevah, na kar je predsednik zaključil zborovanje. Prihodnje zborovanje se vrši kmalu po priče+ku novega šolskega leta. — Tajnik. + Učiteljsko društvo kranjskega okraja je zborovalo 2. junija 192! v Kranju. Od 106 članov je bilo navzočih 8?. Po pozdravu poda gospod ■predsednik poročilo o svojem delovanju v okra.-nem šolskem svetu kot zastopnik učiteljstva. Misli so se razpredale v končno njegovo mnenje, da naj bodo zastopniki učiteljstva vedno le v sredini okraja, ker le tamkaj zamorejo o pravem času in večkrat celo v zadnjem trenotku umer, ti pravo smer v stanovskih ali posameznih osebnih zadevah. Da se učiteljstvo ne strinja z njegovo trditvijo, so pokazale želje večine navzočih, ki je per aklamacijonem postavilo kandidata dosedanjega zastopnika g. predsednika Cuznarja, nat-mesto sed. nadzornika pa nadučitelja Josipa La-pajneja iz Crkel;. Iz tajruJkoveiga poročila smo daznali, da ie koncertna turneja donesla nad 6000 K, ki smo jih podarili. Dijaški kuhinji v Kranju in Učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Brezobrestnega konviktovega posojila je podpisal naš okraj ca. 80.000 K. Žal, da se je ta akcija omejila največ le na kamniški in naš okraj. Skoro vsak stan ima v centralah svoje »domove«, le mi učitelji, čakajmo na kralja Matjaža! — Politična nestalno vreme nas je hotelo znova osrečiti z nad.;. Karlom Simonam. Ker smo ga pa z našimi protesti izza društvenega zborovanja v Loki onemogočili, ga je vlada poslala v Radovljico, nam pa je dodelila nekega Fort. Lužarja, ki je ravno-tako neslavno zginil, kakor je bilo neslavno vse njegovo poslovanje. Organizačni sklop v nepri-znanju začasnih nadzornikov se je korenito in z jekleno voljo uveljavljal. Tudi volitve v viš. šolski svet so dokazale neoporečno disciplino. Ga. Janja Miktovčičeva je bila izvzeta kot zastopnica učitelj, v višjem šolskem svetu iz vrst naših društvenikov. Da bode mogla ščititi tudi podeželsko učiteljstvo in zastopati Interese kmečkih šol, želimo, da se oživi v delo in razmere izven mesta, kjer ljudstvo ne išče učitelja, da bi ga poučevalo, izobraževalo, temveč se revež sam peha za onim drugim, večkrat z najneugodnejšimi uspehi, ki bi se mu naposled zamogli šteti v zlo, neupoštevaje okoliščine njegovega prizadevanja. Naj vendar nihče ne zahteva, da kosim travnik, če nimam upanja, da se vreme zjasni, ali da zasajam zelnik, če mi dež ne priliva sproti malim sadikam. Zastavi naj v višji šolsk' svet ves svoj Vpliv, da se med letom ne bode nepotrebno menjavalo učiteljstva, kar povzroča le nerede, male uspehe in večne ¡premenjave urnikov (ročna dela, telovadba). Učiteljstvo, ki se poteza za posamezna učna mesta, naj skuša prepričati, da vsi ne moremo biti v mestih, njih okolici, ali pa ob železnicah. Naj li' prihajajo na deželo le najslabše učne moči? —. Poročilo se začasno poniudi tudi pri naših predstojnikih, zh-sti g. nadzornikih. Napačno tolmači naše razme- re napram njim, ki se zaveda, da jih je rodil naš mnogoletni organiz. boj, a jih obenem kot lenuh izigrava stanu v sramoto, svoji vesti v breme in v zlo najbližji bodočnosti. S podvojeno siio — treba, da delamo! — V okraju se je letos razširilo več šol, kar so naši gotovi neprijatelji izrabili, da so lopnili i po nas, ki se osamosvajamo. Hujskanje bi utegnilo roditi najtežje posledice, da nismo znali omejiti sovražne nakane. Največje priznanje v tem boju gre našemu gosp. okrajnemu