k 197 MUH MH MOMO* pontMJeki v«k,^k|b ifiibi). UnUHm flt 1 aad*rop|e. *i| »e po«tlM> ,ptnu w ne »prejemajo, rofjopfsf^ t — ki P. Pertc. - Lartnlk UsIfepjfEd*; — Tisk * »zntfh m mesec L 7—, 3 mesto*,L > J 6 lir vse. — številka 20 cent. Letnik XLIX fZs inozemstvo mesečno leta L .. . .uw L 60. -^ uredništva la upravo S. 14-67- cOINOST Ctevllke v Trstu la okolici po 30 cest — Oglasi se račansfo v Hiokoeti mm fcoioae (72 mmJ — Oglari trgovcev ta obrtnikov mm po 40 četa. esHHtaice* sebveie, poslanka ta vabila po L oglasi rtsnimik aevodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cest beseda, najmanj pa L 1 - Oglasi, aaročMaa ta reklamacije ee pošiljajo fsključno uprav* Edinosti, v Trsta, nllea sv. Frančiška Asiikega štev. L nadstropje — Telefon uredništva ta opnve 11« lasen vzor svečenika in narodne zvestobe Rodom je iz Medulina na Puljščini, kjer ne tudi dovršil ljudsko šok>. Odločilno za bodočnost njegovo pa je bilo, da je bil opozorjen nanj «oče Istre*, blagopokojni Skof Dobrila, ki mu je bilo neprestanoj skrbi, da tedaj zanemarjeni narod naš dobi v istrski pokrajini čim več razummstva, duhovskega in posvetnega. Poslali so dečka v višje nauke v Senj, k^r je ostal tri leta, na kar je na Reki dovršil gimnazijske študije z najboljšim uspehom. Potem je odšel -v centralno sememsce v Gonci, kjer je dovršil bogoslovne naiuke tudi z najboljšim uspehom Dne 17 avgusta 1884 je zadofeil mašniško posvećenje. Danes slavi torej 40. obletnico tega znamenitega dne v svojem življenju. To je don Luka Kirac! Je to duhovnik m naroden javni delavec, ki »e zaslužil v naiobilnejši meri, da se ga spominjamo s čutcm spoštovanja in hvaležnosti povodom današnjega, zanj častnega dne. Da čim nazornejše predočimo jasni pojav jubilarja kakor duhovnika in javnega narodnega delavca, naj podamo tu nekoliko dogodkov iz njegovega življenja. Služboval je v raznih krajih Istre.. Kamor je prišel, je bil ljudstvu moder učitelj. Bodril in navduševal je ljudstvo za narodno gibanje. Neustrašeno je sodeloval v politični borbi za pravice svojega zatiranega naroda. , V letu 1885. je narodna hrvatska stranka prvi krat stopila v volilni boj za državni zbor. Kirac je stal v tem .boju v prvih vrstah. Po volitvah pa je začel z neumornim delom za prosvetljenje našega tamošnjega življa. Nastopila pa je posledica, neogibna v tedanjih časih in razmerah. Narodni nasprotniki so ga začeli zasledovati in preganjati, posebno še, ko so videli zvesto in poslušno sledi ljudstvo naukom g. Kirca. Niso mirovali, dokler ga ni škofijski ordinarijat premestil iz Marčane v Poreč, kjer je opravljal službo božjo za Hrvate v okolici Poreča. In tedaj se je pokazalo, kako si je današnji jubilar pridnM' rca ljudstva, kako prisrčno ga je vzljubilo kakor duhovnika in slovan*1- Jo1iuba. Čim je hrvatsko ljudstvo na Poreščini doznalo, da se mladi duhovnik Kirac nahaja v njegovi sredi, je začelo redno zahajati v cerkev Matere božje, kjer ie jubuar maševal in propovedoval. Često se je zgodilo, da je ljudstvo jokalo, ko mu je Kirac tako divno oznanjeval besed^ In zopet je bila posledica ta, da so se narodni nasprotniki v Poreču zbali popularnosti in neustrašenega narodn***- de4a Luke Kirca. Zopet so se obrnili do škofijskega ordinarijata v Poreču, z zahtevo, naj nemudoma premesti Kirca iz Poreča in potem v Ljubljano. Pa tudi tu je ostal le malo časa. ker ga je avstrijska soldateska premestila na Štajersko, kjer je ostal konfi-niran do 1. aprila 1918. Sele potem se je povrnil v Medulin, kjer ga je čakal nov hud udarec: našel je svojo mater — mrtvo! Pa še ni bilo konec mučeniŠtva. Dne 14. marca 1919. so obkolili njegovo hišo italijanski vojaki in so odvedli Kirca v puljske zapore, odkoder je moral kmalu v internacijo — na Sardinijo. Težko bi bilo opisati, koliko je pretrpel v tej internaciji in konfinaciji. Februarja 1920. leta so ga odposlali iz Italije v Trst, kjer se je moral prijaviti pri generalnem civilnem komisarju. Po zaslišanju je dobil potni list pod pogojem, da se prijavi pulskim lokalnim oblastvom. Po zaslišanju v Puli mu je povedal civilni komisar, da mu absolutno ne more dovoliti bivanja v Medulinu, «ker da je tam mali bog». Kirac je moral v času štirih ur zapustiti Pulo. a civilni komi-sar 'V Poreču je dobil nalog, naj sprejme Kirca v svoj okraj. Luka Kirac se je končno nastanil v Ra-kotolah, kjer živi še danes. Življenje njegovo je težko, ali ljubezen do svojega naroda še večja. Jasen vzor Je to svečenika, učitelja tjadstva, borca sa pravico in narodnega mačeaikal Življenje današnjega slavi jenca je bogato na Naslovljenem delu, polno uspehov in sadu, pa hali trpljenja m pretresljive tragike. V njegovi neizmerni zvestobi do naroda in v njegovem muče-ništvu radi te zvestobe pa je tudi razlaga za dejstvo, da je Luka Kirac neomajen propovednik medsebojne ljubezni, vstrplp-•vosti, bratske sloge in edinshra naroda v težkih časih! Kadar in kjer govori, je njegova beseda poziv: ostanimo strnjeni v eno falango radi bednega položaja našega naroda, ratcR potrebe enotne in složne borbe, radi obstanka In bodočnosti naše narodne vkupoostil Za vse, kar je storil in trpel v borbi za pravice naroda, mu je pa v delež najlepše plačilo: zavest, da je vršil svojo svečemško in narodno dolžnost na najidealnejsi način _ in pa neminljiva hvaležnost vseh pravih sinov naroda! Danes slavi Luka Kirac 40-letnico svojega mašnikovanja. Naj sprejme najiskre-nejše čestitke v imenu našega naroda s prošnjo do Vsevišnjega, da nam ohrani Luko Kiraca še dolgo let kot jasen vzor svečenika, dobrotnika in narodnega borca! Spor radi izpraznitve Porurja poravnan Nemalo sprejela possjno francoske predloge Matteottijevo truplo najdeno V Matteottijevih prsih tiči še bodalo — Matteotti spoznan po zlatem zobu RIM, 16. Danes dopoldne se je z bliskovito naglico raznesla vest, da so okoli 25 kilometrov od Rima našli Matteottijevo truplo. Ko so pred par dnevi našli Mat-teotijev jopič v nekem obcestnem rovu med krajema Riano in Scrofano, je prevladalo v Rimu mnenje, da tudi truplo nesrečne žrtve ne more biti daleč. Danes okoli 8.30 so v kraju Guarda-relle, blizu deželne ceste Flaminia, kakih 25 km od Rima, med krajema Scrofano in Riano našli neko truplo, ki je že popolnoma razpadlo. Takoj se je razširila domneva, da ni izključeno, da bi to ne bili zemski ostanki Matteottija. Pozneje so dospele podrobnejše vesti o nenadnem odkritju: Davi se je brigadir Scarabelli podal s psom na lov v gozd zraven kraija Guardarelle. Nenadoma se je pes ustavil pred kupom odkopane zemlje. Scarabelli, ki je sledil psu, je ves preplašen opazil, da štrlijo iz zemlje človeške kosti. Šel je takoj naznanit vso zadevo stotniku Pallaviciniju, ki poveljuje oddelku, kateri preiskuje v onem okraju. Stotnik Pallavicini se je takoj podal v spremstvu drugih častnikov na lice mesta ter dal odkopati truplo, ki je bilo zakopano komaj 20 cm pod zemljo. Pravzaprav je bilo to še samo okostje; kajti le na nekaterih krajih je bilo pokrito še z mesom. Truplo nima rok. Glava je še pokrita z lasmi; barva las se ne da dognati, ker so še polni zemlje. Stotnik Pallavicini je bil takoj prepričan, da mora biti to Matteottijevo truplo. Prekinil je nadaljne odkopa-vanje in o tem telefonično obvestil sod- ni j sko oblastvo. Na licu mesta se je zbralo mnogo radovednega prebivalstva; vobče prevladuje mnenje, da so truplo odkopale lisice, katere je tja privabil duh po človeškem telesu. Poročnik Amadio se je hotel prepričati, ali je res to Matteottijevo truplo. Podal se je s tremi psi precej daleč ter jim dal povohati Matteottijev klobuk in njegovo obleko za dom. Psi so se takoj spustili v tek proti kraju, kjer je ležalo Matteottijevo truplo. Iz Castelnuovo sta prispela dva zdravnika, ki sta ugotovila, da je bilo truplo pokopano pred 2 mesecema. Kraj, kjer je bilo najdeno truplo, se nahaja levo od ceste Flaminia in sicer 25 km od Rima in 7 km pred mestom Castelnuovo di Porto, desno od vasi Scrofano in sicer 3 km vstran. Gozd, kjer počiva truplo, je v zvezi s cesto Flaminia in Caccia, tako da je verjetno, da se je avtomobil, s katerim je bil odpeljan Matteotti, tu ustavil nazaj grede od jezera Vico, kamor so zločinci prvotno nameravali vreči Matteottija. Že ob 9.30 je bila na liana v Bosni in sicer v Travniku in Banja-uki; zemljoradniki so se zadovoljili s 3 velikimi župani. Sicer ni ta razdelitev še končnovel javna. Radičevci zahtevajo v Bosni tudi enega velikega župana, češ da je v Bosni število njihovih prištašev zelo veliko. Na Hrvatskem pa hoče imeti Radič vse velike župane, dočim zahtevajo demokrati dva; Korošec hoče enega. Kralj Aleksander pojde t Pariz BEOGRAD, 16. Danes dopoldne je po-setil & Davidoviča francoski poslanik na jugosL dvoru g. De Builly in se mu predstavil. Francoski