GOSPODARSTVO ^ro XIV ŠTEV. 343 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 25. MAJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Zah. Berlin poplavljen z dolarji 6 Oko je reči, zakaj je pravzaprav i ls|o do nenadnega zloma na pariški i^erenci ministrskih predsednikov ,lilh najpomembnejših držav na sve-t' Vprašanje je namreč, ali je bil res sničen vzrok prekinitve konference na .Jki vohunstvo ameriškega letala, ki , bilo sestreljeno nad Sovjetsko zve-i ; Bolj verjetno se zdi, da je bilo od-"je ameriškega vohunstva samo po- V za prekinitev konference, v katero I Utrujeno človeštvo polagalo tako ver : ,e Upe in da je treba resničen vzrok ati drugje. '■(j ^ateri politiki — med temi tudi s“dJa italijanskih socialistov Nenni — v uinenja, da je verjetno v ozadju .c zadeve berlinsko vprašanje. Med "iščem, ki ga brani sovjetska diplo-^•ja, in glediščem zapadnjakov gle-1^ reŠitve berlinskega vprašanja ni bi-, zadnjega trenutka opaziti nikak- P £a zbližanja. Rusi so v zadnjem hi-, vedno videli rešitev v nekakšni ^ Crnacionalizaciji Berlina, iz katerega • Se morale umakniti vse tuje čete, c reJ tudi ameriške, angleške in fran-, medtem ko niso predstavniki Hodnih sil v nobenem pogledu od-Pali od svojega prvotnega odklonil-ga gledišča, pač pod vplivom nem-i'08a kanclerja Adenauerja. Edini kon-j;(Jlr>i predlog zahodnonemške vlade bil ta, da bi razpisali plebiscit. Večina Berlina je pod upravo Zahod-v Nemčije, medtem ko je vzhodni del (j.1'°kah »vzhodnih« Nemcev, ki jih vo-I uemška socialistična stranka; sicer ^ ves Berlin okoli in okoli obdan od ^:ernlja, ki je pod upravo Vzhodne f Uičije. Vse dohodne ceste vodijo to-J čez vzhodnonemško ozemlje, in ko bile te za časa blokade 1948/49 za- leVi so bili Američani prisiljeni vzdr-^/Ui stik z zahodnim Berlinom z le- Zahodni Berlin se je. po vojni z ame-„ gospodarsko pomočjo ne samo I gospodarsko obnovil, temveč je A1 svoje gospodarstvo razvil močno .nekdanje meje. Američani so bili I 1 Podeljevanju gospodarske pomoči ^dno darežljivi pač iz političnih raz-.šov, ja »vzhodnim« Nemcem po-U zali, kako dobro se godi zahodnim erunčanom. Takoj po vojni je ame- "ški denar šel. v prvi vrsti za to, da , Prebivalstvo zahodnega Berlina pre-ani ter si počasi pomaga na noge, ^Peje pa je bil zahodni Berlin vklju- ■ n v Marshallov plan in sistem ame-ske gospodarske pomoči, ki je temu s^dil. Denar iz Marshallovega plana Nemci v Berlinu sporazumno z A- ■ eričani uporabili predvsem za dvig "dustrije. j a časa blokade (1948/49) so Ameri-potrošili za vzdrževanje Berlina Jc manj kakor 675 milijonov nemških ^ark. Tudi pozneje je Amerika izdala va zahodni Berlin velike vsote. Samo Razdobju 1950/51 so Američani zajam-j berlinski upravi 125 mil. mark. Za dustrijo in druge podobne namene je 0 >z Marshallovega načrta in drugih 1"Qv 363 milijonov ameriških dolarjev, l,"l||llllll|l||ll,llll,|HIIIIII|l),:;|]llll|l||ll||j||||||||l|ll||||lll||||lllllltlllllllllllllllll Ob Marinkovem potovanju Predsednik Ljudske skupščine LR ^avenije Miha Marinko si je te dni , sPremstvu jugoslovanskega poslani-l* v Rimu Javorškega ogledal velika "dustrijska podjetja v Gornji Italiji, . ed temi tudi tovarno pisarniških stro-A Olivetti ter se več dni zadržal v .'lanu. Tu je veleposlanik Javorški po-/Jbil na kosilo predstavnike političnih :)asti, kulturnih ustanov in gospodar-krogov ter tisk. Marinkovo potovanje je zbudilo po-Ornost zlasti italijanskih gospodarskih jj°gov, o čemer pričajo komentarji ve-italijanskega gospodarskega ti-I Ta naglasa, kako se italijansko-a6oslovanska trgovinska izmenjava ,azyija prav ugodno v zadnjih letih v °rist gospodarstev v obeh državah. (poredno s trgovino napreduje prav A° ugodno tudi sodelovanje med ita-'lanskimi in jugoslovanskimi industrij-,kb"i podjetji. Do takšne industrijske ."operacije med velikimi italijanskimi " jugoslovanskimi podjetji je prišlo že ■j" Primerih. ..Naj navedemo samo nekaj podatkov, ^ Pričajo o vzponu gospodarskega so- ie| °vanja med obema državama. Tako '954 Jugoslavija uvozila iz Italije leta za 7.107 milijonov dinarjev blaga, ,a 1957 kar za 23.640 milijonov, leta za 20.979 in leta 1959 za 15.242 mi- >958 gonov dinarjev. Jugoslovanski izvoz v I aH j o se je razvijal takole: leta 1954 I 5|6 mil. din., leta 1957 16.091 mil., ,f.ta 1958 16.173 mil. in 1959 17.291 mil. "'narjev. L.Med letošnjimi pogajanji v marcu je ,*a osnova za trgovinsko izmenjavo e razširjena, saj je bilo omogočeno ,0večanje nekaterih jugoslovanskih .Hletijskih pridelkov, hkrati pa tudi ""ustrijskih; razširjen je bil tudi ok-i obmejne trgovine. >. lalijanski gospodarski tisk vidi v ^"Inkovem obisku izraz volje, da bi 'rgovinsko in gospodarsko sodelovali' sPloh med sosednima državama še j ri;Pilo. To razlago Marinkovega po-vanja so potrdili tudi komentarji z Boslovanske strani. Marinkova pot v Milan je seveda zbu- dit, tollr ,a pozornost tudi tržaških gospodar- krogov: saj so si ti svesti, kako iembni so dobri trgovinski odnosi Zadnji dve leti, ko je sicer že Zahodna Nemčija prevzela vzdrževanje Berlina, so Američani še vedno prispevali po 5 milijonov dolarjev na leto. Vsej Zah. Nemčiji so Američani na primer leta 1958 podelili 400 milijonov dolarjev (1,500 milijonov mark) pomoči; od tega je šlo 1% za zah. Berlin. Od leta 1953 je Zah. Berlin prejemal od Američanov po 65 milijonov dolarjev (276,4 milijona nemških mark) na leto iz naslova tako imenovanega Mutual Secu-rity Programa. Ameriška podporna akcija se je razvijala na isti način kakor v drugih državah. Amerika je zah. Berlinu dobavljala brezplačno razne vrste blaga, ki ga je potem nemška uprava prodajala nemškim potrošnikom. S tem denarjem se je ustvaril tako imenovani protivred-nostni sklad v nemških markah. Ta denar so potem podeljevali kot posojilo nemškim podjetjem, ali pa so ga uporabljali sporazumno z Američani v podobne namene. GOSPODARSKI RAZMAH ZAHODNEGA BERLINA Navajamo podatke o naglem razvoju zahodnoberlinske industrije, ki ji je bi- la zagotovljena izdatna ameriška pomoč (v milijonih nemških mark). Poveč.°/o 1950 1958 1959 58'-59’ Celotni obrat 1.620 6.571 7.322 + 11,4 Jeklarne 43 279 307 + 10,0 Strojegrad. 127 687 704 + 2,5 Električna 478 1.916 2.111 +10,2 Fina meh. 25 108 114 + 5,6 Kemična 93 331 385 +16,3 Lesna 27 63 71 + 12,7 Tiskarne 63 213 225 + 5,6 Tekstilna 11 106 116 + 9,4 Obleke 210 840 855 + 1,8 Vozila 316 887 947 + 6,8 Tobačna 25 180 359 + 99,4 Napredek industrije je očiten ; pro- met berlinske industrije se je od leta 1950 povečal več kot šestkrat. Bogastvo zahodnega Berlina postaja zapeljivo, toda Hruščev je tudi po neuspehu pariške konference svetoval vzhodnemu Berlinu potrpljenje in bo morda vnovič postavil na dnevni red sklenitev ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Razpoloženje za medevropski kompromis Mala država za svoje pravice v OECD Konec prejšnjega tedna so se v vanje in razvoj (Organisation for Lisboni na Portugalskem sestali ministri Svobodnega trgovinskega področja, da bi se posvetovali o gledišču, ki naj ga končno zavzamejo nasproti državam Evropskega skupne ga tržišča. Ti namreč še niso storili dokončnega koraka, ki bi pomenil popolen prelom z državami Svobodnega trgovinskega področja, marveč so končno odločitev glede uvedbe skupne carinske tarife nasproti državam izven te gospodarske skupnosti, ki naj bi se izvršila že 1. junija namesto čez 18 mesecev, zopet odložile. To naj bi bil znak dobre volje, da bi prišlo do kompromisa. Zanimivo je, da so Angleži zopet nastopili za taktiko odlaganja ter odsvetovali preuranjene sklepe, ki bi utegnili še poslabšati odnose z državami Evropske gospodarske skupnosti. Švedi, Švicarji in Portugalci so mnenja, naj bi države Evropskega skupnega trga prišle na dan s konkretnimi predlogi za kompromis. Švicarji so tudi izdelali lasten načrt za Evropsko organizacijo za sodelo- Italijo in Jugoslavijo tudi za Trst, ^ ie tik ob meji, in katerega gospo-norstvo se je v povojnem času že moč-taslonilo na trgovino z Jugoslavijo; s.!t>a obmejna trgovina z jugoslovan-^"bi področji gre danes že v milijar- trfa» vsem tem je razumljivo, da se j0 aal{' gospodarski krogi samo veseli-obnovitve trgovinskih stikov in in-slrijskega sodelovanja med sosedo-^a' Hkrati želijo ne samo, da bi se I n°ve obmejne trgovine še razširile, vi'nveč, da bi tudi Trst v splošni trgo-Se'1- 1Tlec* °bcma državama ohranil in Evropean Cooperation and Develop-ment), o kateri bodo razpravljali predstavniki 21 držav (člani Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi — OEEC, Kanada in Amerika. Kakor rečeno, so Angleži nastopili proti ostrejšim sklepom nasproti Evropskemu skupnemu tržišču, ker so mnenja, da je po zadnji izjavi Evropske gospodarske skupnosti nastopilo ugodnejše ozračje. V Parizu, kjer bodo razpravljali o reorganizaciji OEEC, se bodo sestali predstavniki obeh Evropskih gospodarskih skupnosti. Angleški izvedenci so mnenja, da se bo dalo med pogajanji Splošnega mednarodnega carinskega in trgovinskega sporazuma GATT, ki bodo v jeseni, vendar doseči zbližanje glede medevropske trgovine. Za švicarski predlog glede reorganizacije OEEC, ki naj postane OECD, se navdušujejo zlasti predstavnik! manjših držav, ker So prepričani, da bo le švicarski načrt zajamčil manjšim državam dosedanji vpliv pri OEEC. Majhne države se bojijo premočnega vpliva Amerike in Kanade. Ta bi bil zagotovljen z določbo v pravilih nove organizacije, da se noben sklep ne sme sprejeti brez pristanka Združenih ameriških držav in Kanade. FINSKA SE PRIDRUŽI SEDMIM Finska pristopi k Svobodnemu trgovinskemu področju kot pridružen član. Priznali ji bodo pravico, da zniža svoje carine bolj počasi, kakor to določa sporazum v Stockholmu. To pravico si je zagotovila tudi že Portugalska. Vprašanje pristopa Finske se je nekoliko zaplelo, odkar je Sovjetska zveza zahtevala, da ji Finska prizna položaj največjih ugodnosti. ,Težki rubelj" proti dolarju Narodna banka v Sovjetski zvezi je te dni začela tiskati nove bankovce, ki jih zahodni strokovnjaški imenujejo »težke rublje« pač po najnovejši uvedbi »težkega franka« v Franciji. Novi bankovci so nekoliko manjši od dosedanjih in so tiskani na tanjšem papirju. Tudi na novih bankovcih višje vrednosti bo natisnjena Leninova glava, bankovci po 5 rubljev pa bodo okrašeni s sliko kremeljskega stolpa. Sovjetska vlada še ni določila novemu »težkemu rublju« tečaja na zunanjih trgih. Doslej je znano le, da pride novi rubelj v obtok 1. januarja 1961. Vsekakor se zdi, da ns bodo tečaja novega rublja na zunanjem trgu določili v razmerju 10:1, kakor bo veljalo na notranjem trgu. Predsednik sovjetske državne ban ke A. Korovuškin je v članku, ki ga je priobčila moskovska »pravda«, navedel še nekatere druge podrobnosti o novi valuti in o sovjetskih namenih. Sovjetska vlada želi, da postane težki rubelj čvrsta mednarodna valuta, Povečali bodo zlato podlogo rublju, toda Korovuškin ne pove, v kakšni meri. Iz kakšne zlitine bo novi težki rubelj, še ni znano; sedanji predstavlja kombinacijo niklja in bakra. A. Korovuškin razpravlja na dolgo o položaju dolarja in njegove vrednosti v mednarodni trgovini ter navaja zlate rezerve in zunanje obveze Združenih ameriških držav. Iz tega se da sklepati, da hoče Sovjetska zveza z novo valuto rušiti postojanke, ki si jih je pridobil ameriški dolar na svetovnih borzah. Zanimivo je, da skuša Korovuškin dokazati, da je resnična vrednost dolarja manjša, kakor bi človek mislil na prvi pogled. Pri tem naglaša, da je vsekakor treba zagotoviti težkemu rub'iu ve1javo v zunanjem svetu z močno zlato podlogo. To bo tudi v korist sovjetski zunanji trgovini, saj trguje Sovjetska zveza z več kot 80 Tržačan o novosadskem velesejmu Zemljevid Nemčije, ki je bila po vojni razdeljena na Vzhodno nemško republiko, Berlin, Zvezno nemško republiko (Zahodno) in Posarje. Ozemlje vzhodno od rek Odra in Nisa je bilo prisojeno Poljski. Ozemlje Nemške demokratične republike (vzhodne) meri 107.460 kv. km (prebivalstvo 17,181.000), Berlin se razprostira na površini 884 kv. km (njegovo prebivalstvo znaša 3,336.000 ljudi), Zahodna zvezna republika meri 245,291.000 kv. km (prebivalstvo 47,696.000 ljudi), Posarje pa 2,567 kv. km (prebivalstvo 955.000 ljudi). Posarje je bilo pozneje priključeno s prsbisertom k Zahodni Nemčiji. Na našem zemljevidu so označena posamezna ozemlja, kakor so bila pod vojaško upravo (sovjetsko, ameriško, angleško in francosko). Pred sejmom v Padovi b0lj utrdil svoj položaj. V znanem zdravilišču Montegrotto Terme je predsednik padovanskega velesejma dr. M. Saggin na tiskovni konferenci poročal o organizaciji 38. razstave, ki bo. odprta v prisotnosti predsednika vlade Tambronija in drugih visokih predstavnikov oblasti v soboto, 28. maja. Iz poročila dr. Saggina smo zvedeli, da ima uprava velesejma velike težave s prostorom. Zanimanje za pado-vanski velesejem je doma in v tujini vsako leto večje. Na tej gospodarski prireditvi se namreč posli razvijajo zelo ugodno. Lani so na primer sklenili kupčije za nekaj deset milijard lir. Izredno obsežne kupčije so bile predvsem na področju strojne industrije. Dr. Saggin je ugotovil, da ni mogoče povečati prostornosti velesejma z nadzidavo paviljonov, ker niso stopnice obiskovalcem prav nič priljubljene. Povečanje sejmišča v višino pa tudi predstavlja precejšnje finančno breme; v tem primeru so namreč stroški štirikrat večji od razširjenja razstavnih prostorov v vodoravni smeri. Lani se je velesejemska uprava pogajala z nekim podjetjem za zamenjavo zemljišča, toda pogajanja so propadla. Letos je dala padovanska občina na razpolago 8000 kv. metrov zemljišča in s to začasno rešitvijo se je površina sejmišča povečala na 110.000 kv. metrov. Glede dokončne rešitve vprašanja obstajata dva predloga. Po prvem bi se sejmišče razširilo na sosednji travnik in pridobilo 70 do 75.000 kv. metrov, po drugem predlogu pa naj bi izven mesta zgradili novo sejmišče, ki bi merilo 240.000 kv. metrov. Na padovanskem sejmu, ki bo od 29. maja do 13. junija, bo tudi letos več raznih prireditev; tako bo v dneh od 4. do 6. junija razstava in hkrati sejem goveje živine. Prodajalci in kupci te vrste goveje živine bodo po zanimanju ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo deležni posebnih olajšav; denarne podpore pri kupoprodajni ceni, denarnega dodatka za prevozne stroške, brezplačilne podelitve krme, veterinarskega pregleda pri odvzemu živine, in zavarovanja živine, ki bo razstavljena na sejmu. Uprava padovanskega sejma je posvetila posebno pozornost rdeči furlanski pasmi, ker je ta živina že udomačena na ozemlju, katerega težišče je prav v Padovi. Izkušnja je pokazala, da se pasma rdeče furlanske goveje živine gospodarsko najbolj izplača v severovzhodni Italiji. Skoraj istočasno, to je v dneh 4. in 5. junija bo v kongresni palači na padovanskem sejmišču 10. kongres embalaže. Predsednik Italijanskega zavoda za embalažo dr. M. Saggin, ki je hkrati predsednik padovanskega sejma, bo odprl letošnji kongres z razpravo o sedanji pravni ureditvi na področju embalaže v Italiji. Drugi govorniki bodo razpravljali o drugih vprašanjih, ki zadevajo embalažo. Naj omenimo med drugimi govor dr. Fr. Kremplerja, trgovinskega direktorja avstrijskih državnih železnic o embalaži s posebnim znamenjem ali žigom. Naslednja dva dni, to je 6. in 7, junija, bo na sejmu 3. kongres industrijskih notranjih prevozov. O-snovna tema kongresa bo vprašanje prevozov v kmetijstvu. Posamezni strokovnjaki bodo razpravljali o prevozu žitaric, o prevozu povrtnine, mlečnih izdelkov, vina, o železniškem prevozu jajc, mošta, sladkorne pese. Zanimivo bo tudi predavanje inž. Melodie, ki bo orisal prevoz piščet za rejo na Holandskem. ZA POGLOBITEV STIKOV S POUSKO V Varšavi je bil te dni odprt urad Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino (Istituto Commercio Estero). Zaradi stanovanjske stiske ni bilo mogoče najti primernega prostora, tako da je urad nameščen v hotelu Orbis. Namen novega urada je prikazati Poljakom možnosti blagovne izmenjave z Italijo. Ta bi rada povečala izvoz raznih vrst blaga za Poljsko. Lansko leto se je trgovinska izmenjava med obema državama znatno povečala v primerjavi s prejšnjimi leti. Konec leta je izkazovala italijanska trgovinska bilanca s Poljsko primanjkljaj okrog 3 milijarde lir. Iz Milana poročajo, da je bil prav te dni podpisan sporazum med nekim milanskim podjetjem in poljsko tektisno tovarno za dobavo tektilnih strojev v vrednosti i milijarde lir. PODJETJE INNOCENTI iz Milana bo dobavilo tovarni Crvena zastava iz Kragujevca popolno opremo za tiskanje avtomobilskih karoserij. Opremo bo tovarna izročila do konca leta 1961. Težka bo 1500 ton, stala pa bo 500 milijonov lir. V letošnjem kmetijskem velesejmu v Novem Sadu smo podrobneje poročali v zadnji številki. Danes priobčujemo še vtise enega izmed tržaških obiskovalcev te velike kmetijske prireditve v Novem Sadu. Na XXVII. