LISTEIC« B. S. Etaijševizem na iiaiižaraicem. (Slovenskemu ljudstvu v poduk in svarilo.) (jNadaljevan]e.) Na mizi ste bili prižgani dve sveči, na sredino pa je, bila položena mrtvaška lobanja. Za obravnavo si je obložni komis.u- svefiano oblekel rndeft ISlovnik si omota! radečo kravato in pokril rudefi klobuk, na prsa si je piivezal znak z mrtvaško glavo in dvema i-ostmi, ped tem znamenjem sodne oblasti pa je bil napis: Jagott (pravica). Obsodbo rcvolucijonarnih sodišč so se glasilo navadno prav kratko ali: vešala, svinec, ali pa za vsako malenkost po pet do dvajset let ječc. Slišal sem sani, ko je bil mož ia oče neoporočcne preteklosli ra di osumljsBja, da je akradel kokoš, obsojen na 12 lct (ežke ječe. Pri vseh obsotlbah so bile vselej merodajne izpovecli krajevnih zaupnikov boljševiške stranko. Ni 8ada, da je sodnija za ravno isti ])resto;;ek ooloženca v Sopronu oprostila, v Gvoru pa obscdihi na arnrt. Posebno poglavje v zgodovini boljševiškega ropanja po Ogrslcoin pa bodo tvorile obravnave in so1be naprani politifenim obtožencem, proti revoluoijor.arje'j5, veleizdajalcem in špijonom. Paflol sem ieta 1914 v roke avstrijsko usoue, da sem moral 14 mesecev presedeti v zaporih in joča'i po nradcu 111 Dunajn. Kako se je postopaio z aami v teh zamr/.lenib kletkah, .je javnosti deloma zna- 110, ker jjopolnega opisa (ega tfpljenja ne bo zmogel nikdo spisati in poclali. Vendar madžarski boljševiški iriaogi so še prekašaii svoje staroavstrijske sodruge v irpinčouju svojili žrtev. V marsičem so pa biii avstrijski zapori, žnijenje in postopanje v njih za las podobno onira na Ogrskem. V Avstriji jo bila osobito slcvanska duhovščina, ki ,je neumorno delajoč za naroct.- z ii.jirn tudi Irpeia. Tudi po madžarskih ječah. som uašel ondolne dahovnike, ki so radi jaaašksga na.siopa p'"Oti živalski podivjanosti boljševizma se vi. cali in fi-peli v verigah, mukali in nečloveškem irpljcnju po državnih zaporili. Ogr.ski boljševiški kolovo'ije so Kur trumoma zapirali dnhovščino, se Iriulili zatreti verski in narodni 6ut med ljudstvom, odtrgati corkev od države, pomotati križ in krščanski \i\Mk iz šole 111 zabraniti vsako javno pobožnost. Foleg duliovSčine pa so jccali po graških ječah tudi našj nan,(lni izobraženci iz Spodnje Stajerske. Pa Avs(.r(,ia ,je skrljno zaklepala duri jee, v katere so bile naphano naše žrtve: boljševiki pa so tira-li in silili političae kaznjenco 11 a delo in robstvc Videl si poleg sključ-eno osiveloga duhovnika, profesorja in mladega aviitol, ja, unvhiika kakor aktivnega ia rezervnega častmk;i, plemoiiitaSfi, visoke diplomate itd.' In kakor si ie vzgo.jila A'<strijii s bvojim kvivičnim "zapiranjeni imjliij.iše (li'ža\i!e Jiasprotnike — srbofile, islotako so si tinii. ogrski boljševiki s svoiim nezmiselnim preganjaiijem ncidolžnih, poštenih ljudi, kopali grob svoji trinošld vladi in boljševizmu sploh. Du.^cvne in telesne inuke s katerimi so trpinčila revolucijonarna sodišča obdolžence, so neprimerne. Najgroziiejše so bile glavne obravnave. Pri teli so jo sicer obdolženca izpraševalo bore malo, obveljalo so vsikdar le izpovedi boljševiških zatipnikov. Težie obtožence, radi protirevolucijonarnega gi-i bunja je sodil minister T.ibor Samuelv sam. Prišel je enkrat tudi sodit čoruske veleizdajalce v spremstvu .s\oje telesne straže. Obtoženih je bilo 54 samo boljSih in imovitejših mešfianov. V teka pol ure je bila končana cela obravnava. Obsodil je ta 26 letni boljšiviški nadsodec, gališki žid, 8 mož aa vešala, 6 aa usmrtitev s kroglo in ostale pa v zapor, vse skupaj na 480 let. Smrtne obsodbo je njegova telesna garda v njcgovi navzočnosti izvršila na licu mesta. Pred usmrtitvijo teh žrlev pa si je dovolil ta grozni židovski krvoses tole grozodejstvo: Poklical je k sebi, po B.fem na vešala obsojenega veleposestnika Josipa Glaserja in ga nahrulil: ,,Slišal sem, da si nezadovoljea z aašo vlado!" Ni čakal niti na odgovor obsojenoa^ ampak mu je zaukazal iztakniti desno oko, rekoč: ,,Z levim oeesom dosli vidiš, da boš lahko gledal, kako bodo pred toboj obešali sedem tvojih prijateljev". Njegova zapoved se jo tudi izvršila. Omenjeni Glaser je bil najveeji posestnik celega okraja, brat dr. Glaserja v Bratislavi in tudi žid kot njegov sodnik. Tibor Samuely, na Ogrskem znan pod imenom ..Krvni pes", je aprizoril za f:isa Kunove vlade na Madžarskem grozodeistva, kakoršnih še menda rimski preganjalec kristjanov cesar Neron ne. Hvalil sa je nekoč sam, da je racseca junija samo v enem dnevu pustil usmrtiti SOO.mešeanov. Uradno se sedaj porovui, da je bilo za razsa.jan.ia in divjanja boljševiške stnihovlade v Budimpešti s.uni usmrčenih'900 osob< Tega krvnega psa Samuely.ja je pa že tudi doletela božja kazen. Ko je hotel po padou boljševizma 2. in 3. avgusta pobegnili v varnost Nemške Avstrije, ga je blizu Dunajskega Novega mesta ustavila straža* Dasi je imel pri sebi potne listine na napačno ime, ga je vendarle spoznal eden izmed stražnikov in liotel zapreti. Samuely pa je potegnil revolvor in ustvelil samega sebe. Mrtvega so preiskali in našli pri njem 14.000 K denarja švicarske in francoske valute in precej zlata, seve, vse skrito in zašito v obleki. Ziflnvska. verska obftina v Dunajskem Novem mestu ai dovolila, da se ga zagrebe na njihoveia pokopaliMu, zasuli so ga na proslem kot divjo zver, ki je poginila na prostem. \rSi-i višja. mfista \ boljševiški vladi in uradih so bila zasedeua od čifotov — kumonistov. Koliko izmcd toh juna?«5v je bilo res prepričanih boljševikov, "ii bi bili v notranji zavesti ])risogali na Kanov program, pač nisom mogel dognali, dasi sera bil večkrat prisiljon obfiuvati s tonii vražjimi strici. So paft resnično pične Ljoninove besede, ki pravi: ,,Med 100 boljševiki najdeš komaj ednega pravega in prepričanega, 60 jen občevati s temi vražjimi štrici. So pa6 dokaj rcsnica. Gorje vsaki državi, kjer so se pospeli vsled nezmožnosti vladnih krogov ti blazneži na najvišja mesla! Dalje prihodnjič.