poslanik je imel z g. Davidovičem tudi daljši razgovor glede poseta kralja Aleksandra v Parizu. Radić zahteva od JuSosL uiade takojšnje priznanje sovjetske vlade BEOGRAD, 16. Zadrege, ki jih Radič pripravlja režimu s svojimi izjavami in govori, postajajo vse večje. Sedaj je Radič nastopil z zahtevo, ki stavlja vlado pred nove nepremostljive težkoče. Sporočil je namreč v Beograd, da naj se v dobi odgo-ditve parlamenta nemudoma pristopi priznanju sovjetske ruske vlade. To priznanj * smatra Radič kot najnujnejšo diplomatsko akcijo Jugoslavije. On se je Cičerinu osebno zavezal, da bo «njegova» vlada takoj navezala diplomatske stike s sovjeti. Vlada je v velikih skrbeh. Nemogoče je namreč, da bi baš na Radičevo zahtevo izvršila to priznanje, ker bi s tem dokazala svojo popolno odvisnost od Radića tudi v zadevah zunanje politike ter se pred vso Evropo kompromitirala. Na drugi strani grozi Radič z represalijami, češ da je pogoj za nadaljno podporo vlade s strani HRSS takojšen pristanek na njegovo zahtevo. Danes sta ponovno konferirala ministrski predsednik Davidovič in zunanji minister Marinkovič, ki se je postavil na stališče, da je nemogoče ustreči Radičevl zahtevi. _ Pni lovni nastop telovadcev nm sokolilcem sletu v Zagrebu ZAGREB, 16. Včeraj dopoldne so bile skušnje, popoldne pa prvi javni nastop, ki je uspel nadvse pričakovanje dobro. Množice občinstva so zasedle obsežne tribune do zadnjega prostora. Zletišče je jako okusno prirejeno. Telovadišče ima prostora za. približno 2000 telovadcev in je obdano s širokim pasom, kjer je razvrščeno telovadno orodje. Na vzhodni in zapadni strani telovadišča sta postavljeni veliki tribuni, na zapadni glavni tribuni me nihiifn kramo urejena kraljev« loža« na srednji vzhodni tribuni pa je panaljcm za godbo. Ob 15.15 je vstopil skozi glavni vhod kraljev zastopnik, pomočnik komandanta TV. aradfje general Srećković, spremljan od župnega staroste br. dr. Gavrančića in celokupnega slavnostnega odbora. Zavzel |e prostor v kraljevi loži ter povabil poleg sebe starosto JSS br. GangK zastopnika IčOS br. Dvoraka, starosto poljskega sokolskega saveza br. Zamojskega in starosto ruskega sokolskega saveza br. Ver-guna. Takoj nato je nastopila moška in ženska deca (200) ter izvajala Bogunovi-ćeve skupne proste vaje. Izvedba je bila dobra, sestava vaj ni slaba, le nekoliko predolgo-časna za živahno mladino, a dobro je. da je med* vaje vpletenih nekaj pesmi. Za deco je nastopilo nekaj nad 100 čeških SokoHc z vajami s palicami. Izvajale so vaje- kakor smo pač navajeni, da jih vidimo. Eksaktnost gibov, skladnost kretenj, vse je očaralo občinstvo, ki je češke Sokoliće burno pozdravljalo. Impozanten nastop članov Sledila je glavna točka sporeda, proste vaje članov. V krasnem rajalnem pohodu, ki je bil tem težji, ker je bil za telovadce samo en vhod, je prikorakalo tisoč telovadcev s strumnim korakom na telo vadiš če. Težke, da. pretežke vaje za mnoga naša društva so bile izvrstne, ako izvzamemo najtežjo četrto vajo, pri kateri so se včasih pokazale neznatne hibe v Čudili smo se našim telovadcem, ki so pokazali izvrstno disciplino, pazljivost in krepko voljo, obvladati tudi najtežje vaje. Vsa čast jim, tako dobrega nastopa nismo pričakovali. Vse kaže, da imamo v naših društvih izboren telovadni materijal. Vse pohvale vreden je bil nastop naše vojaške godbene šole iz Vršca. Šola je nastopila z lepimi in strumno izvedenimi prostimi vajami. Nato so nastopili štirje kareji v devetoricah s težkimi, deloma so DiH eden iz Beograda, dva m Zagreba in eden sestavljen iz Pe Uwm adina In Mostarja. Posebno pozornost so vzbadBi tadi mornarji iz Cfsnovtća pod vodstvom kapetana Kovača, ki so precizno izvajati « Naprej«. Nato je vojska* v lepo zasnovanem rajalnem pohodu pod vodstvom oficirjev nastopila s prostimi vajami, Vojaki — bilo jih je 1800 — so izvajali proste vaje, od katerih je bila zadnja Že precej težkai Vrhunske vaje čeSkft Sokolov Vrsta sedmih čeških Sokolov je nastopila na drogu. Telovadci so že pri nastopu vzbujali občo pozornost. Žal se je že po prvih vajah podrt slabo montiran drog in vrsta je pristopila k vajam na bradlji. Občudovali smo češke Sokole na visoki bradlji. Izvajali so vaje, ki se jih pri nas doslej na sokolskih telovadbah še ni videlo. Občinstvu je zastajala sapa pri težkih vrhunskih 'vajah, ki so pa šle precizno kot najenostavnejše vaje. Podrobnosti o aporu v Egiptu RIM, 16. Egiptovsko poslaništvo v Rimu je prejelo od svoje vlade naslednje uradno poročilo: Dne 11. t. m. in v naslednjih dneh je bila vlada obveščena, da so v soboto dne 9. t. m. gojenci vojaške šole v Khartunu zapustili oboroženi s puškami in bajoneti šolo ter šli pred zapor ploskat častniku Abdelu Latifu. Ko so se povrnili, so ugotovili, da je med tena ^ časom izginila iz šole municija, kar jim je kritiTT dalo povod, da so se izrazili, da ne dajo prej ' 1 nrA Ko m •vvA^ia A ^L1 £> r cp i, i m ne? vrno muni- od sebe orožja, dokler se jam ne vrne municija. Toda zvečer jih je angleško vojaštvo prisililo, da so izročili orožje. Voditelji gibanja so bili aretirani. Naslednjega dne so vojaki železniškega bataljona priredili demonstracijo, med katero je prišlo do hudega spopada med njimi in trupo. BiH so 4 mrtvi in 11 ranjenih. Poleg teh je bilo ranjenih še 7 civilistov. Sestal se je ministrski svet, ki je odredil, naj se vpraša glavni guverner v Sudana o vzrokih incidentov. Izgledi na „svetovno revolucijo M Z nastopom fašizma v Italiji se je začela splošna reakcija proti boljševizmu v Evropi. V raznih deželah Evrope je ta boj zavzel razKčne oblike, imel pa je za svoj smoter oslabitev delavskega gibanja in uničenje komunizma. Delavstvo je skoraj povsod, kjer je komunizem prednjačil, doživelo težke poraze, vendar pa se ne more reči, da bi bil komunizem uničen. Nasprotno vidimo, da se je komunistična stranka v Nemčiji močno razpasla in tudi na Francoskem imajo komunisti precej pristašev. Sicer pa več ali manj delujejo komunistične stranke v vseh evropskih državah. Ni dvoma, da je smoter teh komunističnih strank slejkoprej svetovna revolucija, ki naj bi pometla z buržoazijo in vzpostavila povsod sovjetsko vladavino. Bili so časi, ko so bila upanja komunistov na svetovno revolucijo utemeljena. Posebno francosko-nemški spor in nesloga zaveznikov sta tvorila stalno nevarnost za evropski mir. Če bi se bil spor med Nemčijo in Francijo stopnjeval, tedaj bi v obeh deželah zavladala desna reakcija, ki bi imela za posledico gospodarski zlom obeh držav. Zaradi tega bi se desna reakcija ali zapadni fašizem ne mogel držati, temveč bi splošno obubožanje spravilo v klasje komunistično setev. Gotovo je bilo upanje komunistov tedaj prav veliko. Toda, kakor se vidi. so se komunisti ušteli. Zapadna «buržoazija» je izprevidela nevarnost in zato je sklenila, da se pobeta z nemško «buržoazijo,» da govorimo v komunističnem jeziku. Uspešna: londonska konferenca bo začetek nove politike v Evropi. Prevladuje in nadvladal bo brez dvoma gospodarski princip nad političnimi, S tem se končno zaključi doba militaristične Evrope. Zakaj, če se v resnici izvede vsa akcija Daweso-vega sanacijskega načrta za Nemčijo, mora temu slediti gospodarska sanacija ostalih evropskih držav. Anglija in Amerika bosta morali bržkone črtati svoja vojna posojila zavezniškim državam. Na ta način bo pomagano onim zmagovalnnim državam, ki so se v vojni gospodarsko in finančno izčrpale. Ko se to zgodi, tedaj se je svetovna revolucija zopet premaknila v daljavo. Vsaj za zapadno Evropo mora to veljati. Ni pa misliti, da bi komunisti pokopali svoja upanja, vkljub za nje neugodnemu položaju. Zakaj vsa teorija tretje interna-cijonale je sezidana na temelju «bodoče svetovne revolucije.» Različni kongresi, ki so se vršili zadnjo spomlad v Moskvi, nam dokazujejo, da so voditelji ruskega komunizma prepričani o nastopu svetovne revolucije v dogled-nem času. Trocki je imel na nekem strokovnem delavskem zborovanju velik govor o svetovni revoluciji. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemljemo sledeče: Na vprašanje: Zakaj so komunistične stranke v najbolj razvitih kapitalističnih deželah najbolj šibke, kakor je to v Ameriki in na Angleškem, kjer je socijalna revolucija najbolj oddaljena, odgovarjajo nasprotniki komunizma tako-le: Na čim nižji kulturni stopnji se nahaja kako ljudstvo. tem dostopnejše je za nauke komunizma. To trditev Trocki odločno zavrača. On primerja Anglijo in Rusijo tako-le: Zgodovinski razvoj in počasna tradicionalna rast kapitalizma m meščanstva na Angleškem sta spravila angleški proletarijat pod hipnotični vpliv buržoazije. Na Ruskem pa to prišli v tvornice in rudnike. Trocki je torej trdbo prepričan, da pride v Nemčiji do scifrdnr^ pmnta vkljnb temu, da priznava težki poraz nemškega komunizma. Sploh po je Nemčija tipanje koaimiitor. Na iiotjfi kongresu rdečih sindikatov eo sprejeli proteetno resolucijo proti zatiranju komunistov v Estonski, I.e-tonski, Litvi Finski in Poljski. V tem protestu je rečeno: « Delavci vsega sveta! S pomočjo svetovnega kapitala in socialističnih izdajalcev vaših dežel se drže gnile «samostojne« države, ki ločijo Zvezo sovjetskih republik od glavnega ognjišča revolucijonarnega gibanja v Evropi, ki je Nemčija. Buržoazije vaših dežel rabijo te demokratske republike za privezne pse, ki jih nameravajo o svojem času spustiti na delavce in kmete sovjetske zveze.» Ta resolucija ostro napada, obrobne države ter jih imenuje vasale in lakaje svetovnega imperijalizma. Kakor je videti, polagajo k<»——:«fi pretirana upanja na Nemčijo. Z onim dnem, ko se odškodninsko vprašanje končnove-ljavno uredi, bodo ta upanja izgubila podlago in svetovna revolucija se skrije zopet v ne prodirao daljavo. ki jih je vzpostavil zapadni kapital, neknl-tivirani kmetje brez tradicij. Šele tu so pričeli razmišljati o svojem položaju in so zaradi tega z lahkoto zapadli agitaciji socijalne demokracije in pozneje komunizma. Na Angleškem se bo ta razvoj izvršil veliko počasneje, ker je angleška buržoazija veliko močnejša. Ma končni zmagi komunizma na Angleškem pa ne dvomi Trocki prav nič. Očividni porazi komunizma in nedvomni uspehi meščanstva s pomočjo «zavezniške» socijalne demokracije v večini kapitalističnih držav ne more po mnenju Trockega zajeziti revolucijonarnega razvoja. Faši- zeT je ^ Prehoden pojav, ki se ne more r(KiK tsJta K k ceftosiovaSKi, vzdržati, Trocki je ponose^ na to, ker je, jc bllo doseženDf ^ sta pQljska in Madžarska teritorijalno ločeni. ČehoslovaSka republika meji namreč v Prikarpatski Rusiji na severu s Poljsko, na vzhodu z Romunsko m na jugu seveda z Ogrsko, katera je na ta načtn na severu mejašica samo s Čehcslovaško m Romunsko, dejstvo, ki ima svoj veliki politični pomen. Po podatkih čehoslovaSkega statističnega urada je bilo naštetih pri ljudskem štetju 1. 1921. v Podkarpatski Rusiji 604.500 prebivaN cev. Po narodnosti je bilo med njimi: 375.000 Karpatorusov, 20.000 Cehov in Slovakov, 10.000 Nemcev, 100.000 Madžarov, 82.000 Zidov in 110.000 Rumunov. Zraven tega je še nekoliko pripadnikov raznih drugih narodnosti. Dalje je bilo našteto v Prikarpatski Rusiji Pri karpatska Rušila Te dežele, o kateri se le redko sKši in ki je pred vojno tvorila le del enega madžarskega komi tata, smo se doteknifi te dni v našem polemičnem članku, ki smo ga posvetili tržaškemu zgodovinarju A- Tamaro. G. Tam aro se je zavzemal za tamkajšnje Madžare in opisoval (v milanskem «Secolo») politiko čehoslo vaške vlade v tek krajih v zelo črnih barvah. Za Madžare se je zavzemal v svojem članku prav tako, kakor bi se moral zavzemati za narodne manjšine v Italiji, ako bi hotel biti dosleden in ako bi imel dovolj — znanstveniškega poguma. Z ozirom na omenjeni članek g. Tamara in našo nedavno polemiko z njim mislimo, da bo ustreženo našim čitateljem, ako podamo nekoliko stvarnih in nepristranskih podatkov o tej deželi, v katero je segel g. Tamaro po zglede za podkrepitev svojega naziranja o pravicah narodnih in verskih manjšin — naziranje, ki bi mu pritrdili, kakor smo rekli tedaj, tudi mi, ko bi bil g. Tamaro toliko pogumen; da bi jih priporočal in širil tudi v svoji domovini, tu v naši Julijski -Krajini in ne atB| V tujih in dajjnih krajih. Pri karpatska Rusija je danes najvzftodnejša pokrajina čehoslovaške republike in meri 12.470 km3. K Čehoslovaški je bila priključena na podlagi sklepa osrednjega karpatoruskega narodnega sveta od 6. maja 1919. To zgodovinsko zborovanje se je vršilo v poglavitnem mestu Prikarpatske Rusije Užhorodu. Pravni položaj dežele pa je določen po senžermen-ski mirovni pogodbi od 10. septembra 1919. Prikarpatska Rusija se nahaja tostran Karpat. Njeno prebivalstvo so večinoma Rusini in so v narodnem pogledu nadaljevanje galicijskih Malorusov ali Ukrajincev. V teh krajih je ukrajinsko pleme prekoračilo Karpate ter naseljuje obronke Karpatov in sega ponekod do ogrske nižine. S tem, da je Prikarpatska (tudi Podkarpatska Rusije} pripadla k Čehoelovaški, V Prikarpatski Rusiji je zelo čest pojav; da ljudje, ki so kot otroci znali čitati in pisati, postanejo v poznejših letih zopet analfabeti. Tudi ta pojav je bil posledica madžarske politike kulturnega in gospodarskega osamljevanja rusinskih krajev. Tako so minevala leta in leta, da ni prihajala v karpatoruske vasi nobena knjiga in noben časopis. Poleg tega je bilo to za siromašno prebivalstvo že velik huksiis. Za borbo proti takim pojavom je torej potrebna tudi izven šolska izobrazba. V ta namen izdaja čehoslovaška vlada velike svote. Od 1. 1930. do danes je bilo otvorjenih 59 gospodarskih šol, v katerih je poskočilo število slušateljev od 30 na 2680. Še večji napredek zaznamujejo kmetsko-goopodarski tečaji. V I. 1921. .so imeli le 105 slušateljev, a danes jih štejejo že nad 15.000. Zanimivo je dejstvo, da se čehoslovaška oblastva poslužujejo za širjenje izobrazbe in kulture v Prikarpatski Rusiu tudi gledališča in kinematografa. Vsaka karpatoru-ska šola ima danes že svoj majhen oder, medtem ko prej prebivalstvo sploh ni vedelo, kaj je gledališče. Vsled tega se ni čuditi, da je prihajalo v začetku po gledališčih do čudnih prizorov med gledalci, kateri so bili popolnoma v oblasti estetske iluzije ter so se hrupno postavljali na stran igralcev, ki so predstavljali nedolžne m tlačene osebe. Pri predstavi Jira-skovega «Očeta» je prtflo na ta način do tako burnih prizorov, da se je ravnateljstvu gledališča komaj posrečilo gledalce zopet pomiriti. Veliko kulturno nalogo vrši tudi kinematograf, t. j. nekaka kiaematografiska potovalna šola, ki je priredila v 1. 1923. po karpatoruskih vaseh 164 predstav s primernimi predavanji prerokoval, da debi Anglija delavsko vlado in da bo na Francoskem zmagal levi blok. Ravnotako je tudi prerokoval, da bo v Nemčiji, če se revolucija ponesreči, zavladala kompromisna socijalna demokracija. Zakaj veliki boji za svetovno revolucijo se vrše postopoma. Ostrim bojnim razrednim spopadom sledi po navadi doba «mirnegai» boja. Vkljub porazu delavstva pa se ne more reči, da bi bila kriza evropskega kapitalizma rešena. Procesi na političnem površju so površni in ne morejo izpremeniti procesov v gospodarskih osnovah. Proizvajalne sile kaprtadizma so ada- Na tem kulturnem pohodu je bilo predstavljenih 640 najrazličnejših filmov vzgojne vsebine s 477 predavanji. K tem predstavam je prišlo nad 50.000 oseb. Kinematografična potovalna šola šteje danes že 70.000 vpisanih obiskovalcev. Omeniti |e treba še zelo važno dejstvo, da si čehoslovaško naučno ministrstvo prizadeva prilagoditi šole v Prikarpatski Rusiji potrebam tamkajšnjega prebivalstva. Zato je bil ustvarjen poseben tip strokovne šole. Uspehi so bili zelo povoljni in izdelki so se mogli občudovati pred kratkim na šolski razstavi v Užhorodu. Razstavljeni so bili krasni vzorci narodnih vezenin in razne umetniške rezbarile. V tej stroki postajajo Karpatorusi nekaki specijalisti, kar se očituje v tem, da se izdelujejo v večjih množinah drveni cerkveni predmeti. Vzorci so bili napravljeni večinoma v mizarski Šoli v Jasini. Ob zaključku naj omenimo radi popolnosti slike še živinorejski in mlekarski tečaj v Ve-reščaku, gospodarske šole o Dombakjh in Munkačevem, gospodarske tečaje za vojake ter živinogradniške tečaje. S prihodnjim šolskim letom se otvori v Užhorodu tudi gozdarska šola. Vsa ta strokovna izobrazba ima namen, da pripravlja prebivalstvo za poznejša izkoriščanja naravnega bogastva Prikarpatske Rusije. Polit^ta čehoslovaške vlade Zasleduje torej cilje, ki so ravno nasprotni ciljem Madžarov, kateri so naravno bogatstvo dežele sicer izkoriščali, toda prebivalstvo samo pa držali daleč proč od vseh dobrot gospodarskega napredka. DNEVNE VESTI rile preko nacijonalne države. To dejstvo j 112.820 hiš za stanovanja. Upravno je razde-- ______ i ____.i_______lična Prikarpatska Rusiia v štiri okraie: uzho- je povzročilo svetovno vojno, in to velja za danes še v večji meri. Glavno vprašanje za Trockega je v tem, ali bodo komunistične stranke znale izrabiti bližnje pretrese, ki gotovo pridejo. Rdeča internacijonala je vedno močnejša in bo v bodočnosti naraščala. Toda tudi tu se vrši napredek postopno. Kot primer navaja Trocki komunistično stranko Nemčije, ki je najbolj zrela za socijalno revolucijo. Komunistična stranka Nemčije je dobro organizirana in ima na s ve ji strani množice. Vkljub temu je doživela v pretečenem letu tako težek poraz, ki se da primerjati porazu ruske revolucije v I. 1905. Toda v Rusiji je v I. 1905. primanjkovalo bojnih sil, medtem ko jih je bilo v Nemčiji 1- 1923. dovolj na razpolago. Splošni položaj je imel vse predpogoje za zmago proletarijata. Ti predpogoji so bili: državna kriza poostrena s francosko okupacijo, globoka potrtost vladajočih slojev, razpad socijalne demokracije, naraščanje komunističnega vpliva in naklonjenost malomeščanskih krogov do komunizma, brezpomembna armada 200.000 mož, medtem ko so bile sile nemškega fašizma samo na papirju. Ako bi bili nemški komunisti izrabili nezadovoljnost množic in bi bili prešli iz propagande v boj, zlasti ob času prenehanja aktivnega odpora v Porurju, tedaj bi bili potegniK za seboj množice proletarijata, kakor se je to ruskim komunistom posrečilo v 1. 