Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Ljubljana Center — izvršni svet Odgovori na vprašanja delegatov postavljena na 6. seji zborov skupščin e občine Ljubljana-Center Arhiv Slovenije je zaradi parkiranja motornlh vozil pred Gruberjevo hišo na križišču med Grudnovim nabrežjem in Zoisovo cesto stalno izpostav-ljen veliki nevarnosti požara in uiiičenja dragocenega arhivske-ga gradiva. Nevarnost preti tuJi baročni Grabcrjevi hiši s svojimi l'rc-skami in dragocenim stop-nisčem. Urgenca Arhiva Slove-nije na prepovedl parkiranja na tem mestu pri pristojnem orgaou ni dosegla svojega na-mena. Konferenca delegacij št. 41 zahteva naj se to vpra-šanje uredi v smislu zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (Ur. 1. SRS, št. 34/74) in navo-dila o načinu izvajanja materi-alnega varstva arhivskega in re-gistraturnega gradiva (Ur. 1. SRS, št. 10/69). Zahtevo o pre-povedi parkiranja motornih vo-zil pred Gruberjevo hišo podpi-ra tudi krajevna skupnost Prule.« Urad za promet pri Skupšci-nš. meata Ljubljane je sporočil, da bo skupaj z občinsko stro-kovno službo opravil ogled na kraju samem, kjer bo ugotov-"ljeno dejansko stanje in pred pisani ukrepi za ureditev pred-meinega prostora. Na 2. seji vseh zborov občin-ske skupščine je bil potrjen pravilnik o pogojlh in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgra-jenih iz sredstev solidarnostne-ga sklada, zdodatkom, davelja do 31. 12. 1974. Kaj je s tem * zvezi stor jeno? Samoupravna stanovanjska skupnost občine LjubljanaCen-ter bo citirani pravilnik (če bo potrebno) uskladila s stališči delovnih organizacij — podpis-nic samoupravnega sporazu-ma, krajevnimi skupnostmi in drugimi družbeno-političnimi organizaoijami. Pravilnik bo usklajen z drugimi odbori za družbeno pomoč ljubljanskih samoupravnih stanovanjskili skupnosti. Zakaj »€arara« Marmor, predviden za postavitev dtipli-kata Robbovega vodnjaka pred Magistratom, čeprav je že pla-čau, še leži v Haliji tn zakaj še niso stekla kiparsko-kamno-aeška dcla? y zvezi z delegatskim vpra-šanjem zakaj »Carara« Mar-mor, predviden za postavitev duplikata Robbovega vodnjaka pred Magistratom, čeprav je že plačan, še leži v Italiji in za-kaj še niso stekla kiparska-ka-mnoseška dela —vamposredu-jemo odgovor Zavoda za spo-meniško varstvo. »Po zvezni uredbi izdani v avgustu leta 1974 je prepovedan uvoz vsega marmorja in grani-ta, ker se ga ocenjuje kot gradbeni material. Takoj po izidu uredbe je naš zavod pismeno obrazložil dobavitelju Tehno-impexu — izjemno uporabo tega mar morja, da bi se s tem vseeno omogočil uvoz. Potrdilo se je rabilo pri Zvezm carinarnici. Odgovor je bil negativen, oz. ga sploh ni bilo O^rrj': smo se ni Mladinsko knjigo, da bi se lahko marnior uvozil kot umetniftki material- P.» rajrjovejšjin cr>ve=tilu Mladinske knjige z dne 4. fe-bruarja Z*J75 0; obsio.iala ev. moz.io;?;, ča vi Nirjl.ii rj<>n-ka, rtire*:cij'a Ljubljana omogo čila izien.';« uvoz l'v» matt-ri-ala. U3i».'. da nam oo to pot usn.i-o rešiv- vpra?.arj>j \ načine, • posebno vprašanje je bilo organiziranost stanovanjskih skupnosti v Ljubljani nasploh. Sele y 17. osnutku sporazuma je prišlo do zaključka, da se formira v vsaki občini samo-upravna stanovanjska skup-nost in za obmo^je celotne Ljubljane pa še posebna stano-vanjska skupnost. Posebno vprašanje je bdlo tudi njihova medsebojna ekonomska pove-zanost in koordinirarrost na ob-močju cele Ljubljane (gre zla-sti za dosego enotnih kriteri-jev enotni cenzus za pridobi-tev itd.). Vsa ta in še druga dejstva so bila močna ovira za organiziranost v zakonitem ro ku. V odnosu do drugih samo-upravnih stanovanjskih skup-nosti se naša loči po tem, ker je bila formirana na osnovi jav-ne razprave, nekatere druge skupnosti pa na podlagi občin-skih odlokov; • končno naj povemo, da je bila šamoupravna stano-vanjska skupnost občine Ljub-ljana Center ustanovljena kot prva stanovanjska skupnost v Ljubljani. »Kaj je z jugoslovansko ki-noteko glede na prostore, ki Jih je doslej zasedala v pro-storih »Boris Kldrič«, ki je ki-noteki dalo sodno odpoved za spraznitev prostorov. S spreje-tim odgovorom nismo zadovolj-ni in prosimo pojasnite ali bo jugoslovanska klnoteka še na-prej ostala t dosedanjlh pro-storih ali pa se bo zanjo mor-da našlo nove prostore.« DELAVSKA UNIVERZA »BORIS KIDRIC«, je dne 7. fe-bruarja 1975 umaknila sodno odpoved najemne pogodbe za dvorano in poslovne prostore Jugoslovanske kinoteke, in si-oer za dobo enega leta, v ka-terem upajo s pomočjo druž-beno-političnih faktorjev rešiti svojo prostorsko stisko. še v februarju tega leta pa bomo pristopili k dogovoru o dvigu najemnine za vse prostore, kar je v skladu z najemno pogod-bo iz leta 1963. Delavska univerza »Boris Kidrič« pa je z dopisom z dne 10. februarja 1975 sporočila nar slednje: Svet zavoda delavske univer-ze »Boris Kidrič« Ljubljana ie na predlog dmžbenopolitičnih organizacij ln kulturne skup-r:ostd Ljubljana na svoji seji ane 6. In 7. februarja 1975 po-novno razpravljal o problemu odpovfcdi poslovnih yrostjioy Kinoteki ter sprejel naslednji sklep: Prekliče se sklep sveta zavo-da o odpovedi poslovnih pro-storov Jugoslovanski kinoteki — Ljubljana, s tem da so skup-ščina mesta Ljubljana, kot ustanovitelj delavske unlverze Boris Kidrič Ljubljana ter dru-gi odgovorni dejavniki dolžni do konca leta 1975 sporočiti ka-ko je z rešitvijo po potrebnih poslovnih prostorih za delav-sko univerzo Boris Kidrič, ker se sicer odpoved ponovi. Predsednik Izvršnega sveta Miro Samardžija, l. r.