glavarju in nadzorniku, ki sta z železno pestjo ščitila šolo in učiteljstvo. Preprečili smo, da v Prcdosljih niso razdejali nadučitelje-vega krasnega pohištva, da v Predvoru novo došli učitelj ni bil od nahujskane mase napaden, da se je zaustavil v Cerkljah šolski »štrajk«. Ker odgovarja razširjanje šol zahteva/m našega šolskega zakona in socialnim potrebam učiteljstva, naj 'bi v bodoče učiteljstvo ščitile tudi organizacije. Kot 1 mož bi mi morali stati za vsakim našim članom. Glejte tiskarsko organizacijo m vihre, ki nastajajo, če je posamezniku prizade-jand le najmanjša krivica. Strnimo se krepkeje, da bomo v svobodni domovini res svobodni državljani, v svobodni šoli — svobodni učitelji! G. blagajnik Sepacher prosi, da se članarina plačuje po šolskih vodstvih, če mogoče redno v mesečnih ali četrtletnih obrokih. Društveno premoženje je dokaj povoljno. — Ko se stavijo in vsprejimejo kandidatne liste v posamne odseke za glavno okrajno učiteljsko skupščino, se izvoli po listkih sledeči odbor: g. Luznar, predsednik; Janja Miklavčičeva, podpredsednica; Jos. La-pajne, tajnik; Sepacher, blagajnik; ga. Slaparje-va, g. Brtoncelj in g. Zahrastnik kot odborniki. Pri zborovanju v Celju bodo zastopali naš ■okraj Jos. Laipajne, Franc Rojina, A. Lajovlc, Janja Miklavčičeva. Med slučajnostmi se vsprejme tajnikov protest proti sklepu Beogradskega učiteljskega društva (Narodna Prosveta z dne 22. maja 1921.). ki zahteva, da se učiteljstvo nastavlja »ukaznim« potom. Poverjeništvo UJU naj se potrud. da se uč teljstvia ne izroči znova v igračo političnim strankam. G. ravnatelj Lajovic zagovarja zahteve po zastopstvu meščanskega šolskega učiteljstva v vseh odsekih in korporacijah, kar se pa z ozirom na razmerje napram osnovnim šolam — odkloni. G. nadzornik Rus opozarja tov. učiteljice na društvo Kolo slovenskih sester, g. J. Miklavčičeva na narodne vezenine, zlasti one v nekaterih starih cerkvah, g. Lajovic omenja »počitniška potovanja« glasom Tovariševih dopisov, po predlogu g. preds. pristopi društvo z 1 deležem »Učiteljskemu zdravilnemu domu v Slatini«, zavrne se pa neka prošnja za podporo. Jos. Lapajne. HBMHBBBBBHH^BMBBHBsniaai lz Jugoslavije. -- Zopet naše plače! »Naš Glas« pri-občuje v svoji 24. številki uvodnik pod naslovom '-Šole in šolniki«, v katerem prihaja člankar proti koncu do onega znanega primerjanja naših plač s plačami srednješolskega učiteljstva ter pravi: ; Povern. da ima profesor z vsemi študi-iam:. solidno izšolan, z vsemi izpiti, ki je krvavel tudi celo svetovno vojno, skozi tri leta svoje službe 2400 K letno manj prejemkov kakor dvanajst let mlajši uči-teli-začetnik brez izpita, ki ima vrhutega še prosto stanovanje in ev. kurjavo in veliko cenejšo in tečnejšo hrano fta deželi. Učitelj iste starosti pa. ki je med tem že vsa leta služboval, pa presega profesorja v prejemkih okroglo za štirinajsttisoč kron letno, in tako naprej. Poznam slučaj, ki je principijelnega pomena, da bo ime! dijak, ki je padel v gimnaziji v petih predmetih in ki je šel na učiteljišče, ob nastopu službe večje prejemke kakor njegov profesor, ki ga je vrgel.« — Tei ne-okusnosti je dodana sledeča opazka: «Izrecno naglašam. da to ni napad na učiteljstvo. ker jim vse to od srca privoščimo!