1917. Toda priprave za upor so bile prekasno začete. Ko je stranka z mrzlično naglico začela z bojnotehničnimi pripravami, so se nasprotniki opomogli in množice so se ohladile. Psihološki treno-tek je bil zamujen. Trocki ugotavlja, da nazaduje komunistična stranka po tem porazu vkljub onim 3,700.000 komunističnih glasov pri državnozborskih volitvah. Komunisti v Nemčiji potrebujejo dalje časa da si zopet opomorejo. Vendar pa ne bo preteklo dvanajst let do končne zmage, kakor v Rusiji od 1. 1905. do 1917. Bržkone bo ta doba krajša* vsled hitrejšega povojnega tempa. Današnja ntifa nemškega meščanstva je le prehoden pojav ▼ globoki revolucijski dobi, ki jo preživljamo. ljena Prikarpatska Rusija v $tiri okraj rodski, mtinkaški, beregsaški in marmoroški. Glavno mesto dežele je Užhorod, kjer je sedež guvernerja in ki je najzapadnejSe mesto v Prikarpatski Rusiji. Gospodarski, kulturni in polit, položaj v tej deželi je zelo zapleten. Ljudstvo se nahaja $e vedno v globoki temi zaostalosti na vseh poljih človeškega napredka. Madžari so imeli v teh krajih svojo posebno politiko, ki je šla le za tem, da se omogoči čim iadatnejie izkoriščanje prirodnega bogastva teh krajev v korist madžarskih priseljencev in to ne samo brez vsakega obzira na prave koristi slovanskega prebivalstva, temveč po načrtu, ki je bil očitno naperjen proti življenakim interesom karpatoruskega prebivalstva. Vsa upravna, šolska in gospodarska politika budimpeštanske vlade je vztrajno in sistematično zasledovala ta cilj. Tudi železnice so zgrajene in napeljane tako, da odgovarjajo le interesom onega dela te dežele, kjer so Madžari v večini, medtem ko so prava rusinska središča zanemarjena in osamljena. Posledice take politike seveda niso izostale. Ko je bila ta dežela priključena k čeho-slovaški, je vladala povsod grozna beda, analfabet ize m in splošna kulturna zaostalost, čehoslovaška vlada je uvidela, da zahtevajo ža-lastne razmere, v katerih se je nahajalo predvsem malo rusko prebivalstvo, takojšnjo akcijo za kulturno in gospodarsko povadigo prebivalstva. Vsi napori čehoslovaške uprave so usmerjeni za sedaj k temu vzvišenemu cilju. Seveda se uspehi le polagoma pojavljajo in preden se bo prebivalstvo Prikarpatske Rusije izkopalo iz sedanje bede, preden si bodo mo-£li tamkajšnji kmetje nadomestiti sedanje borne in nehigijenske zemljene koče, krite s slamo, z modernimi kmetijskimi stavbami in stanovanji, kakor jih imajo češki kmetje, bo treba mnogo let vztrajnega dela m razvoja na kulturnem in gospodarskem polju. Kakor omenjeno, se je lotila Čehoslovaška te važne in Z ozirom na tamkajšnje bedne razmere naravnost človekoljubne naloge z ono vztrajnostjo in žilavostjo, ki jo zmore le češki narod. Dasi se v tek« petih let seveda ni moglo popraviti, kar so bili Sftkvtvtti nad tem prebivalstvom Madžari, so bili vendar doseženi še lepi uopehi posebno na iokkem polju. Pred vojno je bilo v Prikai rpatski Rusiji 76* analfabetov, a danes je padla nepismenost že na 40%. Šolska mreža je bila znatno razširjena ter se raztega, sicer polagoma, toda vztrajno, od Ulhoroda vedno dalje proti vzhod«. V tako zapuščenih krajih, kafcor fs Prikarpatska Busija, pa ne zadostuje sama lolska izobrazba. f Anton Lisjak Dne 24. julija je umrl v Bos. Kostajnici Anton Lisjak, načelnik tamošnjega sokolskega društva. V času svetovne vojne je bil zajet od Rusov ter je vstopil v jugoslovensko divizijo v Dobrudži kakor dobrovoljec, kjer se je hrabro boril za narodno osvobojenje in ujedinjenje Jugoslovenov. Po vojni je prišel v Ko-stajnico kot trgovski pomočnik, kjer je bil kmalu izvoljen za načelnika sokolskega društva. Kakor navdušen sokolski delavec in prvovrsten vaditelj je v kratkem povzdignil sokolsko društvo v Kostajnici do velike višine, tako da je to društvo — v glavnem po njegovi zaslugi — štelo med prva sokolska društva župe Petra Mrkonjiča v Banjaluki. V letu 1922 se je ustanovil pokojnik kot samostojen trgovec v Kostajnici in si je pridobil zaupanje meščanstva in vse okolice. Kal tuberkuloze, ki jo je prinesel s seboj iz Dobrudže, mu je zrušila poprej krepko telesno silo. Pogreb Lisjaka je bil veličasten. Zbrala se je vsa Kostajnica m okolica, da izkaže zadnjo Čast mrtvemu Sokolu in narodnemu borcu. Sokoli in dobrovoljci iz Bos. Kostajnice so nosili krsto do groba, da s tem počastijo mrtvega svojega tovariša. Ob grobu je bilo izrečenih več govorov v počastitev tega našega rojaka. Pokojnik je bil namreč rojen v Zalošču na Goriškem, kjer živijo njegovi stariši, bratje in sestre. Pokojnik pa je bil znan tudi v Trstu in cenjen posebno v svetojakobškem okrožju. Pred vojno je bil prišel v Trst kot trgovski pomočnik. Par let je bil član in podnačelmk svetojakobskega Sokola. Vsi, ki so poznali in cenili Antona Lisjaka, poštenega, delavnega in skromnega človeka, mu ohranijo zvest in blag spomin. _ Smrtna kosa. V petek je umrl v Sežani Peter Pirjevec, živinozdravnik, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil veterinar v državni službi. Zadela pa ga je ista usoda kakor toliko drugih, ki so biH — napoti. Peter Pirjevec je — kot sin znane sežanske rodbine Ln tudi po svojem poklicu — znan širom Krasa in severne Istre, ker je služboval tudi v Kopru. Povsod so ga imeli radi vsled njegove skromnosti, prijaznosti in blagega značaja. Tudi v slovenski družbi našega mesta je imel vse polno znancev in prijateljev. Vsi so ga pozdravljali na kratko m ljubeznivo: O Peter! Pokojnik je bil kre-raenit narodni značaj. Sicer tako mn-en, je bil kakor ves predrugačen, če je bil razgovor o dogodkih tekom vojne. Naj počiva v miru! Žalujočim družinam naše sožalje. Hiti pritoževolf se ne smemo vet! To nam je povedal tukajšnji «prijatelj Slovanov*, ki trdi poleg tega. da nima ni-kakih predsodkov proti našemu ljudstvu. Ta naš dragoceni prijatelj je seveda tukajšnji «Piccolo*. Včeraj smo posneli z iskrenim zadoščenjem njegov uvodni članek, ki ga je objavil v svojem večernem izdanju od preteklega četrtka in v katerem odločno nastopa proti določbam kr. odloka-zakona o omejitvi nepremične lastnine, obširno obrazlagajcuč neznosne in za gospodarski razmah kmetijstva v novih pokrajinah skrajno škodljive posledice, ki jih bo imel režim obmejne lastnine, ako nemški poslanci v tej zadevi. Toda do kakšnega zaključka prihaja? Da ni ta ak-; cija drugorodnih narodnih voditeljev nič drugega, nego nov poskus razvneli so-, vražno agitacijo proti Italiji! Prejšnji dan je «Piccolo» stokal in jejšal v imenu pulskih Italijanov radi istega odloka, a naslednji dan obrekuje naše m nemške poslance kot protidržavne agitatorje, ker nastopajo radi iste zadeve in v rstem smislu, kakor je pisal prejšnji dan «Piccolot» sam. Naše ljudstvo torej ne sme niti zastokati, ko se mu stopi na najbolj občutljivo kurje oko, zakaj njegovega stoka mu ne iztiskajo iz ust bolečine, temveč edino le sovraštvo do domovine! Tako trdi «Pic-ooJo» v svojem večernem izdanju od preteklega petka, t. j. torej isti dan, ko je ^ svojem jutranjem izdanju in v posebnem' uredniškem članku izjavljal, da «nima ni-kakih predsodkov proti slovanski narod* nosti*!! Na naslov poštnega oblastva Iz Račic v Istri poročajo, da je prišel tjakaj nadzornik poštnega ravnateljstva ter da se je sam prepriča!, da so pritožbe naročnikov «Istarske Riječi» glede uničevanja in nedostavljanja slovanskih časopisov popolnoma, upravičene. Gospod nadzornik da je dai izrecen nalog, da se take nespodobnosti ne smejo več ponavljati, G. nadzorniku vse priznanje. Seveda na predpostavi, da je njegov ukaz res resno mišljen. Resno namreč -v tem smislu, da bo strogo pokKcan na odgovor vsakdo, ki bi se odelej še pregrešil proti temu ukazu. Opozoriti moramo g. nadzornika, da se take nespodobnosti na škodo naročnikov slovanskih listov ne dogajajo samo v Ranicah, marveč po raznih podeželskih krajih, zlasti pa po Istri, kjer si izvestni podrejeni organi domnevajo, da smejo in morejo nekaznovano, kar hočejo. Če bo le res. da se bodo morali ti organi pokoriti potrebnemu in pravičnemu ukazu g. nadzornika! Zato prosimo naše ljudi po