■n Veleseiemska številka, mmm	POŠTNINA	PAVSALIRANA.
IV. letnik	V	Ljubljani, dne 5. septembra 1922	Štev.	9
JUGOSLOVANSKI
GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE« V LJUBLJANI
8 Din., za pol leta 4 Din.; posamezna številka velja Din. 0'75. — Inserati po dogovoru. —
List izhaja enkrat na mesec, in sicer vsakega meseca, ter stane za celo leto
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štav. 3.
Obrtniki! Snujte »Obrtne zveze« in zahtevajte pravila pri »Jugoslovanski °brtni zvezi« v Ljubljani, Pražakova ul. 3. Naše obrtne zveze ne smejo zaostajati za kmetskimi zvezami, zato ustanavljajte po-vsod, kjer se nahaja vež obrtnikov, lastne »Obrtne zveze«, ki naj bodo središče vaše stanovske in politične organizacije!
■■■»■■■BBHHBBnBaaaiinBKiffi
(Od 2. do 11. septembra.)
Že lanska prireditev je pokazala silno lepe uspehe. Ker so prijave letos silno narasle in se udeleži letos sejma še enkrat toliko razstavljalcev kot lansko leto in ker so bili že 1. julija razstavni prostori starega sejmišča zasedeni, smo morali prostor za letošnji semenj razširiti na drugo stran Latermanovega drevoreda in povečati za novih 15.000 m2, tako da obsega stari in novi prostor preko 40.000 m2. Gradimo 3 nove paviljone v velikosti 900 m2 in zidan Paviljon za policijsko stražnico v velikosti 120 m2. Kljub temu, da smo tako razširili sejmski prostor je danes že vse zasedeno. Zamudnike vpoštevamo samo po možnosti ‘razpoložljivega prostora ozir. tedaj, če bi se kaka prijavljena tvrdka odjavila. Cel sejmski prostor je na novo planiran in opremljen z vzorno, kanalizacijo. Prijavljenih je nad 700 tvrdk. Med udeležniki figu-rirajo svetovno znane velefirme, kakor: Ferum —- Zagreb, Wolf — Magdeburg, Austro — Deimler, Puchwerke, Montecat-tini — Milano, čehojug — Ljubljana, Eisen Und Stahlindustrie Essen -Ruhr, Titania-Werke-Wels, Vogel und Noot — Wien, I T. w. Hoffmann, Breslau, Welkerwerke — Wien, Brown-BoVeri — Wien, Lanz — Mannheim, 9 belgijskih velefirm, Gebriider , Fischer — Wien, Fleck Sohne, Wien, Schu-\ niann —■ Leipzig-Plagwitz itd, itd.
Ob priliki sejma bo prirejena tudi hi-| storična razstava slik, kakih 200 objektov,
ki bo pod našim pokroviteljstvom in ki jo bomo mi subvencionirali. Posestniki permanentnih vstopnic bodo imeli brezplačen vstop na to razstavo. Razstava bode nameščena v prostorih državne obrtne šole.
Na veseličnem prostoru bodo imele svoje paviljone renumirane tvrdke kakor n. pr. Čuček — Ptuj, Bouwier — Zg. Radgona in več drugih. Istotam se bode nahajal paviljon delniških pivovaren Žalec — Laški trg. Na razširjenem prostoru velesejma se bo nahajala restavracija pod vodstvom gospoda hotelirja Dolničarja, kjer bodo obiskovalci postreženi z gorkimi jedili.
Za časa velesejma se bodo vršile na vrtu hotela Tivoli predstave letnega gledališča pod vodstvom gospoda režiserja Pu~ tjate, kjer se bodo proizvajale prvovrstne točke in kjer ne bo manjkalo zabave in smeha, za kar nam jamči ime in reputacija gospoda Putjate.
Permanentne legitimacije se prodajajo po 40 Din v vseh večjih denarnih zavodih naše države, pri Tourist Office v Ljubljani in pri velesejmski blagajni. Posestniki permanentnih legitimacij imajo prost vstop za vso dobo sejma, tako v sejmske prostore, kakor tudi na veselični prostor in na historično razstavo. Te legitimacije upravičujejo posestnika do polovične vožnje iz bivališča v Ljubljano in nazaj po vseh železnicah naše kraljevine. — Dnevne vstopnice se prodajajo po ceni 10 Din, ter bo posestnikom istih dovoljen direkten vstop na veselični prostor po 6. uri zvečer, toda le pri vhodu, ležečem na notranji strani. Specialne vstopnice samo za veselični prostor se prodajajo po oeni 5 Din.
Po oeli državi imamo približno 400 razprodajalnih mest za legitimacije.
Ob priliki otvoritve se izda posebna številka »Sejmskega Vestnika«, v katerem se bodo nahajala navodila za posetnike sejma in kjer bodo priobčeni zanimivi članki različne vsebine.
Sejmski urad je sledeče organiziran: Na obeh straneh vhoda v sejmske prostore se bodo prodajale dnevne vstopnice. Blagajna za permanentne legitimacije kakor tudi glavna blagajna bo nameščena v paviljonu levo od vhoda. V istem paviljonu se bodo izdajale tudi vozne karte in zavarovalo na željo sejmsko blago. Na sejmu bomo imeli posebnega sejmskega fotografa in poseben filmski oddelek. V paviljonu desno od vhoda se bo nahajala rešilna postaja, varnostna straža ter pošta in brzojav. Nadalje bodo poslovali v sejmskem uradu še informativni oddelek, špedicijski oddelek ter oddelek za reklamo in propagando. Istotam se bodo prodajali katalogi, fotografije in razglednice ter vstopnice za variete v hotelu Tivoli. Na sejmskem prostoru bo poslovala tudi lastna telefonska centrala, i
Stanovanjski odsek bo skrbel za prom-ptno nameščenje v stanovanja za vse sejmske posetnike. Posestniki permanentnih legitimacij bodo dobili sejmske znake v sejmski pisarni proti oddaji kupona, ki se nahaja na legitimaciji.
Katalog bo imel bogato vsebino in bo vzorno urejen, tako da bo neobhoden pripomoček za vsakega trgovca, ki se bo zanimal za razstavljeno blago. Za tujce se bodo nahajale v katalogu različne informacije in navodila za bivanje v Ljubljani in za izlete. Ta katalog ni samo vodnik za obiskovalce sejma, ampak tudi brezpogojno potreben pripomoček za vse trgovce, ki hočejo stopiti v zvezo z važnejšimi Jugoslo-venskimi trgovskimi tvrdkami. Razposlal se bo vsem evropskim trgovskim zbornicam, mnogim trgovskim korporacijam, strokovnim časopisom in vsem inozemskim interesentom. Na ta način se nudi razstav-ljalcem Ljubljanskega sejma tudi izven sejmskih dni najlepša prilika spraviti svoje blago v promet v tu- in inozemstvu.
OBIŠČITE 11. LJUBLJAN. VELESEJMI
«
\
Otrin« siroKovno Mo trufod in pri nos.
Obrtno in strokovno šolstvo je v naši mladi, novi državi šele v povojih, še tako malo razvito in razširjeno, da skoro vse obrtne šolske zavode lahko seštejemo na prstih ene roke. Toda ravno pomanjkanje obrtnega in strokovnega šolstva povzroča tudi veliko pomanjkanje industrije. Ktera država pa nima industrije, tam jo je treba stvoriti. In v takem položaju je naša država.
Vojni preobrat je prinesel s seboj popolnoma nove vidike, eksistenčne in produkcijske pogoje tako v socialnem kakor tudi v gospodarskem oziru. In naloga vsakega poedinca kakor tudi cele družbe — vsake države je, da se čimprej prilagodi novim nazorom, zahtevam in potrebam, kajti vsi socialni problemi, vsi najboljši reformacijski načrti in vse duhovite misli in ideje, ki jih razvijajo bodisi narodni gospodar, tehnik, sociolog ali politik, pa ne morejo imeti pravega uspeha, ako jim ne morejo slediti široki sloji občinstva, ako se ne zaveda tudi navaden delavec, da je v takih hudih časih, ki jih sedaj preživljamo, edini s pas delo. Zavedati pa se mora, da ni vsako delo enako vredno, da ni vse eno, ako cepi ves dan drva ali pa izdeluje pohištvo. (Glej knjižico prof. Al. Prešla: Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. 1920.)