« — Člankar samemu sebi ne veruje pri tej zadnji trditvi. Če bi imel količkaj čuta pravičnosti in razsodnosti, ne bi se spcdtikal ob učiteljstvo in njegove plače, k.i so mu — kljub vsem zatrditvam —•• velik trn v peti. Zadnji čas je. da neha vlačiti »Naš Glas« učiteljske plače po svojih predalih in krene v tem oziru na druga nota! — Poset. Naše uredništvo in strokovno tajništvo je posetil Drošlo soboto g. Milan Rabrenovič. referent v ministrstvu prosvete v Beogradu. — Dopust za sokolski zlet v Osijeku. Višji šolski svet je dovolil učiteljem-So-<<.o!om na mestnih osnovnih in meščanskih šolah, ki se udeleže sokolskega zleta v Tsijek. dopust za čas od 25. junija do 1. julija t. 1. — Pokojnine učiteljskih vdov in sirot. V ministrstvu prosvete je izgotov-'.;en načrt nove naredbe o pokojninah učiteljskih vdov in sirot. Naredba se predloži ministrskemu svetu v odobrenje. — Vidov dan in šolski sklep. V torek, 2S. junija t., 1. pioslavijo ob sklepu šolskega leta vse šole po mestih tudi Vidov dan, na deželi pa ta narodni praznik na običajni način. t. j. z mašo in predavanjem o pomenu dneva. — V Apačah je umrl pred kratkim tja došli učitelj Andrej G a b r u č v najlepših letih. Pokojni Andrej Gabruč je bil znan narodni delavec iz naše slovenske Koroške, rodom iz Pečnice pri Ledenicah član znane narodne rodovine. Po plebiscitu se je moriti umakniti v Slovensko Kokoško, ki obžaluje v njegovi izgubi enega svojih najboljših sinov. N. v m. p.! Gospodinjski tečaj za učiteljice. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 25. julija do 27. avgusta t. 1. pettedenski gospodinjski tečaj za učiteljice na kmetijsko - gospodinjski šoli v Mar-janišču v Ljubljani. V ta tečaj se sprejemajo prosilke o od sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ljudskošolske učiteljske orakse in usposobljenostni izpit za šiudske šole, 2. da so s kmetije doma oziroma. da so se s kmetijskim gospodinjstvom že praktično pečale. 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale potrebno zanimanje in voljo za gospodinjski pouk. 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove gospodinjsko- nadaljevalni tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tva-rini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko-nadaljevahiih tečajih. Prosilke naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. V tečaj smrejete učiteljice dobe v zavodn prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale potika in ravnale v vsem po odredbah vodstva. Prošnje za sprejem v kmeti.isko-gospodinjski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, in sicer najkasneje do 5 julija t. 1. Za štajerske učiteljice se bo izposlftval potrebni dopust. — Kmetijski in gospodinjski tečaj. Prošnje za učiteljska tečaja na kmetijski šoli na Grmu in v na Gospodinjski šoli v Marjanišču v Ljubljani naj se predlože potom dotičnega šolskega vodstva. Prošenj ni treba kolekovati in je Vse potrebne podatke navesti brez prilog, kar naj prosilci uvažujejo . — Proslava Vidovega dne v Celju. Mestna deška in dekliška osnovna šola priredita v celjskem mestnem gledališču na letošnje Vidovo dne 2S. junija ob 20. uri slavnostno predstavo. Izvajal se bo mladinski narodni igrokaz »Kralj Matjažema voiska.