deželi, naj zasledujejo, ali podrejeni organi postopajo po dobljenem ukazu ter naj prijavijo vsak slučaj kršenja. Ob tej priliki opozarjamo poštno ravnateljstvo na dejstvo, da se pisma često ne odpošiljajo z dolžno točnostjo in da prihajajo v roke naslovljenca, ko je že — prepozno, Tako je bilo neko pismo oddano v Idriji dne 8. avgusta, došlo pa je v Trst šele 12., da pismo ni več doseglo svojega namena. Poštno ravnateljstvo naj pomisli, da so tudi slučaji, ko more taka zakasne-lost povzročiti tudi materijalno škodo prebivalstvu. Prosimo torej, naj se tudi v tem pogledu izdajo stroge naredbe. Prebivalstvo bo hvaležno. VELIKA VRTNA VESELICA PRI ,TIROLCU' Do danes so nam javila sledeča društva, da sc udeleže prireditve v korist podruž. -Šol. Društva»: m sicer pevska društva «Kolo*, ,— -------------------, . | Ilirija , «Slava» in «Slavec» iz Ricmanj. Na- se prvotne določbe tozadevnega odloka -! dalie pride naše mlado «Taoiburaško društvo zakona na en aH drug način znatno ne | v Rocolu®, ki je pri 251etnici «Lipe» doseglo ublažijo. Ponavljamo: z zadoščenjem smo ! tako lep uspeh. — Pri koncertu in zabavi svira posneli ^Piccolov* članek, ker smo mi- godba pod vodstvom g. Petelina, bivšega god-sliK, da je treba videti v njem dokaz, da i benLka pri godbenem odseku N. D O. - Zabave bo torej danes dovolj. Nihče naj ne zamudi te lepe slavnosti združene z dobrim in koristnim. Na svidenje! se bodo vsaj v tem vprašanju, kjer so prizadeti tudi interesi obmejnih Italijanov, interesi našega ljudstva krili z interesi, ki jih je tako vneto zastopal «Piccok> della Sera« pretekli četrtek v omenjenem članku. Toda motili smo se! Gospod Desanti, ki je poslal «Piccohi» oni članek, je postavil z njim gospode okoli tega lista očividno na težko preizkušnjo. Potisnil jih je pred izbero: aH ostati dosledni mislim, ki so bile izražene v onem članku, in v tem slučaju bi morali odobravati tudi posredovanje slovanskih in nemških poslancev pri vladi za preklic odloka^ ali pa postati nedosleden idejam, ki jih je zastopal prejšnji dan, in ostati dosleden sistemu propagande sovraštva in obrekovanja. «Piccolo» se je seveda odločil za to poslednjo izbero. V večernem izdanju od preteklega petka je namreč objavil dopis Godce, v katerem navaja glavne do» iMi* o omejitvi nepremične last-aov& pokrajinah ter opisuje tudi SREDNJEŠOLSKI GLASBENO-DRAMA-T1ĆN1 VEČER Kakor že javljeno, priTede dijaki danes ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma v Gorici glasbeno-dramatičnj večer s sledečim sporedom; 1) G. Carducci: ■ Ave Marija« (deklamacija v originalu); 2) T. Seliškar: «Naša pot» iz pesniške .zbirke * Trbovlje® (deklamacija); 3) R. Bracco: - Don Pietro Caruso». Drama v 1. dej. Poslovenil F. Kralj; 4) G. Verdi: «Trubadur» Potpurri, klavir iD violina; 5) F. Vilhar - Kalski: -Lastovice«. Besedilo A. Medveda (sopran solo); 6) W, Shakespeare: Brulov govor iz Julija Cesarja*. Poslov, Anion Zupančič; 8) D. Kette: ^Pijanec*. Pesem iz zbirke «Poezij» (deklamacija). Upamo, da se bo občinstvo, ki spremlja s simpatijami gibanje našega dijaitva, udeležilo ki «o jfll napravili slovanski in te prireditve v velikem številu. Danes vsi na vrtno veselico k Tirolcu! Obisk ugleiUk Kakor poroča včcrajkji «Osserva£ore Trie- stino» si bo občinstvo lahko ogledalo angleške vojne ladje danes in jutri v pondeljek po sledečem redu: «Sandhurst» in torpedolovke, Id se nahajajo ob bankini, danes in v pondeljek; danes v nedeljo pa še sledeče: «wildswan»t «Vonomous», «Vete«ran»; v pondeljek 18. t. m.: «Montrose», *Wilhart», «Witch», «Volunteer Wanderer» in «Wolverine». Ladje, ki jih občinstvo iahko poseti, imajo izvešeno na glavnem jamboru rumeno zastavo z rudečimi progami. Otroci smejo na ladje samo v spremstvu odraslih oseb. Vstopnice za na ladje se dobijo v vratarnici tukajšnjega municipija. _ GLASBENO-DRAMATIČNA PRIREDITEV PEVSKEGA DRUŠTVA «KONTOVEL» Pevsko dr. «Kontovel» ima 24. t. m. svojo prvo glasb.-dramatično prireditev v dvorani •Gosp. društva® na Kontovelu. Spored je sledeči: Sousa Tč: «The Starš and Stripes« (godba), Volarič H.: * Divja rožica», ženski zbor. Jenko D.: «Vabilo*, moški zbor. Aškerc A.: «Jutranja pesem ribičeva«, deklamacija, Ol-fenbach J.: «Hoffmannove pripovedke« (godba), Mirk V.: a) «Na trgu«; Srb. n. Deo 6.: b) 'Zar je morala doč», osmerospev. Aljaž J.: * Občutki«, moški zbor. Laurenčič J.: «Panorama pcutpouri* (godba). Čehov A. P.: *Med-ved», šaloigra v enem dejanju. Mirk V.: « Ka-trica», osmerospev. Adamič E.: a) «Če ti ne boš moj»; b) «Ne maram za te», mešan zbor. Sodeluje »Godbeno društvo® s Prošeka. Začetek točno ob 17 (5) uri. S prireditvijo je združena cvetlična zabava. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen prtpotrebni društveni knjižnici, ki je vsled razmer v zadnjem desetletju utrpela veliko Škodo, vabi k obilni udeležbi — Odbor. GODBENO DRUŠTVO NA PROŠEKU bo praznovalo svojo dvaisetletnfco dne 31. avgusta na vrtu gospoda Ivana Misle), prej Ba-!anc. Vsa glasbena društva, katera se mislijo udeležiti naše slavnosti, uljudno prosimo, da se čim prej javijo in obenem naznanijo ime pesmi in skladatelja, najkasneje v tek« tega tedna, tako da nam bo mogoče javiti v nedeljo 24. avgusta, katera društva bodo nastopila, in zraven tega sestaviti tudi program. — Odbor. _ Društven« vesti Tržaška kmetijska družba v Trstu sklicuje za v torek dne 19. avgusta 1924 ob 4. uri popoldne odborovo sejo, ki se bo vršila v prostorih ulice Fabio Filzi št. 10. I. Pevsko društvo Ilirija. Po končani nogometni tekmi med Adrijo in Ponziano naj se vsi pevci in pevke korporativno podajo na prireditev «Šolskega društva« pri Tirolcu. — Odbor. Mladinsko društvo «Prosveta» na Opčaaak javlja, da je prireditev, ki se je imela vršiti danes, vsled tehničnih vzrokov prenešena na prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. ob isti uri. MDP. - Trst. Jutri redni društveni sestanek ob 20.30 ure s predavanjem o «prebavi». — Odbor. « Za varoval niča goveje živine na Opasali* priredi v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. ob 6. uri popoldne na javnem prostoru pred šolskim poslopjem svojo redno letno «tombolo». Bodo se izplačevali dobitki v gotovini takoj onemu, kogar sreča zadene. Ez tržaškega življenja Cbešenec ob cesti pri Sežani. Nekateri mladeniči, ki so šli včeraj zjutraj po cesti, ki pelje v Sežano, so imeli tam priliko opazovati nekega moža, ki je v bližnjem gozdiču privezoval vrv na drevo. To njegove početje se jim je zdelo sicer nekoliko čudno, vendar pa se siiso dalje menili zanj, temveč so šli po svoji poti. Kmalu po tem se je pa neznani mož vzpnel na prste, si ovil vrv okoli vrata ter se na ta način obesil. Pozneje so ga našli ljudje že mrzlega. Prepeljali so ga v mrtvašnico mestne bolnišnice. Sprva se ni moglo dognati, kdo je obešenec, ker ni imel nobenih listin pri sebi; šele pozneje se ga je posrečilo identificirati. Je delavec Anton Cennin iz Trsta, star 44 let. Stanoval je v u-lici Molin grande št. 24. Prepovedana prodaja žganja. Glasom naredb je gostilničarjem strogo prepovedana prodaja žganja. Toda kljub temu je neki gostilničar po imenu P, V., ki ima svojo gostilno v ulici Riborgo, mirno in brez skrbi prodajal prepovedano pijačo. Včeraj so ga pa policaji, ki so imeli dober nos, zalotili ter ga odpeljali na policijo. Med potjo si je gostilničar mislil «naj rata, kar rata» ter ponudil policajem 500 lir, če zatisnejo eno oko. Policaji pa so nasprotno odprli še bolj oči ter ga še radi tega naznanili. Tako se bo moral mož zagovarjati radi kršenja naredbe in nameravanega podkupa. Gospod von habe nichts. V gostilni Antona Missaro v ulici Lazzaretto vecchio se je včeraj kuhalo, peklo in cvrlo kot na kaki «ohceti». Zgodilo se je, da ie prišel mimo eleganten gospod. Duh po pečenkah in drugih takih dobrih «rihtah» mu je moral jako ugajati, kajti kmalu potem smo ga že videli v prijazni gostilni, pri pogrnjeni mizi, kako je od blizu užival dobre duhove ter obiral pohano pišče. Gospo-dek pa je moral biti še precej lačen, kajti natakarji so mu komaj donašaH nova jedila. Ko se je pa do dobrega najedel, je lepo vzel klobuk ter hotel oditi, ne da bi bil prej obvestil natakarje. Vendar pa mu ni šlo vse gladko. Pri vratih so ga natakarji lepo ustavili ter mu povedali svoje ■■čaje. Tedaj se je pa goepodič začel delati, kakor da bi ničesar ne vedeL $c več: dejal je, da če ne molčijo, jih bo premlatil kot polenovke. In res bi bilo kmalu prišlo do spopada, če bi ne posegli v zadevo poticaji, ki so potem odpeljali «gospoda* v zapor. Ko so ga preiskali niso našfi pri njem niti počenega groia, pač pa so mu nažK nabasan revolver. Ta vzorni gospod se imenuje Paolo Genuzio ter je star 22 let. Aretacija. Včeraj je bil aretiran neki Anton Demarin. Osumljen