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu je bilo poslovanje zelo živahno. V primerjavi s prejšnjimi prireditvami je bilo tudi mnogo obiskovalcev, ki so si ogledali razstavljeno blago z velikim zanimanjem, in to kljub dežju, ki je nenehoma podal razen kratkih presledkov ves čas sejma. Prav ne-všečno je bilo blato okrog razstavljenih strojev in živine. Domača podjetja in gospodarske organizacije so bile zadovoljne z uspehom na sejmu, že dolgo časa pred koncem sejma so prodale vse razstavljene bike za pleme, in sicer po 360-600 din za kilogram žive teže Tudi govedo, ki so ga na sejem pripeljali iz tujine, je bilo v kratkem času odprodano. Slovenski razstavljavci so prodali govedo gospodarskim organizacijam iz Makedonije, Vojvodine, Črne gore, Bosne in Hercegovine. Slovenske gospodarske organizacije so prodale zlasti v tujino mnogo baby-beefa. Privlačnost sejma je bila vsekakor razstavljena živina. V prostranih hlevih je bilo zlasti mnogo lepih krav. Mnogo zanimanja je bilo opaziti tudi pri razstavljenih strojih za obdelavo položnih in gričevnatih površin, za obiranje sladkorne pese in podobne naprave. Ital janski razstavljala so prodali vse stroje, ki so jih pripeljali na sejem ter odhajali zadovoljni. Drugo leto bo število italijanskih razstavljavcev prav gotovo narastlo, saj bodo letošnji uspehi priklicali v Novi Sad ne ile »stare« razstavljavce, marveč tudi številne nove. Za prihodnjo prireditev ima uprava seima že zdaj polne roke dela. Sejmišče je treba urediti tako, da bo vsak prostor koristno izkoriščen. Tudi sicer zahtevajo čedalje pomembnejše prireditve ustrezne razstavne prostore. Računati je treba tudi s tem, da je na vsaki prireditvi čedalje več razstavljavcev in obiskovalcev. Letos si je ogledalo sejem zlasti mnogo Italijanov in drugih tujcev.:1 Tudi nekaj Tržačanov smo opazili tu pa tam po sejmišču, zadnji dan si je ogledal sejem tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, italijanski poslanik Posel važnejši kakor človeško zdravje? Jalovi poskusi za dosego jalovosti Medtem ko se med državniki, sociologi in zdravniki ne samo Zahoda temveč tudi Azije križajo mnenja o načelni pravilnosti ali zmoti glede nadzorstva nad rojstvi, so razne kemične industrije v zahodnih državah bolj zbegane zaradi morebitne konkurence novih cenenih in uspeš nih kontraceptičnih sredstev, kot pa zaradi moralne tankovestnosti. Vprašanje nadzorstva rojstev je zelo pereče predvsem v prenaseljenih, gospodarsko zaostalih pokrajinah Azije, kjer ni moč uporabljati dosedanjih načinov kontracepcije, ker so zanje predragi in prezamota-ni. v azijskih državah je zadnja desetletja silno napredovala zaščitna zdravniška služba in so zatrli razne epidemične bolezni in pa malarijo, ki so letno pobirale na miilijone človeških žrtev. Stopnja smrtnosti je zategadelj občutno padla, visoko število rojstev pa ostalo, tako da znaša naravni prirastek prebivalstva, ponekod, kot na primer na Ceylonu, kar tri odstotke celokupnega prebivalstva. Kemični industrijski koncerni si ne razbijajo glave s socia’nimi vprašanji milijardne množice vzhodnoazijskih narodov, temveč vedo, da morejo prodreti na azijski trg le s takšnim sredstvom za kontracepcijo, ki bo po svoji cenenosti in preprosti uporabi ustrezalo finančni in civilizacijski zmogljivosti azijskih množic. Kar iz treh držav — ZDA, Nemčije in Anglije tekmujejo kemične industrije, katera bo vrgla prva na trg azijskih držav kontraceptična sredstvi v obliki pilul ali pa tablet za ustno uporabo. Dosedanji poskusi so še precej nepopolni, ker bi bilo treba sestavljena zdravila jemati v precejšnjih količinah, l^ar bi stalo tri do štiri funte mesečno; torej vsekakor previsoka cena za azijski trg. Med angleškimi kemičnim; podjetji je najgloblje prodrlo laboratorijsko preiskovanje družbe British Drug Houses, in sicer v smeri hormonskih sprememb v človeškem telesu, še neko drugo angleško podjetje pa dela na sestavi pilul, ki bi povzročile kemične spremembe v telesu. Zdravniški strokovnjaki pa ne predvidevajo, da bi bilo moč tako priti do uspeha prej kot v desetih letih, sicer resni zdravnik; odločno odklanjajo podobna »zdravila«. V Indiji poskušajo doseči jalovost s čajem prerijske trave »Lithospar- mum« in pa z neke vrste grahom. Sama indijska vlada je odredila znanstvene preiskave c kontraceptič-ni vrednosti tega graha. Mnogo si obetajo industrije! farmacevtskih proizvodov od proučeva-nia raznih cepil za množično cepljenje posebno v deželah s stotinami milijonov prenaseljenega prebivalstva. Proučevanje preprostih in cenenih kontraceptičnih sredstev za uporabo skozi usta je tako rekoč šele v začetnem razvoju. Velika podjetja šele investirajo mnogo denarja za laboratorijsko proučevanje, katerim bodo sledila industrijska proizvodnja, reklama in prodaja, vsemu temu pa dobiček, in prav ta je zanje odločilen, ne pa socialna ali moralna stran vsega vprašanja. V Aziji so le Japonci zavnli naglo rast svojega prebivalstva na ne preveč obširnih japonskih otokih. Na Kitajskem je še zmerom v veljavi uradno gledišče, ki je nasprotno slehernemu nadziranju rojstev. Kitajci se kar naprej silovito hitro množe; vlada dosledno odbija nasvete nekaterih redkih znanstvenikov, ki trdijo, da je sedanje tako naglo množenje kitajskega ljudstva kvarno telesnemu in duhovnemu razvoju Kitajcev. V Indiji pa samo pomanjkanje cenenega sredstva ovira nadzorstvo rojstev. v Beogradu pa je bil na sejmu celo dvakrat; drugič je menda spremljal skupino tujih obiskovalcev. -- • - Reakcija na svetovnih borzah na pariški neuspeh Prve vesti o neuspehu pariške konference so neugodno vplivale na razvoj kupčij z vrednostnimi papirji na newyorški borzi. Poldrugo uro ni pri šlo skoraj do nobenega zaključka. Pozneje pa se je razvila zopet živahna kupčija. V promet je prišlo kar 5,240.003 raznih papirjev. Toliko kupčij je bilo zaključenih samo 17. oktobra 1958. »Le Mcnde« poroča, da trenutno ni bilo opaziti na ameriških borzah izrazitega odmeva zaradi poloma pariške konference, toda posledice na gospodarskem področju utegnejo nastopiti kasneje Ameriško gospodarstvo v zadnjem času nekako koleba in ne doživlja tistega vzpona, ki so ga pričakovali po znani jeklarski stavki. Vrzel, ki je nastala v proizvodnji jekla, so sicer zamašili, toda industrijska proizvodnja se ne razvija v tistem koraku, kakor so prvotno napovedali. V marcu in aprilu je prišlo celo do zastoja: saj je indeks (100 za razdobje 1947-1949) nazadoval od 168, v januarju na 165 v marcu in aprilu, železarska industrija prodaja manj blaga zaradi zastoja v avtomobilski industriji, železarski industriji je škodovala tudi preusmeritev v avtomobilski industriji na izdelovanje manješega tipa avtomobilov. Za takšno vozilo je treba 25% manj jekla kakor za dosedanja večja standardna vozila. Vsekakor ne kaže razvoj ameriškega gospodarstva ravne črte. Američani prodajajo nemške vrednostne papirje Vest o neuspehu pariške konference je imela neugodne posledice na borzi nemških vrednostnih papirjev v Frankfurtu. Tečaji delnic nemških industrij zlasti takšnih, ki so deloma v rokah Američanov, so padli. Agenti so namreč prejeli iz Amerike nalog, naj nemške delnica prodajo, že v začetku tedna je bilo v Frankfurtu na borzi opaziti nerazpoložen je pri kupcih nemških papirjev. Nastopila je velika ponudba zlasti papirjev berlinske industrije; posebno A-meričani so prodajali papirje berlinske industrije. Nasprotno so iz Pariza začela prihajati navodila za nakup nemških papirjev. V glavnem se je odmev poloma na pariški konferenci čutil pri nemških in ameriških papirjih. Delnice velikih nemških podjetij so povprečno nazadovale za 10-15%; kasneje se je nazadovanje nekoliko nopravilo, zlasti pod vtisom pomirljivih izjav predsednika Hruščeva o berlinskem vprašanju. Nazadovale so tudi delnice se-venoafriških podjetij. Reakcija na dogodke v Parizu se je čutila tudi na londonski borzi. Pri vsem tem je nazadovanje vrednosti industrijskih papirjev bilo manjše kakor ob podobnih političnih mednarodnih dogodkih, kakor je bil neuspeh pariške konference na vrhu. Niti pariška borza ni posebno močno reagirala na prekinitev pariške konference. KAJ BO S SOVJETSKO - AMERIŠKO TRGOVINO Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino se je trgovina med Ameriko in Sovjetsko zvezo v zadnjem času razvijala razmeroma ugodno. V Washingtonu se zdaj vprašujejo, ali bo nova napetost med obema državama in prelom v Parizu škodovala razvoju blagovne izmenjave med obema državama. Obstoji nevarnost, da se bi hladna vojna prenesla tudi na gospodarsko področje. državami ter ima valutne odnose s 800 tujimi bankami. Nove bankovce težkega rublja bodo tiskali v enotah od 1 do 100 rubljev. Sovjetska zveza je naročila na Angleškem posebno novo opremo -za tiskanje bankovcev. Korovuškin govori nadalje tudi o notranji premoči rublja ter naglaša zlasti njegov velik pomen v notranjosti. Vsak dan vplačajo v državno banko na milijone in milijone rubljev. DENARNE INDIJSKE REZERVE ZNIŽANE. V tednu, ki se je zaključil 19. maja, so indijske denarne rezerve znašale 1.768 milijonov rupij, teden poprej 1.787 milijonov. Dne 6. maja, ko so rezerve znašale 1,787 milijonov, je bilo med njimi 1,630 milijonov tujih deviz. POUK IZ FRANCIJE Samo z žrtvami je mogoč uspeh Francoski minister za finance in gospodarstvo Baumgartner je na sestanku komiteja za trgovino, industrijo in kmetijstvo orisal na kratko današnji položaj francoskega gospodarstva in smernice, ki jih je država začrtala za gospodarsko obnovo. Po njegovem mnenju ni položaj francoskega gospodarstva slab. Francozi so na gospodarskem področju dosegli tudi nekatere uspehe, toda ti niso bili skladni na vseh področjih ter se razlikujejo od industrijskega do industrijskega podjetja, od velike do majhne industrije. Po njegovem mnenju je bilo mogoče 'doseči te uspehe samo z odpovedjo in požrtvo-vanjem vseh Francozov ter tako odpreti francoskemu gospodarstvu vrar ta v tujino. Edino po tej poti se dajo doseči uspehi. Francija se je obnovila v svojem gospodarstvu, obnovilo se je tudi njeno prebivalstvo. Toda gospodarski položaj zahteva še vedno žrtve. »Ako hočemo še nadalje uspevati in si zagotoviti denar za primerne investicije ter pustiti odprta vrata tuji konkurenci, se moramo odpovedati uživanju«, je dejal minister Baumgartner. V tujini že govorijo o Franciji kot veliki industrijski sili, toda ne pozabimo, da moramo poravnati še velike dolgove, to je 2 milijardi dolarjev. Francija mora pridobivati devize, prizadevati si mora, da ohrani ravnovesje v zunanji trgovini. Cene francoskega blaga morajo ostati konkurenčne. MM d n 1 d u Kam z nogami? Ko smo peli »Če študent na rajžo gre«, se še nismo ukvarjali z vprašanjem, kam z nogami. Iti na »rajžo« je pomenilo potovati z lastnimi nogami ali kratko »iti k nogam«, kako so nekdaj rekli. Tedaj so naši ljudje romali tedne in tedne na božjo pot celo v Kelmorajn (Kocin ani Rhein), danes je še za na Sveto goro potrebna vpenjača. Zadeva je bila v tistih časih zelo preprosta, železnica je res, že stekla, toda potovati z vlakom je bilo za premnoge pravi luksus in noge so bile tedaj na potovanju res potrebne. Danes pa je za povprečnega zemljana, ki hoče na količkaj daljšo pot, res veliko vprašanje, kam z nogami. V avtomobilu so te sicer nujno potrebne, da z njimi pritiskaš na pedale, toda koliko nas je, ki si lahko privoščimo daljše potovanje v lastnem srednje velikem avtomobilu, recimo vsaj v 1100? Turistična podjetja že zvabljajo na tisoče in tisoče turistov v svoje avtobuse tudi na dolga potovanja, vendar še nisem napravil takšnega potovanja in za to tudi ne morem razsoditi, koliko prostora so graditelji karoserij odmerili potnikovim nogam, ko navadno že mero za sedeže jemljejo, mislim, po potnikih, ki jim je jetika že stisnila prsni koš in pleča. Vem samo, kako je z nogami na dolgi poti v vlaku. Lahko rečem, da graditelji železniških kupejev do danes še niso praktično rešili tega važnega vprašanja. Strinjajo se z nami, da so potniku na vlaku noge res odveč, a sami očitno ne vedo, kje bi jim našli primerno mesto, ko vlak drvi uro za uro skozi pošastno noč in so jih nervozni potniki skušajo odkrižati. Stegniti jih ne moreš, samo za en par je na primer prostora na stojalu ob oknu, ki ga sicer spodobni potniki uporabljajo za južino v vlaku; nasprotni sedež je od tvojega predaleč, da bi jih lahko stegnil na drugo stran. Kaj poreče potnik ali celo potnica na nasprotnem sedežu, ni sicer prav nič važno, ker je brezobzirnost do sopotnika danes