Pri nas v kraljevini SHS potrebujemo torej v prvi vrsti kvalificiranega, strokovno izobraženega, tehnično izučenega delavstva, kajti v stanju, v katerem se nahajamo, bo ona država zmagovalka na domačem in pozneje tudi na svetovnem trgu, ki si bo kot prva znala vzgojiti zopet zadostno število kvalitetnih delavcev, ki bodo znali pod okriljem zdrave socialne politike in z naporom vseh sil iz danih surovin, oziroma uporabnih nadomestkov kolikor mogoče producirati. (Istotam v »Wirt-schaftliche Demobilisation« von Labor u. Lowe.) In kdo nam vzgaja kvalitetne-kva-lificirane delavce? To so obrtne in strokovne šole, strokovni tečaji, obrtni muzeji in obrtni zavodi.
Poglejmo najprvo nekatere druge države, kako razvito obrtno šolstvo imajo, potem bomo šele videli, kako veliko pomanjkanje in zastoj na obrtnošolskem polju je v naši državi.
1.	Francija. Francija je že v 17. stoletju spoznala veliko važnost, potrebo in korist šolstva. Francoski filozof Rene Descartes (1596—1650) je prvi predlagal, naj se ustanove učilnice za posamezne obrtne
skupine. V idealni obliki se je njegova misel oživotvorila šele koncem 18. stoletja, ko se je 1. 1795 ustanovil v Parizu »Conservatoire National des Arts et Me-tiers«. Francosko obrtno šolstvo se je potem do danes razvilo do idealne stopnje in višine. Francoske državne, obrtne in strokovne šole so: nižje, srednje in višje. Nižje obrtne šole so predvsem praktične obrtne in industrijske šole. K nižjim obrtnim šolam spadajo nadalje: a) urarske šole, b) rokodelske šole.
Obrtne šole na Francoskem pa niso samo državne institucije, ampak tudi privatne in občinske ustanove. Samo v mestu Parizu je 13 občinskih obrtnih šol. Te šole vzgajajo samo kvalificirane delavce in delovodje ter služijo kot priprava za vstop v srednje obrtne šole. Te so:
Šole za umetnost in umetno obrt. (V Parizu imajo tudi višjo obrtno šolo, ki vzgaja strojne, stavbne in kemijske inže-nerje.) Razen pet državnih srednjih obrtnih šol je na Francoskem še nad 300 privatnih, ki jih država samo podpira. Iz tega lahko razvidimo, da nadarjen ljudskošolski učenec lahko doseže najvišjo stopinjo tehnične izobrazbe, ker lahko prestopa iz nižje v srednjo in iz te v višjo obrtno šolo. Da se je moglo obrtno šolstvo tako lepo razviti, je pripomogla šola, ki se imenuje Ecole normale, katero je država ustanovila že koncem 18. stoletja. To je šola za izobrazbo obrtnega in strokovnega šolskega učiteljstva. Nadalje je n. pr. 1. 1900 obstojalo na Francoskem 4500 strokovnih in obče izobraževalnih tečajev in slušateljev na teh večernih tečajih je bilo približno milijon. — Za specialno nadaljno strokovno izobrazbo pa sijajno skrbi že prej omenjeni nacionalni konservatorij za umetnost in obrt. Nacionalni umetno - obrtni konservatorij ni samo muzej, temveč tukaj se vrše celo leto javna predavanja in tečaji, do 20 tečajev na leto. Ta zavod je središče in mesto, kjer zbirajo vse nove pojave na obrtnem in industrijskem polju, ne samo domače, ampak tudi tuje in se zanimajo sploh za vse nove pridobitve in novosti v tehničnem in umetniškem oziru, jih potem skušajo doma takoj praktično uporabiti. Tukaj imajo laboratorije (delavnice-preizkuševalniee) za poizkuse v fiziki, mehaniki, kemiji in strojni tehniki. Na zavodu je stalna stolica za obrtno higieno (zdravstvo) s stalno razstavo, dalje stolica za obrtno kemijo.
2.	Anglija. Obrtno šolstvo v Angliji je čisto drugačno kot na Francoskem. Na Angleškem je splošno šolstvo v najtesnejši zvezi z obrtnim šolstvom. Že ljudskim šolam so priklopljeni strokovni oddelki. Obenem je pri vseh srednjih in višjih šolah, da celo na univerjSdi, preskrbljeno v raz-
nih tečajih za najširšo izobrazbo vseh obrtniških in industrijskih slojev kakor tudi obrtniškega naraščaja. Organizacija obrtnih šol je prilagodena posameznim krajevnim razmeram. Na Angleškem je glavni stvaritelj obrtnega šolstva zasebnik ne država! — Privatniki (obrtniki, industrijci, trgovci), občine, okrožja, industrialna in druga dru' štva, vsi ti faktorji skrbijo za razvoj obrtnega šolstva.
3. Belgija. Obrtno šolstvo v Belgiji je silno razvito, toda ni državno. Država Pre' pušča ustanavljanje in vzdrževanje obrtnega šolstva privatnim činiteljem, kakor občinam, raznim korporacijam zadrugam i° družbam. Sama ustanavljanje obrtnih šol le podpira s subvencijami. V Belgiji imajo sledeče tipe obrtnih šol:
a) šole za umetnost in obrt;
b) šole za višjo industrijo;
c) za višjo tekstilno industrijo z raznimi tečaji;
d) rokodelski tečaji za industrijo;
e) razni zavodi (ateljeji) za finejše stroke in predmete.
Ženske obrtne in strokovne šole so:
a) gospodinjske šole za deklice delavskega stanu;
b) šole za ženski naraščaj srednjega stanu;
c) višje gospodinjske šole;
d) prave obrtne šole;
e) strokovni tečaji (večerni pouk) za delavke;
f) učne delavnice za deklice.
Razen navedenih šol imajo še pet velikih obrtnih muzejev, ki služijo v didaktično pospeševanje obrta in industrije. Naloga teh muzejev je: stalna razstava obrtnih modelov, orodja, aparatov in surovin, ki se rabijo pri pouku. Na obrtnih muzejih se vrši tudi izobrazba obrtno-šolskega učiteljstva.
4. Švica. Obrtno šolstvo v Švici je na jako visoki stopinji. Vseh 25 kantonov ima vsak svoje samostojno obrtno šolstvo. Posledica tega je, da ima obrtno šolstvo v, Švici silno raznolikost in pestrost. Razen mnogoštevilnih obrtno-nadaljevalnih šol ima Švica še sledeče obrtne učilnice: 1. 3 učne šole-delavnice za mizarje, ključavničarje, kleparje in čevljarje (Bern, Fri-bourg, Zurich); 2. 5 rokodelskih šol; 3. specialno stavbno obrtno šolo za zidarje, kamnoseke, tesarje; pleskarje itd. v Ženevi; 4. rezbarsko šolo v Brienzu; 5. kamnoseško šolo v Fribourgu; 6. 7 umetnoobrtnih šol; 8. 9 urarskih šol; 10. 3 p°' klicne šole za kovinarje. Dalje ima Švica še tri takozvane tehnike v Winterturu, Burgdorfu in Bielu (te niso visoke šole)-
Znani politehnikum v Bielu obsega ? čisto različnih šol pod istim vodstvom in
sicer: 1. urarsko šolo, 2. šolo za elektrotehniko in strojegradbo, 3- šolo za fino mehaniko, 4. umetno-obrtno šolo, 5. graversko in cizelersko šolo, 6. stavbno obrtno šolo, železniško šolo.
