Ti len Tum paj1*, Nejc Pav šič2*, Matej Marin šek3, Mat jaž Bunc4
Stre sna kar dio mio pa ti ja
Stress Car diom yo pathy
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: stre sna kar dio mio pa ti ja, sin drom Takot su bo, kate ho la mi ni, medi ka men toz na tera pi ja
Stre sna kar dio mio pa ti ja ali sin drom Takot su bo je pre hod na neis he mič na kar dio mio pa -
ti ja, ki naj več krat nasta ne pri sta rej ših post me no pav zal nih žen skah kot posle di ca psi hične -
ga ali fizič ne ga stre sne ga dogod ka. Čeprav meha ni zem nastan ka še ni povsem pojas njen,
je po dose da njih doka zih stre sna kar dio mio pa ti ja naj ver jet ne je posle di ca preob čut lji vosti
na kate ho la mi ne. Kli nič na sli ka je s po ja vom nenad ne prsne bole či ne ali disp ne je, dvi -
gom spoj ni ce ST ali nega tiv ni mi valo vi T na EKG-po snet ku in bla gim pora stom vred nosti
srč nih biooz na če val cev podob na akut ne mu srč ne mu infark tu. Koro na ro gra fi ja pri teh bolni -
kih navad no ne pri ka že pomemb nih zoži tev epi kar dial nih koro nar nih arte rij. Na levi ventri -
ku lo gra fi ji pa je zna či len pri kaz hude mot nje krč lji vo sti leve ga pre ka ta (ti pič no hiper ki ne zi ja
baze in hipo ki ne zi ja sred nje ga dela in koni ce leve ga pre ka ta) z zmanj ša nim izti snim dele -
žem. Obli ka leve ga pre ka ta med sisto lo spo mi nja na poso do za lov lje nje hobot nic, ki se
po japon sko ime nu je »ta kot su bo«. Zdrav lje nje je pod por no in usmer je no v pre pre če va nje
mož nih zaple tov, med kate ri mi so naj po go stej še arit mi je, nasta nek trom ba v le vem pre -
ka tu in pojav srč ne ga popuš ča nja. Mot nja krč lji vo sti in oslab lje na funk ci ja leve ga pre -
ka ta sta le pre hod ni in se spon ta no popra vi ta v ne kaj dneh ali ted nih. Prog no za stre sne
kar dio mio pa ti je je dobra, kljub temu da ni spe ci fič ne ga zdrav lje nja in smer nic o kro nič -
nem zdrav lje nju teh bol ni kov.
aBSTRaCT
KEY WORDS: stress cardiomyopathy, Takotsubo syndrome, catecholamines, medical therapy
Stress cardiomyopathy or Takotsubo syndrome is a transient non-ischemic cardiomyopathy
that occurs predominantly in older postmenopausal women and is associated with emo-
tional or physical stress. The pathogenesis is still unknown, although several lines of evi-
dence show that sympathetic hyperactivity with catecholamine excess plays a major role
in stress cardiomyopathy. The clinical characteristics of this disorder with acute onset
chest pain and/or dyspnea, ST segment elevation or negative T waves on an ECG trac-
ing, with a mild increase in cardiac biomarkers are similar to that of an acute myocar-
dial infarction. Coronarography in these patients excludes significant obstructive
stenosis of epicardial coronary arteries. On the contrary the left ventriculography shows
1* Tilen Tum paj, dr. med., Zavodnje 25E, 3325 Šoštanj; tilen.tumpaj@gmail.com
2* Nejc Pav šič, dr. med., Frankovo naselje 68, 4220 Škofja Loka
3 Matej Marin šek, dr.med., Odde lek za kar dio lo gi jo, Splo šna bol ni šni ca Celje, Obla ko va uli ca 5, 3000 Ce lje
4 Prof. dr. Mat jaž Bunc, dr.med., Kli nič ni odde lek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli nič ni cen ter Ljub lja na,
Zaloš ka cesta 7, 1000 Ljub lja na
* Avtor ja si deli ta mesto prve ga avtor ja.
23Med Razgl. 2016; 55 (1): 23–33  •  Pregledni članek
SKMP se pojav lja daleč naj po go ste je pri
post me no pav zal nih žen skah, le v 10 % pa
tudi v moš ki popu la ci ji (6). Pov preč na sta -
rost pri poja vu SKMP je oko li 70 let, v manj
kot 3 % pa se pojav lja pri lju deh, mlaj ših od
50 let. Viso ka pojav nost bolez ni v žen ski
popu la ci ji ni pojas nje na, dom ne va jo pa, da
ima pri nastan ku pomemb no vlo go pomanj -
ka nje estro ge na (7, 8). Za SKMP je zna čilno,
da se lah ko poja vi pri sicer zdra vih lju deh.
Pojav nost dejav ni kov tve ga nja za srč no-žil -
ne bolez ni pa je pri tej popu la ci ji znat no
manj ša kot pri bol ni kih z is he mič no bolez -
ni jo srca (2).
Vzro ki za pojav sin dro ma so raz lič ni.
Stro kov nja ki oce nju je jo, da je v 30 % vzrok
dušev ne (me do seb ni konf lik ti, smrt sorod -
ni ka, pri ja te lja, ljub ljenč ka, strah, tesno ba,
jeza itd.) in v 40 % tele sne nara ve (akut na
odpo ved diha nja, sep sa, mož gan ska kap,
ope ra ci ja itd.), v 30 % pa vzro ka ne odkri -
je mo (5, 6).
PaTOFIZIOLOGIJa
Nav kljub šte vil nim razi ska vam meha nizem
nastan ka SKMP še ved no ni v ce lo ti pojas -
njen. Nasta nek in potek bolez ni tre nut no
opre de lju je več teo rij, med kate ri mi je naj -
ver jet nej ša teo ri ja o na stan ku SKMP kot
posle di ci preob čut lji vo sti na kate ho la mi ne.
vlo ga kate ho la mi nov
V prid teo ri ji nastan ka SKMP kot posle dici
preob čut lji vo sti na kate ho la mi ne govo ri več
doka zov. Pri bol ni kih s SKMP so v se ru mu
24 Ti len Tum paj, Nejc Pav šič, Matej Marin šek, Mat jaž Bunc    Stre sna kar dio mio pa ti ja
typical wall motion abnormalities of the left ventricle (usually with basal hyperkinesia
and apical hypokinesia) with reduced ejection fraction. The shape of the left ventricle as
observed during systole resembles a »takotsubo« pot with a round bottom and narrow
neck used for trapping octopuses in Japan. Treatment is supportive and directed towards
the prevention of possible complications, the most common of which are arrhythmias,
thrombus formation in the left ventricle or development of heart failure. Abnormalities
are only transient and resolve in a matter of days or weeks. Prognosis of stress car-
diomyopathy is good, despite the fact that specific treatment or guidelines for chronic
treatment of these patients are not yet available.
