h
<A
Q
D
u
(A
■J
O
Kdor na
majhnem oslu jaha, ne bo padel.
Nemški
pregovor
r.	J3
	
Številka 19 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
10. maj 1996
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
ZADNJA VEST
Sklep slovenske vlade: Vencelj V Bonn. Slovenska vladaje sklenila, da naj državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj zastopa Slovenijo kot veleposlanik v Nemčiji. Dr. Vencelj naj bi novo funkcijo prevzel s 1. septembrom 1996. Prej mora sklep vlade še potrditi zunanjepolitični odbor slovenskega parlamenta. Kdo bo nasledil dr. Venclja v dosedanji funkciji, še ni znano.
Krajevni sestanki: podpora politiki Narodnega sveta
------------ ■	.— Stran 10
POLITIKA
Lojze Peterle je bil
izvoljen za predsednika Delovne skupine za zamejske Slovence, ki deluje v okviru zunanjepolitičnega odbora slovenskega Parlamenta.
Strani 2/3
KULTURA
Dvojezični zbor Pedagoške akademije (vodi Edi Oraže) je preteklo soboto dosegel na zborovskem tekmovanju odličen uspeh, „Podju-na“ iz Pliberka (vodi Tone Ivartnik) pa so ocenili prav dobro.
Stran 13
Materinski dan.
seča maja je dan hvaležnosti do žensk, ki so svoja srca nesebično odprla za življenje, ki svoje samouresničevanje vidijo v tem, da k uresničevanju pomagajo drugim. To seveda pomeni, da materinstvo ni v prvi vrsti biološka pogojenost, ampak duhovna drža. Brez duhovnega materinstva je telesno materinstvo neizpeta, nedokončna hvalnica Stvarniku. Redovnice so žive priče-valke in nosilke duhovnega materinstva, med njim tudi s. Lucija Klemenjak. Zdaj svoje poslanstvo opravlja v Št. Petru kot hišna predstojnica in voditeljica internata, prej pa je plodno delovala v Tinjah, mdr. kot začetnica tečajev slikanja ikon. S šopkom, ki ga je preteklo nedeljo prejela na tinjskem hišnem prazniku, uredništvo NT ob letošnjem materinskem dnevu - ob drugih materah - še posebej čestita redovnicam!
St. M. M.
2
Politika
petei petek,
10. maj I9jj Igjiaj 1996
Politika
3
Adrian kert
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Med Scilo in Karibdo
Neka oseba, ki sem jo v
zvezi z njeno javno službo večkrat omenil v člankih, me je pred kratkim ob najinem prvem naključnem srečanju cinično nagovorila z mojim imenom in pridatkom, da sem jaz tisti, ki kritizira, ne da bi se prej pozanimal o resničnih faktih. Najprej nisem vedel za ime osebe, ker je še nisem kdaj videl, niti govoril z njo. Dobro, da je medtem padlo njeno ime in nisem ostal v temi. Osebi sem v tistem trenutku lahko odgovoril le toliko v obrambo, da je nisem kritiziral, namreč ne nje, ampak okoliščine, v katerih je ona pač igrala eno izmed glavnih vlog. Oseba se s tem ni strinjala in ostala je pat situacija.
Da bralci tega komentarja ne bodo ostali v temi: gre za neko službeno mesto, ki jo je omenjena oseba prevzela, nakar je postala tarča kritik. Očitno. je oseba tudi iz mojih člankov izluščila kritiko, čeprav nisem pisal nobenega komentarja o tisti zadevi, ampak le poročila in reportažo, kjer sem navedel samo fakte, ne pa osebnega komentarja, kaj šele v obliki negativne ocene. In to prav iz nagiba, ki mi ga je oseba najprej očitala, namreč nisem hotel kritizirati osebe, s katero sam nisem kdaj govoril, ampak jo le slišal, in ki je prišla po „krivdi“ drugih v to kočljivo situacijo. Prej bi ji moral napisati besede spoštovanja, da se je tako rekoč žrtvovala za tisto očitno neatraktivno službo, čeprav je z enega vidika morala računati z neprijetnim odmevom. Neugodno oceno tega vidika, ki sem ga omenil v člankih, nisem dal jaz kot avtor, temveč osebe, s katerimi je kritizirana oseba v službenem stiku. V vlogi časnikarja sem dal kritiko drugih kot fakt na belo dneva.