< s petjem in plesom v osmih slikah. Igro pripravlja priznani režiser tov. Stanko Gradišnik; pevske točke je pa oskrbel tov. Ciril Pregelj. Igrokaz, katerega ie spisala po narodnih pripovedkah Celjanka. gospa Marica dr. Serne-čeva. ima sledeče slike: 1. na kmetskem dvorišču: 2. in 3. v kmetski sobi: 4. v gozdu- 5. pred puščavnikovo kolibo; 6. pred votlino kralja Matjaža; 7. v kralj Matjaževi votlini: 8. zopet na kmetskem dvorišču. Razun 17 glavnih ulog sodelujejo v igri še vile. vaščani. vaška deca in voj-ščaki kralja Matjaža, skupno 48 šolarjev. Pri predstavi sodeluie pomnoženi orkester celjske mestne godbe. — Igrokaz se ponovi naslednjega dne. t. i. na praznik sv. Petra in Pavla točno ob 16. uri in bo obiskovalcem omogočen povratek z večernim vlakom v Savinjsko dolino kakor tudi proti Zidanem mostu. Z ozirom na to. da je ta igra izvirna novost in bo sploh prvič na gledališkem odru. vlada za to r/redstavo povsod veliko zanimanje. — Vabilo na sestanek vseh prijateljev potovanja in »počitniške zveze«, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m ob 9. uri dopoldne v sobi I. a razreda na I. mestni '.eški ljudski šoli (na Ledini) v Ljubljani. Spored: 1. Razjasnitev važnosti potovanja in predlog, kako naj bi se zveza osnovala. 2. Volitev pripravljalnega odbora. 3 Slučajnosti. Opozarjam na važnost tega sestanka, ker se bo* osnovala učiteljsko počitniška zveza, ki bo preskrbovala lovarišem(icam). ki želijo potovati, razne ugodnosti. Še enkrat uljudno vabi Miroslav Zor. učitelj — Učiteljstvo konjiškega okraja je izvolilo svojim zastopnikom v okr. šoi. svet tov. Alojzija Malenška. učitelja v Konjicah. — Zglasila za sprejem v I. letnik drž. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani sprejema ravnateljstvo v nedeljo, dne 10 julija t. 1. od 8.—12. ure. Vnanji učenci se lahko /glasijo tudi pismeno. Učenci (učenke), ki so dovršili s povolj-nirrt uspehom 4. razred srednje šole Qi-ceja^ aji zastavni razred meščanske šole, se sprejmejo brez izpita. Sprejemni izpiti za ostale --- ako bo še kaj prostora — se bodo vršili 9. in 10. septembra. — Trbovlje, Dne 12. t. m. je priredila mladina obeh vodenskih šol in otroškega vrtca pod vodstvom učiteljstva veliko predstavo z bogatim vzporedom v »Delavskem domu« Z veseljem so gledali ljudje, koliko življenja, koliko sile je v njihovih otrocih, ko so stali na lepem odru Lape besede so kipele iz njihovih otroških dluš, sc razlivale v številna srca, ki iim ie malokdaj dano doživeti lepo uro. Zakaj sajasta je naša dolina, lepe in soln-čne besede potrebna, kakor bolnik v deževnih dneh. Ob začetku je govoril Vel-kavrhov Jože. Prelepe besede so bile v srcu porojene, da so se razlile kakor globoka »pesem ljubezni po dvorani. Petje, deklamacije. razni prizori in otroški plesi so dobro uspeli. Najbolj pa je segel v srce »Razgovor« (Župančič), ki sta ga mojstrsko orednašala učenec 5. in učenka 6. razreda. Silna žalost in težka slutnja, ki je v zvenečih besedah, je mogočno vplivala. Lepo je bilo. z veseljem napravljeno. Samo igra »indijski siroti« mi ni ugajala. Zakaj indijske misijone na otroški oder? Po domačih igrali segajino drugič, da bomo imeli kaj od tega. Sicer, pa smo bili vseeno zadovoljni. Čisti dobiček (2500 K) je za novo otvoritev gospodinjske šole v Trbovljah. Tako naprej! Naša dolina je nas potrebna bolj ko katera druga. Pa ne samo nas. temveč tudi naše liubeztii do dela in naših dejanj. — Razstavo ženskih ročnih del priredi II. dekliška meščanska šola v Ljubljani dne 28.. 29. in 30. t. m. od S.