UvOD
Stre sna kar dio mio pa ti ja (SKMP) je reverzi -
bil na kar dio mio pa ti ja, ki jo pogo sto sproži
močan psi hi čen (čus tven) ali fizi čen stresni
dogo dek (1). Kli nič no stre sne kar dio mio -
patije ni mogo če loči ti od akut ne ga srč ne -
ga infark ta (2). Prvi je SKMP opi sal Dote
leta 1991 in ga poi me no val sin drom Takot -
su bo. Ime izha ja iz japonš či ne in pome ni
poso do za lov lje nje hobot nic (3). Poso da
z oz kim vra tom in širo ko bazo je podob na
zna čil ni obli ki srca bol ni ka s SKMP, kot jo
pri ka že mo med sisto lo na levi ven tri ku lo -
gra fi ji. Obli ka je posle di ca pre hod ne hipo -
ki ne zi je sred nje ga pre de la in koni ce levega
pre ka ta ter je patog no mo nič na za ome nje -
ni sin drom (4). Šte vil ne razi ska ve so doka -
za le, da so pojav ne obli ke bolez ni šte -
vilčnej še in raz no vrst nej še, kot so meni li ob
odkrit ju SKMP (5). Sin drom je danes znan
pod več ime ni, tj. stre sna kar dio mio pa ti ja,
sin drom Takot su bo, sin drom zlom lje ne ga
srca, ampu lar na kar dio mio pa ti ja in sin -
drom napi ho va nja srč ne koni ce.
EPIDEMIOLOGIJa
Na tanč na pre va len ca bolez ni v po pu la ci ji
ni zna na. Oce nju je jo, da ima 1–2% bol nikov
s su mom na akut ni koro nar ni sindrom (AKS)
v re sni ci SKMP (2). Pojav nost SKMP v zad -
njih nekaj letih naraš ča zara di več je pre poz -
nav no sti in opre de li tve sin dro ma ter novih
diag no stič nih kri te ri jev, ki kli ni kom poma -
ga jo loči ti stre sno kar dio mio pa ti jo od dru -
gih vzro kov srč nih bolez ni.
doka za li povi ša ne vred no sti adre na li na,
nora dre na li na in dopa mi na (9). Witt stein
s so de lav ci je v svo ji razi ska vi pri mer jal
serum ske kon cen tra ci je kate ho la mi nov pri
bol ni kih s SKMP, bol ni kih po akut nem srč -
nem infark tu in zdra vih prei sko van cih.
Ugo to vi li so, da so bile v prvi sku pi ni vred -
no sti 7- do 34-krat viš je v pri mer ja vi z zdra -
vi mi ljud mi in 2- do 3-krat viš je v pri mer -
ja vi s ti sti mi, ki so utr pe li srč ni infarkt (10).
Podob no so lokal no pove ča no izlo ča nje kate -
ho la mi nov doka za li tudi v vzor cih krvi iz
koro nar ne ga sinu sa in aort ne ga loka, kar
nada lje potr ju je teo ri jo o vlo gi kate ho la mi -
nov pri nastan ku SKMP (11). Sli ka nje s po -
zi tron sko emi sij sko tomo gra fi jo (PET) z ana -
lo gom nora dre na li na (11C hidrok siefe drin)
je v akut ni fazi SKMP doka za lo zvečano
sim pa tič no aktiv nost na koni ci leve ga pre -
ka ta (12). Še več, nasta nek SKMP je opi san
tudi v sta njih s po vi ša ni mi vred nost mi kate -
ho la mi nov, npr. pri feo kro mo ci to mu in po
apli ka ci jah adre na li na ali dobu ta mi na (13, 14).
Z ra zi ska vo na pod ga nah je Paur s so de lavci
pona zo ril nasta nek SKMP z a pli ka ci jo adre -
na li na (15). Sti mu la ci ja z adre na li nom je pri
veči ni pri me rov pri ved la do pre hod ne ga
zmanj ša nja črpal ne spo sobno sti srca. Skle -
pa li so, da to pred stav lja varo val no funk cijo
tele sa pred viso ki mi kon centra ci ja mi kate -
ho la mi nov v se ru mu, ki pre pre či pre ve li ko
sti mu la cijo in dol go traj no poš kod bo srca.
Tipič ni vzorec motenj krč lji vo sti SKMP naj
bi bil posle di ca raz lič ne poraz de li tve adre -
ner gič nih recep tor jev β v srcu z viš jo kon -
cen tra ci jo adre ner gič nih recep tor jev β-2 na
koni ci leve ga pre kata (16). Ven dar ta poraz -
de li tev ne poja sni dru gih mož nih vzor cev
motenj krč lji vo sti, ki se prav tako lah ko poja -
vi jo pri SKMP.
Spa zem koro nar nih arte rij
in mikro va sku lar na
koro nar na dis funk ci ja
V za čet ku je pre vla do va lo mne nje, da je
SKMP posle di ca spaz ma koro nar nih arterij,
ki lah ko pov zro či tran smu ral no ishe mi jo
z dvi gom spoj ni ce ST na EKG-za pi su ob
odsot no sti obstruk tiv ne koro nar ne bolez ni
(17, 18). S ko ro na ro gra fi jo in far ma ko loš kimi
testi spaz ma koro nar nih arte rij kot vzro ka
za dvig spoj ni ce ST pri veli ki veči ni pri me -
rov SKMP niso odkri li (19). Kljub temu lah -
ko v po sa mez nih pri me rih koro nar ni spa zem
vodi v SKMP (18). Pri za de tost male ga koro -
nar ne ga žilja ali mikro va sku lar no koronar -
no dis funk ci jo je doka za lo več razi skav, ki
so pri teh bol ni kih opa ža le podalj šan pre -
tok kon tra sta po koro nar nem žilju, zmanj -
ša nje koro nar ne pre toč ne rezer ve in mote no
per fu zi jo srč ne miši ce v od sot no sti obstruk -
tiv ne koro nar ne bolez ni (20–22).