Primer spet kaže, da je kritika, kolikor objektivna se kritiku tudi zdi, vendarle subjektivna. Ali pa jo naslovljenci sprejemajo pogosto napačno? Ze od nekdaj je kritika osporavana. Ne gre tu za odstotke njene upravičenosti, temveč za to, kako je zamišljena in in kako jo kritizirani sprejme. Kdor gre s kritičnimi besedami (seveda negativno kritičnimi) v javnost, ve, da se podaja na drsišče. Od žurnalista, ki je v očeh družbe še vedno neke vrste moralna instanca in detektiv, ki naj pazi, da falotarije ne ostanejo prikrite (marsikdo bi rad, da je le posredovalec prišepe-tanih mnenj), je zahtevano, da se kritično sooča s stvarnostjo in izraža svoje mnenje, po katerem se ljudje lahko ravnajo, ali pa ne - torej neke vrste opinionlea-der ljudi, ki so preudobni oz. ki jim družbeno dogajanje teče prehitro, da bi si spotoma ustvarjali svoje mnenje.
Po sili pa je vsak žurnalist, ki s kritičnim odnosom spremlja družbeno dogajanje, hkrati tudi neprijetna oseba - kadar je v vlogi kritika. Odvisno seveda od vidika in okoliščin. Kritični žurnalizem med manjšo skupnostjo, kakršna je koroško slovenska, pa je sploh nenehno veslanje med Scilo in Karibdo, z dreganjem zdaj ob eno zdaj ob drugo skalo, skratka trd posel, od katerega žurnalist ne odnese malo odrgnin.
Zato si jemljem pravico, da prosim bralk/ce, naj so prizanesljivi s tem ubogim cehom piscev in jih ne kaj hitro, ko so postavljeni na olimp, spet vržejo v ork. Besede so sicer lahko napovedovalke dejanj, lahko tudi neprijetno prizadenejo, vendar so pogosto tudi samo puhle fraze brez pomena in odvečne.
Dober kritik kritizira dejanje, ne pa osebe, ki ga je storila.
Peterle novi preodnik DS za Slovence v zamejstvu
Ker Jadranka Sturm-Kocjan iz privatnih raz logov ne more opravljati poslanskih obveznosti je bilo treba izvoliti novega predsednika parla mentarne Delovne skupine za Slovence v za mej stvu. Njen naslednik je postal Lojze Peterle.
Slovencih, ki naj bi jo sklenil sij venski parlament.
O tej resoluciji je zunanjepoliti" ni odbor slovenskega parlament' sicer že sklepal (3. aprila 19$ glej NAŠ TEDNIK št. 14), venda so nekatere politične sile v Slove niji (predvsem iz vrst LDS i' Združene liste) in na Koroške" ponovno želele razpravo o vse? ni resolucije. Moti jih namreč fo' mulacija v resoluciji, po kateri Sle venija ..pozdravlja prizadevanj za skupno predstavništvo kore ških Slovencev" in zagovarja z" jamčeni manjšinski mandat deželnem zboru.
Zato je Marjan Sturm pretek* sredo na seji zunanjepolitične? odbora poudaril, da je „za ZSO p8 saža v resoluciji glede skupne? demokratičnega zastopstva n® sprejemljiva". V primeru, da bi: svojo zahtevo ne uspel, je slove" skim parlamentarcem zagrozil ..izrednim občnim zborom ZSO,1,1 katerem bi premislili tudi našodn? do Slovenije". Hkrati je ponov?
Janko Kulmesch
DS za Slovence v zamejstvu (oz. v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem) deluje v okviru zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta. Njen vpliv glede odnosa Slovenije do Slovencev v zamejstvu je precejšen. Toliko bolj pomembna je bila na predlog socialdemokrata Vitodraga Puklja izvolitev Lojzeta Peterleta za predsednika tega parlamentarnega gremija.