je, da je ukradel 2000 lir. SPORT Tekma S. D. Adria — AS. Edera Sv. Jakob izid 3 s 3. V petek popoldne se je vršila pri lepem vremenu in številni udeležbi občinstva tekma med našimi nadebudnimi nogometaši S. D. * Adria* in prvim moštvom A. S. *Edera> Sv. Jakob. Tekma, ki je bila jako «fatr, je v splošnem zadovoljila, posebno pa je napad Adrije pokazal velik napredek proti zadnjim tekmam toliko v kombinaciji kolikor tudi v tiru na vrata. Sicer je delo napadalcev pred goalom še vedno prenervozno in se niso izkoristile mnogobrojae priložnosti, toda še par tekem m napad bo na višini svoje naloge. Skrajna obramba, ki je bila dosedaj glavna opora moštva, se je izkazala manj gotova svoje naloge kot pri zadnjih tek-„mah. V A. S. Edera Srv. Jakob jako dobro desno krilo in spojka in iz te strani so izšli vsi napadi, ki so tudi donesli zaželjeni goal. Naj opišem v kratkem potek igre: Začetek ob* 5.40 S. D. Adria igra proti solncu, ki močno ovira posebno obrambo in zakrivi radi tega tudi veliko škodo kazenskih udarcev, vendar je «Edera* takoj {potisnjena v obrambo in vratar takoj klican na delo. Napadi «Edere» so jako redki ali se zdijo bolj nevarni m v istini v 30. minuti doseže vodstvo prvi goal. Na ta udarec se « Adria* vrže z novo vnemo v boj in že v 31. minuti doseže po mele jo pred vratini «Edere» prvi goal. Toda že v 35. min. beži desna spojka «Edere» in žoga odleti od desnega halfa «Adrie» v mrežo. Polčas 2 : 1 za Ede-ro — koraerjev 0 : 1. V drugi polovici «Adria» zamenja desno spojko s slednjim halfom, kar jako ojači napad. Sicer pa ji zopet «Ederaki izrabi napako obrambe «Adrie» in doseže v 4 minuti tretji goal. Ali «Adria* se ne poda in tedaj začne najinteresantnejši del tekme. Adrijaši pospešijo svoje napade in že v 9 min. se posreči Pečarju dati za Adrijo drugi goal. Pritisk Adrije traja naprej in v 20. mm. desno krilo Vatovac s krasnim šutom izenači položaj neobranljivo iz oddaljenosti 25 metrov. Igra je od tu naprej zelo živa, ali radi nervoze igralcev in tudi ne malo po zaslugi vodnika S. D. Adria ni mogla doseči zasluženo zmago in tekma konča z rezultatom 3 : 3. Po končani tekmi so položili Adrijaši šopek cvetlic na spominsko ploščo v vojni padlih Članov «Edere». Tekma je dokazala, da zanimanje našega prebivalstva za športne prireditve narašča in da fega naši nogometaši tudi zavedajo ter se iptova igra od tekme do tekme izpopolnjuje. X. DIRKA S. D. A, Športno društva Adria v Trstu priredi v nedeljo dne 14. 9. t. L cestno dirko za slovansko frvenstvo Julijske krajine ob progi: Barkovlje, rosek, Devin, Štivan, Miren, Gorica, Sempas, Ajdovščina, Razdrto, Postojna, Divača Lokev, Bazovica, Trst. Km 150- Pravico do dirke imajo vsi člani športnih društev ali krožkov v Julijski krajini. Krasna darila se bodo razdelila isti dan po dirki na veseličnem prostoru pri Sv. Ivanu, kjer priredi društvo veselico skupno s Pevskim društvom Kolo. Prosijo se vsa športna društva, kakor tudi posamezni dirkači, da se pravočasno vpišejo k dirki pri društvenem predsedniku Antonu Podbršček, Trst, Via Torre bianca 39. Nogomet Danes, ob 15. uri se odigra prijateljska vzpodbujevalna nogometna tekma med moštvom S. D. Adrie in moštvom C. S. Ponziana na športnem igrišču Ponziane pod Skednjem. Nogometaši naj se snidejo pred 15. uro v DKD pri Sv. Jakobu od koder se korporativno podamo na igrišče. Obenem opozarjamo naše občinstvo naj ne zamudi užitka in prilike, ki jo bo nudila ta tekma. — Odbor SDA. ^ Nameravana nogometna tekma med II. četo S. D. Adrie in barkovljanskim odsekom odpade. Prizadetemu odseku bomo tozadevno v kratkem navedli vzrok, ki nas je dovede! do tega sklepa. — Odbor SDA. Dne 15. t. m. se je odigrala nogometna tekma med drugo četo S. D. Adrie in C. S. Diana, na športnem igrišču Adrije, katera je izpadla s 4 : 1 v korist Adrije. Vas« a Goriškega Križe v pot slovenskega invalida. V vipavski dolini (občina je pač stranskega pomena, ker se taki slučaji ponavljajo skoro po vseh občinah) živi oziroma životari invalid. V Tirolifc je izgubil 1. 1916. pri Roveretu levo nogo. Pri superarbitraciji je bil L 1921. v Trstu. Obljubila se mu je pokojnina že po treh mesecih. Trije meseci so minuli, minuli so nadaljni trije meseci, minula so že tri leta, invalid le čaka in čaka, a pokojnine ne učaka. Do sedaj ni dobil mti najmanjše podpore, siti totffco, da bi si kupil prt, s katerim bi si brisal potne srag^ na svojem križevem potu. Prošenj je pa šlo že nebrojr nekaj jih je spisal sam, aekaj občina, kamor ie pristojen, nekaj občina, kjer sedaj živi, nekaj pa drugi usmileni ljudje. Da preskrbi sebi in družini vsaj najpotrebnejši vsakdanji kruh, popravlja ure. Dokler je imel revež še proteze kolikor toliko v redu, je hodil od Poncija do Pilata m moledoval za penzijo, a sedaj, ko se mu je proteza pokvarila, je prenehal tudi s tem. _ (Dalje na IV. strani) MaH oglasi KRASNO POSESTVO tik Maribora se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Ponudbe na D. Žohar, Pobrežje 50, Maribor. (1046) STANOVANJE, dve sobi in kuhinj* s pohištvom, vodo m plinom, prodam. Ogledati si od pondeljka naprej. Via Commerciale 329, m., vrata 16. (1039) SOBO« kuhinjo ali posamezne kose prodam. Solitario 4., H- _ (1040) SLUŽBO KftčMARJA razpisuje Gospodarsko društvo pri Throlcu pri Sv. Mar. Magd. Zgornji št. 77. Refiektanti naj se obrnejo za informacije in s prošnjami na Antona Šker-janca iz Sv. Mar. Magd. Zg. 670. (1045) SINGERJEV Šivalni stroj, zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acque-dotto 60. (1041) POLKUHAJUCA za gostilno v tržaški okolici, se išče. Naslov pri upravniŠtvu. (1042) LEDENICA, nova, se proda po nizki ceni. Via Cecilia 7, vrata 16. (1043) HIŠICA v Jugoslaviji, z 3.300 m* zemljišča, v bližini Kočevja, se proda. Pojasnila se dobijo v Trstu, via Commerciale 32, Jaklič. (1044) ABIC A, avto režirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giufia 29. 968 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 KDOR ZEU V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Coapodoriko pisarmo d. z. o. z. v Ljubljani, WoHova ulica 1. 36/2 STAR3ŠI, ki pošiljate Študirat otroke v Ljubljano, in ne dobite stanovanja, obrnite se na g. Likar, Poganska c. 87 «Vila Bergman*, kjer boste dobili naslove zanesljivih in dobrih stanovanj. 984 512 Trgovino meMi blo$o na najprometnejšem kraju sredi mesta Maribora se proda radi družinskih razmer s celo zalogo in opremo, s prostim stanovanjem treh sob, kuhinje in pritiklin, vse električno razsvetljeno. Cena Din 180.000. Vprašati: F. Vorsiča naslednik Maribor, Slomškov trg 16. BAU0VLJANL Drva suha, mehka, po L 18.— na drobno, L 16.— za 100 kg. na debelo. Zaloga oglja. Pertot, Spolov ina, 1001 ČEVLJAR ZabriČ Ivan, naznanja cenjenemu občinstvu, da zopet sprejema naročila za nova obuvala, kakort udi popravila. Via Molino a vento 5, L, vratar. 1017 KSIST HROVATIN posluje v trgovski agenturi stavbene stroke. Prevzema razna zastopstva tudi z zalogo in to ne le s tu-, ampak tudi z inozemstvom. V zalogi ima sedaj parketne deščice, različna zapirala, male tiskarske (pomnoževalne) stroje in drugo. Preskrbuje vse v stavbeno stroko spadajoče potrebščine. Urad uje v Gorici, Via Ugo Fo-scolo št. 13 (zraven državnega kolodvora). 1032 KUPIM dobro ohranjeni harmonij. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na naslov: P. Žele, Prestranek. 1034 AGENCIJA A lom a Company, Trst, XX Set-tembre 65, prevzema oglase in naročnine za Časopise «Jutro», »Slovenski Narod», "Novosti*, «Pravda» in druge, po originalnih cenah. Da informacije trgovskega značaja iz Jugoslavije. 1036 ŽTVO APNO, prvovrstno bo gotovo za odpo-šiljanje dne 20. t. m. v Gorenjah. Obrniti se na Fran Mahnič, Gorenje pri Divači, p. Sežana. 1031 NI LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15. do 25, avgusta 1924. (Velika konjska razstava dne 24. avgusta). Popust 30% na italijanskih, 50% na jugoslovanskih železnicah. Vizum na potni list samo lir 5. Legitimacije dinar. 50, dobavljajo se pri Velesejmskem zastopniku Čeke vin, Trst, XX Settembre 65. 1038 DENARNI ZAVOD išče slugo zmožnega slovenščine in laščine in vsaj z ljudsko-šolsko izobrazbo. Prosilci s prakso imajo prednost. Prošnje je nasloviti na upravništvo «Edinosti* pod « Za vod». 