Pre hod na oklu zi ja koro nar ne
arte ri je
Eden izmed pred la ga nih pato fi ziolš kih meha -
niz mov, ki pa je malo ver je ten raz log za
SKMP, je tudi pre hod na oklu zi ja koro narne
arte ri je, ki se spon ta no raz re ši (23). S tem
v zve zi so opi so va li tudi spe ci fi čen ana tom -
ski potek koro nar nih arte rij, pri kate rem je
leva spred nja des cen dent na koro nar na arte -
ri ja (angl. left ante rior des cen ding artery, LAD)
dol ga in se ovi ja oko li koni ce leve ga pre -
ka ta. Oklu zi ja le-te bi lah ko poja sni la obsež -
no aki ne zi jo in razo kro že nje koni ce leve ga
pre ka ta (24).
Po manj ka nje estro ge na
Za ra di zna čil ne ga pojav lja nja pri sta rej ših
post me no pav zal nih žen skah so razi sko vali
tudi vpliv pomanj ka nja estro ge na na nasta -
nek SKMP (8). Pomanj ka nje estro ge na, ki
ima kar dio pro tek tiv no vlo go, naj bi vodi lo
v več jo dov zet nost mio kar da za kateho lami -
ne. Pri razi sko va nju pre va len ce SKMP so
ugo to vi li, da nobe na bol ni ca s SKMP ni bila
na nado mest ni hor mon ski tera pi ji (8). Gle -
de na razi ska ve na pod ga nah bi lah ko ime -
la nado mest na hor mon ska tera pi ja zaš čit no
vlo go pred nastan kom SKMP, a kli nič nih
razi skav na tem področju še ni (7). Obe nem
pa ta teo ri ja prav tako ne poja sni nastan ka
SKMP pri moš kih.
25Med Razgl. 2016; 55 (1):
Mio kar di tis
Po eni izmed teo rij naj bi bil SKMP posle -
di ca mio kar di ti sa. To teo ri jo so ovr gli s pre -
gle dom vzor cev ob biop si jah endo mio -
karda in v pri me rih obduk cij pri bol ni kih
s SKMP. Histo loš ke spre mem be pri SKMP
obse ga jo področ ja s poš kod ba mi ali izgu -
bo posa mez nih mio ci tov, infil tra ci jo celic
in inter sti cij sko fibro zo (19, 25). Poš kod be
so več je v sme ri koni ce srca in pro ti suben -
do kar du. Histo loš kih zna čil no sti mio kar di -
ti sa in dvi ga pro ti vi ru snih pro ti te les niso
doka za li (19).
DIaGNOZa IN KLINIČNa
OBRavNava
Za čet na obrav na va bol ni kov s SKMP je ena -
ka kot pri bol ni kih s su mom na AKS, v di -
fe ren cial ni diag no zi pa je tre ba pomi sli ti na
osta la ogro ža jo ča sta nja, ki se kaže jo z ne -
nad no nasta lo prsno bole či no, in jih izklju -
či ti. Osno va obrav na ve tak šne ga bol ni ka
zaje ma anam ne zo, kli nič ni pre gled, EKG-po -
sne tek in sli kov no diag no sti ko, naj po go ste -
je koro na ro gra fi jo in UZ srca.
Za pomoč pri diag no zi SKMP so raz vi -
li tudi raz lič ne diag no stič ne kri te ri je, naj -
bolj poz na ni so kri te ri ji kli ni ke Mayo (2):
• pre hod na hipo ki ne zi ja, aki ne zi ja ali diski -
ne zi ja sred nje ga seg men ta leve ga pre ka -
ta s pri za de tost jo koni ce leve ga pre ka ta
ali brez, mot nje krč lji vo sti se širi jo pre -
ko povir ja ene koro nar ne arte ri je, pogo -
sta je pri sot nost stre sne ga spro žil ne ga
dejav ni ka,
• odsot nost obstruk tiv ne koro nar ne srč ne
bolez ni ali angio graf ske ga doka za rup tu -
re pla ka,
• novo nasta le spre mem be v EKG z dvi gom
spoj ni ce ST in/ali nega tiv ni mi valo vi T
ali blag porast tro po ni na ter
• odsot nost feo kro mo ci to ma ali mio kar di -
ti sa.
Kli nič na sli ka
Ve či na bol ni kov s SKMP ob spre je mu nava -
ja pojav nenad ne prsne bole či ne ali obču -
tek tež ke ga diha nja (disp ne jo), lah ko tudi
sin ko pe in pal pi ta ci je (5, 6). Red ke je se SKMP
kaže kot akut no srč no popuš ča nje s pljuč -
nim ede mom ali kar dio ge nim šokom, v ne -
ka te rih pri me rih pa celo s srč nim zasto jem
ali nenad no srč no smrt jo (26).
Spre mem be elek tro kar dio gra ma
Spre mem be v EKG posne ma jo akut ni srč -
ni infarkt spred nje ste ne, zato obe sta nji le
na pod la gi EKG-po snet ka tež ko raz li ku je mo.
Obi čaj ne spre mem be pri SKMP so dvig spoj -
ni ce ST, nega tiv ni valo vi T in pato loš ki zob -
ci Q (5, 26, 27). Odvi sne so od časa nastanka
SKMP in pre ha ja jo sko zi šti ri faze (28, 29).
V prvi (zgod nji) fazi, ki jo ozna ču je nastop
simp to mov, je obi čaj no opa zen dvig spoj -
ni ce ST. V pri mer ja vi z akut nim srč nim
infark tom spred nje ste ne je dvig spoj ni ce
ST pri SKMP v pre kor dial nih odvo dih manj -
ši in ni vezan le na povir je ene koro nar ne
arte ri je. V dru gi fazi sle di vra ča nje spoj ni -
ce ST na izoe lek trič no črto in pojav glo bo -
kih nega tiv nih valov T s po dalj ša njem dobe
QT (sli ka 1, pri mer 1). Te spre mem be se
lahko v tret ji fazi pre hod no popra vi jo, a se
v če tr ti (poz ni) fazi ponov no poja vi jo in so
lah ko pri sot ne še več mese cev po SKMP.
V po moč za raz li ko va nje med akut nim srč -
nim infark tom spred nje ste ne leve ga preka -
ta in SKMP so raz vi li več raz lič nih EKG-kri -
te ri jev (30–32). Novej ša razi ska va Kosu ge
s so de lav ci, ki je pri mer ja la EKG-zna čil nosti
SKMP in akut ne ga srč ne ga infark ta spred -
nje ste ne, je kot dobro spe ci fi čen (96 %) in
občut ljiv (91%) znak SKMP doka za la odsot -
nost dvi ga spoj ni ce ST v od vo du V1 in spust
spoj ni ce ST v od vo du a VR (32).