Kako dobro je predsednik prve demokratične vlade Republike Slovenije in njen bivši zunanji minister podkovan v vsebinskih vprašanjih naše narodne skupnosti (to priznavajo celo njegovi politični nasprotniki), je dokazal spet preteklo sredo, 8. maja, na seji zunanjepolitičnega odbora v Ljubljani. Na tej seji ni bil izvoljen samo za predsednika DS za zamejske Slovence, temveč je tudi prepričljivo utemeljil, zakaj je skupno demokratično zastopstvo izredno pomembno za vso našo narodno skupnost. Peterleta zelo moti to, da koroški Slovenci nimamo skupnega demokratičnega organa, ki bi nasproti avstrijski in slovenski vladi govoril z enim jezikom. Za to pa mora zastopstvo biti legitimirano, ali drugače povedano: izvolejno od ljudi. V predlogu, da bi bil govornik manjšine predsednik ali podpredsednik sosveta (npr. kot gost deželnega zbora, kot to predvideva Ausser-vvinklerjev model), Peterle ne vidi rešitve. Peterle: „Že sedaj dokazujejo izkušnje, da to ne funkcionira, saj obstajajo med predsednikom Sturmom in podpredsednikom Pippom v mnogih važnih vprašanjih popolnoma si nasprotujoča stališča. Ravno zato je pomembno, da se upošteva načelo demokratičnosti."
Na seji zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta so sodelovali tudi koroški Slovenci (zastopniki NSKS, EL, ZSO, KKZ, SGZ [Slovenske gospodarske zveze], DPU In Slovenskega znanstvenega instituta). Osrednja tema je bila, kakor že zgoraj nakazano, vprašanje skupnega zastopstva - v tej zvezi pa tudi vprašanje resolucije o zamejskih
oteklo sredo so zastopniki NSKS, EL, KKZ, SGZ, ZSO, SPZ, SZi in DPU razpravljati s slovenskimi parlamentarci o vprašanju skupnega demokratično izvoljenega zastopstva. Skupno demokratično zastopstvo še posebej podpirata - poleg slovenskih socialdemokratov in Slovenske 'judske stranke - predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in državni sekretar dr. Peter Vencelj.
Kritiziral, da ..trenutno ni pametno, ce se Slovenija v resoluciji zavze-ma za svoje pravice v zvezi z držaji0 pogodbo, ker zahtevajo do-°čene sile v Avstriji reciprociteto za nemško manjšino v Sloveniji".
Medtem ko je predsednik ZSO Marjan Sturm hudo napadal Movenijo in zlasti še državnega sekretarja dr. Petra Venclja, je Predsednik NSKS Nanti Olip v od-ICr|em govoru razčlenil avstrijsko manjšinsko politiko tako, kot se
resnično odvija. Poudaril je, da avstrijske stranke nimajo interesa, da bi prišlo do učinkovitega manjšinskega zastopstva; zato tudi vehementno zagovarjajo veljavni sistem sosveta, ker ga imajo docela pod kontrolo. Poleg tega lahko pod danimi pogoji koroške Slovence lažje izigravajo. „Toliko bolj je pomembno, da se reši vprašanje skupnega demokratičnega zastopstva", tako Olip. Predsednik NSKS je jasno podprl
resolucijo o zamejskih Slovencih, kakršno je predlagal zunanjepolitični odbor slovenskega parlamenta. Prav tako jasne, kakor Oli-povo stališče, so bile tudi izjave predsednika EL Andreja VVakou-niga, predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja in tajnika SGZ mag. Jo-zeja Piceja. Zanje je prav tako skupno, demokratično izvoljeno zastopstvo ključnega pomena.
Slovenski parlamentarci so stališče NSKS, EL, KKZ in SGZ
Slika: Jože Biščak
očitno dobro razumeli. Poizkus, da bi pasažo o skupnem predstavništvu črtali iz besedila predlagane resolucije, ni uspel. Je pa zunanjepolitični odbor sprejel sklep, da ima Slovenija glede državne pogodbe oz. njenega 7. člena vse pravice, ki jih je imela bivša Jugoslavija kot njena sopodpisnica. Prav tako je sklenil, da bo o pravnih vidikih tega vprašanja temeljito razpravljal na eni njegovi naslednjih sej.