V Ženevi je posebna vrsta umetnoobrtne (industrijske) šole in sicer: za ci-ZeJerje, graverje, slikarje na steklo, rezbarje, umetne kleparje in ključavničarje, za keramiko in dekoracijsko risanje. Ra-Zen imenovanih šol imajo v Švici še posamezni kantoni dobro urejene umetno-obrt-
muzeje, v katerih se nahajajo obrlno-strokovne biblioteke (knjižnice), zbirke Predlog in vzorcev, začasne in trajne raz-8tave strojev in obrtnih izdelkov. Obrtni touzeji so priklopljeni večinoma rokodelskim šolam, tako da imajo učenci vedno Priliko, pred poukom obiskati muzej, biblioteko in tudi praktično uporabljati predloge itd. Z muzeji je navadno združen urad za izvedeniška mnenja in pojasnila glede obrti in industrije n. pr.: izbira poklica, sole, namestitev vajenca, domače in tuje razstave, naslovi tvrdk za nabavo strojev, motorjev, slik, predlogov, knjig in obrtnih strokovnih listov in časopisov. — Šolstvo v švici tudi ni državno; država prispeva približno eno tretjino, drugo prispevajo kanoni, občine in šolski dohodki.
5. Nemčija. Tudi Nemčija ima krasno razvito obrtno šolstvo. (Natančneje drugič 0 tem.) Za danes naštejemo samo nekatere glavne obrtne šole v Nemčiji.
Nemčija ima posebne vrste industrijskih šol, ki jih druge države nimajo, to so višje strojegradbene šole. V Nem-ciji so splošno zastopani sledeči tipi obrtnih šol: 1. stavbno obrtne šole, nižje in višje, strojegradbene in delovodške šole, v<šje in nižje tekstilne šole in umetno-obrt-ne šole. Strokovne šole (na Pruskem) so: Šole za pletarstyo, šole za šivanje čipk in vezenje itd. Dalje imajo Nemci: nižje slikarske, risarske in modelirske šole, ki Prehajajo deloma v srednje in višje tehnične šole. Na Saksonskem so nižje, srednje in višje tkalske šole. Na Badenskem so šole za glasbene inštrumente. V splošnem je v Nemčiji cela vrsta raznih tehni-kumov, obrtnih muzejev (21) in umetnoobrtnih institutov.
6. Rusija. V Rusiji se je začelo obrtno šolstvo precej pozno razvijati (1. 1888). Vendar se je v tej kratki dobi precej krepko razvilo. Leta 1900 je imela prostrana Rusija 190 obrttaih učilišč in sicer: 18 srednjih, 20 nižjih tehničnih, 67 nižjih obrtnih, ^2 rokodelskih, 15 vajeniških in 48 nižjih r°kodelskih šol. Skromno število imeno-vanih šol seveda nikakor ni zadostovalo ogromni ruski državi. Vendar upamo, da s® bo tudi v »novi« Rusiji, kakor hitro se
urede politične razmere, obrtno šolstvo začelo hitro in uspešno razvijati.
7.	Amerika. Ameriško obrtno šolstvo je velikopotezno, čeprav je šele v razvojnem štadiju. Ameriško obrtno šolstvo je realizirano po Huxlejevem izreku: »Noben sistem javnega šolstva ne zasluži imena nacionalnega sistema, ako ne tvori vzgojne lestve, ki pelje izpred tlaka do univerze-« — O obrtnem šolstvu v Ameriki ob drugi priliki, ravnotako tudi o organizaciji obrtnega šolstva v bivši Avstriji.
Kdor izmed čitateljev (obiskovalcev II. ljubljanskega velesejma) je pazno bral te skromne vrstice v obrtnem šolstvu v drugih državah, ta si bo sam takoj napravil jasno sliko in sodbo, kako majhni smo še v Jugoslaviji na obrtnostrokovnem polju. Manjka nam še skoro vseh najrazličnejših strokovnih in obrtnih šol in obrtnih muzejev. Ako hočemo, da bomo zares modema država, moranj) vsi, država in privatniki, društva, občine, pokrajine (dežele), oblasti storiti vse, da se naše obrtno šolstvo čim-prej povzpne na višjo stopnjo razvoja in tehnike, kajti le dobro razvita obrt in industrija je prva narodna obrana vsake države. (Glej prof. Preslovo knjižico.)
Prof. dr. Rožič Val.
Slavine oDrii.
V ožjem smislu besede so te obrti stavbeništvo, zidarstvo, tesarstvo in kamnoseška stroka. Ko pa se je dosegel veliki napredek v betonu, je tudi kamnoseška obrt kot stavbna precej zgubila in se še malokje upošteva kot taka. V širšem pomenu besede pa so stavbne obrti vse tiste, ki sodelujejo za popolno zgotovitev kake stavbe in teh je najmanj kakih 12 ali pa še več. Prav je, da se na tem mestu vsaj v splošnem pečamo z vsemi, seveda pa le v toliko, v kolikor pridejo v poštev pri sodelovanju na stavbi. Za stavbne obrti stavbnika zidarskega, tesarskega in kamnoseškega mojstra kakor tudi vodnja-karja veljajo v krajih, ki so pripadali bivši Avstro-Ogrski, še danes stari zakoniti predpisi. Za Bosno pa so bile znatnejše olajšave teh predpisov. Bivša Srbija je imela seveda tudi svoje zakone, ki pa niso poznali gori navedenih obrtniških strok. Pač pa so bili kot graditelji le inženerji- Za vse ostale obrti, ki sodelujejo na stavbi ni ni-kakih posebnih zakonitih predpisov. Kot odgovorni vodja celotne zgradbe nastopi po teh zakonih vedno stavbenik, zidarski mojster, če je pa stavba v bistvu lesena, pa tesarski mojster. Bistvo teh zakonov je, da je za eno zgoraj naštetih obrti potreben izpit, potem ko se je dotičnik obrti dobro izučil in dovolj časa praktično delal. Za zi-
darske, tesarske in kamnoseške mojstre pa se je za bivši teritorij Kranjske do lanskega leta dajalo tudi v izjemnih slučajih omenjene koncesije brez polaganja izpita. Ker pa obstojajo pri nas stavbne obrtne šole in sicer nekatere že desetletja, je zato dana možnost do izpita in radi tega se je ugodnost gori omenjenih izjem lansko leto ukinila. Želeti bi bilo, da se podobne šole ustanovijo po celi državi ter da jih vlada tudi vzdržuje, kar se žalibog danes ne dogaja, ker nima naša centralna vlada nika-kega smisla za to, da bi'finančno v zadostni meri podpirala te zavode. Če se osnujejo take šole po celi državi in se dobro fun-girajo, je gotovo, da bi se moral tudi stavbeni zakon razširiti na celo državo. Seveda bi ga pa bilo treba v tem slučaju nekoliko spremeniti in sicer času ter razmeram primemo- Po tem zakonu je tehniku z neaka-demično izobrazbo, ki ima poleg precejšnje prakse še primerno teoretično znanje, dana možnost, da samostojno vodi in izvršuje nadtalne in podobne zgradbe, posebno še tam, kjer ni statičnih komplikacij. Torej nekaj vmesnih faktorjev je potreba med in-ženerjem in zidarjem, pomočnikom in tesarjem. To je princip bivšega avstrijskega stavbenega zakona iz 1. 1893.
Da se zahtevajo izpiti in precejšnje teoretično znanje za te obrti, je gotovo pravilno, bodisi z ekonomskega javnovarnost-nega stališča, pa tudi stališča splošne kulture, kajti višino izobrazbe narodov se spozna tudi iz stavbarstva.
Stavbna obrt ima zaznamovati zadnjih 14 let velik napredek. Uporaba betona in železobetona, kakor tudi drugega podobnega materiala, je v konstruktivnem oziru popolnoma preobrazila gradnje ter je dobila precejšen vpliv tudi na dekorativno plat današnjih zgradb. Princip današnjega modernega sloga je, da zgine strogi renesančni slog-
Ker nismo imeli v bližnji preteklosti dovolj domačih izobraženih stavbenikov, kar se vidi širom Slovenije na neenakih in neracionelnih zgradbah, se je gradilo pač tja v en dan. V tem oziru ima posebno Ljubljana zaznamovati nekako prvenstvo. Upanje je, da nam bo s tem, ker imamo danes svojo tehniško fakulteto kot najvišje izobraževališče za gradbeno stroko, kakor tudi dobro urejene stavbne šole, da nam bo lahko tudi na tej strani zaznamovati v doglednem času znaten napredek. Kakor povsod je tudi pri nas prenehalo sograjenje. Gotovo je, da je ravno to vzrok današnjemu velikemu pomanjkanju stanovanj. Kmalu po skončani vojni se je pričelo z novimi zgradbami, spočetkoma pa le bolj s pro-vizornimi, da so se dobila vsaj zasilna stanovanja. Tudi razne vojaške barake so se predelale za stanovajske hiše. Lansko in
letošnje leto pa se že bolj stabilizira tudi stavbno obratovanje, seveda zavzema prvo mesto Belgrad in Zagreb. Ljubljana zida le po malem- V Sloveniji se tudi po deželi precej gradi. Izvršujejo se pa največ vzdrževalna dela in adaptacije kmetskih gospodarskih poslopij, kar se je uničilo in zastalo v času vojne. Po mestih in trgih pa se razen Ljubljane le malo gradi.