1037 Naia zavarovalnica „UNION" le Mfredi svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi £az 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, i. 444 — Zastopniki se še sprejemajo. — aPPIBA Lepo posestvo pri Mariboru, obsegajoče 23 oralov zemlje, v zelo vinorodnem kraju se proda vsled smrtnega slučaja, po zmerni ceni. Obstoji iz hiše s 5 sobami, kuhinje in pritiklin, 2 viničarij, živinskega in svinjskega hleva, sendšča, listnja-ka, drvarnic in kolnice. Hiša je kompletno opremljena, ter se prodaja z ali brez mrtvega ali živega inventarja. Kupec se lahko takoj vseli. V stavbenem in kulturnem oziru vse v najboljšem stanju. Informacije daje: Fr. VorsiČ naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. (511) Sola Berlitz Trs« — Via Tarr« bianca St. 31. NOVI TEČAJI ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITALIJANŠČINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTUGALŠČINE SRBOHRVAŠČINE SLOVENŠČINE Vpisovanja; ob delavnikih 9-21. ,ALLA LUNA' Trs«, Mana OoMoal toči izborna Istrska in vipavska viaa ter prvovrsten teran kakor tudi prvovrstno pivo. — Domača kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstnimi jedili. — Postrežba točna, cene zmerne.-- Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča lastnik 603 Pecctilar (MftM) Edini velika likvidacija OBUVALA TRST - CORSO OARttfUJN 4 (tik kinematografa Royal) lilitflli brfta * Trstu. - UslaoevHaaa tata 1878. Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah in kakovosti. — Iz bera moškega obuvala. Velika Izbara otroških čevljev to sanda- t' lov za molke, ženske kakor tndl za otr e. Pum, nihttle cene i Trsta NA OBROKE ■J Moške obleke, izdelane in po meri, dežni plašči, obuvalo, tailleurs in ženski izdelki, blago voilč, vsakovrstno perilo itd. Itd. Konkireiifte cmt KojboUši mali. Krojačnica L reda Vla XXX ottobre 3/L - Tel. 39-2 Prodala na obroke. flz prve roke nudimo za jesensko gnojenje travnikove vsako količino garantirane lG-SP/ft-ne po L 34*— do 36-— za kvintal franko postavno vsaka postaja Jul. Krajine Istotam debite navadne plnge in obračalnike po najugodnejših pogojih. NE ZAMUDITE PRILIKE ! 490 . Kmet.-trs. dr. D. BCL0H1Ć & Co. g Trst, Hattimrfc 4. Ttlela« 36-75. VEDITE da je družba „BLOCCHISTI MILANESI" v Trstu, Corso Vitt. Em. III št 25 zopet odprla svoja velika skladišča velikanskih partij svilenin, blaga za moške in ženske obleke, baržuna, bombaževin, platna, šalov, golfs, postelnih pogrinjal itd. itd. Obiščite in prepričajte se!!! PODLISTEK W. Collins: £REZ I^ENA (104 Roman. «Oh, ne vmešajte me v to zadevo, gospod!* je potožila gospa Lecount. «Ne morem več tega poslušati, jaz moram predlagati kompromis. Ljubi gospod Noel, vi si delate krivico, naši razlogi so boljši, nego oni, ki ste jih navedli gospodični Garth. Mislim, da smo dolžni spominu vašega očeta, da hodinio po njegovi poti. To je njegov pravi razlog, gospodična Garth, in na kolenih vas prosim, sprejmite ga kot edino pravega. On bo napravil, kar je napravil njegov oče, nič več, mč manj. On pojavlja ponudbo svojega dragega očeta. Saj se spominjate, gospod Noel, kaj je pisalo ubogo dekle: njena starejša sestra je primorana slutiti za guvernanto, a ona sama je morala preložiti svojo poroko na daljna leta. Tega se gotovo spominjate In dali boste vsaki sestri sto funtov, katere jima je ponudil vai spoštovanja vredni oče, ali ne? Ce to napravi, potem je napravil dovolj, gospodična Gtfrth? Ce da vsaki izmed nesrečnih sester po sto funtov...» «Te daj se bo za to žalitev do svojega zadnjega trenotka kesal,» je rekla Magdalena. Že v naslednjem trenotku bi bOa rada te besede nazaj vzela. Gospa Lecount je s svojim želom pogodila pravo mesto in izzvala Magdaleno k onim besedam, ki jih je izrekla s svojim pravim glasom. Vendar pa se je premagala in nadaljevala z glasom gospodične Garth: «Vi dobro mislite, gospa Lecount, toda vi žalite, namesto da bi tolažili. Moji gojenki ne bosta sprejeli tega kompromisa. Obžalujem, da sem se preostro izrazila in prosim zamere.* Pri teh besedah je pogledala upraviteljico, da bi opazila vtis svojih besed, toda ta te je izognila pogledu s tem, da si je sakrila oči z robcem. In tako ni bila Magdalena gotova, če je zapazila spremembo glasu ali ne. «Kaj naj dalje napravim?* je mrmrala gospa Lecount za svojim robcem. «Pusti te mi časa, da premislim. Ali se smem za nekaj Časa oddaljiti, gospod? Moji živci so izčrpani po tem žalostnem prizoru. Bojim se, da bi omedlela, Če ne fepijeva kozarec vode. Ne hodite ie proč, gospodična Garth, skniafi bomo 8e zadevo ureditt, — prosim, ostanke, dokler as ne vmem.» Sla fe ven skozi vmesne duri. Magdalena jo počakala, da so se zunanje duri odprle m zo-pet zaprle. Nato je sklenila, da izrabi priliko in s strahovanjem užene tega podlega človeka. Pa ie predao je utegnila usta odpreti, je Noel Vanstone prekinil molk. Jezilo ga je, da se je hišna upraviteljica oddaljila, plašno je pogledoval svojo gostjo, o či vi dno želeč jo potolažiti- ♦Nikoli nisem zanikal, da je usoda sester žalostna. Jaz sem resnično dober človek in sočustvojem s sestrama, slasti z mlajšo. Zel€f bi me veselilo, če bt zvedel, da se ie ljubček gospice Vanstone — jaz jo vedno tako imenujem in gospa Lecount iatofrho — da se je vrnil m se e njo poročil če bi am bilo pomagano z vsoto denarja ter bi mi dal zadostno poroštvo in če bi mi moj noter to svetoval, tedaj —» •Nehajte, gospod Vanstone,* je rekla Magdalena. «Vi ne poznate prav nič oseb, s katerima imate poeta. Nt dvoma« da podžiga mlajšo rako upanje na aoiitrr In sestrina odvisnost. Toda ne glede na to vas ona ne bi pustila mkno uživati njeno premoženje. Jaz jo poznaat, gospod Vanstone. Dres Imena, brez doma, brez pri^telja je. Postave, Id vas, kot zakonskega otroka Kiti, kroča njo vetru. Ta postava je vala, toda ne n$ama. Ce bi se to ubogo dekle jnfliri omočilo a mDjonarjem, ali mislite, da bi ca las odstopila od svoje namere? Rečem sm, da ee bo borila do zadnjega diha proti knvid te &a 4» ae ae bo ustrašila nobenega sredstva obupane ženske, da odpre vašo zaprto roko, ali pa da pogine 1» Naglo je obmolknila. Zopet jo je strast zavedla, vnovič je njena narava prodrla skozi krinko. Videla je človeško karikaturo pred seboj na stolu ždeti. Ali mu je strah pustil še toliko spoznavosti, da je zapazil izpremembo njenega glasu? Ne, njegov obraz je govoril resnico, strah se mu je bral na njem. «Nobeno uho razen njegovega jne ni sli-ialo.» Toda motila se je. Gospa Lecount ni zapustila sobe. Ko je zunanje duri glasno odprla in zaprla, se je neslišno priplazila Magdaleni za hrbet, poč en i la na kolena in počakala, da je pričel gospod Vanstone favoriti. Nato je privlekla škarje iz žepa in izrezaJa iz ene gube Magda-lemnega krilnega roba kos blaga in zravnala gubo, da bt skrila odrezano mesto Nato se je ravnotako neeiiino dvignila, ponovila igro z durmi in ae vrnila z nedolžnim obrazom na svoje prejšnje mesto. «Ka) oe je agodilo v snop odsotnosti, gospod?« jc rekla, opazujoč a dbbtfin obrazom svojega gospoda. »Bledi a*e, razburjeni! Oh, geipodifat Gartk, aB ste porabili na previd-ki sem vam jo priporočila?» Garth fc iw posaUa,* je vpil gospod Vanstone, ki mu je zrastel pogum, ko se je gospa Lecount zopet pojavila. ^Gospodična Garth je nastopila prav izzivalno napram meni. Lecount, prepovedujem vam v bodoče, da bi imeli najmanjše usmiljenje do deklet, posebno do mlajše. Ker ne more priti do mojega denarja zlepa, pa grozi z grdim. To mi je gospodična Garth v obraz povedala, meni v obraz!x. •»Umirite se, gospod,» je rekla gospa Lecount, «in prepustite meni gospodično Garth. Z obžalovanjem moram slišati, madama, da ste pozabili na ono, kar sem vam v drugi sobi rekla. Razdražiti ste gospoda Noela in str škodovali stvari, ki ste jo hoteli tu zagovarjat sicer pa ste ponovili tisto, ka>r smo že itak vedeli. Kako more dama v vaših letih in z vašimi izkušnjami take neumnosti resno ponavljati? Dekle se baha in grozi; ona pravi, da bo napravila to in to. Vi imate njeno zaupanje, izvolite nam torej povedati, kaj pa more napraviti?