Srč ni biooz na če val ci
V pri mer ja vi z AKS so pri SKMP vred no sti
pora sta biooz na če val cev nekro ze srč ne
miši ce (tro po nin T in I, krea tin kina za-MB)
niž je (26, 33). Tako vred no sti tro po ni na I
ultra obi čaj no ne pre se že jo 15 µg/l, tro po -
ni na T pa 6 µg/l (34). Nas prot no so vred no -
sti mož gan ske ga natriu re tič ne ga pep ti da
26 Ti len Tum paj, Nejc Pav šič, Matej Marin šek, Mat jaž Bunc    Stre sna kar dio mio pa ti ja
(angl. brain natriu re tic pep ti de, BNP) in
NT-od lom ka pre kur zor ja možganskega
natriuretičnega peptida (NT-pro BNP) pri
bol ni kih s SKMP obi čaj no viš je in pove za -
ne z več jim šte vi lom kli nič nih zaple tov ter
slab šo prog no zo (35). Pri prib liž no polo vici
bol ni kov je opa zen dvig vred no sti C-reaktiv -
ne ga pro tei na (CRP), ki je prav tako povezan
s slab šo prog no zo (36).
Sli kov na diag no sti ka
Os nov nim prei ska vam obi čaj no sle di koro -
na ro gra fi ja, s ka te ro izklju či mo AKS. Gle -
de na kri te ri je kli ni ke Mayo lah ko diag no zo
SKMP posta vi mo le pri bol ni kih brez koro -
nar ne srč ne bolez ni (2). A ra zi ska ve kažejo,
da pri bolnikih s SKMP v prib liž no 10% pri -
me rov soča sno odkri je mo tudi nepo membne
zoži tve na epi kar dial nih koro nar nih arte -
rijah (20). Ob koro no ro gra fi ji lah ko pri
bolnikih s SKMP z levo ven tri ku lo gra fi jo
pri ka že mo balo na sto razo kro že no koni co
leve ga pre ka ta in tipič ni vzo rec mote ne krč -
lji vo sti leve ga pre ka ta s hi per ki ne tič no bazo
srca in aki ne tič nim sred njim delom in koni -
co leve ga pre ka ta (37). Aki ne tič na regi ja
leve ga pre ka ta je obi čaj no več ja od povirja
ene koro nar ne arte ri je (4). Red kej ši so ati pič -
ni vzor ci SKMP s hipo- ali aki ne zi jo bazal -
nih delov in hiper ki ne zi jo koni ce (obrat ni
sin drom Takot su bo), izo li ra no hipo ki ne zi -
jo sred njih seg men tov (angl. api cal spa ring
Takot su bo) ali glo bal no hipo ki ne zi jo leve -
ga pre ka ta (38–42). V sko raj 30 % pri me rov
je dis funk ci ji leve ga pre ka ta pri dru že na
tudi dis funk ci ja desne ga pre ka ta (43).
Po do ben pri kaz motenj krč lji vo sti leve -
ga pre ka ta omo go ča ta tudi UZ srca in MRI
srca (angl. car diac mag ne tic reso nan ce ima -
ging, CMRI). Z obe ma meto da ma lah ko opre -
de li mo tudi osla be lost sisto lič ne funk ci je
srca z zmanj ša njem izti sne ga dele ža leve -
ga pre ka ta pod 50% (5). Ta osla be lost je pre -
hod na in se obi čaj no popra vi že v pr vem
ted nu zdrav lje nja, med tem ko se mot nje
krčlji vo sti popra vi jo v ne kaj dneh do ted -
nih (4). Zna čil no sti SKMP na CMRI so tipič -
na mot nja krč lji vo sti leve ga pre ka ta, edem
srč ne miši ce in odsot nost pomemb nih obmo -
čij mrtvi ne ali fibro ze. Prav tako na CMRI
ni opa zi ti poz ne ga priv ze ma gado li ni je ve -
ga kon trast ne ga sreds tva, ki je zna či len za
mio kar di tis (44, 45).
Obrav na va bol ni ka s stre sno
kar dio mio pa ti jo
Po potr di tvi diag no ze SKMP je tre ba bolni -
ke opa zo va ti v ko ro nar ni eno ti, saj se pri
prib liž no 20% bol ni kov raz vi je jo zapleti (6).
Naj po go stej ši zaple ti so mot nje rit ma, str -
dek v le vem pre ka tu in srč no popuš čanje (6).
Spre mem be elek trič ne aktiv no sti s po dalj -
ša njem dobe QT pove ča jo tve ga nje za nevar -
ne pre kat ne arit mi je. Dodat no podalj ša nje
dobe QT zara di raz lič nih dejav ni kov (bra -
di kar di ja, hipo ka lie mi ja, dolo če na zdra vi la)
lah ko vodi v na sta nek poli morf ne pre kat -
ne tahi kar di je (tor sa des de poin tes) (46–48).
Zara di balo na ste raz ši ri tve leve ga pre ka ta
se pove ča tve ga nje za nasta nek strd kov, ki
jih gle de na razi ska ve naj de mo v 5 % pri -
me rov SKMP (49). Tve ga nje za embo li za cijo
strd ka pri SKMP je veli ko zara di postop ne -
ga izbolj ša nja krče nja koni ce leve ga pre ka -
ta (50, 51). Zato je za vse bol ni ke s SKMP,
razen za tiste s kon train di ka ci ja mi, pri po -
roč lji va zača sna pre ven tiv na anti koa gu la -
cij ska tera pi ja (52). Red ke je se potek SKMP
zaple te z mi tral no regur gi ta ci jo, akut nim
peri kar di ti som, pnev mo to rak som, rup tu ro
pro ste ste ne leve ga pre ka ta, rup tu ro med -
pre kat ne ga sep tu ma ali papi lar ne mišice (6).
Bol ni šnič na umr lji vost bol ni kov s SKMP je
gle de na razi ska ve 1–5 % (5, 52, 53).
Ran do mi zi ra nih kon tro li ra nih razi skav
gle de zdrav lje nja SKMP ni in spe ci fič ne ga
zdrav lje nja tre nut no še ni na voljo (54). Kljub
temu je dol go roč na prog no za SKMP dobra.
V prib liž no 10 % pri me rov se SKMP pono -
vi (2).