Naš delavec, uradnik in obrtnik na periferiji mest le počasi pričenja graditi, kot se je to vršilo pred vojno. Gradili so največ barake in industrijska podjetja. Posojilnice in denarni zavodi pač nimajo sredstev in korajže, da bi posojale od polovico stavbne vrednosti, kot se je to prej godilo. V slučaju znatnega zboljšania naše valute bi tako pač nastala katastrofa.
V Ljubljani je konkurenca pri stavbnih obrtih že zavzela precejšnje dimenzije. Pred vojno je bilo 6 do 8 stavbnih podjetij, sedaj jih je okrog 30- Posebno so se pomnožile mizarske delavnice. Isto moramo konštatirati tudi pri kovinskih stavbnih obrtih. Ljubljana je dovolj preskrbljena z raznimi stavbnimi obrti. Delavstva, posebno bolj kvalificiranega, precej primanjkuje, dočim je pomožnega delavstva še dovolj. Razen visokega stavbarstva se le malo gradi. Ceste, železnice, vodovodi in mostovi še počivajo in čakajo boljših časov. Gradiva, posebno pa za zidanje, za enkrat ne primanjkuje. Kamenje za zid se dobi doma, ravnotako opeka, apno pa se celo izvaža na Hrvatsko. Nasprotno pa se uvaža cement iz Splita, ker domači izdelki ne zadostujejo- Primanjkuje samo boljšega kamenja, ker so nam Lahi vzeli Kras. Tudi lesa je dovolj domačega. Železa, razen traverz, imamo tudi doma, pač pa moramo uvažati iz inozemstva, posebno pa iz Nemške Avstrije, razne polfabrikate, za druge stavbne obrti razne opreme, okove, keramične in steklene izdelke. Tudi barvna industrija je pri nas še pomanjkljiva. Sicer se čimdalje več izdeluje tega doma, vsekakor pa še daleko ne krije potreb. Treba bo torej pričeti še marsikaj izdelovati doma, preden bodo krite potrebe. To pa se ne da ustvariti kar čez noč, ker za vsako podjetje je treba dela in truda, posebno pa časa.
Bati se je, da nam tujci v različnih formah pri belem dnevu ne pojedo kruha, ki je nam namenjen, in ki si ga bomo morali iskati v tujini, če se to uresniči. Zato pa je naloga naše vlade, da to prepreči ter poskrbi, da tudi stavbnim obrtnikom zasije enkrat boljša bodočnost-
OBRTNIKI! Zbirajte za delovni sklad Jugoslovanske obrtne zveze! Ustanavljajte Obrtne Zveze! Vse informacije dobite pri tajništvu v Ljubljani, Pražakova ulica 3.
Lesna obrt v Sloveniji.
Če govorimo o lesni obrti v Sloveniji, moramo priznati, da poleg kmetijstva in živinoreje ni nobena druga panoga našega narodnega gospodarstva tako tesno združena z našim narodnim življenjem kakor lesna obrt. To velja za cel narod kakor tudi za posameznika. Ko se naš človek rodi na leseni postelji, je njegovo prvo razkošje zibelka, delo domačega vaškega mizarja. Ko se porednež razvija in raste je njegova prva in najcenejša, a najboljša šola kostanjeva palica, domač izdelek, ki ima poleg tega važnega, še razne druge naloge v domačem gospodarstvu. Otrok raste in je brihten. Vidi očeta, kako ob zimskih večerih seka treske, pripravlja grablji-šča, plete koše, popravlja orodje. To je nekaj zanj. Kmalu zna vse tako in še bolje; vsaj njemu se tako zdi. Očeta jezi, da bi jajce več vedelo ko puta, skrije mu orodje, prepove. Toda vztrajnost sinova je večja kakor odločnost očetova. Fant dobi priliko in dela skrivaj: postavlja kozolce, sestavlja vozove, rezlja žlice, dokler ni dovršen izdelek s katerim stopi ponosno pred očeta. Očetu se tokrat razjasni obraz: Poglej stara, čisto naše sorte je, paglavec žlehten! Od tedaj nastopa javno; napravi ročico, nasadi sekiro, izdela celo grablje in kotišče in to tako lično in pripravno kakor oče.
Od rojstva skozi celo življenje je naš človek združen več ali manj z lesno obrtjo, katero opravlja včasih kot poklic, včasih v pomoč drugi panogi. In ko umrje, je lesena rakev, izdelek lesne obrti, njegov zadni pristan.
Kakor v drugih rečeh, so se naši ljudje tudi v lesni obrti pokazali kot strokovnjaki. Dokler niso bili podvrženi tujim vplivom, so izdelovali iz lesa svoje potrebščine po svojem okusu. Razni starejši izdelki so umetniške vrednosti in se odlikujejo po svoji trpežnosti. Lahko bi bilo takih izdelkov več, toda usoda našega naroda je vedno bila, da so naši najboljši sinovi s svojim vztrajnim delom množili ugled in denar tujcu. Naše ljudi je tujina rabila in z njimi bogatela, kajti šele v tujini je naš človek razvil vse svoje duševne in telesne sile.
Če izvzamemo ribniški in kočevski okraj, kjer je izdelovanje suhe robe domača obrt, s katerim se, preživlja na stotine družin, ni drugod po Sloveniji lesna obrt razvita kakor bi lahko bila. Vsaka vas ali vsaj župnija premore pač po enega ali celo dva mizarja, kolarja, sodarja, tesarja, ki krijejo domače vaške potrebe in so popolnoma navezani na razmere svojih sovaščanov. Zadovoljni so s tem položajem in
malokdaj se pojavi med njimi želja po napredku. Kdor je čutil v sebi poklic za kaj »boljšega«, je navadno šel v tujino ali vsaj v mesto in je tam poskušal svojo srečo včasih s precejšnjim uspehom. Po mestih je namreč to drugače. Tam se mora lesni obrtnik posvetiti res svoji obrti, tam ne živi s sosedi v srečnem razmerju vaškega mizarja, ampak je navezan sam na-se. Od njegove zmožnosti in podjetnosti je odvisno, ako v tem položaju vzdrži. Zato se zlasti v zadnjem času po vojski, odkar m tujina več obljubljena dežela za naše mizarje, razširjajo po mestih obrati lesne stroke z vsemi modernimi pripomočki. Na deželi bi imeli zaznamovati Št. Vid nad Ljubljano, kjer je že pred vojsko obstojala mizarska zadruga in so bili njeni iz* j( delki na dobrem glasu celo v tujini. P° vojski se je v Št. Vidu osnovalo mnogo	(
novih mizarskih delavnic !jn celo nekaj strojnih obratov. Pa se obetajo še novi.
Svetovna vojska, ki je povzročila razdejanje in zastoj v vsem narodnem gospodarstvu, je postavila lesno obrt pred nove velike naloge. V novi svobodni domovini so se začeli brisati sledovi vojske. Pričelo se je z zgradbami raznih državnih in pri- j vatnih stavb, vsa obrt je oživela in nastalo jo živahno povpraševanje zlasti po izdelkih lesne obrti. Obrtniki lesne stroke komaj zadoščajo naročilom in stavljenim zahtevam. Kljub temu ni med njimi pričakovanega blagostanja, kajti naša zakonodaja in davkarija, namesto, da bi pospeševala malo obrt, skrbi, da vsak krepkejši polet v kali zaduši —. Tako stojimo danes pred dejstvom, da ima vsak boljši lesni delavec ugodnejšo socialno stališče, kot pa mojstri. Jasno je, da to niso zdrave razmere. Ne da bi odrekali drugim stanovom pravico do eksistence in do blagostanja, je vendar logično, da se v korist obeh najde pot, ki bo omogočila tudi malemu obrtniku, če že ne napredek, vsaj eksistenco.