»Avstrija te more enostransko odpovedati členu 7“
Krščanski demokrat dr. Pe* Vencelj, državni sekretar in rekto urada RS za Slovenc" zamejstvu in po svetu, glede; vega vprašanja pravi, da * vsaka država ..pravico skrbet' svoje zamejce" in da to ne m1 biti ..notranjepolitično vpraša' neke države, temveč bilate' no, če ne že mednarodno". * stavlja se sicer vprašanje; kakšnem smislu lahko mati1; država pomaga svoji manj5 onstran meje. „Pri kulturi po? države matice ne more ; sporna. Bolj kočljivo je vpr? nje gospodarske pomoči za? cem, najbolj sporno pa je, ima manjšina kot avtoht? skupnost pravico do politi? participacije in ali ima mati" država pravico podpirati prizadevanja. Vendar to ni( samo problem Avstrijcev, te več težava nastaja znotraj 5 venske manjšine," meni dr.' ter Vencelj in dodaja, da ? imenovani levi del, ki se z6
Dve vprašanji v zvezi s koroškimi Slovenci razburjata politično prizorišče v Sloveniji: (prvič), ali se Slovenija vmešava v notranjo politiko Avstrije, ko si Prizadeva za ohranjanje slovenstva na Koroškem, in (drugič), kaj je mislil zunanji minister VVolfgang Schussel, ko je na obisku v Sloveniji izjavil, da je državna pogodba presežena in da je Avstrija ni več dolžna izpolnjevati.
koli ZSO, izgublja podporo med Manjšino. ..Slovenija si prizade-VA da bi imeli Slovenci v Avstriji kupno izvoljeno zastopstvo, °da zdaj je druga stran začela 9°voriti, da gre za vmešavanje v jutranje zadeve Avstrije," še pra-,'’ 0 presežnosti državne pogod-6 Pa je mnenja: „To seveda ne biti res. Slovenija je nasled-Jk pravnega reda Jugoslavije, CePrav je formalna podpisnica sP°raz'uma Jugoslavija. Res pa da se že pet let Avstrija temu Prašanju izogiba. Avstrija najbrž ^6r|i, da je z njenim vstopom v
Evropsko unijo ta pogodba presežena, saj se je kot država podredila standardom Evropske unije, s tem pa tudi evropski skrbi za manjšine."
Marjan Šetinc, predstavnik Liberalne demokracije Slovenije v parlamentarnem odboru za mednarodne odnose, pravi, daje bila skrb za manjšine vedno delikatno vprašanje, saj so nekateri politiki prepričani, da se mora manjšina zaradi financiranja iz matice podrediti tudi njenim političnim opcijam. ..Razmišlja se takole: denar bomo dali tistim
manjšincem, ki so proslovensld, ki delajo v korist slovenstva. Če se to izreče, se de facto posega v nekaj, kar je notranja zadeva druge države," meni in dodaja, da je nevarno, če bo Slovenija skušala vsiljevati slovensko politično delitev v zamejstvu. „To ni prava pot. Res pa je, da Slovenija pomaga vsem, ki spodbujajo slovensko kulturo. Pomembna je ohranitev slovenske substance," je prepričan Marjan Šetinc, ki o sporni državni pogodbi pravi, da je nanjo opozarjal že pred letom dni in da pravnoformalno Avstrija res ni več dolžna izpolnjevati določila pogodbe, saj je z njenim vstopom v Evropsko unijo pretrgana njena nevtralnost in neodvisnost.
„Toda v resnici bi morala Avstrija še v naprej spoštovati določila pogodbe, saj se svojim obvezam ne glede na nove okoliščine ne more izogniti. Toda bojim se, da je ničesar ne zavezuje več," še meni Marjan Šetinc.