V akut ni fazi SKMP zdra vi mo more -
bitne zaple te. Ob nastan ku hipo ten zi je pri
teh bol ni kih je potreb na pre vid nost, saj je
lah ko vzrok hipo ten zi ji raz voj dina mič ne
27Med Razgl. 2016; 55 (1):
obstruk ci je leve ga iztoč ne ga trak ta. Uspešno
zdrav lje nje v tak šnih pri me rih je bilo doka -
za no z an ta go ni sti adre ner gič nih receptor -
jev β, ago ni sti adre ner gič nih recep torjev α
ali dodat kom teko čin (55–57). Zdrav lje nje
z do bu ta mi nom je v pri me ru dina mič ne
obstruk ci je izto ka leve ga pre ka ta kon train -
di ci ra no, saj bi dodat no pove ča lo obstruk -
ci jo (53). V pri me ru SKMP s po sle dič nim
kar dio ge nim šokom so mne nja o upo ra bi
dobu ta mi na in nora dre na li na delje na, saj bi
lah ko njun adre ner gič ni uči nek še poslab -
šal SKMP. Neka te ri avtor ji zato v tak šnih
pri me rih pri po ro ča jo upo ra bo levo si menda -
na ali zača sno pod po ro obto ka z upo ra bo
intra aort ne balon ske črpal ke (58, 59).
Dol go roč no zdrav lje nje je podob no zdrav -
lje nju AKS in veči na bol ni kov ob odpu stu
pre je ma anta go nist adre ner gič nih recep tor -
jev β in/ali anta go nist angio ten zin ske kon -
ver ta ze (angl. an gio ten sin con ver ting enzy me
inhi bi tor, ACE i) ozi ro ma anta gonist angio -
ten zin skih recep tor jev tipa II (angl. an gio ten -
sin II recep tor bloc kers, ARB). Štu di ja Singh
s so de lav ci je doka za la, da je zdrav lje nje
z ACE i in ARB pove za no z niž jim tve ga njem
28 Ti len Tum paj, Nejc Pav šič, Matej Marin šek, Mat jaž Bunc    Stre sna kar dio mio pa ti ja
za pono vi tev SKMP, med tem ko metaa nali -
za San to ra s so de lav ci ni poka zala pomemb -
nih raz lik v po no vi tvah SKMP ob zdrav lje -
nju bodi si z an ta go ni sti adre ner gič nih
recep tor jev β, ACE i/ARB, sta ti ni ali aspi ri -
nom (60, 61).
PRIKaZ PRIMEROv
Kli nič ne zna čil no sti in diag no stič no obrav -
na vo bol ni kov s SKMP pred stav lja mo z dve -
ma pri me ro ma iz prak se.
Pri mer 1
69-let na bol ni ca je bila spre je ta zara di tiš -
če če bole či ne v pr snem košu. Bole či na se je
poja vi la prejš nji dan oko li dese te ure zjutraj
takoj po več krat nem posku su dvi ga zelo tež -
ke ga bre me na. Širi la se je v vrat in levo roko.
Jakost je gos pa po VAS-les tvi ci (angl. vi sual
ana log sca le) oce ni la na 8/10. Kljub počit -
ku je bole či na vztra ja la ves dan, popu sti la
je šele zve čer. Občut ka tež ke ga diha nja, pal -
pi ta cij ali omo ti ce ni nava ja la. Nasled nje
jutro bole či ne ni bilo, a se je po nekaj kora -
kih ponov no poja vi la, zato je gos pa pokli -
ca la urgent no zdrav niš ko eki po. Po dveh
Sli ka 1. EKG-za pis pri bol ni ci s stre sno kar dio mio pa ti jo (SKMP). Raz vid ni so glo bo ki nega tiv ni valo vi T v od -
vo dih I, II, a VL, V2–V6.
vpi hih nitro gli ce ri na in odmer ku aspi ri na
je bole či na izzve ne la. Gos pa je bila sicer do
sedaj zdra va, brez kro nič nih bolez ni in red -
ne tera pi je.
Ob pre gle du v splo šnem somat skem
sta tu su ni bilo opa zi ti poseb no sti. Prsni koš
je bil res pi ra tor no sime trič no pomi čen z av -
skul ta tor no nor mal nim diha njem brez dodat -
nih zvoč nih feno me nov. Srč na akci ja je bila
rit mič na, nor mo kard na, z nor mal no pou -
darje ni ma srč ni ma tono ma in brez sli šnih
šumov. EKG-po sne tek je poka zal sinu sni
ritem s frek ven co 75/min, inter me diar no
srč no os in glo bo ke nega tiv ne valo ve T v od -
vo dih I, II, a VL, V2–V6 (sli ka 1). Prvi labora -
to rij ski izvi di so poka za li povi ša ne vred nosti
biooz na če val cev (tro po nin I ultra 11,9 µg/l,
CK (krea tin kina za, angl. crea ti ne kina se)
8,2 µkat/l, AST (as par tat tran sa mi na za)
1,0 µkat/l, LDH (lak tat dehi dro ge na za)
4,46 µkat/l, CRP 10,0 mg/l) brez dru gih poseb -
no sti.
Za ra di suma na AKS je bila oprav lje na
urgent na koro na ro gra fi ja. Ta ni poka za la
zoži tev na epi kar dial nih koro nar nih arte -
rijah, na levi ven tri ku lo gra fi ji pa je bilo
vidno hipo- do aki ne tič no področ je koni ce
leve ga pre ka ta s hi per ki ne zi jo baze, kar je
zna čil ni vzo rec krč lji vo sti SKMP. Diag no -
zo SKMP je potr dil tudi UZ srca, ki je pri -
ka zal ena ke mot nje krč lji vo sti ter zmanj šan
izti sni delež leve ga pre ka ta na 30 %. Bol ni -
co so dva dni opa zo va li v eno ti za inten zivno
nego, kjer je bila brez ste no kar dij in motenj
rit ma. Tro po nin je upa del (ob odpu stu
0,9 µg/l), kon trol ni UZ srca je poka zal bla -
go hipo ki ne zi jo koni ce leve ga pre ka ta z nor -
ma li za ci jo izti sne ga dele ža (60 %). Tera pija
ob odpu stu: ACE i in anta go nist adre ner gič -
nih recep tor jev β.