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne. — Iz konjiškega okraja. Poročajo nam: V konjiškem okraju se nahaja neki nadučitelj. ki pošilja svojega sina nabirat za zvonove po domači in po sosednjih fa-l/aih. Ni pa še nikdar poslal svojega otroka nabirat za »Jugoslovansko Matico« ali za »zaščito dcce«. ali v drugi dobrodelni namen. In to v času. ko bljuva »Straža« iz svojega najumazanejšega žrela na uči-tclistvo. Seveda ie dobil »pohvalo« s priž-irce in to je tudi nekaj... Brez komen-tora... — Počitniška tečaja za telovadbo. V letošnjih počitnicah bosta 2 tečaja za telovadbo. ako dobimo pravočasno za to potrebni, v državni proračun postavljeni kredit. Telovadni tečaj za učitelje bo na državnem učiteljišču v Ljubljani od 8. avgusta do 3. septembra 1921. tečaj za učiteljice pa na državnem moškem učiteljišču v Mariboru od 3. do 29. avgusta. V vsak tečaj se sprejme do 40 učite-ljev(ic). ki ne smejo biti stari(re) nad 35 let. Ker se natečaj še ne more razpisati, naj pošljejo učitelji(ice) prijave na dopisnici naravnost L. Poljancu v Ljubljani, Višji šolski svet. —Sprejemni izpiti za I. razred drž. realke v Mariboru za šolsko leto 1921/22 •Se vrše v soboto, dne 2. julija 1921 dop. ob 9 in pol uri (pismena naloga) in popoldan ob 3. uri (ustni izpit). O sprejemu se odloči še isti dan. Priglasiti se je ali osebno v pisarni dne 30. junija in 1. julija dopoldne od1 9.—12. ure ali tudi pismeno po pošti do L julija. Predložiti je treba izpričevalo o dovršenem 4. razr. ljudske šole, krstni list. doanovnico in potrdilo o cepljenju koz. -. Sromlie pri Brežicah. V svetov-noznanem vinskem kraju v Sromljah .ie imel tamošnji začasni šolski vodja Josip Reichmann 19. t m. roditeljski sestanek o predmetu: »Ali nam alkohol koristi ali škoduje«'. Kljub slabemu vremenu je bil obisk precejšen. Od časa njegovega službenega nastopa v Sromljah. 31. marca 1921. je to že drugi rodbinski sestanek. — Poroka. Dne 18. t. m. se je poročil v Kranjski gori g. tovariš Fran.io Pečar, učitelj na Bledu, z gospodično Marijo Černetovo. hčerko ugledne narodne rodbine g. Jakoba Černe, hotelirja in lesnega trgovca v Kr. gori. — Novoporočenima kličemo: Na mnoga leta! — Članarina in udarila za učiteljski konvikt. Tov. Adamič Arnošt iz Škocjana pri Turjaku 100 kron. — Fran Veit, učitelj na Jesenicah 16 K 80 vin. — Fran Ju-rečič iz Štrekljevca 10 K. Književnost in umetnost. »Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji« je naslov 100 strani obsegr^či knjižici, ki je izšla pravkar v zaloigi »Slovenske Šolske Matice«. Vsebino knjige označa dovolj jasno naslov sam, obsega pa čas od prevrata do konca leta 1920. Zbirka je važna za vsakega učitelja oziroma učiteljico, zato naj bi ne bilo člana učiteljskega stanu, ki bi je ne imel v svoji knjižnic;. Stane 5 D ter se naroča potom Slov. Šol. Matice al» Učiteljske tiskarne. Sezite marljivo po njej! »Parni kotel«. Spisal ing. Gvidon Gulič. V Ljubljani 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena za vezano knjigo 40 K. Po vzgledu češke zbirke »Za vzdelanim« smo končno tudi Slovenci dobili popularno znanstveno knjižnico, ki bo prinašala kratke in praktične razprave iz vseh strok vede. Hitro se boš lahko informiral iz takih zveščičev ter ne bo treba iskati debelih knjig, ki so vporabne končno le strokovnjakom. Inž. Gulič je svojo razpravo namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. V splošnem podaja spis vse, kar treba vedeti o parnem kotlu. Terminologijo je deloma ustvaril po s'o-• venskem In drugih slovanskih jezikih. Priložen je tudi slovensko - nemški slovarček in prinaša veliko