že višek sodobnega gen-tlemenstva. Kaj ko bi se dale noge tako zložiti in spraviti nekam v torbo, kot oni moderni zložljivi dežnik, katerega držaj moli iz torbe tam gori nad sosedovo glavo? Pomislite, zložljive noge, ki jih lahko spraviš podse na sedež, ko jih ne rabiš, ker si namesto njih upregel stroj, ki ti streže in nosi. Fantastično? Prav nič. Tehniki naj se resno lotijo tega problema. Morda pa ga bo med tem narava že prej sama rešila. Kdo nam more namreč zajamčiti, da nam noge ne bodo sča-som same odpadle, kakor zobje, ki jih sodobni človek ne potrebuje več, da bi zgrizel že zmleto in z začimbami pokvarjeno hrano. Kam se bo te dai preselil revmatizem in kateri človeški organ bo potem napovedoval spremembo vremena, ne vem. PO NEUSPEHU PARIŠKE KONFERENCE. Na konferenci ministrskih predsednikov štirih velikih držav je predsednik Hruščev zahteval, naj se Amerika opraviči zaradi vohunskega poleta ameriškega letala, ki je bilo sestreljeno v Sovjetski zvezi. Edino pod tem pogojem se bo predstavnik Sovjetske zveze udeležil pogajanj. Eisenhower ni hotel sprejeti te zahteve. Nato se je konferenca razšla. Predstavniki treh zahodnih velesil — Amerike, Velike Britanije in Francije so v skupnem poročilu izjavili, da so pripravljeni na obnovitev pogajanj. Ruska diplomar cija računa, da bi do novih pogajanj lahko prišlo čez nekakih 7 do 8 mesecev. Prekinitev konference v Parizu je povzročila sicer veliko razočaranje po vsem svetu, vendar prevladuje mnenje, da ne bo prišlo do hujših mednarodnih zapetljajev. Po neuspehu pariške konference je dal Hruščev o nemškem vprašanju raz-vemeroma pomirljivo izjavo. Do sklenitve ločene mirovne pogodbe med Rusijo in vzhodno Nemčijo za sedaj še ne bo prišlo. PREDSEDNIK TITO O PARIŠKI KONFERENCI. Veliko pozornost v mednarodnem svetu je vzbudila izjava predsednika Tita tik pred razpustitvijo konference na najvišji ravni. Predsednik Tito je izrazil prepričanje, da so vsi narodi upravičeno pričakovali, da bo vrhunska konferenca koristila stvari mednarodnega sodelovanja in miru, ne pa obratno, kot je na žalost videti. Jugoslavija si je vselej prizadevala, da bi po svojih močeh prispevala k utrditvi zaupanja in sodelovanja med narodi, zato je tudi podpirala napore za sklicanje konference, v Parizu. Udeleženci pariške konference imajo veliko odgovornost za nadaljnji razvoj svetovnih odnosov. Danes hoče človeštvo bolj kot kdaj po vojni živeti v miru, ker se zaveda kaj bi pomenila vojna zanj. Morebitna razpustitev konference bi sedanji prepad še povečala. Tisti, ki mu je pri srcu mir, mora obsoditi vdor ameriškega letala v Sovjetsko zvezo kakor tudi poskuse, da bi se takšna praksa upravičila in legalizirala; to je samo po sebi zelo resen in negativen dogodek še zlasti nekaj dni pred pariško konferenco. Med ZDA in ZSSR so se zgodile velike reči, velike po dejstvih in posledicah, toda ali je zdaj to sploh poglavitno? se vprašuje predsednik Tito. Ali mora biti povod razprtije takšnega obsega? Že sama obnova hladne vojne, ki je že doslej povzročila toliko škode človeštvu v gospodarskem, moralnem in vseh drugih pogledih, bi imela hude posledice. Minili so časi, ko je bilo možno reševati posamezna vprašanja s silo. Prav zadnji dogodki med velikimi silami pred konferenco so pokazali, kako nevarna je politika s pozicij sile. Kljub vsemu je predsednik prepričan, da to, kar se je zdaj zgodilo, ne bo imelo tragičnih posledic. Mednarodno javno mnenje bo tudi tokrat odigralo glavno vlogo. Upamo, da bodo v sedanjem položaju odgovorni državniki vendarle uvideli, da zdaj ni treba gledati na prestiž, marveč najti pot do slvarne ureditve. Tito je še dejal, da bi Združeni narodi spet morali na kakšen način ukrepati ter nastopiti proti nadaljevanju politike hladne vojne. NOV NAPAD PROTI JUGOSLAVIJI. Zaradi izjave predsednika Tita o pariški konferenci je kitajski tisk zopet začel napadati Jugoslavijo. Na to je. izšel v moskovskem »Komunistu« članek proti jugoslovanski zunanji in notranji politiki. Tej očita pisec, da je revizionistična. Jugoslavija skuša biti na videz nevtralna med obema blokoma, toda v resnici hoče biti nevtralna med kapitalizmom in socializmom. Podobne, težnje so se pokazale na kongresu Socialistične zveze v Ljubljani. Beograjska »Borba« očita v svojem uvodniku predsedniku Eisenhowerju, da je bil na pariški konferenci preveč nepopustljiv. V Ameriki zmaguje politika tistih, ki želijo hladno vojno. OB PROSLAVI 68. ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA (25. maja) so tudi letos v Jugoslaviji priredili Dan mladosti. Ta dan prispe v Beograd štafeta mladosti, ki prinaša predsedniku republike pozdrave in čestitke vseh mladinskih organizacij Jugoslavije. NOVO GLEDIŠČE NASPROTI VOHUNSTVU. Ameriška vlada je polet ameriškega letala nad Sovjetsko zvezo z namenom, da vohuni, opravičila s trditvijo, da vohunijo tudi Rusi. Američani so v začetku nastopili z drugačno taktiko in trdili, da se je pilot morda onesvestil in zgubil smer. Ko so Rusi nastopili z dokazi, je ameriška vlada priznala, da je letalo res vohunilo. Tudi ameriški tisk ugotavlja, da pomeni to ameriško priznanje nekaj novega v zgodovini diplomacije. Vohunijo sicer vse države, toda doslej njihove vlade tega niso priznavale. Javno priznanje vohunstva pomeni porazen preokret, ugotavlja neki ameriški list; tako je vohunstvo postalo uradno in zanj odgovarjajo vlade. MOČAN POTRES V ČILU. V pokrajini Concepcion v Čilu je bil 21. maja močan potres. Med potresom je strahovito deževalo. Mesto Concepcion je bilo že leta 1939 popolnoma uničeno po potresu. Računajo, da je bilo zdaj popolnoma uničenih okoli 250 hiš. Število mrtvih naj bi znašalo čez 400. Pozneje so se ponovili podmorski potresi, ki so silovito razburkali morje ob južni obali Čila, od koder je odneslo več mestec in vasi. PREDLOŽITEV JUŽNOTIROLSKE-GA VPRAŠANJA ZDRUŽENIM NARODOM. Naznanilo avstrijske vlade, da bo spor z Italijo glede Južne Tirolske predložila Združenim narodom, je. presenetilo celo sam avstrijski tisk. Zadnje mesece so namreč na Dunaju vedno zatrjevali, da bi Avstrija to storila samo, če bi se neposredna pogajanja z Italijo neugodno iztekla. Cas za vpis te zadeve na spored razprav v glavni skupščini ZN je do konca junija. Zaradi tega bi bilo mogoče, da bi pogajanja med obema državama v tem času še obnovili. Ministrski predsednik Tambroni je pisal kanclerju Raabu z namenom, da bi dunajsko vlado prepričal, da bi južnotirolskega spora ne spravila pred OZN. Kaže, da bo pismo ostalo brez učinka, ker je bil Tambroni že kot notranji minister nasprotnik avtonomije Južnega Tirola, ki jo zahteva dunajska vlada. Mednarodni lesni sejem odprt Jugoslavija bo še bolj sprostila zunanjo trgovino Mednarodna trgovina Ljubljana, 22. maja V soboto je predsednik Komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher odprl III. mednarodni lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V svojem govoru je napovedal važne spremembe v zunanji trgovinski politiki ter postopno uvajanje carinskega sistema, da bi se tako zunanja trgovina še olajšala. Olajšan bo tudi izvoz in uvoz lesa. Poleg drugih predstavnikov so bili navzoči Franc Leskošek, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine in člani izvršnega sveta LR Slovenije Tone Bole, Matija Maležič, dr. M. Dermastja in inž. Kotnik. Pri odprtju je spregovoril tudi predsednik Organizacijskega odbora dr. Lojze Funkl. Mednarodni lesni sejem v Ljubljani, je gotovo eden največjih te stroke v južni Evropi. Za udeležbo je bilo prijavljenih 181 razstavljavcev, med temi 35 iz tujih držav. Sodelujejo naslednje države; Italija, Avstrija, Zahodna, in Vzhodna Nemčija, Nizozemska, Francija, Belgija in Sergej Kraigher, predsednik Komiteja za zunanjo trgovino in član Zveznega izvršnega sveta. Preden je prevzel to mesto je bil sekretar Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za industrijo. Dolgo let je vodil Zvezni zavod Iza gospodarsko planiranje, pred tem pa je bil predsednik Planske komisije v Ljubljani ZDA. Na sejmu polagajo največjo važnost na lesno — predelovalno industrijo in kar je s tem v zvezi. Zato tudi zavzema oddelek za pohištvo največ prostora. Tu vidimo razno pohištvo domače proizvodnje v vseh mogočih oblikah. Jugoslovanska lesno - predelovalna industrija teži za tem, da izdela povsem nove tipe sobnega in pisarniškega pohištva in prodre z njim na svetovni trg. Hoče u-stvariti tako imenovano sodobno pohištvo, ki naj bo enostavno, lahko in trdno, in je zato tudi opustila stare modele preteklega časa ter hoče ugoditi novim sodobnim zahtevam. za uveljavljenje v tem pravcu ima lesno - predelovalna industrija v Jugoslaviji vse pogoje. Uprava III. mednarodnega lesnega sejma je v ta namen razpisala natečaj za najboljše osnutke sodobnega pohištva in je dospele osnutke ocenila mednarodna žirija. Od 104 vloženih načrtov je bilo izbranih in nagrajenih samo 16, kar znači, da ne gre samo za enkratno modno pohištvo, temveč za pohištvo, ki je sicer na videz skromno, toda praktično in kvalitetno, pri tem pa tudi poceni. Saj dandanes ne zidamo več hiš s tako velikimi stanovanjskimi sobami kakor svoj čas, ker gre pač za to, da dobi prav vsak primerno higiensko stanovanje. Zato se mora seveda tudi pohištvo temu prilagoditi in prav na tem sejmu imamo priliko videti, kako se lesno - predelovalna industrija razvija v tej smeri. Obiskovalci sejma imajo tudi priliko, da si kar tamkaj lahko kupijo razne drobne predmete za domačo rabo, kot n. pr. ležalne stole, likalne mize, sušilna stojala in druge predmete. Za vsakega obiskovalca je prav gotovo estetski užitek, ko si ogleduje različne kose sobnega in drugega pohištva, ki daje poleg udobnosti tudi depotni užitek. -— om — ITALIJA-JUGOSLAVIJA SPORAZUM O RIBOLOVU PODALJŠAN Italijansko - jugoslovanski sporazum o ribolovu na Jadranu je bil v ponedeljek podaljšan za 3 mesece ter ostane tako v veljavi do 31. julija letos. Sporazum, ki je bil podpisan v Beogradu 20. novembra 1958, je bil menda podaljšan zato, ker se Italijani niso mogli zediniti, ali naj ga prosto obnovijo za eno leto, ali pa naj bi skušali od Jugoslovanov doseči boljše pogoje. Italijanski gospodarski tisk naglasa, da bi morale jugoslovanske oblasti znižati pristojbino za prosto ri-barenje v jugoslovanskih vodah. To naj bi narekovali dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo in zlasti gospodarsko sodelovanje na številnih področjih. ZNANSTVENO SODELOVANJE Te dni je obiskalo Jugoslavijo odposlanstvo italijanskega Državnega odbora za jedrska raziskovanja. Odposlanstvo je vodil tajnik odbora, prof. Felice Ippodito. Gostje so si ogledali jedrske ustanove v Ljubljani, Zagrebu in Vinči. Obisk italijanskih strokovnjakov spada v okvir sporazuma, po katerem naj bi se v bodoče razvilo tesno sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi ustanovami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju jedrske energije v miroljubne namene. ITALIJANSKI BANČNIKI V JUGOSLAVIJI Italijansko odposlanstvo bančnih funkcionarjev je zaključilo svoj 5-dnev-ni obisk v Jugoslaviji. Odposlanstvo sestavljajo člani IMI (Istituto Mobiliare Italiano), Državne banke za delo in Italconsult. V Jugoslaviji so se gostje sestali s predstavniki Jugoslovanske investicijske banke. Namen obiska je vzpostavitev sodelovanja na finančnem področju, in sicer v širšem okviru, kakor je, bil postavljen že leta 1957 med omenjeno jugoslovansko banko in IMI. Po tem sporazumu so se reševale finančne kompenzacije za izvoz italijanskih strojev v Jugoslavijo. PRIZNANJE SLOVENSKEMU VINU V NOVEM SADU Velike razstave jugoslovanskega vina na kmetijskem velesejmu v Novem Sadu se je udeležila tudi Slovenija. Zastopana je bila sicer le s petnajstimi vzorci, toda zanje je prejela kar 8 zlatih in 7 srebrnih medalj. To se pravi, da so bile visoko ocenjene in odlikovane vse razstavljene vrste vina. Na razstavi so razdelili za razstavljene vzorce vina, žganja in sadnih sokov iz vse države 54 zlatih, 160 srebrnih in 37 bronastih medalj. Cenejši bencin, dražja pošta Po zadnji seji ministrskega sveta je predsednik Tambroni izjavil, da bo od 22. maja naprej cena bencina pri črpalki znižana od sedanjih 120 na 100 lir za liter. Gena nafte za Dieslove motorje bo isti dan znižana od 80 na 75 lir za liter. Italijanski avtomobilisti so sprejeli vest z zadovoljstvom, saj je bilo znižanje cene bencinu in nafti že dolgo prav potrebno. Pri ceni bencina bo od 20 lir pri litru znašalo davčno nižanje 17 lir, za nadaljne 3 lire pa bodo znižali prodajno ceno čistilnice. O znižanju cene se bo v četrtek izrekel Medministrski odbor za cene (C.I.P.). Na isti seji je minister Tambroni napovedal znižanje cene tudi nekaterih drugih vrst blaga za široko potrošnjo. Tako se bb cena sladkorja v prodaji na drobno znižala za 35-40 lir1 pri kilogramu. Znižanje bo v celoti prevzela država. Vladni krogi so mnenja, da se bo kljub znižanju cene sladkorja njegova potrošnja toliko povečala, da bi krila primanjkljaj, ki bo zaradi znižanja nastal v državni blagajni. Znižanje 35 lir pri kg bo ob sedanji potrošnji odtegnilo državi okrog 2o milijard lir na leto. Minister Tambroni je napovedal še znižanje prodajne cene banan (za okrog 25 lir pri kg) in drugih živil. Za avtomobile starega tipa je predvideno znižanje prometnega voznega davka, O vsem tem bo še sklepal medministrski odbor za cene. Istočasno napovedujejo povišek cen poštnih uslug. Tako bo franki-ranje navadnega pisma odslej stalo 30 lir namesto 25, frankiranje razglednice pa se bo tudi nekoliko podražilo. .»RIVISTA TRIBUTARIA«. Pred nekaj meseci smo v Gospodarstvu poročali o početju neke ustanove, ki pobira denar za naročnino na revijo pod naslovom »Rivista Tributaria«. Pri tem se pobiralci vedejo tako, da so morebitni naročniki prepričani, da gre za uradno glasilo finančne uprave. Tako se mnoga podjetja naročijo na revijo, ki pa nima s finančno upravo nič skupnega. Zato opozarjamo tudi naše bralce, da ne nasedejo. — • — ITALIJANSKE IN JUGOSLOVANSKE TVRDKE NA SEJMU V BUDIMPEŠTI Dne 20. maja so v Budimpešti odprli običajno letno industrijsko razstavo. Poleg drugih držav se sejma udeležuje tudi Jugoslavija, V posebnem paviljonu so jugoslovanska podjetja razstavila avtomobile, poljske stroje in aparate za domačinstvo. Italija se ni uradno udeležila te razstave, vendar je na njej razstavljenega precej blaga iz Italije. Na prireditvi sodeluje 19 italijanskih podjetij, med temi FIAT, Ferrania, Morini & Bossi, Navalmeccanica (Neapelj), Simsal (Milan), Carelli & Figli (Ankona), Galileo (Florenca), Pelizzani & Figli, ANIC, itd. SPREMEMBA NA JUGOSLOVANSKEM KONZULATU V TRSTU Ne sprejemu, ki ga je pretekli četr- tek priredil jugoslovanski generalni konzul v