Za poduk in kratek čas. Spomini iz jutrovih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) VIII. Na tleh starega mesta Heliopolis. Urno dirjajo konji čez Nil v Kahiro na kolodvor Pont-Limonu. Ob 2. uri žo nas pa nese priprosta želozniua v Matarije. Med poloin opazujemo kediveja Kulbapalačo. 'Pu in ne v palači sredi mosta stanuje navadno podkralj (kedive). Matarije je borna vas, ali na postaji je ccli dan živahno, ker deloma pridojo tujci, deloina je okolica polna vil in marsikatera turška gospa, v črni obleki z beliin zagrinjaloni na glavi, vstopi in izstopi, sprendjana zmiraj od dveh mladih zainorcev služebnikov. Kjer sloji dan danes revna vas, slovelo je nekdaj mesto Heliopolis, znamenito po zgodovini stare in nove zaveze. Heliopolis, po slovensko »solnčno niesto«, jo grško inie za starocgiplovsko An-nu ali On svetega pisnia Kedaj se je to niesto stavilo, ne pove nobono sporočilo. An-nu bilo je središče častja solnenega boga Ra in raznib zvezda. Slal je tukaj velikanski solnčni tempelj, ki ae je obranil do poznih let. V tem svctišči posloval jc višji duboven Putifar; tu je snubil .ložefJakobov sin na povelje faaaonovo viSjega dubovna bčerko Asenet; tu jo bila visoka šola niodrosti in umetnosti; tu se je učil Mojzes, pa tudi njegovi nasprotniki prcd faraonom. Še v poznib časih romali so učenjaki vwega sveta, n. pr. Platon, Ilorodot in drugi senikaj, učit se človeške modrosti. Do 30 laktov visoki nialiki so se tu pobožno častili, višji še bili so njih stoli. Prvi malik je bil Ra, »starodavni«, polein Ptah, Tum, Izis, Oziris, ter cela vrsta svctib živalij, ki so se žive niolile: krave, mačke, lcvi, tiči, svetlobeli ibis, do neba se vzdigajoči jastreb, nied vscini svoti pa so bili štirje biki. Prvi, Apis, ,jo bival v niestu Meinlis; drugi, Mnevis, tukaj v Ileliopolju. Taki bik nioral jc imeti posebne lastnosti, in moža, v kateroga čredi je zraslel, blagrovala je vsa dežela. Bik iir.cl je svoj tcnipolj, svoj dvor, svoja sprehajališča, hrana pa kraljeva ni mogla boljša bili. Njegovo hojo, obnašanje, posebno pa bikov tek so »duhovni« (škoda lepega imena!) na lanko opazovali in potem prerokovali. Če niu je lirana škodila, če jo prerano poginil, žalovala je slrašno vsa e.giptovska dežela. In. kako vcličastni so bili pogrebi Lakib bikov, kažejo nara še sedaj oliranjeni njih grobovi pri piramidali Sakaranskih. — Med vsenii bogovi najviši bil pa je kralj sani, namestnik solnčnega boga na zeinlji To malikovalstvo se vo, da je mnogo stalo in duhovnikov, uradnikov, strežajev in čuvarjev bilo je v lleliopolju sainem nad 2000. Minila je lcpota, minila slava, kakor je prerokoval .leremija (43, 13): vStebre solnčnega hrama v Kgiptu bo Gospod zdiobil in tenipeljne egiptovskib malikov v ognji sežgal«. Podrta, polrla je cela vrsta obeliskov (za zvonik visokib, iz enega kainina izdelanib stebrov), razvoženi ao na vse vetrove sveta, ali pa ležijo globoko v zomlji, kojin je cela vrsta kazala pot do solnčnega hrania. Eden, le odcn šo stoji, 20in. visok, sredi rodovitega polja. Poslavil ga jt;, kakor več drugili, farao Usertekcn leta 2700 pr. Kr. Stoji tedaj že blizo 4600 let in šc. bo stal tisoče let, če ga ne oskruni tujec in odpelje. Njpgov drug pa je že davno prenesen v Paris in se tain kot »colonne Goncordia« občuduje. Kakor se bere v prikaznih Katarine Emmericb, slanovala sta v podrtinah tega tenipeljna, brž ko sta prišla v Egipt, J*ožel' in Marija z detctom. (Drugo stanovanjc; smo že videli v slari Kabiri; tu mirno Heliopolja se pa ide iz Arabije v Kahiro.) Starodavna sporočila kristjanska pa trdijo, da je bilo stanovanje svote rodbino pol ure od tod, tam, kjer so sedaj kraljevi vrti, tudi Marijin vrt imenovani. To pot tcdaj hodil je mnogokrat sv. Jožef, tu z delom rok zaslužil, kar je potrebovala sveta družina; ta misel me je navdajala in krept-ala, ko sem bil že tako zelo utrujen od vročega dneva. Okrcpčal sem se s bladno vodo iz Marijinega studenca, iz kojega neprenehoma vodeno kolo (»zakije«) vodo vzdiguje, ki se potcm po vrtu napeljuje. To je oni slavni vrt, kjer je rastla rasllina, katere dišeče mazilo (balzam) jc prinesla v dar kraljica od Sabe kralju Halamonu. (Dalje prih.) Smešnica. A. »Prijatelj, posodi mi pet goldinarjov!< B. »Ne niorem, kajti doslej me je Se vsak ukanil, zato nikomur več ne posodim le beliča«. A. »Naj pa bodein jaz zadnji!« R. »Ne;bodiTi prvi, ki mu ne posodini več ničesar«.