število šematičnih skic in slik kotla in njewv>vih delov. Posamezna poglavja so tudi čisto znanstvena ter vpošteva najnovejše izume na tem ;..,! u. Knjigo toplo pozdravljamo in priporočano. Soltolič. v'; ebina junijskega zvezka: 1. Poziv mornarica »Sokoličima«. R. Katalinič - Jere-tov. — 2. Sokolice. Dr. J. L. — 3. Sokolskemu naraščaju. N. Perko. (Dalje.) — 4. Zlet francoskih gimnastov v Lille. Dr. V. Ravnihar. — 5. Javna telovadba šolske mladine v Ljubljani. Dr. P. f. — 6. Makova žetev. Dr. Pivko. — 7. Glasnik. Naročnina znaša letno 36 kron; list se naroča pri upravništvu v Učiteljski tiskarni v .Ljubljani. Poskrbite, da se Sokolič či,m bolj razširi med slovensko mladino! Československo - ilhosiovanska Liga. V Pragi je pričel izhajati mesečnik pod .gorenjim imenom. Namen mu je, gojiti čim največje stike med čehoslovaškim narodom na eni in našim narodom na drugi strani. Poleg čeških prispevkov čitamo v listu tu&l slovenske in ¡hrvatske prispevke. List dobiva vsak, ki je član Lige. ■Letna članarina znaša 24 čehoslov. kron. Kdor želi list, naj se obrne na administracijo lista v Prago II., Mikulandska ulica č. 7., III. p. »Novi Rod«. Vsebina lepo ilustrirane 5. številko: Cika - Jova - Gradnik: Joža pase goske. — Cv. Golar: Črna noč je. — Fr. Roš: Pesem lastavic, - Fr. Roš: Škrjanček. — Fran Milčin-ski: Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika. — E. Gangl: Junaška.— R. K.: Iz naše zgodovine. — Slika. — Igo Gruden: Naš Jože..:— V. Mazi: Igrače. — Pouk in zabava. — Kotiček mailh. — »Novi Rod« izhaja 1. vsakega meseca v Trstu ter stane za vse leto 12 lir. Uredništvo in uprava sta v Trstu (Janko Samec, Trst, Ruggero Man-na, 20, I. nadstropje). LISTNICA UREDNIŠTVA. Prejeli smo te dni pismo sledeče vsebine: ,»2e je precej Save odteklo v Dunav, odkar je tajnik Učit. društva za —---okraj poslal za objavo prepis zapisnika našega zadnjega zborovanja. Vendar ga še nisem opažal v U. T. Ne rečem, da je ravno kratek. Vendar se da krajšati na gola suha dejstva, ki vredijo toliko, da se objavi vsaj društvene funkcijonarje. Ko bo zl-pet zborovanje, bo vihar in brezpotrebno pre-klanje, zakaj se druga dolgovezna društvena poročila objavijo, naša pa ne. Prosim g. uredmki. da to vpošteva zadnjič, ker v prihodnje, boni ) sila kratki, vsaj krajši pa gotovo kakor n. pr Kočevarji v zadnjem »U. T.« Podpis predsednika. — tovariša predsednika dotičnega društva prosimo, naj si poišče štev. 23. »Učit. Tovariša« ter prebere pazljivo, kar smo baš na njegov naslov napisali v. listnici uredništva. Da bi urednik sestavljal oa podlagi doposlanih dopisov, ki obsegajo včasih, po več pol. poročila o društvenih zborovanjih, je vsekakor malo prevelika za hteva. To ni urednikovo delo, pač pa je to posel društvenega tajnika, katerega blagovolite prijeti krepko za ušesa! Da pa bo zadeva do prihodnjega Vašega zborovanja v redu in da ne bo »viharja in brezpotrebnega preklanja«, naročite tov. tajniku, da sestavi poročilo za prihodnjo Tovariševo številko. Če bo krajše od onega Kočevarjev v zadnjem »U. T.«, bo tudi uredniku prav ljubo! Pa brez zamere in pozdrav! Tovarišica P. B.: Prejeli, hvala! — L. P.: Priobčimo v eni prihodnjih številk. —. J. S.: Prihodnjič, hvala! Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska iskarna« v Ljubljani. RusKa tniižmt! nalnih knjiga od Česko-jugo- slovenske naklade J. Herejk, Zagreb. JH: Filozofska BtorlIaJ30.»