Pri mer 2
76-let na bol ni ca je bila na dan spre je ma
pri zoboz drav ni ku, kjer so ji izpu li li zob in
odstra ni li več zob nih mostič kov. Po a pli ka -
ci ji lokal ne ga ane ste ti ka in ekstrak ci ji zoba
je gos pa, ki se sicer zelo boji zoboz drav ni -
kov, začu ti la nenad no moč no bole či no v pr -
snem košu, jako sti 8/10 po VAS-les tvi ci, ki
se je širi la v hr bet in čeljust. Podob ne bole -
či ne še ni ime la, prejš nje dni se je poču -
tila dobro. Občut ka tež ke ga diha nja, omo ti ce
29Med Razgl. 2016; 55 (1):
Sli ka 2. EKG-za pis pri bol ni ci s stre sno kar dio mio pa ti jo (SKMP). Raz vid ni so pato loš ki zob ci Q v od vo dih
V4–V6.
in pal pi ta cij ni nava ja la. Med reše val nim
pre vo zom je bole či na popu sti la. Gos pa se
je sicer zdra vi la zara di hiper ho le ste ro le mi -
je, osteo po ro ze in gastroe zo fa geal ne ref luk -
sne bolez ni.
Kli nič ni pre gled je bil brez poseb no sti,
EKG-po sne tek pa je poka zal sinu sni ritem
s frek ven co 64/min, levo srč no os in pato -
loš ke zob ce Q v od vo dih V4–V6 (sli ka 2).
V la bo ra to rij skih izvi dih razen pora sta tro -
po ni na I ultra (3,9 µg/l) in AST (0,55 µkat/l)
ni bilo dru gih poseb no sti. Zara di suma na
srč ni infarkt je bilo oprav lje na koro na ro gra -
fi ja, ki je poka za la le rob ne spre mem be na
koro nar nem žilju, ven tri ku lo gra fi ja pa zna -
či len vzo rec SKMP (sli ka 3). Ultra zvoč no je
bila koni ca leve ga pre ka ta razo kro že na in
hipo ki ne tič na, v pre de lu api kal ne ga sep tu -
ma prak tič no aki ne tič na. Izti sni delež levega
pre ka ta je bil nor ma len. Po dveh dneh opa -
zo va nja v eno ti za inten ziv no nego, kjer
steno kar dij in arit mij ni bilo, je bila gos pa
pre meš če na na navad ni odde lek. Kon trol -
ni tro po nin je bil nega ti ven (0,08 µg/l). Od
odpu stu gos pa ni ime la težav.
ZaKLJUČEK
Sin drom SKMP pred stav lja pomemb no dife -
ren cial no diag no zo nenad ne prsne bole čine.
Zara di podob no sti kli nič ne sli ke z akut nim
srč nim infark tom je za dokonč no diag nozo
potreb na izklju či tev obstruk tiv ne koro narne
bolez ni in pri kaz tipič nih ali ati pič nih motenj
krč lji vo sti leve ga pre ka ta. Mot nja krč lji vo -
sti in okva ra delo va nja z zmanj ša nim izti -
snim dele žem leve ga pre ka ta je le pre hod na
ter se spon ta no popra vi v ne kaj dneh do ted -
nih. Kljub temu da spe ci fič no zdrav lje nje
SKMP še ni zna no, je dol go roč na prog noza
teh bol ni kov dobra.
30 Ti len Tum paj, Nejc Pav šič, Matej Marin šek, Mat jaž Bunc    Stre sna kar dio mio pa ti ja
Sli ke 3a, 3b, 3c. Pri kaz posnet kov koro na ro gra fi je
in leve ven tri ku lo gra fi je bol ni ce iz pri me ra 2. Koro -
na ro gra fi ja ni pri ka za la obstruk tiv nih lezij epi kar dial -
nih koro nar nih arte rij; na sli ki 3a je pri ka za no povir je
leve koro nar ne arte ri je. Pri kaz leve ga pre ka ta med
ven tri ku lo gra fi jo ob kon cu dia sto le (sli ka 3b) in ob
kon cu sisto le (sli ka 3c), ki pri ka zu je balo na sto razo -
kro že no koni co (oz na če na je s puš či ca mi na sli ki 3c)
leve ga pre ka ta in tipič ni vzo rec mot nje krč lji vo sti
leve ga pre ka ta s hi per ki ne tič no bazo srca in hipoki -
ne tič nim sred njim delom in koni co leve ga pre ka ta.
a
c
b
LITERaTURa
1. Gha dri JR, Rusc hitz ka F, Lüscher TF, et al. Takot su bo car diom yo pathy: still much more to learn. Heart. 2014;
100 (22): 1804–12.
2. Pra sad A, Dan gas G, Sri ni va san M, et al. Inci den ce and angio grap hic cha rac te ri stics of patients with api cal
bal loo ning syndro me (ta kot su bo/stress car diom yo pathy) in the HORIZONS-AMI trial: an analy sis from a mul -
ti cen ter, inter na tio nal study of ST-ele va tion myo car dial infarc tion. Cath Car dio vasc Interv. 2014; 83 (3): 343–8.
3. Dote K, Sato H, Tateis hi H. Myo car dial stun ning due to simul ta ne ous mul ti ves sel coro nary spasms: A re view
of 5 ca ses. J Car diol. 1991; (21): 203–14.
4. Ku ri su S, Kiha ra Y. Tako-tsu bo car diom yo pathy: Cli ni cal pre sen ta tion and underl ying mec ha nism. J Car diol.
2012; 60 (6): 429–37.
5. Gian ni M, Den ta li F, Gran di AM, et al. Api cal bal loo ning syndro me or takot su bo car diom yo pathy: a syste ma tic
review. Eur Heart J. 2006; 27 (13): 1523–9.
6. Do no hue D, Mova hed MR. Clinical characteristics, demographics and prognosis of transient left ventricular apical
ballooning syndrome. Heart Fail Rev. 2005; 10 (4): 311–6.
7. Akas hi YJ, Gold stein DS, Bar ba ro G, et al. Takotsubo cardiomyopathy: a new form of acute, reversible heart
failure. Cir cu la tion. 2008; 118 (25): 2754–62.
8. Kuo BT, Chou bey R, Nova ro GM. Redu ced estro gen in meno pau se may pre dis po se women to takot su bo car -
diom yo pathy. Gend Med. 2010; 7 (1): 71–7.
9. Witt stein IS. Stress cardiomyopathy: a syndrome of catecholamine-mediated myocardial stunning? Cell Mol
Neu ro biol. 2012; 32 (5): 847–57.
10. Witt stein IS, Thie mann DR, Lima JA, et al. Neu ro hu mo ral fea tu res of myo car dial stun ning due to sud den emo -
tio nal stress. N Engl J Med. 2005; 352 (6): 539–48.
11. Kume T, Kawa mo to T, Oku ra H, et al. Local Relea se of Catec ho la mi nes From the Hearts of Patients With
Tako-Tsu bo-Like Left Ven tri cu lar Dysfunc tion. Circ J. 2008; 72 (1): 106–8.