Poleg omenjenih činiteljev, dela lesni obrti tudi občutno škodo tuja konkurenca, ki se zlasti pri uvozu pohištva iz Avstrije živo opazi. Lahko se trdi, da danes naši domači izdelki v ničemur ne zaostajajo za tujimi fabrikati. Da vkljub temu uspešno konkurira tujec, je deloma krivda našega naročujočega občinstva, ki se še vedno ne mara odreči simpatij do vsega, kar je tuje in od daleč, deloma pa tudi krivda naše finančne politike, ki postavlja plotove na mejo in za vse, samo za tisto ne, kar bi bilo potrebno.
Če bi imel naš lesni obrtnik zaščito pri domači zakonodaji, bi njegovi izdelki bili gotovo mnogo cenejši in bi tako vsaka konkurenca odpadla. Danes pa se ima obrtnik boriti s težavami, kakor še nikoli-Poglejmo samo našo lesno trgovino. P°
vojski se je ta trgovina silno razvila. Ljudje, ki so pred par leti komaj poznali hrast in jelko, so danes lesni trgovci. Na stotine legitimiranih in nelegitimiranih prekupčevalcev se je vrglo na les in danes gre vse dobro blago v Italijo, v Švico, v Egipt in kdo ve kam še vse. Morda je iz stališča državnega gospodarstva to ugodno. Ampak dejstvo je, da mora danes naš mizar, v naši, z lesom prebogati državi, rabiti za svoje izdelke slabše, a dražje blago kakor drugod, ali pa plačevati bajne cene, ki neizmerno podraže izdelke. Enako je z drugimi pripomočki.
Kljub raznim težavam, se lesna obrt v Sloveniji lepo razvija in ima od vojne sem zaznamovati že lep napredek. Vztrajnost našega človeka je velika. Vse doseže, kar mu drago. — Navezan sam nase in na svojo lastno moč, išče potov, da dvigne svojo obrt. Polje je široko in še ne obdelano. Treba bo misliti, kako bi se dvignili izdelki kvalitativno in kako bi se zmanjšali nabavni stroški. To pa bo mogoče le s pomočjo res praktičnega in vzornega obrtnega šolstva ter obrtnih in zadružnih organizacij in nabavnih zadrug. Pred vojno je bil ideal našega lesnega obrtnika — tujina ali pa mirno vaško življenje. Danes pa moramo gledati, da si v lastni državi ustvarimo sami svoj udoben dom, ki bo zadovoljil nas in tiste, ki pridejo pod našo streho.
Pomnimo: En sam korajžen naš mož doseže velike uspehe, če je vztrajen. Deset takih, pa doseže čudež —.
— č:
Poljedelske obril in zakonodola.
V gospodarstvu zavzemajo posebno mesto poljedelski obrti, ki jih je važno premotriti tudi z narodno-gospodarskega in pravnega stališča.
V narodno-gospodarski vedi jih je Upoštevati že v nauku o potrebah; naše življenske potrebe postajajo tem finejše, čim finejše se predelajo zemeljski plodovi za naš živeš. Poljedelski obrti vplivajo na izboljšanje zemlje, ki jo je treba n. pr. za pridelovanje sladkorne pese globlje prekopati izmenjavajo kulturo: poljedelec začne gojiti obrtne in trgovinske rastline; tako se pospešuje svobodno obdelovanje zemlje; poljedelski obrti povzročajo živahnejše kroženje kapitala, zbližujejo prekopati in izmenjavajo kulturo: poljedc-stalne produkte v stalne, kot n. pr. sladkorno peso v sladkor, krompir v špirit in Škrob, enako nalogo vrši vsa konservna industrija, sušenje sadja, pasterizoVhnje mleka, njega sterilizivanje in sušenje ter
zgoščevanje, izdelovanje mlečnega kamena (galalita), mlečnega sladkorja; sirarstvo; oljarstvo, vinarstvo in octarstvo, mlinarstvo in pekarstvo; platnarstvo (lanar-stvo), ki izpreminja lan in konoplje v platno itd.
Krmilni odpadki pri poljedelskih obr-tih pospešujejo boljšo živinorejo, če se ne oziroma na sušenje in kisanje krmil samih.
Vsekako dvigajo poljedelski obrti tudi zemljiško rento, zaposlujejo in izmenjavajo za različne letne čase delavne sile, pospešujejo iznajdljivost in razvoj znanstva (n. pr. nauk o mikrobih), omogočajo nekatere vrste obrtov sploh; tako omogočajo stavbarstvo, opekarstvo, apnarstvo in žagarstvo; vedejo do novih panog industrije, kakor n. pr. sladkojna produkcija, ki zahteva novih strojev; zabranjujejo nad-produkcijo, izravnavajo trg in silijo k združevanju. Državi, deželi in občini pa dovajajo poljedelski obrti v davkih in dokladah nove dohodke.
Ni čudno, da srečamo v zgodovini prav rano ravno poljedelske obrti, najprej morda kot domačo (hišno) industrijo, v kolikor ta uporablja poljedelske pridelke, zlasti na večjih posestvih graščakov, samostanov — z nekako gospodarsko »avtarkijo«.
Že v pojmu poljedelskega obrta je obseženo, da predelava poljedelec sam vsaj v početkih one surovine, ki jih je pridelal kot poljedelec, kar je upoštevati zlasti s pravnega stališča. A kot poljedelec mora gledati poljedelski industrijalec tudi na to, da vrne zemlji čim največ snovi, katere je bila rastlina vzela iz zemlje. Tako vrača zemlji največ snovi v odpadkih izdelovanje špirita, sladkorna produkcija, škrobarstvo, oljarstvo in pridelovanje krmil. Škrobarstvo vrača teoretično 97 odstotkov snovi, vzetih iz zemlje, in porabi le 3 odstotke teh snovi za izdelek; druge snovi za izdelek je bila rastlina vzela iz zraka ob sodelovanju vode in solnčne svetlobe (»celogospodarski poljedelski obrt«). Več zemeljskih snovi porabi za svoje izdelke pivovarstvo, mlinarstvo, vinarstvo (»polgospodarski obrti«), največ pa n. pr. izdelovanje cikorije, konserviranje sadja, zelenjave itd. (»negospodarski poljedelski obrti«). Prodaja mleka je »negospodarska poljedelska obrt«, ker vsled prodaje odhajajo iz gospodarstva vse snovi, ki jih je bila žival prejela v krmi, dočim vrača sirarstvo v odpadkih, ako se pokrmijo, precejšen del pepelnin (»polgospodarski poljedelski obrt«; prim. o tem dr, V. V i 1 i -kovsky, Zemedelsky prumysl).
Razumljivo se mi zdi, da je predpogoj poljedelskega obrta v večjem obsegu, ali poljedelske industrije, — hočeš,
nočeš, — tudi obsežnejši poljedelski obrat. Zaradi tega pa vprašanje o razlastitvi veleposestev ni kar tako enostavno, jjndustri a'l vzgteija poljedelstva, ki je tudi sicer napravila pravna in socialna vprašanja zamotanejša, kakor n. pr. glede poljedelskih carin, ki jih je vsled tega treba natančnejše razlikovati; zapletla je tudi n. pr. vprašanje razlastitve veleposestev. Načelo, ki ga izraža čl. 43. naše ustave: »Eks-proprisanje velikih posjeda i razdeoba njihova u svojinu onima, koji zemlju obra-uuju, urediče se zakonom,« bi nas ne smelo zavajati k misli, da je veleposestvo kot takšno družbi škodljivo, ali pa, da bi moglo kedaj postati mogoče, da posestnik ne bi potreboval poljskih delavcev, kateri sicer zemljo »obdelujejo«, pa vendar ne postane njihova. Škodljivi v socialnem in političnem oziru so latifundiji, t. j. obsežna veleposestva, s kakoršnimi je končala tudi zgodovina rimske in grške države. A da je za poljedelsko industrijo potreben tudi večji poljedelski obrat, ali vsaj ugodnejši, kot pa premajhen obrat, ne more biti težko razumljivo. Cim večje množine industrijskih rastlin so potrebne za katerekoli izmed naštetih panog poljedelske industrije, tem večji kompleksi, ob-sejani s temi rastlinami so potrebni. Mali poljedelec pa mora gledati v prvi vrsti na to, da si pridela vse različne vrste plodov, potrebnih za vsakdanje življenje.