«u:!K: ni roman. Upravo izašao. Narurite si odmah kod Česko-jugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb. SvaKovrstne razglednice ijSSiiit dhistori5ke' Dunif sva'ie vrs'' uz vr'° .Ml'116 oijene rudi Česko-ru|Jii jugoslovanska naklada J. Herejk, Zagreb. Kupim „Brandapparat" kompleten ali pa tudi samo ,Platin-Stifte' nove ali že rabljene. Draszo Višnar Jesenice. Izšla je brošura: Zbirka važnejših novih naredb in odredb za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. Sestavil: Fr. Fink, okr. Sol. nadzornik. I. zvezek. (Od prevrata do konca 1. 1920 ) To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najtopleje vsem okrajnim in krajniin šolskim svetom, ravnateljstvom učitelišč in meščanskih gol, šolskim vodstvom in vsemu učiteljstvu. Cena 5 D. Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne. 0 t*-*7 m ZAHVALA. V dnevih gorja in žalosti, ko naju je tako nepričakovano ostavil iskreno ljubljeni in edini otrok Tonček najin up, najino veselje, najino vse, se čutiva povsem nezmožna, odzvati se primerno 7.a vse premnoge dokaze sočutja in ljubezni. Bodi nama torej dovoljeno, izreči tem potom vsem, ki so bili milemu pokojniku v njegovih zadnjih urah v tolažbo in pomoč; vsem, ki so ga v tako častnem gtevilu spremili v Ljubljani; vsem, ki so mu obložili krsto s toliko množino krasnega cvetja: vsem, ki so kakorkoli, pripomogli k veličastju njegove zadnje poti v domače počivališče; za vse izraze sožalja in tolažbe iz globočine najinih izmučenih src najiskrenejšo, najsrčnejšo zahvalo! Št Jurij ob .luž železnici, dne 5. junija 1921. Nadučitelj Anton Sivka in soproga. II Za našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino. I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12 Andrej Rape » „ , I., II-, III., V., VI. zvezek po.......12 Mišjakov Julče: „ . , I-, II-, III-, IV, V, VI. zvezek po Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in U. zvezek po . . . Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . Babica pripoveduje. Spis 7.a mladino po...... Marko Senjanin: Slovenski Robinzon .............- . . „ 15 — fl Nadalje: Rab. Tagore: Povestice....... D<\ Ivo Šorli: Bob in Tedi..... Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica .... „ Bob za mladi zob (pesmice) Dr. Ivan Lah : Dore........ Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) . . . Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26— vez. K 32 Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — „ „ 20 Ewald Bolka : Dvonožee............ .K 50 — Fran Levstik: Martin Krpan........ . . — — „ Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice).............. Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... „ Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)...... „Kil-— — — — France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu.......„ 12 - „ „ 16-— Moj zverinjak..... ... ...... ..... „ ,20'- Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6" — , 8'40. 9"—, 25"—, 30'—. 12 12 12 12 15 12 30 12 12 10 3 56 20 40 40 Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - O-j Lj lic-f šolskega lista je na razpolago samo še 3. štev. OOliSKI lISl* II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje (Flere) cena 14 K. V prid Učiteljskemu konviktu: Žirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino. Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: j| Dolina SOlZ tr® eno