Borut Pahor (Združena lista socialnih demokratov), V. d. predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose, pravi: „V resoluciji o odnosu slovenske države do manjšine, ki jo je nedavno sprejel parlamentarni odbor in ki jo mora potrditi še državni zbor, so slovenske politične stranke dosegle soglasje o dveh zelo pomembnih principih tega odnosa. Prvič, da je manjšina v zamejstvu subjekt in je v tem smislu tudi politično avtonomna, in drugič, da je odnos med manjšino in matično državo partnerski odnos, to je enakovreden odnos. Kar pomeni, da Slovenija ne more poseči v njihovo politično, gospodarsko in športno življenje brez tega, da bi bila k temu povabljena od manjšine. Seveda pa Slovenija podpira prizadevanja, da bi imela
Dalje na strani 6
4
Reportažni zapis
mr jh

		■F* Tl	m . -	1	- f/JH *	A sJf	
		t VrsJI	■		j
Slike: NT/Fera
DOM V TINJAH -
steber slovenske narodne skupnosti
Rektor Jože Kopeinig in njegovi sodelavci so preteklo nedeljo vabili n2 Dan prijateljstva, občinska politika Fric Kumer in Bernard Sadovnik pa stž vsem govorila iz srca, ko sta poudarila, da je tinjski dom steber slovenske narodne skupnosti.
□ Janko Kulmesch__________________
^Zabilu na hišni praznik Doma v Tinjah se je odzvalo lepo število naših rojakinj in rojakov. Ozračje je bilo domače, prijateljsko, sproščeno in kljub temu duhovno bogato. Skratka, tinjsko.
Dan prijateljstva se je začel s sv. mašo, ki jo je daroval rektor Jože Kopeinig, pevsko pa so jo olepšali ..Vaščane pojo" pod vodstvom prof. Joška Kovačiča.
Zelo prisrčen je bil tudi popoldan s kulturnim sporedom. Oblikovali so ga družini Krop s Suhe in Štern iz Stare vasi, otroški zbor „Živ-žav“ iz Globasnice (vodi Traudi Lipusch) in kvintet MGV „Poggersdorf“ (Pokrče) pod vodstvom Franca Buchleitnerja. Za lepo presenečenje je poskrbela tudi vokalna skupina „Resonet“ iz Trsta (vodi Aleksandra Pertot), ki jo je z Djekš, kjer je nastopila na dopoldanskem koncertu, pripeljal v Tinje tajnik KKZ Nužej Tolmaier. Nastopila je „izven programa", a je toliko bolj osvojila srca poslušalcev.
O svojih izkušnjah s Tinjami oz. spominih na osrednjo izobraževalno ustanovo naše narodne skupnosti so pripovedovali Majda Bluml, sr. Lucija Klemenjak, prof. Helmut Maurer, župnik Tone Opetnik, Nužej Tolmaier, Bernard Sadovnik in Fric Kumer. Zadnja dva sta še posebej zadela v črno. Poudarila sta, da Dom v Tinjah ni samo pomemben kraj dialoga; je
prav tako nadvse močen steber slovenske narodne skupnosti. V tem smislu čestita rektorju Jožetu Kopeinigu in njegovim sodelavcem tudi uredništvo Našega tednika za uspelo prireditev - v prepričanju, da bo Tinjski dom še naprej uspešno opravljal svoje neprecenljivo poslanstvo za razvoj naše narodne skupnosti in resnično sožitje v deželi.
Izpričati pijatej
stvo nekomu, to je kot neki lepi cvet v tem trenutku, toda trajno prijateljstvo je sad časa.
Sodelavke in sodelavci Doma v Tinjah so doživeli različne faze, toda preko svojega obširnega in pestrega delovanja, začenši od ustanovitve do pregraditve tega dokončnega, lepega poslopja so si pridobili velik krog prijateljev: takih, ki so gmotno podpirali, kadar je bil Dom v finančni stiski, pa tudi takih, ki so pomagali, dali ideje za program, ki so motivirali in bodrili ali dali iz svojega hrama poljedelske pridelke.
Gospod, blagoslovi ves naš krog tinjskih prijateljev in dobrotnikov in bodi nam Tl PRIJATELJ predvsem še takrat, ko Te bomo najbolj potrebovali, v bolezni, v stiski in v smrtni uri.