Velikega pomena je tedaj vegetacijski zaklad države tudi za industrijo; v naši državi, ki je predvsem agrarna, pa je naravno in potrebno, da se predvsem razvijejo poljedelski obrti. Zato jim morata zakonodaja in uprava posvetiti posebno pozornost.
Obrtni red pozna v t. V. a »p o s t r a n-s k e o b r t e« poljedelske produkcije, ki so izvzeti iz področja obrtnega reda. Ta izraz je morda v zvezi s pojmom »postranske rotacije« v sistemu poljedelskih obratov. Poljedelski obrt pa ni treba, da bi bil v vsakem slučaju res le »postranski obrt« poljedelstva, ampak se je mnogokrat razvil v samostojen obrt, ki pa se vendarle bistveno razlikuje od ostalih obrtov, kar ima tudi pravne posledice, tako n. pr. glede carine. Na drugi strani je nekaj drugega, ako poljedelec obenem izdeluje sir, kakor pa, ako n. pr. s svojo živino opravlja za plačilo drugim ob prostem času prevažanje. Drugi posel ni predelavanje ali apretiranje zemeljskih plodov, zato tudi ne poljedelska obrt, vendar pa je v smislu razlage zakona lahko »postranski obrt« poljedelca.
Ekonom, ki se je naučil, kakor to odreja tudi naš novi zakon za srednje poljedelske šole, poljedelske tehnologije, bi
.	■	.	:vj
Stran 70__________________________________________  Jugoslovanski	Obrtnik,	5.	septembra	1922.__________________________________________  Štev.	9
moral imeti tudi najugodnejšo možnost, da vodi sam poljedelskoobrtno podjetje. Da bi moral poljedelec prodajati svoje pridelke le v surovem stanju^ to je vsekako preozkosrčno stališče, ki ni v korist družbe. Pravilnejše bi bilo celo zahtevati, da poljedelec v nekaterih slučajih vsaj začetno predela svoje pridelke; ideal pa bi bil, da jih sam predela, kot prvotni proizvajalec, kolikor najbolj mogoče in izloči na ta način celo vrsto prekupčevalcev; najslabše pa je, izvažati surovine v inozemstvo, kakor se je že zgodilo n. pr. celo z grozdjem.
Najti tu praivo mejo med pravicami poljedelca, obrtnika in industrijalca, je seveda težavna stvar; enako težavno je tudi, staviti do poljedelca pravilno zahtevo, v katerih slučajih in do katere meje da je dolžan, predelati sam svoje zemeljske produkte.
Verjetno pa je, da bi tudi takšna zahteva, stavljena v pravilnih mejah, vplivala ugodno na zmanjšanje prevelikih posestev, na zmanjšanje draginje in zboljšanje valute, kakor tudi na to, da bi bila »zemljiška renta« trje zaslužena.
Ne sme biti obrtnika, ki bi ne imel naročenega lista »Jugoslovanski Obrtnik«. Kdor se še ni naročil nanj, naj to nemudoma stori. Naroča se v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3.
Ne bodimo hlapci lujcem!
Ako odkrito presojamo strokovno kvaliteto našega obrtništva, moramo priznati, da smo še zelo daleč za našimi sosedi. Koliko je v naši državi obrtnih podjetij, ki so še popolnoma srednjeveško ustrojena, ki so že popolnoma godna za zgodovinski tehnični muzej! Ali morejo iz takih podjetij priti dobro kvalificirani pomočniki in mojstri? K nam prihajajo tuji visoko kvalificirani pomočniki, mnogo se morejo naši vajenci od njih naučiti, toda ta način izobrazbe je zelo polovičarski. Ako hočemo strokovne kvalitete našega obrtništva dvigniti, moramo tako izobraziti naš naraščaj, da bo zmožen v bodočnosti ne le to delati, kar je videl pri tujcih, temveč, da bo mogel sam, brez tuje opore tudi napredovati. Skrbimo, da ne bomo celo življenje vedno le tlačani-učenci, temveč učitelji drugim narodom. Da pa to dosežemo, je treba, da jemljemo za obrtne učence dečke, ki imajo resno voljo izobraziti se v dotični stroki in zadostno splošno šolsko predizobrazbo. Kaj ti koristi, če pobereš štirinajstletnega dečka na cesti, ga učiš obrti, do katere ni imel in ne bo imel nikdar veselja, ki samo čaka, kdaj da bo že izučen, da bo mogel kot brezbrižen pomočnik vsako nedeljo sproti zapraviti, kar si bo med tednom prislužil! Tak pomočnik naj vidi še toliko dobrih tujih preddelavcev, naj še toliko prepotuje, dobro strokovno kvali-
ficiran delavec ne bo nikoli, kaj še, da bi napredoval v svoji stroki in kazal pot napredka drugim.
Kako bi morali skrbeti za dober naraščaj potom osemrazrednih ljudskih šol, katere bi se morale v višjih treh razredih ozirati zlasti na obrt in industrijo, katere bi moral vsakdo dokončati, kdor bi hotel biti sprejet za vajenca, kako bi bilo treba preizkušati dečke v skupnih učilnicah, kako jih vzgojevati dalje v delavnicah pri mojstrih, koliko bi morali hoditi vsak teden v obrtno nadaljevalno šolo, to nam je krasno opisal inž. M. A. Štebi v knjigi »Vzgoja in zaščita vajencev in mladoletnih delavcev«, katero prav toplo .priporočamo vsem, ki se zanimajo za napredek obrti v Sloveniji. Ako bi imeli dobre ljudske šole, ako bi imeli skupne učilnice, kjer bi mogli preizkušati dečke, do katere obrti imajo veselje in kakšno zmožnost, potem bi imeli vsaj dobro pripravljeni naraščaj, s katerim bi mogli začeti uspešno nadalj-no izobrazbo. Ko stopi vajenec v uk k mojstru, pa nikakor ne zadostuje, da se le strokovno izobražuje, izobraževati se mora tudi teoretično izven delavnice. Vsak vajenec bi moral tudi hoditi v obrtno šolo. Kdor ne bi dovršil povoljno obrtne šole, bi ne smel dobiti učnega spričevala. Koliko je pa danes mojstrov, ki bi mogli — tudi pri najboljši volji ne — dati vajencem tako pripravno stanovanje, da bi mogli ob prostem času, zvečer in ob nedeljah izvrševati v šoli dobljene naloge in se učiti! Tu nimamo drugega pripomočka kot: ustanovimo skupne vajeniške domove. V domovih se napravijo učilnice, kjer more in mora vsakdo pod nadzorstvom izvrševati svoje naloge. V takih domovih bi jih moglo mnogo stanovati, mnogi bi pa vanje zahajali ob prostem času in se skupno z notranjimi učili. Koliko manj skrbi bi imel marsikak mojster za svojega vajenca, koliko bolj bi se vajenec tudi teoretično izobrazil. Ako le kdaj, je dandanes potrebno, da napnemo vse sile, da ne prepustimo vajencev cesti, pohajkovanju in lenobi. Ako prepojimo srca naše mladine s pravim, krščanskim duhom, da bodo spoznali, da je delo ne le za plačilo, ampak človekova najsvetejša dolžnost, potem smemo upati, da dobimo naraščaj, ki bo v resnici v ponos naši bodoči obrti. V Ljubljani se je že pred leti ustanovilo društvo za varstvo vajencev, ki si je stavilo nalogo, da hoče napraviti v Ljubljani velik Vajeniški dom. Vsled vojne in vsled sedanje draginje ne more društvo izpeljati svojega sklepa. Napravilo je pa v Rokodelskem domu majhen Vajeniški dom, kjer nekateri vajenci stalno stanujejo, kamor pa more priti zvečer in ob nedeljah vsak vajenec, kdor le hoče, da se izobražuje. Naši mojstri le veliko premalo pošiljajo svoje vajence v to zavetišče! Sprejem v zavetišče se nikomur ne odreče. Nekatere večere se porabi za učenje, druge v zabavo. Mladina potrebuje obojno. Ako bi naši mojstri, brez izjeme vsi, pristopili k društvu — vodstvo se nahaja v Rokodelskem domu — bi mogli z združenimi močmi gotovo kmalu postaviti primeren vajeniški dom za več 100 vajencev. Drugim delamo velike stavbe, sami sebi, svoji bodočnosti, razvoju našega
stanu pa ne storimo nič. Sramujmo se pred neobrtniki, ki store za napredek naše obrti veliko več, kot mi obrtniki sami. Ako bi mi obrtniki pokazali resno voljo, da hočemo skrbeti za bodočnost naše obrti v naši mladi državi, bi nam gotovo tudi država priskočila na pomoč. Saj mora država sama gotovo priznati, da je vse blagostanje naše države odvisno od razvoja naše domače obrti in industrije. Vojaštvo more z bajoneti par let vzdrževati obstoj države, stalen obstoj in razvoj pa ji more dati edinole obrt in industrija. Ako ima država denar za vojaštvo, ga mora imeti tudi za naš naraščaj, za naše domove! Brez trdne obrti in industrije ni trdne vojske, brez trdne vojske pa lahko cvete in se razvije obrt in industrija v vsaki moderni državi. Kaj je bolj potrebno? Ne glejmo le na denar, glejmo v bodočnost! Z vsemi močmi delujmo, da si ustvarimo naraščaj ki nam bo v ponos, naši mladi državi pa v blagostanje. Ne bodimo vedno le hlapci tujcem, postanimo jim učitelji!