12. Pra sad A, Mad ha van M, Cha reont hai ta wee P. Car diac sympat he tic acti vity in stress-in du ced (Ta kot su bo) car -
diom yo pathy. Nat Rev Car diol. 2009; 6 (6): 430–4.
13. Ta ki za wa M, Koba ya ka wa N, Uozu mi H, et al. A case of tran sient left ven tri cu lar bal loo ning with pheoc hro mocy -
to ma, sup por ting pat ho ge ne tic role of catec ho la mi nes in stress-in du ced car diom yo pathy or takot su bo car diom -
yo pathy. Int J Car diol. 2007; 114 (1): 15–7.
14. Ama ri les P. A comprehensive literature search: drugs as possible triggers of Takotsubo cardiomyopathy. Curr
Clin Phar ma col. 2011; 6 (1): 1–11.
15. Paur H, Wright PT, Sik kel MB, et al. High levels of circulating epinephrine trigger apical cardiodepression in
a ß2-adrenergic receptor/Gi-dependent manner: a new model of Takotsubo cardiomyopathy. Cir cu la tion. 2012;
126 (6): 697–706.
16. Lyon AR, Rees PS, Pra sad S, et al. Stress (Ta kot su bo) car diom yo pathy – a no vel pat hophy sio lo gi cal hypot -
he sis to explain catec ho la mi ne-in du ced acu te myo car dial stun ning. Nat Clin Pract Car dio vasc Med. 2008; 5 (1):
22–9.
17. Cheng TO. Whet her you cal led it api cal bal loo ning syndro me or takot su bo car diom yo pathy, it is due to coro -
nary artery spasm with or wit hout underl ying athe rosc le ro sis. Cat he ter Car dio vasc Interv. 2009; 73 (5): 717.
18. Hag hi D, Susel beck T, Wol pert C. Severe multivessel coronary vasospasm and left ventricular ballooning syndrome.
Circ Car dio vasc Interv. 2009; 2 (3): 268–9.
19. Abe Y, Kon do M, Mat suo ka R, et al. Asses sment of cli ni cal fea tu res in tran sient left ven tri cu lar api cal bal -
loo ning. J Am Coll Car diol. 2003; 41 (5): 737–42.
20. Ku ri su S, Ino ue I, Kawa goe T, et al. Pre va len ce of inci den tal coro nary artery disea se in tako-tsu bo car diom -
yo pathy. Coron Artery Dis. 2009; 20 (3): 214–8.
21. Kume T, Aka sa ka T, Kawa mo to T, et al. Assessment of coronary microcirculation in patients with takotsubo-
like left ventricular dysfunction. Circ J. 2005; 69 (8): 934–9.
22. Eles ber A, Ler man A, Bybee KA, et al. Myo car dial per fu sion in api cal bal loo ning syndro me: Cor re la te of myo -
car dial injury. Am Heart J. 2006; 152 (3): 469. e9–e13.
23. Ibáñez B, Choi BG, Navar ro F, et al. Tako-tsu bo syndro me: a form of spon ta ne ous abor ted myo car dial infarc -
tion? Eur Heart J. 2006; 27 (12): 1509–10.
24. Ibáñez B, Navar ro F, Farré J, et al. Tako-tsubo syndrome associated with a long course of the left anterior
descending coronary artery along the apical diaphragmatic surface of the left ventricle. Rev Esp Cardiol. 2004;
57 (3): 209–16.
31Med Razgl. 2016; 55 (1):
25. Ka wai S. Pat ho logy of Takot su bo (Am pul la) Car diom yo pathy. In: Vesel ka J, eds. Car diom yo pat hies – From
Basic Research to Cli ni cal Mana ge ment. InTech; c2012. p. 709–26.
26. Pil grim TM, Wyss TR. Takot su bo car diom yo pathy or tran sient left ven tri cu lar api cal bal loo ning syndro me:
A syste ma tic review. Int J Car diol. 2008; 124 (3): 283–92.
27. Ko su ge M, Kimu ra K. Elec tro car dio grap hic fin dings of takot su bo car diom yo pathy as com pa red with tho se of
ante rior acu te myo car dial infarc tion. J Elec tro car diol. 2014; 47 (5): 684–9.
28. Mit su ma W, Koda ma M, Ito M, et al. Serial electrocardiographic findings in women with Takotsubo cardiomyo -
pathy. Am J Car diol. 2007; 100 (1): 106–9.
29. Ku ri su S, Ino ue I, Kawa goe T, et al. Time course of electrocardiographic changes in patients with tako-tsubo
syndrome: comparison with acute myocardial infarction with minimal enzymatic release. Circ J. 2004; 68 (1):
77–81.
30. Ogu ra R, Hia sa Y, Taka has hi T, et al. Specific findings of the standard 12-lead ECG in patients with 'Takotsubo'
cardiomyopathy: comparison with the findings of acute anterior myocardial infarction. Circ J. 2003; 67 (8):
687–90.
31. Bybee KA, Moti ei A, Syed IS, et al. Elec tro car dio graphy can not reliably dif fe ren tia te tran sient left ven tri cular
api cal bal loo ning syndro me from ante rior ST-seg ment ele va tion myo car dial infarc tion. J Elec tro car diol. 2007;
40 (1): 38. e1–e6.
32. Ko su ge M, Ebi na T, Hibi K, et al. Simple and accurate electrocardiographic criteria to differentiate takotsubo
cardiomyopathy from anterior acute myocardial infarction. J Am Coll Car diol. 2010; 55 (22): 2514–6.
33. Do yen D, Moce ri P, Chic he O, et al. Car diac bio mar kers in Takot su bo car diom yo pathy. Int J Car diol. 2014; 174 (3):
798–801.
34. Ra ma raj R, Sor rell VL, Mova hed MR. Levels of tro po nin relea se can aid in the early exc lu sion of stress-in du -
ced (ta kot su bo) car diom yo pathy. Exp Clin Car diol. 2009; 14 (1): 6–8.
35. Mu ra ka mi T, Yos hi ka wa T, Mae ka wa Y, et al. Cha rac te ri za tion of pre dic tors of in-hos pi tal car diac com pli cations
of takot su bo car diom yo pathy: Mul ti-cen ter regi stry from Tok yo CCU Net work. J Car diol. 2014; 63 (4): 269–73.
36. Lee JW, Kim JY, Youn YJ, et al. Cli ni cal cha rac te ri stics and prog no stic fac tors of stress-in du ced car diom yopathy.