(Iz priprošenj pri slavnostni sv. maši)
Reportažni zapis
5
|2
[6
Rekli so na tinjski proslavi:
Čestitam dvojezičnemu prebivalstvu Podjune, da ima v Tinjah duhovno središče, ki je hkrati kraj srečanja. Želim, da bi Tinjski dom tudi v prihodnje ostal odprta hiša za vse ljudi dobre volje.
PROF. HELMUT MAURER, učitelj na gimnaziji v Št. Pavlu
Pred več kot 1000 leti so bile Tinje grad, ki ga je v 13. stoletju podaril Martin de Tainach velikovškemu kapitlju. V 16. stoletju je prišel velikovški prošt v Tinje, verjetno zato, ker je bil Velikovec protestantski. Tako so Tinje postale velika fara. Zadnji proštje so bili Gregor Einspieler (1906-1909), dr. Martin Ehrlich (1920-1928), Anton Benetek (1929-1959) in domačin Lenart Trabesinger (1959-1975). Leta 1920 je tinjsko faro vodil kot provizor Ksaver Meško, ki pa je moral proštijo zapustiti, potem ko so „domovini zvesti11 nasprotniki Slovencev opustošili proštjo in zmetali ven knjige. Zadnji kaplan je bil prof. Silvo Mihelič (t 1981).
Leta 1929 so Tinje postale kraj duhovnih vaj. Od 1938 do 1945 so morale delovanje ukiniti, po vojni pa so po zaslugi prelata dr. Rudolfa Blumla spet nadaljevale predvojno delovanje. Sedem let so v Tinjah vodili kmetijsko šolo, nekaj časa pa se je razmišljalo tudi o tem, da bi Tinje postale neke vrsta »slovenski Tanzenberg". Leta 1968 je prevzel vodstvo Jože Kopeinig.
MAJDA BLUML, ki je 37 let delala za Tinje
V Tinje sem prišla leta 1978 ne po svoji volji, temveč v pokorščini in po želji naše predstojnice.
Na novo okolje in dolžnosti SeiJi se težko privadila, saj sem več let delovala med mladino in 'mela v oskrbi svojo skupino. Tukaj je bilo vse drugače, ljudje so se stalno menjavali, prihajali in odhajali. Takrat je bil dom še majhen in skromen.
Moje delo tukaj je bilo raznoliko - pisano, mislim, da mi ni treba tega danes naštevati, saj ste me lahko videli, da sem bila "Madchen fur alles".
Ko smo dobili novo teko, sem bila tudi tam zaposlena. Pa se nakoč neki moški, ko me zagleda, zelo začudi in reče: sestro Pa še nisem videl za teko. Jo pa danes, sem mu smehljaje odgovorila. Vsako leto nas je naš šef Jože Kopeinig povabil na izlet v 9ore ali kam drugam, da smo se lahko malo sprostili in naužili svežega zraka. Navadno smo se dobre volje vračali domov in takrat nam je naš Martin vedno za-Pol svoj solo: Slovenec sem .. .
Veliko je bilo tečajev za spretne roke. Za te sem se še Posebej zanimala. Razne tečaje 2a ročna dela sem tudi sama vodila.
Včasih je bilo malo tečajnikov, nPr. za risanje na steklo. Tedaj )e Jože Kopeinig rekel: Pojdi zraven, nekaj boš ja namalala. Ime-
S Tinjami sem povezan že od otroških let. Obiskoval sem tudi kmetijsko šolo, katere pokrovitelj je bil prelat dr. Rudolf Bluml. Tudi dr. Joško Tischler je vedno zelo cenil Tinje in še posebej bil vesel, ko je vodstvo doma prevzel Jože Kopei-
NUŽEJ TOLMAIER, tajnik K KZ
Od 1991 dalje imamo redne seminarje za notranje zdravljenje. Povpraševanje je izredno in veseli smo, da nas Dom v Tinjah sprejema pod svojo streho.
TONE OPETNIK, župnik v Grabštanju
Zame je Dom v Tinjah ljudska univerza, predvsem pa tudi kraj srečanja in medsebojnega spoznavanja. Pred skoraj 40 leti sem obiskoval kmetijsko šolo. Škoda, da je ni več; včasih smo imeli dve kmetijski šoli, sedaj pa nobene več.