Neposredni davki pred preobratom in danes.
v ■'
Zanimivo je, ako premotrujemo višino neposrednih davkov, kakor smo jih imeli pred preobratom in kakor jih imamo danes.
Zemljiški davek je znašal pred preobratom, z 2% prispevkom za elementarne nezgode vred, 21*4% od katastrskega čistega donosa. Na davek sam se je pobirala še 80% na vojna doklada. Na ta način se je plačevalo od 100 K katastrskega čistega donosa 36 K 65 v. K temu so prišle še avtonomne doklade, ki so davek včasih podvojile-
Sedaj znaša davek 20% od nekdanjega (predvojnega katastrskega čistega donosa, ki se pa vzame vendar v dinarjih. Namesto bivše deželne doklade in 80% ne vojne doklade se plačuje 120% ni državni pribitek.	I
Davek se je torej skoraj početvo-r i 1, to je plačuje se približno skoraj ravno toliko dinarjev, kakor se je pred preobratom kron.
Hišnorazredni davek se je vobče potrojil; plačuje se torej še vedno manj dinarjev nego se je pred preobratom plačevalo kron.
Davek od hišne najemščine se ni prav nič povišal, kar je tudi popolnoma prav. Bil je že pred vojsko zelo visok in stanovanjska beda se da samo na ta način omiliti, da se davčni vijak glede hiš kolikor najbolj mogoče pri miru pusti.
Ker so najemnine vedno višje, bo davek že sam na sebi državi vedno več nesel.
Občna pridobnina (patent) je početvor-jena. To se pravi plačati je sedaj ravno toliko dinarjev, kakor se je plačevalo pred preobratom kron-
Rentnina je ostala neizpremenjena, kakor pred preobratom. Plačevati je, na primer od obresti hranilnih vlog še vedno 3 % kakor pred preobratom. Od drugih obresti je plačevati 4%, kar še vedno ni veliko,
v
se tudi v nekaterih slučajih morebiti še doklade računijo.
Dohodnino je moral plačevati pred Preobratom samo oni, ki je imel. dohodka več nego 1600 K na leto. Zdaj je povišan ta znesek na 10.000 K. Toda leta 1918 se je dobilo za 1600 K toliko, kakor se dobi zdaj za 80.000 K. Eksistenčni minimum je torej veliko prenizek in lestvica prehuda, ker je davek progresiven, pa imajo sedaj še najnižji sloji plačevati desetkrat toliki odstotek kakor pred preobratom.
Plačarina, ki je znašala z dokladami vred po visokosti službenih prejemkov od 1% do 20% in še več, je s tekočim letom odpravljena. Plačevati jo bo samo še za leto 1921, ako komu še ni bila predpisana.
Poleg teh davkov smo dobili po preobratu še dvoje drugih, namreč invalid-s k i d a v e k in pa davek naposlovni Promet.
Invalidski davek znaša približno 20% yseli državnih davkov, katere ima kak davčni zavezanec plačati. Ta davek je torej nekaka doklada na druge davke.
Davek na poslovni promet znaša 1% od prometa. Računiti ga je med režijske stroške; faktično ga mora trpeti seveda konzument, ker mora vsako blago veliko dražje plačevati. Prav bi bilo, ako bi se plačal ta davek samo pri izdelovanju blaga, to je samo pri prvi prodaji, ne pa tolikokrat, kolikorkrat se blago dalje proda, ker se pospešuje na ta način samo draginja.
Zakon o tem davku je tako samo začasen in smemo upati, da se bo še vedno kaj izpremenilo-
Ako upoštevamo, da je Slovenija v industrijskem oziru zelo razvita dežela ter da je davčna morala pri nas še vedno večja nego v drugih pokrajinah naše države, ter da se pri nas davki redno in točno plačujejo, smemo si biti v svesti, da ne bo iz finančnih ozirov prav nikakih težkoč, ako postane Slovenija prej ali slej avtonomna pokrajina in na ta način kolikor toliko samostojni del naše države.
Zveza obriaiU drusiev.
Ob času obrtne razstave v Celju so si nekateri obrtniki, ki vedno povdarjajo, da ne pripadajo nobeni stranki, zamislili, ustanoviti zvezo obrtnih društev ter v ta namen sklicali shod- Navzoči so bili tudi prvaki obrtnikov pristašev JDS, med njimi sosebno g. Franchetti iz Ljubljane in g. Rebek iz Celja, ki sta oba člana izvršilnega odbora JDS stranke. Na shodu, kjer je bilo zastopanih baje 10 društev, je vladalo popolno nesoglasje. G. Bizjak iz Celja, nova zvezda in še nekateri drugi so bili za to, da se organizacija naslone na Ogri-čevo skupino samostojnih kmetov, druga skupina je bila zopet za staro Franchetti-jevo stranko, tretja, in ta je bila večinska, pa je bila proti temu, češ, saj nam pravite vedno, da se obrtniki ne smejo pečati s politiko. Mi nismo ne za eno in ne za drugo stranko, ker sta obe zastopani v vladi, pokazali, da nimata smisla reševati obrtnega vprašanja, pač pa skrbi prav prid-
no, da si razni politični sorodniki polnijo žepe, pri tem pa puste, da obrtni stan propada. Pri tem je tudi ostalo.
Obrtniki! Odprite oči, ter obrnite hrbet raznim demagogom, ki vas poznajo samo ob volitvah! V Celju se snuje Obrtna Zveza, ki ima jasen program in niti najmanj ne pomišlja, h kateri politični stranki da bi pristopila.
laziienisli.
II.	Ljubljanski vzorčni velesemenj od
2.	do 11. septembra 1922 se bo vršil v 70 paviljonih na sejmišču, ki obsega 40.000 m5. Na tem prostoru bo razstavilo svoje najboljše izdelke 800 razstavljalcev. Trgovcem, obrtnikom in poljedelcem se nudi z obiskom te važne velesejmske prireditve najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga, katero bo ravno na sejmu najcenejše na prodaj. Legitimacije, veljavne za ves čas velesejma, stanejo Din 40.—. S temi legitimacijami je združena ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah naše kraljevine do Ljubljane in nazaj, poljuben prost vstop v vse velesejmske prostore in v historično razstavo. Legitimacije se dobijo pri denarnih zavodih v vseh večjih mestih in trgih. Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma preskrbi na željo ugodna in zdrava stanovanja. Legitimacija za enkratni obisk stane Din 10.—. Obiščite II. Ljubljanski velesemenj!