Korean Circ J. 2010; 40 (6): 277–82.
37. Bybee KA, Kara T, Pra sad A, et al. Syste ma tic review: tran sient left ven tri cu lar api cal bal loo ning: a syndrome
that mimics ST-seg ment ele va tion myo car dial infarc tion. Ann Intern Med. 2004; 141 (11): 858–65.
38. Song BG, Chun WJ, Park YH, et al. The clinical characteristics, laboratory parameters, electrocardiographic,
and echocardiographic findings of reverse or inverted takotsubo cardiomyopathy: comparison with mid or
apical variant. Clin Car diol. 2011; 34 (11): 693–9.
39. Man sen cal N, Abbou N, N’Guet ta R, et al. Api cal-spa ring variant of Tako-Tsu bo car diom yo pathy: Pre va lence
and cha rac te ri stics. Arch Car dio vasc Dis. 2010; 103 (2): 75–9.
40. Su ra pa ne ni P, Vit ta la SS, Vina les KL, et al. Aty pi cal pre sen ta tion of takot su bo car diom yo pathy. Eur J Ec ho -
car dio gr. 2011; 12 (4): e31.
41. Win CM, Pat hak A, Guglin M. Not takot su bo: a dif fe rent form of stress-in du ced car diom yo pathy-a case series.
Con gest Heart Fail Green wich Conn. 2011; 17 (1): 38–41.
42. Singh NK, Rum man S, Mikell FL, et al. Stress car diom yo pathy: cli ni cal and ven tri cu lo grap hic cha rac te ri stics
in 107 North Ame ri can sub jects. Int J Car diol. 2010; 141 (3): 297–303.
43. Hag hi D, Atha na sia dis A, Papa vas si liu T, et al. Right ven tri cu lar invol ve ment in Takot su bo car diom yo pathy.
Eur Heart J. 2006; 27 (20): 2433–9.
44. Leu rent G, Lar ral de A, Boul mier D, et al. Car diac MRI stu dies of tran sient left ven tri cu lar api cal bal loo ning
syndro me (ta kot su bo car diom yo pathy): a syste ma tic review. Int J Car diol. 2009; 135 (2): 146–9.
45. Ma hr holdt H, Wag ner A, Judd RM, et al. Dela yed enhan ce ment car dio vas cu lar mag ne tic reso nan ce asses sment
of non-isc hae mic car diom yo pat hies. Eur Heart J. 2005; 26 (15): 1461–74.
46. Ma dias C, Fitz gib bons TP, Als heikh-Ali AA, et al. Acqui red long QT syndro me from stress car diom yo pathy is
asso cia ted with ven tri cu lar arrhyth mias and tor sa des de poin tes. Heart Rhythm. 2011; 8 (4): 555–61.
47. Da sti dar AG, Fron te ra A, Peter sen M. A case of malig nant arrhyth mia in Takot su bo car diom yo pathy. J Elec -
tro car diol. 2014; 47 (5): 690–1.
48. Den ney SD, Lak ki reddy DR, Khan IA. Long QT syndro me and tor sa de de poin tes in tran sient left ven tri cu lar
api cal bal loo ning syndro me. Int J Car diol. 2005; 100 (3): 499–501.
49. Ku ri su S, Ino ue I, Kawa goe T, et al. Inci den ce and treat ment of left ven tri cu lar api cal throm bo sis in Tako-tsubo
car diom yo pathy. Int J Car diol. 2011; 146 (3): e58–e60.
32 Ti len Tum paj, Nejc Pav šič, Matej Marin šek, Mat jaž Bunc    Stre sna kar dio mio pa ti ja
50. Por ta A, Bar rabés JA, Figue ras J, et al. Tran sient api cal bal loo ning com pli ca ted with left ven tri cu lar thrombus
and repea ted embo lic events with fatal out co me des pi te anti coa gu lant the rapy. Int J Car diol. 2013; 165 (1):
e11–e12.
51. Ce lik M, Yal cin ka ya E, Yuk sel UC, et al. Multiple foci of infarction secondary to giant left ventricular thrombus
in a patient with takotsubo cardiomyopathy. Oman Med J. 2013; 28 (4): 294.
52. Shar key SW, Win den burg DC, Les ser JR, etal. Natu ral history and expan si ve cli ni cal pro fi le of stress (tako-tsubo)
car diom yo pathy. J Am Coll Car diol. 2010; 55 (4): 333–41.
53. Singh K, Car son K, Shah R, et al. Meta-analy sis of cli ni cal cor re la tes of acu te mor ta lity in takot su bo car diom -
yo pathy. Am J Car diol. 2014; 113 (8): 1420–8.
54. Fa zio G, Novo G, Bar ba ro G, et al. Treat ment of Tako-tsu bo car diom yo pathy. Int J Car diol. 2008; 130 (3): 475–6.
55. Mah moud R, Man sen cal N, Pil liére R, et al. Pre va len ce and cha rac te ri stics of left ven tri cu lar outf low tract
obstruction in Tako-Tsu bo syndro me. Am Heart J. 2008; 156 (3): 543–8.
56. Thor ne KD, Kerut EK, Moo re CK. Apical ballooning "tako-tsubo" syndrome associated with transient  left
ventricular outflow tract obstruction. Echo car dio graphy. 2007; 24 (7): 770–2.
57. Bar ria les VR, Goi co lea J, Penas LM. Tran sient left ven tri cu lar api cal bal loo ning and outf low tract obstruc tion.
J Am Coll Car diol. 2003; 42 (6): 1143–4.
58. Pa da yac hee L. Levo si men dan: Levosimendan: the inotrope of choice in cardiogenic shock secondary to takotsubo
cardiomyopathy? Heart Lung Circ. 2007; 16 Suppl 3: S65–70.
59. San to ro F, Ieva R, Fer ra ret ti A, et al. Safety and fea si bi lity of levo si men dan admi ni stra tion in takot su bo car -
diom yo pathy: A case series. Car dio vasc Ther. 2013; 31 (6): 133–7.
60. Singh K, Car son K, Usma ni Z, etal. Syste ma tic review and meta-analy sis of inci den ce and cor re la tes of recurrence
of takot su bo car diom yo pathy. Int J Car diol. 2014; 174 (3): 696–701.
61. San to ro F, Ieva R, Musai co F, et al. Lack of efficacy of drug therapy in preventing takotsubo cardiomyopathy
recurrence: a meta-analysis. Clin Car diol. 2014; 37 (7): 434–9.
Pris pe lo 15. 9. 2014
33Med Razgl. 2016; 55 (1):