Trstu, dr. Žiga Vodušek, ,se je od tržaške javnosti poslovil kon?pl Nikola Kožul, ki odide na novo mesto v zunanjem ministrstvu. Ob tej priložnosti je generalni konzul predstavil zbranim gostom Kožulovega naslednika g. Aleksandra Oluiča. Posledice podražitve sovjetskega lesa V zadnjem času so ss ponudbe ruskega mehkega rezanega lesa na trgih v severnoevropskih deželah znatno povečale, vendar se les kljub temu ni dobro prodajal, in sicer zaradi visoke cene; to so izvozniki iz Sovjetske zveze povišali v primerjavi s prejšnjimi pošiljkami za 4 do 7 96. Sovjetska zveza je vrgla tudi na francoski trg mnogo lesa, vendar so Francozi spričo visoke prodajne cene ostali ob strani in zdi se, da ni bila sklenjena niti ena kupčija, V Belgiji je prav tako ruski les ostal neprodan skoraj v celoti, vendar so se nekateri belgijski uvozniki podali v Moskvo, kjer bodo skušali od ruskih gospodarskih organizacij doseči vsaj dobre popuste, ako ne znižajo cene. V Zahodni Nemčiji so uvozniki sprejeli povišanje cen, ki jih je uvedlo podjetje Exportles, z nezadovoljstvom. Nemci naglašajo, da se ruski les še vedno prodaja po stari (nižji) ceni na londonskem trgu in v Angliji sploh, medtem ko veljajo višje cene Ič za države na evropski celini. Tudi Češkoslovaška je dvignila ceno svojem mehkemu rezanemu lesu. Tako poročajo iz Holandije, da so iz CSR zadnje dni ponudili pošiljko 25.000 kub. m. lesa po ceni, ki je za 4,50/o višja od cene, ki so jo zahtevali za prejšnjo pošiljko. Gospodarski strokovnjaki sodijo, da so cene ruskega in češkoslovaškega lesa le še za malenkost nižje od cene za les iz skandinavskih dežel, ki je neprimerno boljši. Zaradi tega je nevarno, da se bodo države uvoznice rajši lotile izdelave tistih vrst blaga, ki lahko uspešno nadomeščajo les in opustile uvoz rezanega lesa od koder koli. To je nerazumljivo — trdijo skandinavski strokovnjaki — da potiskajo Rusi ceno lesu navzgor, ko pa imajo toliko lesa, da bi lahko krili z njim tudi mnogo večje povpraševanje, kakor je današnje. Z druge strani so Rusi zbrali silab trenutek za povišanje cene, saj so se uvozniki po večini že založili z lesom. Uvozniki skandinavskega lesa so že naročili .75-9096; vsega lesa, ki jim bo potreben do konca letošnjega leta. Ti uvozniki bi seveda mogli seči po ruskem in češkoslovaškem lesu le v primeru, ko bi se cena še znižala v primerjavi s ceno, ki je veljala do sedanjega poviška. POLOŽAJ NA LESNEM TRGU V LONDONU Do konca aprila so angleški uvozniki lesa zaključili že toliko kupčij na zunanjih trgih, da ostaja danes samo še okoli 1196 angleških potreb v letu 1960 nepokritih. Po vsem tem računajo, da bo lesni 'trg za Angleže poslej povsem miren. Upoštevati je tudi treba, da je Anglija eden izmed prvih kupcev mehkega lesa v Evropi. Splošno so Angleži zaključevali kupčije po krepkih cenah. Zaradi večjih prevozov so tudi prevoznine za les poskočile. Računajo, da bo v preostalih mesecih leta 1960 trg dokaj miren. Lani so Angleži do konca aprila uvozili samo 40% lesa, ki so ga potrebovali za leto 1959. JUGOSLAVIJA BO NABAVILA ŠE VEC AMERIŠKIH DIESLOVIH LOKOMOTIV Iz Beograda poročajo, da je bilo | Jugoslaviji iz ameriškega sklada za i razvoj (Development Loan Fund) o-i dobrenih novih 14,8 milijona dolar- jev za nakup železniških Dieslovih lokomotiv v Ameriki, že poprej je bilo v Jugoslaviji v ta namen odobreno posojilo 5 milijonov dolarjev. S tem denarjem je Jugoslavija nabavila 20 Dieslovih lokomotiv s 2000 KS pri ameriškem podjetju General Motors. Z lokomotivami so že izvršili poskusne vožnje na progi Beo-grad-Zagreb. Jugoslovanske proge preurejajo za hitrejšo vožnjo z težkimi železniškimi lokomotivami. Večja izmenjava med Italijo in ČSR Dne 18. maja je bil v Rimu podpisan obnovljeni trgovinski protokol med Italijo in češkoslovaško. Proto-kol je za čehoslovake podpisal inž. Vnuček, ki je vodil češko odposlanstvo, za Italijane pa minister Al-vera. Prisotna sta bila tudi češkoslovaški minister v Rimu Pudeck in predsednik odbora za gospodarstvo ambasador Caruso. Novi protokol predvideva izmenjavo raznega blaga, in sicer v višini 18 milijard lir za uvoz iz češkoslovaške in 13 milijard lir pa v nasprotno smer. Prebitek bodo Čehoslovaki uporabili za kritje predzadnjega obroka tako zva-nega kliringa (1,4 milijarde lir), za pomorske brodarine in za pristaniške usluge. Protokol je bil letos povečan, tako da so kontingenti za okoli 25% višji od prejšnjih, čehoslovaki bodo povečali izvoz v Italijo nekaterih važnih vrst blaga, kakor na primer bencola, toluola, naftalina, dalje nekaterih surovin, kakor les, odpadke nekovin, kemične proizvode in razne stroje, ki se v Italiji sedaj ne gradijo. Tudi izvoz .italijanskega blaga v Češkoslovaško se bo po novem protokolu znatno povečal. Italijanska podjetja bodo izvažala več orodnih strojev, strojev za kemično industrijo in za prehranjevalno industrijo, železarskih izdelkov, umetnih smol, umetnih gnojil, papirja in lepenke, težkih in strojenih kož, kinematografskih filmov, cementa, itd. italijanski odbor, ki se je pogajal s čehoslovaki je predlagal, da bi nekatere lanske kontingente (tako na primer za agrume, suho sadje, žveplo, itd.), ki niso bili lansko leto v celoti izkoriščeni, izkoristili v okviru novega protokola. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Avala 13. junija, Dinara 13. junija. — Indonezija — Daljni vzhod: Avala 13. junija. — Sev. Kitajska — Japonska: Avala 13. junija. — Sev. Evropa: Zadar 6. junija. — Sev. Afrika: Sloyenija 1. junija, Zadar 6. junija, Trepča 24. junija. — Sev. Amerika: Slovenija 1. junija, Trepča 24. junija. — Perzijski zaliv: Vis 13. julija. — Južna Amerika: Bosna 7. junija. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Grčija — Kreta (vsakih 14 dni): Lastovo 27. maja. KVARNERSKA POVIDBA Proga Jadransko morje — — Ciper — Izrael: Risnjak 25. maja. — Mehiški zaliv: Kraljeviča 5. jun. 10.-25. IX. 1960 ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKEGA ZAVAROVALSTVA ii. TEHNIKA ZAVAROVANJA IN TARIFNA POLITIKA V tehničnem pogledu se jugoslovansko zavarovalstvo v svoji praksi bistveno ne razlikuje od zavarovalstva v deželah s kapitalističnim družbenim re« dom. Toda akvizicija uporablja v znatni meri kolektivne oblike in poenostavljeno postopanje pri sklepanju pogodb, kar omogoča nižje stroške in s tem nižje premije. Splošne zavarovalne pogoje, ki so drugod po obliki sestaven del pogodbe, nadomeščajo pravilniki za posamezne zavarovalne panoge, ki jih zavod sam enostransko določa in objavlja. Ker je zavarovalno poslovanje v bistvu osredotočeno v enem samem enotnem organizmu, ki mu je zagotovljeno tudi zadostno teritorialno področje in s tem večja možnost izenačevanja poslovnih nevarnosti v času in prostoru, se jugoslovanskemu zavodu za zavarovanje, ki je omejeno na državno ozemlje, ni treba posluževati pozavarova-nja, ki bi bilo v drugačnih okolnostih neobhodno potrebno. Le prekomorski kasko in kargo — pomorsko zavarovanje ladje in tovora — krije zavod z delnim pozavarovanjem v inozemstvu in prav tako ravna tudi pri zavarovanju zračnih vozil in po zraku prevoženega blaga. Ker so pa pozavarovalni odnosi v mednarodnem zavarovalstvu večinoma osnovani na načelu recipročnosti, se inozemski zavodi, pri katerih ima jugoslovanski zavod v označenih vrstah zavarovanja svoje pozavarovalno kritje, tudi s svoje strani poslužujejo jugoslovanskega zavoda za delno kritje svojih zavarovanj v zvezi s prometom z Jugoslavijo. Tako je Državni zavarovalni zavod posredno vendarle povezan s svetovnim zavarovalstvom. Tarifna politika zavoda se pri določanju premij za posamezne, vrste zavarovanja ne ravna vedno zgolj po zahtevah zavarovalne matematike, marveč se postavlja pri tem cesto v službo gospodarske in socialne politike. Zato so premije pri nekaterih vrstah zavarovanja — kakor n. pr. pri zavarovanju posevkov — pogostoma nižje od premij, ki bi bile potrebne po zavarovalnem računu. Primanjkljaj, ki nastane pri takih zavarovanjih, ker vnovčene premije ne krijejo celotne vsote škod, je treba kriti z virmanom iz presežkov drugih, aktivnih panog. Pri sestavljanju svojih premijskih tarif za razne panoge zavarovanja je zavod v začetku moral upoštevati izkustva zavarovalnic v Jugoslaviji v dobi pred vojno, kakor tudi tuja izkustva. Potem je pa pri zavarovanju proti škodam svoje tarife že večkrat lahko znižal, čeprav ja moral varovati ravnotežje med vnovčenimi premijami ter izplačanimi odškodninami in svojimi u-pravnimi stroški ter pri tem zbirati po zavarovalnih načelih potrebne varnostne in jamstvene sklade. Obenem je pa tudi dosledno razširjal obseg svojih obveznosti na nevarnosti, ki jih zavarovanje poprej ni krilo, prevzel je nase naloge preventivnega značaja in končno pričel tudi odstopati pri določanju odškodnine od uporabe klasičnega načela proporcije, ki je v prejšnjih časih zavarovanim osebam, ki so utrpele škodo na svojih imovinskih vrednotah, pogostoma povzročalo težko razočaranje ter jim jemalo zaupanje v poštenost in solidnost zavarovanja. JAMSTVENA SREDSTVA Za izpolnjevanje svojih obveznosti si ustvarja zavod potrebna sredstva iz prispevkov zavarovanih strank, t. j. iz vnovčenih premij in iz drugih poslovnih prejemkov. Iz presežkov prejemkov nad izdatki, ki jih v glavnem tvorijo izplačane odškodnine in upravni stroški, nastajajo in rastejo skladi, ki predstavljajo njegovo jam- stveno imovino. — Subsidiarno pa jamči po uredbi iz leta 1947 za vse njegove obveznosti Federativna ljudska republika Jugoslavija. Vsota vnovčenih premij je znašala leta 1958 nad 28 milijard dinarjev. Odstotna višina, ki so jo dosegle v tej vsoti posamezne skupine raznih vrst zavarovanja, nam nazorno prikazuje strukturo celotnega zavarovalnega portfelja. Najmočnejša je skupina industrijskih zavarovanj, katerih premije so znašale 31,4% celotne vsote, nato sledijo po vrstnem redu prevozno zavarovanje (16%), zavarovanje posevkov (13%), civilna zavarovanja (12,4%), zavarovanje na življenje (5,5%), zavarovanje živine (5%) in nezgodno zavarovanje (3,7 %), dočim predstavljajo!* 'vsi drugi zavarovalni posli skupaj 12,7%. S primerjavo povprečja v razdobju 1946 — 1958 se lahko ugotovi relativno naraščanje za industrijska zavarovanja, za’ zavarovanje posevkov in za življenjsko zavarovanje, relativno nazadovanje pa za civilna zavarovania in za zavarovnje živine, v absolutnih številkah pa nenehno naraščanje premijskega donosa pri vseh vrstah zavarovanja. Izplačane škode so,, deta 1958 ’ znašale 10,3 milijarde dinarjev, škodna rezerva ob koncu leta pa 5,4 milijarde. Odstotna višina odškodnin -v primerjavi z vnovčenimi premijami je pri posameznih vrstah zavarovanja in v posameznih letih različna, najvišja pa je v splošnem pri zavarovanju živine in pri zavarovanju posev kov. V poslednji panogi je znašala n. pr. leta 1952 preko 22896, leta 1958 pa 65% vnovčenih premij. ......... Poslovni uspehi zavoda so od vsega začetka aktivni, tako da se njegova jamstvena sredstva, ki nastajajo iz presežkov poslovanja, nenehoma dvigajo. Presežki namreč ne gredo v državno blagajno, kakor n. pr. v ČSR ali v Sovjetski zvezi, marveč ostanejo zavodu, ki z njimi stalno krepi svoja jamstvena sredstva. Država prejema od zavarovalnih poslov svoj delež le v obliki poslovnega davka. (Konec prihodnjič) dr. O. Med jun ara dni jesenski ZAGREBAČK1 VELESAJAM Opdi sajam uzoraka • IX. medjunarod-ni tjedan kože i obuče • Sajam jugo-slavenskog zanatstva « Jugoslavenska turistička izložba s Medjunarodna izložba stručnih publikacija IISP • Seminar i izložba mjerne i regulacione tehnike i automacije. JUREMA • Modna revija BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED UoUt Med Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. De* pendansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800*1000 DIN DNEVNO - Žičnica. AVTO PREVOZN IŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA MORERI ST. 7 Tel. 28-373 Previamamo vaakoviBtne prevaža za tu In inozem-. stve. — Paatražba hitra. Cena ugodna Tuldka SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ TRST — Rita Gramnla 6*1 Telefon 37-004 Telefon 55-689 ustanovljena leta 1828 d. RAVNIK, Trat Ul. Ghsga 8 Tel. 27512 TRST, Ulica Coroneo 45 GORICA, Corso Italia 76 — Tel. 26s43 H oe o a x Ul H BC O a z izvozi razni biciklistički materijal, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i automobile, radioaparate, šivace mašine i razne druge predmete za široku potrošnju. l/labl&dviji hoteli be piipoiočaft Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In H. kategorije. • Sedemdeset P05**?) Vse hotelske udobnosti. Enopostel! sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne ° 2200-2600 (davki in postrežba čeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • ^ 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in a pla tekoča voda, centralna kurj8'^ telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje. Hotel SLON ^ Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20^ do 46. — Priporočamo obiskoval^ svoje obrate: kavarno, restavradJ in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. RazpolaS* * 100 udobno opremljenimi soba®! partmani, sobami s toplo in mrzlo ^ kočo vodo, telefonom, restoranon5 domačo in tujo kuhinjo, kavarno. rom, salonom za bankete in konfet ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 in ob 18. uri (SAP). ^ Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob "• (SAP) in ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane: proti Trstu ob “J ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob ,16. in prihoa Zagreb ob 20.30. (Croatlatrans) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,2^ 1 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih 0 hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah 111 ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) TRST — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 8.00 j1’ Prihodi v Trst: vsak dan ob 19.20 1 ob 8.20. (Sara - Autotran®) TRST — HERPELJE - KOZINA Odhod iz Trsta ob 7.10 Prihod v Trst ob 10.05. (Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob liter ob 17.30. (Autovie Carsich6) TRST — FERNEčE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 13.10, 18.00; ob praznikih pa ob 13.10 in 20.30. TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5-^' 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15 12.00, 12-3"’ 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15 , 20.00 ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 2%.“ Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Miir‘l ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan m Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, l2-w 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, %■' 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnik) TRST — PULI Odhodi iz Trsta: vsak dan ob ob nedeljah še ob 7.25. ... Prihodi v Trst: vsak dan ob l0-^1 ob nedeljah ob 20.00. (Autosaobračaj - Torta) TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 1^ Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra aut°) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta ob 8.00, 12.20 14.50 Rr 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan 0 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Autolinee Triestine - Istra aut°) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih-Odhod iz Gorice vsak dan ob 11-30 1 ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14- url (F. Rlbl) GORICA — ŠTEVERJAN — MEDA1^ Odhod iz Goi ice ob delavnikih: °h uri, 12.30 ii] ob 16. uri. Odhod iz Melane: ob 8. uri, 13.30’ ob 17. uri. 9 Odhodi iz Gorice samo do števeri3’1 ob praznikih: ob 14.30, 16.30, l®- 1 22.00. Odhod iz števerjana: ob 15.00, 19.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - Vozi vsak dan, kadar je prehod ^ Predil odprt, drugače samo do BovC‘ Odhod iz Gorice: ob 16.30. ^ Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca (F. Rib*) TRST — DUTOVLJE — AJDOVSČl^ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.$- (USA) D k 4« % % Ha 'lai He do le ke Pf; sle tiv let h; Pii Pa i'o Gl Pa Pa da st dr H tc P( P( se lil ti P; k st v Pi 4 \ d sl P e d s P P i: P I: t t 1 i i i i 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarsd^ »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UB®^,, STVO in UPRAVA: Trst, ul. GepP*. tel. 38-933, — CENA: posamezna vtika Ur 30, za Jugoslavijo din 13-NAROČNINA: letna 850 lir, poll^ ■'‘»SO din, polletna 300 din; za ostalo ^ zemstvo 3 dolarje letno. Naroča s®.'j. ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVESU ' Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1,’ . rač. štev. 600-70/3-375 — CENE SOV: za vsak m/m višine v širini e ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 * * * * v Odgovorni urednik: dr. Lojze B®rC Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. U# steli' eli»« e oo ■iti'1' .Tel jav9' j 75« 0^3 Ice1” 9ciJ» S* ' i,'• oifr D> * , ^ .reo- mini*’ 1A ;Al) 6.3» 8J» j.3»: d '' i) STA 3 in oi' obo- t i« k) )i9 ) 1» s) s) 1.3«' 1.00' i.40. 1.30' lin r.15' 3.3» tol .00' .45' ) 15; 30; ) 00. I ief ot> i in ri [A l in 13 10, 0, ll tl )■ o, A i« I- 9, e a i« 9) ir tl S, (, 1 s- r i Kot Ljubljana, maja 1960 ^ ”L vemo se jugoslovansko gospo-j0sslv° kot vsako pravo socialistično Podarstvo razvija po določenem ok-^ Peni načrtu — planu. Tako spre.je-j 1° vsako leto poleg zveznega gospo-rskega plana svoje plane tudi posa-republike, okraji, občine in tja je 2adnjc gospodarske organizacije, kar ^skupen pojem za razne, pravne obli-. Podjetij, zadrug in drugih oblik waVnili v; r,--- voih oseb, ki se pečajo z gospodar- tlVK • 1 11 Petletni plani in konkretnejši eno- |e( . petletni plani in konkretnejši eno-v katerih so določene, naloge za aKo posamezno leto. Taki načrti so d Jtl*> če pomislimo, da so proizvajal-ro, Sodstva v skupnih rokah in ne v (S ah posameznikov ali zasebnih družb. d^Pi namen načrtov je določiti glede gospodarsko zmogljivost države, re- itd. vsklajen razvoj vseh gospo-' panog' ‘»p ne ena g0SP°dar- J^kih _ «ry ^e3avnost: prehitevala drugo ali za 'So zaostajala. sledimo dosedanjemu razvoju, ramo ugotoviti, da se jugoslovansko ^Podarstvo razvija v glavnem sklad-Po predvidenih načrtih, bolje reče-Se' ti gospodarski načrti stalno pre-jj^ajo in dosegajo boljše uspehe, kot Predvidevajo načrti sami. To je zna- So zlasti za zadnjih nekaj let, ko so Uspehi tako veliki, da bo petletni Crt v osnovi izvršen v štirih letih, s 3'5 do konca letošnjega leta name-do konca leta 1961. Zato je tudi Pripravi nov perspektivni načrt za 'Podnjih pet let. Posebno nepredvi-'ori0. ve^'k razvoj je pokazala proiz-|jd Pja, ki neprenehoma presega postav-. ne nalogie, in to tako, da je po med-S|.rodnih podatkih povečanja industrij- »Um, Proizvodnje v Jugoslaviji bila v c erjavi z drugimi državami celo na ^erti prvih mcst. Skladno s tem se. tudi življenjska raven prebival-' ,a’ ki se kaže tudi na zunaj na vseh %očjih. Pori 'h ugodnemu razvoju, ko ji Jet.)a tekmujejo med seboj za več-^Uspeh, pa se kaže v določenih pri-IjijUr*, da tako tekmovanje ne more vedno koristno in gospodarsko na vStu. To se je pokazalo v investira-J v prejšnjih letih, zlasti v letu 1959. ^hotenju, da bi se dosegli čim večji Pehi, so bile namreč prekoračene in-sticjjg tako, c]a je nastalo resno vpra-i^le vskladitve povečane potrošnje za c I^Hcije z gospodarskim razvojem v Vsi°U. Značilno je namreč, da skušajo 0. delovni kolektivi, tovarne, rudniki, kop11.0 'n drugi čim več zgraditi, čim I J izpopoplniti in modernizirati svojo Sj arne. zgraditi čim več in čim lepših s^n°vanj in podobno. Pri tem pa čelo ?e računajo na lastne možnosti in st.ncno na zmogljivosti dmžbe. Inve-te^aila sredstva je treba vračati, poleg ltu. Se je še, pokazalo, da primanj-»e tega ali onega materiala za grad-^ ' ker domača proizvodnja ne more lis nt' Vsch PutfeU, zlasti ne tistih, ki ^ 0 v okviru planov. Tako je v zad-času pričelo primanjkovati ce-8t u(a, opeke, železa za gradnje in vkla- Mnogo tega je prej država iz-1; ?.ala. sedaj pa mora uvažati, da pode nastale potrebe. Nekateri imenujejo to kot »prchite-tivnjC<< razvoja, ki ima v bistvu pozi-d«611 uauien, v celoti pa povzroča globa prehiter in nekoliko naskladen , v°j v gospodarstvu lahko nepotreb- tiore baotnje. Jasno pa je, da družba ne takega razvoja zavirati, temveč bih ITIOra na-iti pot, da se v okviru da-dj biožnosti pospeši. Zato država tu-Prilagaja razvoj ostalih gospodar- j hsd bi bil doživel spomladansko ne-, lo v Bazovici. Koledar je kazal ne-r .10' 8. maja. Po koledarju je bila to-že pomlad v polnem razvoju, ne Po vremenu, ki je spominjalo bolj ; btarec kot na maj. Kljub temu pa . oba že vsa priroda oblečena v spo-^adansko svetlo-zeleno obleko, kar .bt z radostjo zapazil, ko je avtobus i Ve;t nad Lonjerjem proti Bazovici. Cj nJer je ležal v svoji prelepi dolini-jp kakor v naročju svojih zelenih njiv Vinogradov, obdan od vseh strani, 2en proti Sv. Ivanu, s prav tako spe-Madansko zelenim pobočjem gričev in aske planote. Ko smo dospeli na rob Ha §«eni bote, me je potolažil že. precej zara- desni vrh, ki ga je ogolila zad- Potei vojna. Spominjam se, da je bil ta gol tudi konec zadnjega stoletja; goi®m ,so ga pogozdili, vojna ga je o-d,,. a in sedaj so ga že drugič pogoz-l1;v Ljudje delajo in se mučijo, da iz-!c Jšajo in olepšajo svoje bivališče, po-j,”1 Pa pridejo na površje zmešane a'e, ki vse uničijo. • Bazovici je bilo zelo živahno. Na ^vni cesti, ki je nekak bazoviški kor-Pp' Se je izprehajala mladina iz mesta, ^ , Pvostranih dvoriščih gostiln pa je 'alo vse polno avtomobilov, na enem , blern sem jih naštel kar 20, medtem ki),50 ‘»■"ugi parkirali na cesti. Na oz-sr . vijugastih ulicah same vasi, ki se iva v ozadje glavne, ceste v smeri Opčinam, pa je bilo vse prazno . čisto, kakor da je nekdo z metlo 1^ Pletel in kakor da je vsa vas izumr-. ' J Bazovico so namreč prišli Trža-j,bt, a Bazovci so odšli pod mlaj v |. bno, seveda ne vsi. Nekateri so igra-lip11® karte v gostilnah; drugi so ba-, cali »pri lipj« večina žensk z otro- V n-. : 2 Pa je pila doma popoldansko kavo R bobrim bazovskim mlekom, ki ga v “azr • ■ 6 Joviči ne manjka, saj redijo bazov-kmetje okoli 300 glav goveje živi- 850 °mvačega prebivalstva je približno c'uš, tako da prideta povprečno dve (o Vl goveje živine na vsako družino; Podstavlja brezdovmno maksimum j... ^ržaškčm ozemlju, živinoreja se kr)Zl več 3et na isti višini in je mle-. glavni vir dohodkov bazovskega ebivalstva. Da čimbolj pospešijo živi-Rarej°; so mnoge prejšnje njive pre-Ij^bicrii; za pridobivanje sena in dete-j0’ .torej mleka. Sena in detelje ima-j Slcer v Bazovici dovolj za prehrano S1 be živine, toda letos predvidevajo D° letino in so že, v skrbeh zaradi §j. a- Nekateri so poskusili tudi s pra-b0erej° za prodajo; vendar se je sla-obnesla, ker padajo cene prašičev Dt-Se -0 zaradi masti, ki se prodaja eveč poceni. j ?reJ je hodilo zelo malo delavcev na 0 v mesto, sedaj pa jih je že kakih V J£ultura in življenje skih dejavnosti tistim, ki kažejo in dajejo najbolj pozitivne rezultate. Zato je letos n. pr. bil povečan uvoz investicijskih sredstev, ki jih primanjkuje za dokončanje začetih gradenj, zlasti stekla. Z gospodarskimi ukrep" pa se skuša v nadalnjem teku letu doseči večjo ali popolno vskladitev razvoja vseh gospodarskih dejavnosti, da ne bo med njimi neskladnega prehitevanja ali zastoja. NAPORI ZA POVEČAN IZVOZ Zaradi sprememb na svetovnih tržiščih zlasti pa evropskih je postalo tudi za jugoslovansko zunanjo trgovino nujno potrebno iskati nova tržišča za plasiranje jugoslovanskih proizvodov. Ti napori so vidni, saj potuje več delegacij in misij po raznih državah; sklenjenih je bilo tudi več raznih trgovinskih in plačilnih sporazumov. Izvoz je potrebno namreč povečati, da bi se tako čim bolj izravnala plačilna bilanca in da bi prišli do sredstev, ki so potrebna za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, potrebnega jugoslovanski industriji za redno proizvodnjo. TUDI V ITALIJO INDUSTRIJSKI IZDELKI Med državami, s katerimi so gospodarski stiki sedaj najtesnejši, lahko štejemo Italijo. Sporazumi v tem pogledu so dovolj široki, da omogočajo najširšo izmenjavo in trgovanje sploh, SLOVENSKI TRŽAŠKI ZBOR NA PEVSKI TEKMI V VIDMU Tekmovanja, ki bo v Vidmu 28. in 29. maja na pobudo ustanove Illesberg, se udeleži tudi komorni zbor, ki ga vodi Ubald Vrabec. V mešanem zboru poje 32 pevk in pevcev. Zbor bo zapel 8 skladb znanih skladateljev: Gallusa, Palestrine, Lajovica in Vrabca. ZA DEŽELNO AVTONOMIJO Komunistična partija Italije je sklicala posebno konferenco za deželno avtonomijo Furlanije - Julijske krajine, ki je bila te dni v Trstu. Konference so se udeležili odposlanci štirih federacij komunistične partije Italje s področja Furlanije in Julijske krajine, to je iz Trsta, Vidma. Gorice in Pordenona. Odposlanci so se izrekli za čimprejšnje uresničenje obljubljene deželne avtonomije. Bivšega glavnega tajnika krščanske demokracije Fanfanija je med nedavnim obiskom v Trstu spremljal videmski pokrajinski tajnik Bur-tul. Fanfani je v Trstu izjavil, da je med svojim delom vedno imel v mislih ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Fanfani je imel na tržaški univerzi dve predavanji o gospodarski zgodovini ter se je na vabilo študentovske organizacije U.G.I. udeležil debate o vprašanju šolstva v Italiji. Na obe predavanji in na debato je prišlo izredno mnogo študentov, TRST, EST IN JUGOSLAVIJA Pretekli četrtek je bila v Trstu seja izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice. Na seji so razpravljali o trgovini med Trstom in državami, ki pripadajo Evropksemu skupnemu trgu. Pri tem so predstavljali glavno vprašanje odnosi z Avstrijo in Jugoslavijo, ki nista v sklopu Evropskega skupnega trga a sta važna klienta tržaškega 30; večinoma so motorizirani, nekateri pa imajo svoj avto. Sploh se lahko reče, da je gospodarski položaj v Bazovici dober, kar pa seveda ne pride samo ob sebi, temveč je posledica pridnosti in nadarjenosti bazovskega prebivalstva. Poznam Bazovca, ki ima dober zaslužek v mestu, ko pa pride domov, ima vse polno dela s kmetijo in živino v hlevu. Taka ljubezen do dela je več ali manj pravilo v Bazovici. Uspeh vzornega gospodarstva ti pada v oči, ako si le površno ogledaš za cerkvijo skrivajočo se pravo vas, ki je tržaškim izletnikom skoraj popolnoma neznana. Hiše imajo vaško zunanjost, toda stanovanja v njih so bolj meščanska kot kmečka in premnogi meščani bi b.li veseli, ako bi imeli taka stanovanja ; obširna dvorišča lepo urejena in snažna, marsikatera pa podaljšana z vrtom za zelenjavo in cvetlice. Po vsem tem bi človek mislil, da so Bazovci individualisti, ki se brigajo samo zase in svoj dom. Pa ni tako, oni imajo tudi mnogo smisla za skupne zadeve. O tem priča njihova vzorna vzajemna zavarovalnica za govejo živino in prav tako njihova zadružna zavarovalnica za življenje z nesimpatičnim, vendar iz stare navade globoko vkoreninjenim imenom »Pogrebno društvo«. Letni občni zbori teh dveh zadrug so pravi mali vaški parlament, samo bolj dostojen kakor današnji veliki parlamenti. V Bazovici obstoji tudi že iz prejšnjih časov dobro znano pevsko društvo »Lipa«, niso pa še prišli do prosvetnega doma, ki bi bil nujno potreben. V ta namen so bila že pred več leti pogajanja s pokojnim učiteljem Gruntarjem za nakup njegovega posestva, kjer stoji gostilna »Pri lipi«, toda brez uspeha. Nato je Gruntar prodal svoje posestvo sedanjemu lastniku. V Bazovici sem izvedel, da je to poser stvo sedaj zopet na prodaj in morda bi bila zdaj ugodna prilika, da ga kupijo, da bi tako končno Bazovci prišli do svojega prosvetnega doma, ki ni potreben samo njim, temveč tudi okolici; saj je Bazovica središče tudi za Padriče, Gropado, Trebče, Gročano, Pesek in Drago, ki so z njo povezani z avtobusom in tudi Jezero ni daleč. Sicer pa ni dvoma, da bo poleg Proseka-Kontovela in Opčin tudi Bazovica v doglednem času postala tržaško predmestje. Že zdaj vozi avtobus vsako uro v Bazovico in nazaj, medtem ko motorizacija nenehoma napreduje. Cernu naj bi bila motorizacija, ako ne zato, da nas v najkrajšem času prenese iz zlasti pa poglabljanje prijateljskega sodelovanja ne samo v gospodarskih, temveč tudi v drugih pogledih. No, zadnji dodatni sporazumi omogočajo Jugoslaviji izvoz v Italijo brez vsakih o-vir 19 proizvodov jugoslovanske industrije. Tako se Jugoslavija s svojimi industrijskimi proizvodi plasira celo na takem tržišču, kot je italijansko, kjer je industrija dosegla doslej velik razvoj. Pa tudi sicer se jugoslovanska industrija uveljavlja na svetovnem tržišču s svojimi proizvodi, saj je dosegla vrednost izvoženih industrijskih proizvodov v prvem četrtletju letos tri četrtine vrednosti vsega izvoza, ki je v tem času dosegel v celoti vrednost 36,37 milijard. Za mlado industrijo je to vsekakor velik uspeh. Kot se na eni strani pospešuje izvoz, se na drugi strani vlagajo veliki napori za znižanje uvoza. To je potrebno tem bolj, ker je bil ta v prvem četrtletju letos izredno visok, ker je bilo v tem času uvožene mnogo opreme za industrijske in druge obrate. Zato gredo napori za tem, da bi se uvoz ne višal, glede potrošnje surovin in materiala, ki ga je treba uvažati, pa da bi se uveljavilo čim večje, varčevanje. Zato seveda ne sme trpeti proizvodnja, zlasti ne sedanji tempo proizvodnje, ki je z meseca v mesec večji, pri tem pa ne more pokriti naraščajočih