Bosanske in srbske slive. Po poročilih iz Srbije in Bosne je letošnja letina sliv zelo izdatna. Slive so dobre kvalitete in poceni, tako da bodo lahko uspešno konkurirale z onimi iz Kalifornije. Povpraševanj iz Nemčije in Anglije je po naših slivah zelo veliko. Prometno ministrstvo je pripravilo mnogo vagonov za uspešen izvoz v ti dve državi.
Naš izvoz lesa preko Reke. Po podatkih trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu, se je izvozilo leta 1921 iz Jugoslavije preko Reke skupno 67.025 meterskih stotov lesa in sicer 20-480 m. st. drv, ostalo pa stavbinskega lesa. Iz Reke se je izvozilo isti čas 28.685 m. st. lesa in sicer 22.381 meterskih stotov v Italijo, ostalo pa na Malto, v Grčijo in Afriko.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra) Prenočevanje obiskovalcev.razstave. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je začel te dni poslovati. Vsi oni, ki razpolagajo s sobami ali posteljami, ki bi jih za čas razstave lahko odstopili stanovanjskemu oddelku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov in število sob, oziroma postelj v pisarni razstavnega odbora Aleksandrova cesta 22. V poštev prihajajo posebno dijaška stanovanja, ki bodo ob tem času prosta. Vinska postava je posebno sedaj, ko vsled valutamih razmer nimamo več avstrijskega trga, za vse vinogradnike potrebna in važna, da si na ta način dobimo novih odjemalcev. Pokrajinsko obrtno razstavo bodo posetili obiskovalci, iz vseh krajev naše države, kakor tudi iz inozemstva, zato je pričakovati,
da bo imela tudi vinska razstava, ki jo bo priredil pod okriljem te razstave vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, kar največji uspeh. Poživljamo vse vinogradnike, da se te razstave polnoštevilno udeleže in se čimprej prijavijo omenjenemu odseku. Vrtna razstava, ki se vrši obenem s Pokrajinsko obrtno razstavo, vzbuja po celi naši državi, pa tudi v zavistnem inozemstvu veliko pozornost. Bo to prva razstava te vrste v naši državi, ki bo pokazala, da smo se tudi že na tem polju osamosvojili od inozemstva.
Obvezni polletni tečaj na državni pod-kovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1922.
;Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani d o 15. septembra 1922 prošnje ter ji priložiti:
1. rojstni in krstni list;
2. domovinski list;
3. zadnje šolsko izpričevalo;
4. učno izpričevalo;
5. ubožni list;
6. nravstveno izpričevalo.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige-
Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Tobačna produkcija. Letošnja tobačna žetev se je izkazala kot nezadostna za kritje domačih potreb. Radi tega je morala mo-nopolska uprava nakupiti tobak v inozemstvu in sicer 80.000 kg v Grčiji ter 50.000 kg v Bolgariji. Razen tega ga je nakupila še v Holandiji 3 milijone kg. Ta se bo pomešal z domačim pridelkom. Radi visokih cen nakupljenega tobaka se bodo cene tobačnih izdelkov v celi državi zvišale.
To mesečno številko smo izdali predčasno kot velesejmsko številko ter jo raz-pošljemo poleg starim naročnikom na ogled vsem našim obrtnikom, trgovcem, kulturnim inštitucijam, hranilnicam itd. v svrho, da se naročijo na list. Prosimo vse tiste, ki se mislijo na njega naročiti, da nam to tekom tega meseca naznanijo potom dopisnice. Položnice bomo priložili prihodnji številki. — List izhaja za sedaj enkrat na mesec ter stane do konca tega leta 3 dinarje. Naroča se na naslov: Uprav-ništvo »Jugoslovanski Obrtnik« v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3.
Vsem starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za letošnje leto, prilagamo v tej številki položnico, potom katerih naj isto prej ko mogoče poravnajo.
Upravništvo.
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj In založnik; Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. . Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mharsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna-
konfekcijska tovai*na h
Stroji za šivanje iz najboljših tovarn izgotovljeno moško obleko zalogo klobukov in drugo manuf akturno blago
Cene zmerne 1	Cene	zmeine!
Vedno v zalogi pri
L. REBOLJ
KRANJ St. 24.
Pri meni kupljenim strojem jamčim 10 let.
g v Ljubljani g
© je edini slovenski zavaro- 0 0 valni zavod, ki zavaruje 0 0 proti požarnim škodam po- 0 0 slopja, premičnine in poljske © 0 pridelke. — Sprejema živ- © 0 ljenska zavarovanja v vseh 0 00 kombinacijah. 00 (§©©©©©©©©©©©©©©©
sshe Katine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ccni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška ccsla St. 90.
Kleparska delavnica.
Sprejemajo- se vsa v to stroko spadajoča dela, stavbna in galanterijska. Pokrivanje vseh vrst streh in zvonikov. Zaloge galanterije so domačega izdelka. Izdelovanje ornamentov in okraskov. Napeljava vodovodov.
Postrežba točna, delo solidno, cene zmerne.
^ I i I. BAHOVEC nasledniki.
Tovarna na Duplici p. Kamniku
8T0LARSTV0
Upognjeno pohištvo
Interurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4. Telegrami: Ljubljana Injienieur Remec, Kamnik REMEC - CO.
Dionička glavnica: 60.000.000 Din. Rezerva: 30,000.000 Din
Podružnice:
Bled, Bavdat, Celje, Dubrovnik, Hercegrfovi, Jelša, Jesenice, Korčula, K6tor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Met-kovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska.
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City.
Banco Yugoslavo de Chile, Valpa-raiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
ea
TELEFON 108	BRZOJAVKE:
CELJE	2—JBl	igf	Hfe	TBV	Zavora,Laško
jPBjMjpa
Prva Jugoslovanska tovarna voznih zavor, tehničnih naprav in strojev
družba z o. z. v Celju
Železniška postaja Laško Tovarna v Spodnji Rečici pri Laškem
izdeluje vse vrste voznih in koleselj* škili zavornic m vreten za transmisije
I
9
s
s
9
9
9
9S9B93Ea9Era99!39Ba9999B999Ea99&399B9QBaES999999B39ea9E39eSBEI9BaBaEBBŠ
I Erman 2 Arhar
j stavbno, pohištveno mizarstvo
I Št. Vid II, nad Ljubljano
Stalna zaloga pohištva
gmmmmmmamMBsmmBMMEuammmmummmmmammmmmBMmm
Načrti in proračuni na razpolago
Zajamčeno delo Solidne cene
Priporoča se
papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra c. 2
ki ima vedno v zalogi trgovske in poslovne knjige, razne bloke in pomožne knjige za obrt in trgovino lastne založbe in izdelka, pismeni, trgovski, uradni, prepisni papir, založ. šol. zvezkov,Tabor*.
Najboljši in najcenejši pisalni stroji flliver(. Postrežba tudi po pošti tožna.
Jugoslovanski Obrtnik, 5. septembra 1922.
GOSPODARSKA ZVEZA
Stavbno
podjetje
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav,
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in ^ reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. L d.	W
H	Prodaja	umetnih	gnojil,	kolonialnega	in	špecerijskega	R
H	blaga	ter	poljskih	pridelkov.	H
R	Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d.	jjj
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. “^»1 M |	Lastna	zeljarna.	|
Ljubljana
Gruberjevo]; nabrežje 8
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela Izvršuje razne načrte in pro račune Izdaja strokovna mnenja
Tehniški, elektrotehniški in gumijevi predmeti na drobno in na debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev tovarne Walter Martiny v Turinu, - Na razpolago je hidravlična stiskalnica za mont. gumijastih obročev za tovorne avtomobile.
CENTRRLR: Ljubljana, Rimska cesta 2
Telefon 588 — Brzojavke: KuStrin, Ljubljana. PODRUŽNICE: Ljubljana, Dunajska cesta 20 — Telefon 470.
Maribor, Jurčičeva ulica 9 — Telefon 133 Beograd, Knez Mihajlova ulica t.
Primerno nizke cene Delo solidno
Telefon št. 426
Stavbno podjetje
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope ra čunov, eskomptira menice itd.
arhitekt in mestni stavbnik . Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
, | se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x
posluje začasno v prostorih Eadcužne zutze
^Dunajska cesta 38/1.