* Dasiravno je bil tudi ta udarec premišljen, ni imel zaželjenega uspeha. Magdalena je postala oprezna in se točno držala svoje vloge. Dasiravno ni niti slutila, kaj se je zgodilo za njenim stolom, je vendar zapazila v pogledu in obnašanju gospe Lecount izpremembo, ki jo je opominjala, naj se ne izpostavlja nadaljnim nevarnostim v tej kiši. Vogersko. (Redek slučaj.) V soboto dne 9. t. m. sta se poročile na Vogerskem drva brata dvojčka Ciril in Metod Furlani, šele 24 let stara. Naj bi ohranila po svojem očetu spomin na svoji imeni in v tecn duhu tudi napredovala. Bilo srečno! Dornberg. Kljub temu, da je že v zgodnji pomladi toča zelo poškodovala vsa polja, je bil letošnji pridelek krompirja še precej dober. Kakovost krompirja je prvovrstna. Tudi tur-šica ne kaže slabo. Vina bodo oni posestniki, katerim je prizanesla toča, pridelali skoraj toliko kakor lansko leto. Radi tega -. Da, izraz «vsaj nekaj» je prišel pri nas zelo v navado; kajti vživeli smo se v razmere in bi se nam zdelo skoro čudno, ako bi ne bili povsod prikrajšani. — Več Dornber-žanov. Nezgoda ali neroda. K Zelenemu križu se jc zatekla Ana Arčon iz Gorice po prvo pomoč. Ko je rezala meso, se je urezala v levo roko. Rana ni opasna. * Smrtna kesa. Blizu Zagreba v Brestovacu jc umri v tamošnjem sanatoriju naš domačin učitelj Anton Mučič, doma iz Št. Petra pri Gorici. Pokosila ga je neizprosna jetika v pet in dvajsetem letu. Maturo je napravil po vojni, služboval je na Trnovem pri Gorici. Bil je blag značaj, vsi so ga radi imeli in vsem, ki so ga pozji^'i. ostane v trajnem spominu. Zadnji lunin mrk se je na Goriškem prav dobro obnesel. Luna je začela mrkati točno ob napovedani uri in sicer tako točno, da so se ure uravnale po mrku in ne mrk po urah. Tako iočnost bi priporočali občinstvu pri predstavah v Trgovskem domu. Kaj bi rekli, če bi se luna zakasnila recimo za pol ure, česar pa nikdar ne napravi, kliub temu da je ženskega spola, že radi prirediteljev, t. j. astronomov, ne. Torej učimo se od lune točnosti! Na splošno se lahko reče, da so bili s tem prizorom skoraj vsi zadovoljni, le nekaj jih je bilo takih, ki jim ne moreš ustreči. Godrnjali so in zahtevali še bolj popoln mrk. Takim ni več nobene pomoči. O Pevskem in tamburaškem društvu v Bil fah smo dobili cd prijateljske strani daljši dopis, ki ga pa ne moremo priobčiti, ker so bistveni podatki že omenjeni v našem poročilu o zadnjem občnem zboru. Dostavljamo le, da je društvo ustanovilo knjižnico, ki šteje že 65 kniig in da je poleg lastnih štirih prireditev sodelovalo tudi pri mnogih prireditvah sosednjih društev. Posebno je treba pohvaliti tamburaški zbor, k: Šteje 26 članov in ki se zelo lepo razvija pod spretnim vodstvom g. Kristijana Solerja. V Pcdsabotinu je zgorela Peršolji Alojziju iz Pevrae baraka. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Škoda je precej velika. Zopet gianate, bombe in šrapneli. 66-letni Štefan Leban iz Kojskega je postal žrtev granate. ko je palil grmovje na Planini. 25-letnega Brumata Marija iz Ločnika je bomba ožgala po obrazu in po rokah. Zdravi se sedaj v bol- 6i tržaške pokrajine Šeffipoiaj. Preteklo nedeljo je priredil Na-rodno-gospodarski krožek iz Trsta pri nas velekoristno predavanje o zavarovanju goveje živine. G. predavatelj nam je v poljudnih besedah obrazložil ugodnosti, katere nudi najnovejši zakon o zavarovanju goveje živine ter kakšne koristi bomo imeli pri tem zavaro-vaniu. Žal le, da se je predavanja udeležilo premajhno število naših živinorejcev. Pokazali so premalo razumevanja za tako važno gosp. vprašanje, kakor je vprašanje zavarovanja gov. živine, ki je izložena raznim nevarnostim, ki lahko izpraznijo hlev in našega kmetskega gospodarja upropastijo popolnoma ali vsaj za dlje časa, tako da ne more, kakor se pravi pri nas, ne živeti ne umreti, ako ga zadene na živini nepopravljiva nesreča. Velikanski pomen zadružnega zavarovanja goveje živine proti nesrečam pa je ravno v tem, da se našemu kmetu nud: v slučaju nesreče takojšnja pomoč, da lahko crklo živinče nadomesti z drugim brez vsake žrtve in predvsem, ne da b: se moral zadolžiti in plačevati potem visoke obresti bogve koliko !et. Kljub brezbrižnosti nekaterih, ki veljajo sicer za zavedne in preudarne gospodarje, se nas je zbralo okoli predavatelja lepo število, ki smo razumeli njegova izvajanja in pomen zavarovalnic, ki jih priporoča Narodnogospodarski krožek. Naša naloga je, da prepričamo in pridobimo za to idejo tudi druge, tako da se bo mogla čim prej osnovati pri nas zadružna zavarovalnica goveje živine na dobro posameznih gospodarjev in s tem tudi celokupne občine. m m llllMIHHIHHlimil^^ J it ^"f&l,. l. t % ' fiS tli! «»»» ■ Jt ' J'>. i ei _ i ' i*** > «■«» ■ ilii SD 8 zzzi BI •HI •••• □ = n □ = iiiiiiuiiiMiiimMiiiiiiiiitiiimmin^ § •••• = □ E □ g*-' »»•* ...» □ □ < Čistilo vseh, ki hočejo biti elegantni ilffflSillflslilll fffl f flfli If II ff f f BISIIii IIII18£I£1I f IlIlllIlilSIllIlCMIff lUJlJIIlIlf UIlMMl^lSIfrilil illUISI^ i g^ifllilf iiiftiSSOffiiSSiiOU'iiD g {Najboljši šsvalni stroji so -— Nujljoljši materijal. Največje jamstvo. Požar t Krepi jah. Dne 15. t. m. okolu 6. ure popoldne se je pojavil ogenj v hiši Antona Pegan, ki je popolnoma uničil celo stanovanje, obleko in vse poljske pridelke. Ker je bila hiša popolnoma zaprta, ni bilo opaziti ognja, ki je v notranjosti obvladal že skoro celo stavbo. Ni mnogo manjkalo, da bi ogenj zahteval tudi človeško žrtev t. y. otroka, ki je spaval v prvem nadstropju. Ko je mati videla, da bi vsak trenutek bil lahko usoden za otroka, se je, ne meneč se za nevarnost, podala po lesenih stopnicah v sobo ter srečno rešila mlado človeško življenje. Stranka je zavarovana. Loterijske številke izžrebane 16. avgusta 1924: Bari 5 72 12 6 87 Firenze 85 52 28 53 21 Milano 74 33 18 79 85 Napoli 16 48 20 77 50 Palermo 43 60 10 47 7 Roma 3 45 9 70 77 Torino 62 58 28 48 9 Venezia 52 70 35 51 22 DAROVI Ker se ni mogel udeležiti proslave «Lipe» daruje Jože Taraboški Lit. 25 ^Šolskemu društvu® in Lit. 25 «Dijaški Matici*. Anton in Jožef Pirjevec in Marija omožena Štrekelj darujejo Lit. 100 «Šolskemu društvu» mesto cvetja na grob svojega pok. braHa Petra. Ker je L. K. izgubil L 30 namenjenih «Dija-ški Matici«, darujeta g. Joso Plisič in soproga L 10 v isti namen. Denar hrani upravmištvo. G. Ivan Kojanec daruje L 30 za «Org. oskrb. vojnih sirot», Književnost In umetnost Pet novih moških zborov. V vrsto založnikov skladb je s pogumnim korakom stopil šentjakobski pevski zbor v Ljubljani in izdal v lepi opremi, na trdem papirju in lično H-tografirano pet novih, še nenatisnjenih moških zborov, štiri Pavčičeve in enega Adamičevega. Pavčičeve «Dekle med rožami» je prijeten, lahek moški zbor, katerega bodo zbori prav radi peli, dočira njegov kvartet «Dekle v rdečih tulpah» že zahteva več. ^Kmečka balada« rabi izvrstnega basista recitatorja. «Nagrob-n;ca» bo dobrodošla našim pevskim zborom, učinkovala bo pa le v številnih zborih. Ti Pavčičevi zbori so melodijozni in pevni. Adamičeva skladba «Naročilo» je daljši, za izvajanje nekoliko težji zbor, ki zahteva precejšen obseg glasov in izvežbane pevce. V koncepciji in izpeljavi je izvrsten, v harmonika zmerno moderen. Primeren bi bil po svojem besedilu za nagrobnico. Cena posameznim par-tituram je po obsegu različna, vendar razmeroma nizka. Vseh pet moških zborov dobite v Šentjakobski knjižnici v Ljubljani, Stari trg, 11 in stanejo «Dekle v rdečih tulpah* D. 3.50, «Dekle med rožami* Din. 2.—, «Kmečka balada« Din. 3.50, «Nagrobnica» Din. 3.—, «Naročilo» Din. 4.50. Denar je poslati vnaprej ter za poštnino 2 Din. Zborom toplo priporočamo nakup. IIMINHi ■■ M I i m i i iskana Jlimr»Itsli izvršuje vsa tiskarsko dela točno In solidno Mori list« se M i dri Si Mta Uškop 1 a 1 j m I i U MIRODIL.NICA MARIO FERLIN Sv. N. MunL zgornjo z Bivia. TcL 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera sKkar. vzorcev (štampov.) Velika izbera *>ara-ik potrebščin. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za Mczni v ustih in ni zobeh sprejem za m ntafovufo ii zsbstetKiiški opravila v GcricL ns Trmam 28 Wizza titlla littoria 20 ft-f* in «d 12 7 lnserirmte o „Edinosti" APP Tvrdka M, Via Mi, noga! Via l Calerioa Velika prodaja ob priliki BIRME vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombaževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, čipk itd. — po tovarniških cenah — i. R. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Šivanje in vezenje L. 570.—, zaklopili z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga Sivainin strojev in potrebščin 24 Cervsilini. Trst. Via 6. carducci n Na zahtevo- se pošljejo ceniki. Zlat®, srebro, krons, platin, zobovie kupuje Zlatarno Albert Pouh Trst, Via Hazzini 46 (25) lagMKgi LJUBLJANSKA KREDI 1 PODRUŽNICA V TRSTU [ Glavnica h rezerve Mm 10.008,000'-- Telefon: 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica in rsisrvs Dinarjev 60.000.080*- Telefon: 5—18, 22-93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočih računih po 4 V*% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor KnjpriKladngjčn zpbzs i Jižaoslauijo Blagajna je odprta od 97a—121/, in od 14l/a —16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: .9 □ v rv ■ ^b ii w or-a hhiI H si ® ^ ~ & □ □ Ustanovljena leta 1905. 3 ° Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. ° Glavni sedež: TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). D ° Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z ARA. ° □ o ° Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. a a_______________ □ aDoaaaaaaooaaaoaaaaaaaaaoanDaoaaaaaaaaanancnaap BANCA Jantči Italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. kredite Otvttjs akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinaije in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. In Dinarjih itr lih obrestuj« najbolje po dogovora. — Sprejema na vlotne knjižice ter Jih obrestuje po 4 v, netto.