potreb. b— pristanišča. Glede Jugoslavije je predsednik zbornice dr. Caidassi naglasil, da bo s postopnim uvajanjem znižanja carinskih tarif med šestimi članicami EST, začela trgovina z Jugoslavijo nujno pešati. Zaradi tega je treba pravočasno sprejeti vrsto ukrepov, ki bi onemogočili to nazadovanje. Nasprotno je treba skrbeti za to, da se. trgovina med Italijo in Jugoslavijo, ki je v obojestransko korist, v bodoče še pospeši. TRST V NOVI POGODBI MED ITALIJO IN CSR. V okviru nove trgovinske pogodbe, ki sta jo podpisali Italija in Češkoslovaška republika, so tri milijarde. lir pridržali za plačilo češkoslovaških pristaniških stroškov v Trstu ter za poravnavo prevoznin na italijanskih ladjah za blago iz te države. Vrednost celotne menjave po novi trgovinski pogodbi znaša 26 milijard lir. Italija je privolila, da bo uvozila iz Češkoslovaške še za tri milijarde lir blaga več, kakor pa bo svojega prodala tej. Tako bo CSR imela v Italiji na razpolago potrebna sredstva za plačilo pristaniških stroškov ter prevoznin v lirah. NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRSTU. V pristojnih krogih sodijo, da bodo novo železniško postajo v našem mestu končali do konca oktobra letos. Dela naglo napredujejo navzlic težavi, ki jo povzroča potreba, da mora promet na postaji kljub zidanju redno potekati. IVA ŠE SOŽALJE V Trstu je umrl Josip Škerl, v Sesljanu Atilij Pirih, v Podlonjerju Albin Prelc, v Devinu Alojz Colja, pri Sv. Ivanu Matija Josip Lenar-don, v Rocolu Josip Cunja, v Padri-čah Gabrijel Grgič, na Peči se je smrtno ponesrečil 19-letni motorist Anton Kovic, na Vrhu Sv. Mihaela je umrl 74nletni David Devetak. zatohlega mestnega zraka v telo in dušo osvežujočo prirodo? Le delaj v mestu, kjer imaš zaslužek, toda pojdi se razvedrit, počivat in spat v Bazovico, ako hočeš zares živeti in ne životariti. Svež in čist planinski zrak, mir in prekrasna zelena pokrajina, vse to te čaka tam gori. Prodajalne, gostilne, pekarne, mesnice in javni lokali so seveda tudi važna postavka v bazovskem gospodarstvu. Gostilne so dveh vrst: za domačine in za goste iz bližnjih vasi ter gostilne za goste iz mesta. Gostiln ni ma- Furlanski Slovenci pred 120 leti Izmail 1. Sreznevskij: Gli Slavi del Friuli (Frjuljskie Slavjane), Gorica, 1960. Te dni je izšla v ponatisu razprava, ki je izhajala v italijanskem prevodu v 'listu »Matajur« o prvem znanstveno - jezikovnem potovanju med furlanskimi Slovenci že leta 1841. Znameniti ruski filolog in slavist Izmail Ivanovič Sreznevskij, profesor na harkovski univerzi, je prejel nalog, naj potuje tri leta po slovanskih deželah in naj proučuje razna slovanska narečja, da bi ob svoji vrnitvi ustanovil stolico slovanske filologije. Pomladi 1. 1841 je prišel čez Trbiž v Rezijo. Tu je zvedel, da žive južno od Rezije v Italiji še »Slovenji«, to je terski in nadiški Slovenci, ki jih je tudi obiskal. Gospodarske razmere so bile v Reziji tudi pred 120 leti takšne, kot so danes. »Rezijani so prisiljeni,« pravi Sreznevskij v svojem potopisu, »iskati delo na Kranjskem, Koroškem in včasih prav do Dunaja. Prodajajo sadje in po dunajskih ulicah glasno ponujajo breskve, orehe in slaščice. Na Kranjskem hodijo okoli s svojimi krošnjami, polnimi zavitkov, trakcev, igel in drugega drobiža. »Takrat je bilo v Reziji 2767 oseb, dobra četrtina odsotna na delu v tujini. »Kmetijstvo je v žalostnih razmerah. Glavna hrana jim je polenta, ki jo jedo, zjutraj in zvečer s sirom«. Obiskal j g tudi »Slovenje«, in sicer najprej terske Slovence. V Teru in Nemah je našel slovenske duhovnike. »Slovnji« so iznad povprečne višine, nekateri so zelo visoki. So navajeni trpeti, polni samozavesti in hkrati dobrega srca. Nimajo golše kot sosednji Nemci. Tudi pri »Slovenjih« je kmetijstvo v zelo slabem stanju. Sejejo koruzo, kjer ta ne uspeva pa oves, proso in rž. Tkejo doma blago za obleke: part, sukno in medželano. Oblačijo se skoro podobno kot Furlani. Nosijo srajco, ru-bač okoli vratu, brgeše karjaanke ali škarpe in po hribih namesto čevljev žlekule (copate). Okoli Tarčenta in Mumina so duhovniki Furlani, v na-di'kih dolinah pa samo Slovenci. Zelo umestna je bila ideja rezijanskega kulturnega krožka, ki je izdal brošuro, v kateri bodo našli naši furlanski Slovenci, da se praprav ni dosti spremenilo pri njih v 12o letih in da so še zmeraj Slovenci v vseh vaseh kot jih je tam srečal ruski profesor pred tolikimi leti. — C. — »GALEB«. Izšla je številka 6-7 mladinskega lista Galeb. S to številko se je zaključil VI. letnik. Zadnja izdaja je izredno bogata, saj obsega 12 strani več kakor običajno. Za pestro vsebino so poskrbeli številni pisci, pa tudi z risbami je številka nenavadno bogata. Cena te številke je 70 lir. — • — »ANTIGONA« V AVDITORIJU V sredo 1. junija se nam-.bodo v Avditoriju predstavili dijaki znanstvenega liceja z dramo »Antigona«, ki jo je zrežiral prof. Ježe Peterlin. Dramo je napisal Jean Anouilh, prevedel pa Bogomil Fatur. Glasbeno spremljavo za to prireditev je napisal prof. Pavle Merku. Po načrtu Edvarda Žerjala so sami dijaki znanstvenega liceja izdelali sceno, in sicer pod vodstvom svojega profesorja Avgusta Černigoja. lo, vendar ni pijančevanja. V domačih gostilnah, ki so nekaki klubi ali javne sprejemnice, se. zbirajo prijatelji na pomenek in da »vržejo eno na karte«. Te gostilne so seveda brez kuhinje, izvrstne kuhinje pa imajo gostilne, ki računajo na izletnike, iz mesta, predvsem pa gostilna »Na pošti«. Njena notranjost, kuhinja in njeni gostje ti vsiljujejo misel, da je to prvovrstna mestna restavracija, ki je šla na letovišče v Bazovico. Sicer pa je tudi pozimi tam še precej gostov iz mesta. Drago Godina Uspeh primorskih študentov AKADEMSKI KLUB JADRAN - TRST je priredil pretekli petek v mali dvorani na stadionu »L maj« glasbeno-literarni večer. Občinstvo je doživelo prijetno presenečenje, saj je bil ta večer na neprimerno višji ravni kakor podobne prireditve v preteklih letih. Tisk je že poročal o poteku glasbeno-literarnega večera, zato ne bomo ponavljali sporeda. Za podobne prireditve je mala dvorana na stadionu odločno premajhna. Mladi umetniki so sploh preblizu občinstvu in je njihovo izvajanje znatno otežkočeno. Akustika je bila pri petju in pri glasbenih točkah nemogoča. Vse drugače bi lahko prišel do izraza talent umetnikov, zlasti pri črnskih spiritualijah (Stojan Berce) in samospevih (Nadja Pertot), ko bi prireditve organizirali v dvorani, ki bi razpolagala s potrebno globino. To velja tudi za klavirske točke (Boris Švara in Aleksander Vodopivec). Večja dvorana bi bila potrebna tudi zaradi številnega občinstva, ki se je moralo zadrževati tudi na hodniku zaradi pomanjkanja prostora. (Istočasno je bila v spodnji, pravi dvorani, odbojkarska tekma). Prepričani smo, da bodo prihodnjič ti nedostatki odpravljeni, tako da bomo mogli pravilno oceniti pridnost in umetniško nadarjenost naše mladine. E. F. TRŽAŠKO GLEDALIŠČE NA NOVOSADSKEM FESTIVALU Na petem jugoslovanskem dramskem festivalu, ki je v Novem sadu, sodeluje tudi Slovensko gledališče iz Trsta; to nastopi 25. maja z dramo Josipa Tavčarja »Niky-zlati deček«. NAGRADE IGRALCEM V Ljubljani je Združenje dramskih umetnikov Slovenije razdelilo prvomajske nagrade za leto J960. Med nagrajenci sta tudi dva člana tržaškega Narodnega gledališča, in sicer Mira Sardočeva, za vlogo Ane v »Dnevniku Ane Frank« in Modest Sancin, za vlogo Dussla v istem delu. Slovenija pričakuje goste iz tujine (Dopis je bil namenjen za prejšnjo številko, ki pa je zaradi zagrebškega sejma izšla predčasno. Prip. uredn.). Ljubljana v maju Po neprijaznem deževnem aprilu se je knočno vreme le spremenilo in zasijalo nam je toplo majsko sonce. Kar ! ste vi tam doli že, pred tedni občutili — prelest nastopajoče pomladi — to uživamo s precejšnjo zakasnitvijo sedaj tudi mi. Po kratkih zimskih dnevih in dolgih nočeh se zopet lahko sprostimo v naravi, ki nam ponuja svoje čare. Sicer pa je bila letošnja zima dovolj prizanesljiva. Mraza ni bilo posebnega, pa tudi snega ne. Za zimski šport je bilo pa vseeno dovolj prilike. Planica s svojo skakalnico velikanko je letos ob priliki 25-letnice obstoja v tej zimsko-športni sezoni sprejela na tisoče obiskovalcev, prav posebno velik delež je. seveda dala Ljubljana. Sedaj pa se je že začela Ljubljana pripravljati na sprejem turistov in tujih gostov. Vedno več tujcev obišče središče Slovenije za daljši ali krajši čas. V zadnjem času prihaja posebno veliko število turistov iz Italije, v prvi vrsti iz Trsta. Tako je bilo tudi letos o veliki noči opaziti mnogo Tržačanov, ki so izkoristili praznične dneve za kratek izlet v naše kraje. Žal, da jim vreme ni bilo posebno naklonjeno. Toda pustimo te neprijetne vremenske reminiscence! Sedaj je maj, prijetne sapice pihljajo in sonce nas vabi ven, v naravo. In Ljubljančani v polni meri izkoriščajo svoj prosti čas za izlete v bližnjo in daljno okolico. Ob nedeljah in praznikih se ob lepem vremenu že navsezgodaj odpravijo moto-riziranci na pot, sledijo jim kolesarji, ki jih je v Ljubljani silno veliko, popoldne pa se z raznimi busi odpeljejo še pešači in vsa okolica Ljubljane doživi pravo invazijo meščanov. Morda je res kakor je rekel že Kant, da je GODAL - GRAUTOFF: »NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA« Po daljšem presledku smo spet doživeli premiero Slovenskega gledališča in sicer komedijo v treh dejanjih z naslovom »Nimfa iz Central-nega parka«, ki sta jo napisala Erič Godal in Christiane Grautoff. Avtorja sodita med mlajše ameriške dramske pisatelje. Delo, ki nam ga je zdaj posredovalo naše gledališče, pa je doživelo uspeh lani najprej v Švici in šele nato v Združenih državah. V lepo slovenščino je komedijo prelil Ivan Šavli. »Nimfa iz Centralnega parka« je fantastična komedija, ki jo preveva svojski francoski »esprit«, čeprav ni takšna prefinjena duhovitost preveč udomačena na ameriških odrih. Gre za odrsko prikazovanje in izražanje, kakršno poznamo iz raznih Tavčarjevih del, pri katerih se duhovitost tesno oklepa satiričnega prijema z globoko miselno in socialno noto. Komedija obravnava tematiko, ki jo je v slovenski književnosti že nakazal Bogomir Magajna v noveli »Sveta Lucija«. Anatomija človekove podzavesti ugotovi bolne pojave v navidezno zdravih nosilcih dramskega razpleta, medtem ko pomaga do uveljavitve navidezno bolne miselnosti, ki se iz prvobitnih zastojev logično prebija do etične prepričljivosti. Tako nam avtorja podajata normalno razlago življenja, dela, ljubezni, ljubosumja; s fantastičnim seciranjem teh pojavov pa dokazujeta hinavščino sodobne družbe, ki ji je glavno vodilo prilagojevanje utrjenemu izročilu ne pletle na pravo etiko, ki jo vsakdo izmed nas podzavestno čuti in često tudi zatira, da zadosti konvencionalnosti in občasnemu, družbenemu dogovoru. Tako pojmovani prvobitni človeški vesti je dala duška Bogdana Bratu-ževa. Njena Ciperija je bila odlična. Prepričala nas je z globokim občutjem podajanja notranje tragike v shicofreničnem subjektu, ki se kljub odmaknjenosti od obkrožajoče stvarnosti v njem izživlja v skladu s prvobitnim občutjem najpreprostejšega nedeljski sprehod meščanov samo ovinek v gostilno ...? Toda ne smemo jih preostro soditi, saj je med njimi kljub vsemu lepo število pravih ljubiteljev narave, planincev, ki z nahrbtnikom oprtani pohajajo po planinah naše lepe dežele. Ljubljanski muzeji so v mesecu aprilu v tako imenovanem »Tednu muzejev« na široko odprli svoja vrata in pokazali obiskovalcem svoje znamenitosti. Med važnejšimi in privlačnejšimi so pač Narodni muzej, Muzej narodne osvoboditve, Moderna in Narodna galerija, Mestni muzej in še nekaj manjših. Za naše mesto res kar lepo število! L maj, praznik dela in pomladi, pač še ni bil, kakor bi si ga želeli; bilo je zelo hladno, toda vsaj deževalo ni. Prvomajski sprevod je pokazal letos dosežke na gospodarskem področju, posebno industrijskem. Poleg tega so bili v komercialnih izložbah prikazani dosežki gospodarstva, razvoj šolstva, zdravstvene službe in drugo. Ljubljanski grad je bil s številnimi žarometi slavnostno razsvetljen, prav tako tudi spomeniki. Ljubljana je hkrati praznovala 15-lctnico osvoboditve izpod okupatorskega jarma in si nadela praznično lice. človeka. Ljubezen na primer doživlja kot radost in ne kot greh, ljubosumje je zanjo sovraštvo in negacija ljubezni. Ciperija je po mojem doslej najpomembnejša odrska stvaritev nadarjene in ambiciozne Bogdane Bratuževe. Vrednega partnerja je imela v Stanetu Starešiniču, nosilcu vloge pisatelja Leslieja AVhitebrooka. Zaradi vojnih grozodejstev zlomljeni pisatelj najde nov smisel za življenjsko borbo prav v srečanju z miselno nepokvarjeno in vegetativno prvobitno Ciperijo. Ta ga spremlja kot njegova vest, ga prečiščuje in plemeniti ter osreči. Starešiničev! stvaritvi je manjkalo nekoliko bolj tragično dojemanje lastne usode. Nerina Drašičeva., ki je gojenka igralske šole SG v Trstu, je pokazala precejšnjo stopnjo spretnosti in samozavesti v težki vlogi Le-sliejeve ljubice Liliane Sanford. če bo Drašičeva umela svoje vloge so-doživljati tudi z nekaj prefinjenosti, ki jo bo pridobila samo z rutino, bo postala dragocena pridobitev za našo gledališko družino. Rado Nakrst je kar najbolje nastopal kot profesor Ryner, psihiater in vodja sanatorija za živčno bolne »Park View«. Njegova vloga ni bila lahka. Njegov asistent zdravnik dr. Frank Pearson je našel v Juliju Guštinu malce preveč vihravega igralca, ki bi mu večja umirjenost, zlasti v kretnjah, samo koristila. Zlata Ro-doškova je bila zadovoljujoča Ryner-jeva tajnica in bolničarka Bett.y Smith, v njenem liku pa smo pogrešali temeljitejše prizadevnosti. Policijski narednik Mahoney je dobil primernega tolmača v Danilu Turku. Kot gost je nastopila Valerija Silo-va v zelo uspešno podani epizodni vlogi umsko bolne pacientke. Prizor z ribičema v tretjem dejanju je bil preveč razvlečen in je zato neskladno vplival na zaključno fazo odrskega dogajanja, zlasti na začetku dejanja. Komika ribičev Abe-ža in Capa je bila preveč karikirana, čeprav sta jo Modest Sancin in zlasti Justo Košuta skušala čimbolj pristno doživljati. Pohvaliti je treba smotrno in domiselno scenografijo Svete Jovanoviča, ki je duhovito odrsko fantazijo vešče uokvirila. Z »Nimfo iz Centralnega parka« je prvič nastopil kot režiser mladi in nadebudni Adrijan Rustja. Pozna se mu temeljit študij na Dramski akademiji v Ljubljani ter resna strokovna prizadevnost pod vodstvom njegovega učitelja J. Babiča. Kot začetnik se je morda tu pa tam dal zavesti po podrobnostih, kot na primer v epizodi obeh ribičev, čeprav je moral kot izkušen praktik čutiti, da je to v škodo skladnemu poteku igre. Vsekakor mu moramo častitati k res prodornemu uspehu in vključitvi v skupnost slovenskih režiserjev, ki so ga s simpatijo sprejeli v svojo sredo. Prihodnja, to je 119. premiera SG v Trstu bo »Glasbena skrinjica« Georga Kaiserja v režiji Frana ži-žeka. jj, ČERNETOVA RAZSTAVA V TRŽAŠKI OBČINSKI GALERIJI V Občinski galeriji v Trstu naslopa te dni nadarjeni sorojak kipar Marijan ^erne. Razstavlja 14 kipov in vrsto risb. Težko sc je izreči o Černetovi umetnosti in o njegovi drzni kiparski tehniki s pomočjo varjenja kovinske gmote. Paolo Bernobini pravi o njem v uvodni besedi kataloga, ki je izšel za to priložnost, »da ga zgodovina njegovih figur odnaša daleč od betežnega bogatega bivališča, od meščana, ki išče očeta in družinske plemiške grbe pri starinarju. Njegova pot se vzpc na sivo, tragično in večerno pokrajino pustega Krasa«. Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Fiavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Hladimo Vam vso potrabitino ih riaogradaiitvo, poljedelstvo In štvinorajo! A. PERTOT liinnaetica 22 TRST “-------------- prodaja na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge • gumbe in razno galanterijo ----------------! Splošna plovba - Piran /&\ Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - teiex 03-122 Ljubljana Komercialni oddelek Igriška ul. 12 telefon 23-147 - telex 03-18f Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugolb nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »PIranka« TURISTIČKI URED POTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-25Š Dati če Vam sve turlstičke I saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviiu? Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacijel * v* C AJDOVŠČINA v žcUctvie Ut &dcUU t/atn (tucUfo zcUai/i-tišla in tetoidšla i/ as-up Sloveni^ CELJE, letovišče ob bistri Savinji, krasna okolica, kopanje, v olimpijskem športnem bazenu, gledališče, kino. Penzion v hotelu »Evropa« 1.100 do 1.500 din. DOBRNA, stoletja priznano zdravilišče Za ženske bolezni, lažja živčna obolenja i. dr., 18 km severno od Celja. Divrsa lega med senčnatimi gozdovi. Nad 700 postelj. Godba, ples, kino, promenadni koncerti. Penzion v pred in po sezoni od 725 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.300 din. LAŠKO, zdravilišče za revmatična obolenja leži ob Savinji, 12 km južno od Celja med šumovitimi bregovi. Nad 300 postelj. Penzion v pred in po sezoni 500 do 1.055 din; v glavni sezoni 800 do 1.055 din. LOGARSKA DOLINA, prekrasno letovišče med orjaškimi gorami, 75 km zahodno od Celja. Izleti, redka flora, vodopad Savinje. Hotel »Planinski dom« in »Sestre Logar« (skupaj 140 ležišč). Penzion v pred in po sezoni 600 do 650 din; v glavni sezoni 600 do 800 din. ROGAŠKA SLATINA, že nad 300 let priznano zdravilišče za bolezni prebavil (želodec, jetra, žolč, ledvice, i. dr.), 33 km vzhodno od Celja. Divna okolica, športno kopališče, koncerti, ples, izleti. Hoteli kategorije A, B in C. Penzion v pred in po sezoni od 650 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.500 din. Iz Ljubljane direktni avtobus 4-krat na dan. jJ^a^ODCL med jemljo la mestom Pcnilflll e Xflf f«it/ Stran 4 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se cene mehke pšenice dvignile zaradi velikega povpraševanja in majhne razpoložljivosti; tako so v Reg-gio Emiliji cene dosegle 7400 lir za stot. Za trdo pšenico je manjše zanimanje. Riž se je podražil v zadnjem tednu za 100-200 lir pri stotu. Na trgu s koruzo prevladuje ponudba, zaradi tega so cene nekoliko popustile. Otrobi se v zadnjem času zelo dobro prodajajo; povpraševanje je znatno večje od razpoložljivosti, tako so se cene dvignile za 150-200 lir pri stotu in na nekaterih tržiščih celo za 300400 lir. Na trgu z živino ni bilo v zadnjem tednu veliko izprememb. Resen je položaj na trgu s prašiči tudi zaradi konkurence iz inozemstva; prašičerejci upajo, da bo vlada izdala potrebne ukrepe za izboljšanje položaja. Ustaljen je trg s krmo. živahno je na trgu z vinom. Trgovci kažejo zanimanje tudi za namizna vina; proizvajalci so previdni s ponudbo, ker predvidevajo, da bo letošnji pridelek slabši. Na trgu z mlečnimi pridelki ni bilo posebnih izprememb. Ovčji sir in sir vrste grana se najbolje prodajata. Na trgu z zelenjavo in sadjem je trgovanje normalno. Dobro se pradajajo novi krompir in jagode, ki jih izvažajo v precejšnpi meri tudi v inozemstvo. Cene mandeljnov so se dvignile. KAVA TRST. Navajamo cene ocarinjene kave v lirah za kg: EK/1 special 1150; AP/1 special 1000; Congo Robusta tipa 3B 1130; Congo Robusta tipa 2A 1195; Angola Robusta screen 18 1195; Santos extra prime screen 17 1330; Santos Fancy screen 17/18 1360; Santos Paraiso screen 18/19 1380; Moka Mattari prečiščena 1440; Ecuador Ga-lapagos 1360; Haiti XXX 1340; Haiti oprana 1370; Peru oprana Supremo 1380; Columbia Meddelin Excelso 1475; Guatemala hard bean new crop 1470; Guatemala SHB 1510; Costarica Cachi 1510; Costarica Santiago CM, zrno A 1430; Costarica Los Frailles Tarrazu 1530; Costarica Monte Rosa 1560; Por-torico San Carlos Superior 1440; Por-torico Boricua 1460; Portorico Rico 1500; Portorico Flor de Mayol 1530; Tanganika A/B 1420; Tanganika »A« finest quality 1480; Tanganika »AA« 1485; Kenya A/B fine quality 1550; Kč-nya A fine quality 1570; Kenya A finest quality 1680. SLADKOR TRST. Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah proti takojšnji pošiljki 67 lir kg f.co Ventimiglia, proti pošiljki po juliju 66 lir kg; angleški sladkor fine granulated v vrečah iz jute proti takojšnjemu vkrcanju 40/16 funtov šterlingov za tono cif. Trst. Angleški sladkor »SMX« 40/6 funtov šterlingov; mehiški in kubanski sladkor drobnega zrna v bombažastih vrečah proti takojšnjemu vkrcanju 97 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča. KAKAO TRST. Accra good fermented proti vkrcanju v juniju-avgustu 216/3 šilinga za 50 kg cif. evropska pristanišča; proti vkrcanju v juliju-septembru 217/6; Accra main crop nov pridelek 1960 proti vkrcanju v oktobru-decembru in no-vembru-januarju 221/3. POPER TRST. črni poper Sarawak special London quality 415 šilingov za cwt. cif. Trst proti vkrcanju v maju-juniju; Sa-ravvak special London quality »Asta« 445; Saravvakbeli 550; Malabar 530; Tel-licherry 540; Tellicherry extra bold 550. ŽIVINA LODI. Klavna živina: voli I. 360410, 11. 330-360 lir kg žive teže; krave L 270 do 305, II. 210-235; biki I. 360-390, II. 315-360; junci in junice I. 280-330, II. 290-305; telički I. 540-560, II. 450490. Živina za rejo in vprego: vprežni voli 340-360.000 par; junci do 1 leta stari 70-85.000 lir glava; vprežni junci 290 do 310.000 par; molzne krave 120-160.000 glava; molzne krave prvesnice 140 do 180.000; junioa 90-150.000; telice za rejo 30-60.000 ;mladi plemenski biki 150 do 200.000 glava. Konji za zakol L 290-320 lir kg, II. 200-230; žrebeta 330-390; vprežni konji 150-170.000 glava. Prašički za rejo do 15 dkg 490-510, fini prašiči do 25 kg 410; svinje, za rejo 630-680; suhi prašiči 40-50 kg 350-370, 50-80 kg 290 do 310, 80-100 kg 280-290; debeli prašiči 130-150 kg 250-252, 150-180 kg 225-260; nad 180 kg 250-256. ŽITARICE MILAN. Pšenica mehka fina 7250 do 7400, srednje vrste 6950-7050, navadna 8700-9100; pšenična moka tipa »00« 8750 do 8800, tipa »0« 8250-8300, tipa »1« 7750 do 7800, tipa »2« 7350-7400; moka za te- VALUTE V MILANU 6-5-60 20-5-60 Dinar (100) 83,00 84,00 Funt šter. 5650,00 5750,00 Napoleon 4325,00 4550,00 Dolar 620,60 620,15 Francoski fr. 126,25 126,50 Švicarski fr. 143,25 143,70 Avstrijski šil. 23,84 23,83 Funt šter. pap. 1746,00 1743,25 Zlato (gram) 706,00 708,00 BANKOVCI V CURIHU 20. maja 1960 ZDA (1 dol.) 4,30% Anglija (1 funt šter.) 12,09 Francija (1 fr.) 87,50 Italija (100 lir) 0,694 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSR (100 kron) 15,50 Nemčija (100 DM) 103,45 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 83,40 Nizozemska (100 fl.) 114,40 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 8,60 Jugoslavija (100 din.) 0,54 stenine tipa »0« 8800-8900; pšenični zdrob tipa »0« 11.400-11.500, tipa »1« 10.900-11.000; pšenični otrobi 37000 do 3800; koruza fina 5200-5300, srednje vrste 40004300, navadna 39504000; inozemska koruza 4000-4300; koruzna moka extra 7150-7350, fina 5000-5600; srednje vrste 4950-5150, navadna 45004800; krmilna koruzna moka 48004950; inozemska rž 41504250; inozemski ječmen 4700-4800; inozemski oves 5000-5200; inozemsko proso 42504350. Neoluščeni riž: Arborio 7100-7800; Vialone 9500-11.200; Carnaroli 8000-8500; Gigante Vercelli 7800-8100; R. B. 7400 do 7900; Rizzotto 7000-7400; P. Rossi 7700-8000; Maratelli 7200-7500; Stirpe 136 7100-7300; Ardizzone 7000-7300; Ba-lillone, 6600-7100. Oluščeni riž: Arborio 13.200-13.800; Vialone 18.500-19.000; Carnaroli 16.000 do 16.500; Gigante Vercelli 13.500-13.700; R. B. 12.500-12.800; Rizzotto 11.800 do 12.200; P. Rossi 12.600-12.900; Maratelli 12-12.200; Stirpe 136 11.200-11.400; Ardizzone 11.200-11.400; Balillone 10.600 do 10.800; krajevne vrste 10.400-10.700. KRMA MILAN. Seno majske košnje 2150 do 2300, II. košnje 2200-2300; detelja 2000 do 2100; stlačena slama 1200-1300; pogače iz zemeljskih lešnikov 6000-6100; koruzne pogače 42004300; kokosove pogače 52005300; lanene pogače 6100 do 6200 lir. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci extra 900 lir kg, zaklani I. 100105; inozemski zmrznjeni piščanci 450550; žive kokoši 620 do 650; žive inozemske kokoši 470520; inozemske kokoši zaklane v Italiji 640 do 700; zmrznjene kokoši 450600; zaklane pegatke 10001250; prvovrstni zaklani golobi 10001100, II. 900; inozemske, zmrznjene pure 450550; inozemski zmrznjeni purani 500; žive race 450; zaklane 450-570; race za rejo 260350 lir raca; goske za rejo 550880 goska; živi zajci 460470 lir kg, zaklani 540-630; zaklani brez kože 550700; danski zmrznjeni zajci 700; prvovrstna sveža jajca 24-25 lir jajce; navadna jajca 22-23; inozemska sveža jajca I. 18-21, II. 16 do 17 lir jajce. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do Pio kisline 670-690, do 1,50% kisline 630 do 670, do 2,50% 580-630, do 4% kisline 530 do 580; retificirano tipa »A« 510-520, tipa »B« 425430; prvovrstno semensko olje 335-340; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395 lir. MLEČNI IZDELKI LODI. Čajno maslo 710-720, maslo iz smetane 670-680, maslo II. 605-615; maslo IV. 585-600; emilijski sir majske proizvodnje 1957 840-860, majske proizvodnje 1958 810-840; sir grana majske proizvodnje 1958 780-810, zimske proiz- V zadnjem tednu je na mednarodnem trgu cena bombaža nekoliko napredovala. Povpraševanje po volni je bilo precej živahno, tako da so njene kvotacije ostale razmeroma čvrste. Na trgu v New Yorku je kava nekoliko napredovala, medtem ko so ostale cene kakaa šibke. Cena bakra še vedno napreduje, zlasti na londonskem trgu. Trg s činom je miren, medtem ko se prekupčevalci kar gnetejo na trgu s kavčukom. Cene žitaricam so ostale ne-izpremenjene. ŽITARICE V tednu do 20. maja je v Chicagu cena pšenice napredovala od 185 na 186 stotink dolarja za bušel, proti izročitvi v juliju. Cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 120% na 121 7/8 stot. dolarja za bušel pod istimi pogoji. Povpraševanje po žitaricah je bilo v preteklem tednu precej živahno, vendar je cena kljub temu ostala skoraj neizpremenjena. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja napredovala od 3,05 na 3,08 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Cena kave v pogodbi »M« je napredovala od 44,99 na 45,20 stot. dolarja za funt, proti izročitvi v juliju. Mednarodni sporazum za kavo so podaljšali; države pridelovalke kave v Južni Amer riki so sklenile, da bo nov sporazum dokončno stiliziran na zasedanju osrednjega odbora, ki bo v začetku junija v Washingtonu. Cena kakaa je v New Yorku rahlo nazadovala, in sicer od 25,87 na 25,55 stot. dolarja za funt, proti izročitvi v juliju. Izvoz kakaa iz Ghane je v prvih sedmih mesecih poslovnega leta dosegel 162.053 ton, to je znatno več kakor v ustreznem času lanskega leta, ko je dosegel 136.663 ton. VLAKNA V Nevv Yorku je. cena bombaža ostala neizpremenjena pri 34,15 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Ameriška potrošnja bombaža je v preteklih devetih mesecih dosegla 6,886.000 bal (lansko leto v istem razdobju pa 6,494.000 bal). Izvoz je v prvih osmih mesecih poslovnega leta močno napredoval, in sicer od lanskih 1,931.062 bal na 4,815.397 bal. Zaloge so se skrčile skoraj za 1 milijon bal ter so znašale konec aprila 8,653.685 bal. V New Yor-ku je cena volne vrste suint nazado- vodnje 1958-59 720-730, majske proizvodnje 1959 650690, zimske proizvodnje 1959-60 560600; grana svež 475485, 1-2 meseca star 485-505; sbrinz svež 490 do 500, postan 550-600; emmenthal svež 560-580, postan 620-650; provolone svež 510-520, postan 560-580; italico svež 395 do 415, postan 450480; crescenza svež 280300, postan 360-390; gorgonzola svež 270290, postan 490-510; taleggio svež 330-350, postan 430470 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 10 kg 130 lir kg, v škatlah 5 kg 135, v škatlah 1 kg 145, v škatlah % kg 155; v tubah 200 g 40 lir tuba, v tubah 100 g 29 lir. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 122,50 lire kg, v škatlah 10 kg 145, v škatlah 5 kg 160, v škatlah V2 kg 170, v tubah 200 g 43 lir tuba, v tubah 100 g 30 lir; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 135, v škatlah 500 g 72,50 lir škatla. ZELENJAVA IN SADJE MILAN, česen 150160 lir kg; špar-geljni 100160; korenje 6070; čebula 50 do 60; fižol v stročju 80100; cikorija 5060; krompir Bintje 5060; grah 75 do 130; paradižniki 100160; peteršilj 80 do 120; zelena 5060; špinača 2045; buči-ce 90100 lir. Češnje 70140; gozdne jagode 350600; jagode 120160; jabolka navadna 50 do 60; Delicious 80120; Morgenduft 100 do 110; hruške 140150; pomaranče 8085; rdeče pomaranče 140190; limone navadne 6090 lir. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute za žitarice 120x70 cm, 700720 g, 730750 g 290295 lir kg; vreče za gnojila 115x65 cm 480 do 500 g 290-295 lir kg; vreče za krompir 85x45 cm 250-260 g 320325 lir; vreče za krompir 85x45 cm 210220 g 340 do 345; rabljene vreče za krompir 120 do 125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 100110 lir vreča; papirnate vreče 50x100 cm 5055 lir vreča; papirnate vreče večjega formata 55-60 lir. KOŽE MILAN. Krave do 30 kg 315-325, nad 30 kg 295-305 lir kg; junci do 30 kg 370 do 380, 3040 kg 330-340; voli 40-50 kg 280-390; mladi biki 3040 kg 315-325; biki nad 40 kg 220250; telečje surove osoljene kože do 4 kg 800830, 3-6 kg 800 do 830, 6-8 kg 800820, 8-12 kg 570590, 12-20 kg 480540; žrebeta 500-520; konji 300-320; osli 145-155; mezgi 170190; jagnjeta Berger 13501450; jagnjeta z belim krznom 900950; z drugobarvnim krznom 750800; ovni 670700; kozlički 30003200; koze 7501000. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova 470510; Buenos Aires americanos do 10 kg 560580, lOll kg 460500; Capo suhe 450480; Addis Abeba 8-12 funtov 440460; kože iz Angleške Somalije 8-12 funtov 540570. vala od 112,5 na 111 stotink dolarja za funt. V Londonu je cena za vrsto 64,s B nazadovala od 98 na 97% penija za funt. V Roubai.\u (Francija) je volna popustila od 13,10 na 13,05 novega franka za kg. Svetovna potrošnja volne, je v zadnjih treh mesečih narastla v primerjavi z lanskim letom za 17%. To pa ni povzročilo na mednarodnem trgu posebnega dviga cene. KAVČUK V Londonu je cena kavčuka vrste RSS napredovala, in sicer od 37% na 40 5/8 do 40 7/8 penija za funt, v Ne\v Yorku pa od 42,20 na 42,80 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v juliju. Kupci se na viru proizvodnje zanimajo večinoma le za prvovrstno blago. Zadnji teden so proizvajalci pripeljali na trg v Singapur 40.466 ton kavčuka. KOVINE V Londonu je baker napredoval od 246 na 251 funtov šterlingov za tono (1016 kg). V Nevv Yorku je. cena tudi napredovala, in sicer od 31,40 na 32,79 stotinke dolarja za funt. Dvig cene je povzročila vest o pe.rkinitvi vrhovne konference. Poleg tega je položaj na trgu z bakrom precej neuravnovešen zaradi politične napetosti v Belgijskem Kongu in zaradi 24-urne stavke, ki je bila napovedana za dan 24. maja v Čilu. Tej stavki bo sledila 28. maja splošna stavka, če ne pride v rudnikih družbe Anaconda do sporazuma med predstavniki družbe in delavstva. Proizvodnja bakra v vseh državah je znašala v aprilu 326.591 ton. Cena cina je ostala v Londonu neizpremenjena pri 786 funtih šterlingih za tono. Strokovnjaki pričakujejo, da bo na sestanku mednarodnega odbora za cin v Nevv Yorku Bolivija predlagala spremembe v sporazumu. Organizacija Združenih narodov naj bi prispevala k ustanovitvi posebne zaloge cina, kar bi omogočilo proizvajalcem cina, da modernizirajo svoje obrate. V Londonu je svinec nazadoval od 78% na 781/8; cink je napredoval od 91 % na 91 7/8 funta šter-linga za tono. V Nevv Yorku je cink Saint Louis 20. maja notiral 13 stotink dolarja za funt; svinec Nevv York 12 do 12,50; aluminij v ingotih 28,10; antimon Laredo 29; lito železo 66,41 dolarja za tono; Buffalo 66,50; staro železo povprečni tečaj 33,17; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 212-215 dolarjev jeklenka. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 28.4.80 e. 5. BO 20.5.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) • • 210. 207.1/. 185. V, Koruza (stot. dol. za bušel) - • 118.1/. 117.3/. 121-78 NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 33 — 33,- 33. Cin (stot. dol. za funt) . . 99.23 99.25 99.62 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11.80 11.80 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 14.75 13.- 13,- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.— 26,— 26.- Nikelj (stot. dol. ®a funt) . . 74.- 74.- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 34.10 34.15 3413 živo srebro (dol. za steklenico) . . 216,- 213.— 213,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . - . . 37,- 37. - 37,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 260.— 250,— 250.1/, Cin (funt šter. za d. tono) . . 794,— 789.‘/2 785.*/. Cink (funt šter. za d. tono) . . 94.V. 94.‘/, 91.- Svinec (funt šter. za d. tono) • • 77-74 77.3/. 77.3/s SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 528,— 528.- 532,— KMEČKE ZVEZE Suša in slana * novo opozorilo oblastem Zadnja leta kaže, da se je tudi narava obrnila proti našim kmetovalcem. Skopa zemlja že tako daje zelo slabe pridelke. Ti so zadnja leta še slabši zaradi vremenskih neprilik. Letos smo zelo pozno začeli s spomladanskim delom. Deževno vreme, nam je oviralo delo na njivi in v vinogradu. Ko se je vreme ustalilo so kmetje le malo zadihali in skušali nadoknaditi zamujeni čas. Travniki so dobro kazali in prav tako tudi trta. Toda vrh vsega je prišla še slana. Ta je v nekaterih predelih povzročila občutno škodo na mladih poganjkih trte in drugih rastlinah. V nekaterih vinogradih je slana mladike popolnoma osmodila. K temu se je pridružila še suša. Kraški travniki bodo letos dali zelo malo krme. Ruša je zelo redka in rast trave, je slaba. Po mnenju velike večine kmetovalcev in strokovnjakov je prvi odkos krme že popolnoma kompromitiran. Dne 20. maja je padlo nekaj dežja, po podatkih tržaške meteorološke postaje komaj 4 mm. Vsekakor ta dež ne more. več pomagati našim travnikom. Če bi ga padlo kaj več te dni, bi si travniki malo opomogli, vendar ne toliko, da bi nam dali zadovoljiv pridelek, živinorejci so zelo Kmet in vrtnar konec maja NA TRAVNIKIH: Nastopil je primerni čas za košnjo deteljišč. Ne odlašajmo s košnjo, ker bomo sicer pobrali le manjvredno krmo. Za pravilno in hitro sušenje krme bi morali uporabljati jahače ali žične kozolce. Naj-slabši način sušenja krme. je sušenje na tleh. Krma se suši zelo počasi in se tudi kvari. Pri večkratnem premetavanju pa izgubi najnežnejše liste in ostale skoraj sama slama. NA NJIVI: Letošnji maj je zelo suh. Če hočemo ohraniti v tleh še tisto malo vlage, ki je v zemlji in pomagati rastlinam v boju proti suši, moramo posevke skrbno okopavati. Skozi skorjo, ki se tvori na površini, izpuhtevajo velike količine vlage, če pa ustvarimo rahli desetcentimetrski sloj na zemeljski površini, zadržimo vlago v tleh. Kdor lahko namaka posevke, naj to dela v polni meri. Krompir in paradižnik zavarujemo pred peronosporo s škropljenjem z 1% bordoško brozgo. V VINOGRADU: Povezati moramo daljše mladike, da jih veter ne polomi. škropiti moramo trte z modro galico. Škropivom dodamo tudi koloidal-no žveplo (cosan), da istočasno zatiramo oidij in preprečujemo razvoj pe-ronospore. Proti koncu meseca bomo brozgi dodali tudi arzenske pripravke (svinčeni arzenal ali apneni arzenal) po 40 do 50 dkg na hi brozge. Z mešanico galice-žvepla in arzenta se borimo istočasno proti peronospori, oidiju in proti grozdnemu molju. SADNO DREVJE: Pričnemo z »zelenim obrezovanjem«. Pri tem delu odstranjujemo vodne poganjke, to so močni poganjki, ki rastejo iz debla ali glavnih vej in odvzemajo hrano rastlini. Te poganjke pustimo samo, če nameravamo drevo pomladiti. Važen o-pravek predstavlja tudi pinciranje rodnih poganjkov. Na ta način prisilimo sokove, da se nabirajo v plodovih. V enotedenskih presledkih škropimo jablane, hruške in češnje s svinčenim arzenalom, katerega dodamo bordoški brozgi. Proti češnjevi muhi, ki povzroča črvivost češenj, bomo uporabljali pripravke DTT ali druge. NA VRTU: Vse zelenjadne rastline sejemo na prosto. Bučke in paradižnike. sadimo v gnojene jamice ali v jarke. Zalivanje je zlasti letos zaradi suše velike važnosti. Najrajši zalivamo zjutraj in z vodo, ki smo jo pustili, da se je nekoliko ogrela. Okopavati moramo zato, da zatiramo plevel in da hkrati zadržimo vlago v tleh. Ne pozabimo, da zaleže pravočasno in pravilno okopavanje toliko kot dober dež. zaskrbljeni, ker se zavedajo, da bodo prisiljeni nakupovati krmo zunaj in plačati za seno zelo vosoke cene, ali pa bodo morali prodati kakšno glavo živine. Baje je seno že sedaj doseglo ceno 2.500 lir za stot. Lahko pričakujemo še nadaljno povišanje cene, če se ne bo položaj izboljšal. Razumljivo je, da pričakujejo živinorejci, da bodo oblasti upoštevale ta položaj in da bodo skušale s primernimi ukrepi pomagati prizadetim. Videli smo na vseh razstavah živine, da si naši živinorejci prizadevajo, da bi izboljšali živino in da so v tem pogledu že dosegli lepe uspehe. Si lahko predstavljamo, kakšna bi bila škoda, če bi morali zaradi pomanjkanja krme zaklati večje ali manjše število živine. Po našem mnenju predstavlja razdeljevanje krmil in druge podobne, pomoči lahko le zasilen izhod, ne more pa nikakor rešiti temeljnega vprašanja, ki ga ustvarja skoraj vsako leto ponavljajoča se suša. Pred nekolimi leti so že govorili, da bi bilo treba najti možnosti za napeljavo namakalnih naprav za travnike, in njivskih površin. Letošnja suša nas zopet opozarja, da bi morali javni kmetijski strokovnjaki proučiti vse možnosti, da bi se vprašanje suše za vselej rešilo. »Zeleni načrt« predvideva zelo izdatne podpore za raziskovanje in re^ šitev takih in podobnih vprašanj. Kakor smo culi kmetijska nadzorništva drugih pokrajin že pripravljajo obširne načrte za izboljšanje kmetijstva. Prepričani smo, da bo tudi naše pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo čimprej sprejelo vse ukrepe, za rešitev vseh težav, ki tarejo našega kmeta ter bo skušalo vključiti tudi naše področje v or-ganični načrt, ki bo zajel celo državo. Upati je, da ne bomo pri izdelavi or-ganičnega načrta za razvoj našega kmetijstva ostali med zadnjimi. ZA SUŠO IN SLANO ŠE TOcA V nedeljo zvečer je na Tržaškem razsajal kratek vihar, ki ga je spremljala precej huda toča. Kakor po navadi, zajame toča samo določene predele, medtem ko pusti ob strani druge. V tržaški okolici zlasti še na Opčinah, je ostala toča ob cestnih jarkih še do naslednjega jutra. Glede škode še ni podrobnih poročil. Močno prizadet je bil na Opčinah predel od elektrarne do vasi. NOVE CENE ZA THOMASOVO ŽLINDRO Medministrski odbor za cene je te dni določil novo ceno za Thomasovo žlindro (gnojilo). Najvišja dopustna cena je določena v višini 1750 lir za stot. V prodaji na drobno bo blago nekoliko dražje, in sicer zaradi prevoznih stroškov od železniške postaje do prodajalca, zaslužka prodajalca na drobno in prometnega davka na embalažo blaga- ZA NAJBOUŠA VINA Posebna komisija je pretekli ponedeljek razdelila nagrade za najboljša vina, razstavljena na 4. vinogradniški razstavi dolinske občine. Prvo nagrado za bela vina je prejel Anton Parovel iz Prvo nagrado za črna vina je prejel kovelj, tretjo Josip Ota iz Boljunca. Mačkovelj, drugo Ivan Slavec iz Mač-Josip Sancin iz Doline, drugo Josip Kmet iz Ricmanj, tretjo pa Valentin Žerjal iz Boljunca. ŽIVINSKA RAZSTAVA V ZGONIKU Preteklo nedeljo je bila v Zgoniku III. razstava goveje živine sivorjave pasme. Razstavljenih je bilo okrog 130 glav živine. Poleg tega so bili na prostem pred županstvom razstavljeni tudi kmetijski stroji, traktorji, motorne kosilnice, močna krmila itd. Po pregledu govedi je komisija Kmetijskega nadzorništva podelila kar 57 nagrad. To je najboljši dokaz, da je živinoreja na tržaškem Krasu še vedno zdrava, in da se bo v bodoče še razvila. Naši živinorejci zaslužijo javno pohvalo in upamo, da jo bodo prihodnjič slišali tudi na samem kraju razstave v slovenskem jeziku. ČEBELARJI PROTI UVOZU MEDU Združenje italijanskih čebelarjev je nastopilo pri vladi, da bi zaustavila ali vsaj omejila uvoz medu iz tujine. čebelarji nagtlašajo, da je na zalogi neprodan še dobršen del medu, pridelanega v letu 1958. v prvih devetih mesecih lani je Italija uvozila 7.000 stotov medu v vrednosti 100 milijonov lir, in 420 stotov voska, v vrednosti 33,5 milijona lir. PORABA MLEKA V ITALIJI Ob mednarodnem dnevu mleka je italijanski minister za kmetijstvo Ru-mor imel po televiziji krajši nagovor. Med drugim je minister dejal, da je lansko leto vsak Italijan popil povprečno 58 kg mleka, čeprav pomeni to veliko napredovanje v primerjavi s prejšnjimi leti, je poraba mleka v Italiji precej nižja kakor v drugih državah. Tako na primer je lansko leto porabil vsak Francoz povprečno 90 kg mleka, vsak Norvežan 223 kg in vsak Švicar 215 kg. Na svetu preveč bakra Pred kratkim je bil v New Yorku občni zbor delničarjev družbe Ken-necott Copper Corporation.. Na občnem zboru je imel običajni govor predsednik družbe mr. Cox, ki je orisal sedanji položaj na svetovnem trgu z bakrom. Njegove trditve vsebujejo v glavnem naslednjo ugotovitev : na svetu je zmogljivost rudnikov in tovarn, v katerih proizvajajo baker, znatno večja, kakor je svetovna potreba po bakru. Istega mnenja je tudi predsednik druge velike družbe Noranda Mineš Ltd, John Brad-field. če se položaj ne bo spremenil, bo družba skrčila proizvodnjo za 10%. Podoben ukrep bodo po vsej verjetnosti sprejele tudi druge družbe, kakor Gaspe Copper, Mineš in Waite Amult Mineš. illlllllllll!llllllllllllll!llllll|l|||llll|ll||llil|ll||||i!|i:|::|||||j||||||||||l||l||||||!|!;|,||il|!l|l Edina •skluzivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. — Ulil« IN ZLATARNA - M/liholj Hatel - TRST Čampo S. Giacomo 3 tal. 93-801 Dre najboljštii znamk, velika Izbira zlatih okraafaov za vsa prilik* Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc fambrelts Modeli 48 - motorni tricikli 1^ Originalni nadomestni deli in pritiklin*) motorji za čulne-Čolnl iz plastična m*** HioTBcanca GiULim trst Via Imbriani, 16 - Tel. 36 613 Delavnica: Via Valdtrivo,3U - Jel.3S 'i^ \fmiuij LdJVK VISTA' TRST, Ul. Cardnccl 15, tel. 29-iSi Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Poravnajte naročnino! negovani noMi smisel za lepotfo mOBILI MADALOSSO (tlaium permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade — vozički - posteljici: RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 Optične naprave, kinematografija, fotografski aparati, fohnlčne potrobščino F. IM AVANZO Trst, Gor so /talia 8 Telefon 38-016 Motel PAltACB PORTOKOŽ Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina. intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU PRIZNANO MEDNAR00N0 AVTOPREVOZNIKA PODJETJE £ A GORIZIANA S0BIZU - TU DUCA D'AOSTA N. 88 • TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prsvoz blaga v Jugoslavijo TRANS - TRIESTE Societa a r. I. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IMPEXPORI UU0Z-IZU0Z-ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 • Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieate UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE ___________________ jA&ns&oUici, „.. IMPOKT - HXPORT vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo TKST - Sede* : ul. Cicerone 8/H - Teletton: ul. Cleeroho 80X14 ® JUGOLINMA Požtanski pretlnac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 2653, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 480 putničkih mjesta, plove, u linijsko) službi, na potezu od Buenos niresa do Jokohame. Naši brodovi polaza iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrika, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliie obavljeati dobit čat* kod naiag zastopnika u Trato ”AI0KD ADRIA”, V. Bortolozzl G Co. Piazza Doca dagli Abruzzl 1 - Tal. 37-811, 29 B29 MT0PREV0Z Cunja Rihard TRST Strada dal Prioli 289 talefoo 35 379 • Osebni in tovorni pravo*' za tu - in inozemstvo HoBkoranžaa aaaa širite ..GOSPODARSTVO" „SILLA" COSSI ALFONZ UVOZ UB8A GORICA Ulica Duca d'Aosta 1? TEL. 34-3«