Prav je, da se je Dom v Tinjah povečal. Prav tako pa je prav, da dobi tudi Pliberk svoj kulturni dom. Eden drugega potrebujemo: če bodo Tinje močne, bo močno tudi narodno življenje v Pliberku in drugih krajih - in narobe.
EK. SV. FIRC KUMER, predsednik društva Kulturni dom Pliberk
Globaški otroški zbor „Živ-žav‘\
Dom v Tinjah je steber slovenske narodne skupnosti. Premalo se tega zavedamo!
BERNARD SADOVNIK, občinski odbornik in tajnik EL
la sem pomisleke, ker še nikoli nisem imela čopiča v rokah. Pa sem se okorajžila in šla in res je nekaj nastalo. Tako je bilo tudi pri tečajih za ikone. Boječe sem začela in bila potem na več tečajih, ki jih je vodila gospa Anica Vrečar. Če gledam nazaj, vidim, daje bila pokorščina (ki ni vedno
lahka) v blagoslov, saj sem se v teh desetih letih tukaj marsičesa naučila. Začela sem risati in sedaj je to moj konjiček - hobi, posebno za pozimi.
sr. LUCIJA KLEMENJAK, voditeljica internata v Št.
Petru
Družina Štern iz Stare vasi
6
Mnenja
»Avstrija se ne more . . .
Nadaljevanje s 3. strani
manjšina svoje skupno izvoljeno zastopstvo.“
Glede vmešavanja Slovenije v notranjo politiko Avstrije meni, da slovenska država lahko pomaga manjšini v drugi državi pri preživetju in razvijanju na načine, ki niso v nasprotju s pozitivno zakonodajo Avstrije ali pa z mednarodnimi konvencijami. „Ta oblika pomoči ali sodelovanja mora biti transparentna tudi doma, kar je novost. Še posebej ko gre za občutljivo finančno vprašanje,“ odgovarja Borut Pahor in dodaja, da seveda ne more biti res, da državna pogodba ne bi bila več relevantna
Socialdemokrat in član odbora za mednarodne odnose Ivo Hvalica pravi, da ga je izjava avstrijskega zunanjega ministra začudila. „Temu ne more biti tako, dokler se obe republiki ne dogovorita drugače. Za zdaj ta mirovna pogodba velja. Tudi kar zadeva sedmega člena, s katerim je slovenska manjšina zaščitena," je prepričan Ivo Hvalica in se sprašuje, kaj bi bilo, če sosednja država ne bi bila več zavezana k spoštovanju pravic manjšin: „Že zdaj je manjšina v Avstriji zdesetkana, če pa bi se odpovedali še pogodbi, bi lahko tudi izginila."
O domnevnem vmešavanju Slovenije v notranjo politiko Avstrije Ivo Hvalica meni, da ZSO s Šturmom na čelu s svojim početjem, še posebej v drugi polovici lanskega leta in letos, ..škoduje politiki Slovencev z zamejstvu. Zato ker Šturm zagovarja način neke mehke asimilacije. To je lahko za koroške in štajerske Slovence pogubno. Slovenija mora kot matična država našo manjšino zaščititi še precej bolj kot zdaj in še bolj kot tisto v Italiji. V Italiji je manjšina številčnejša, markantnejša in bolj upoštevana v vseh porah življenja (Slovenci v Italiji so namreč imeli že svojega poslanca v rimskem parlamentu.), kot pa se to dogaja na Koroškem, kjer so Slovenci potisnjeni na obrobje družbe."
Jože Biščak
Odmevi na radijski spored
Sprememba nedeljskih radijskih oddaj - dobra ali slaba? Na daljnji dve stališči.
Niso slišali, pa vedo ...
Izjave rojakinj in rojakov o kakovosti dvojezičnih radijskih oddaj ob nedeljah in praznikih zjutraj med 6. in 7. uro na celovški postaji malce spominjajo na svetopisemskega nevernega Tomaža . ..
Vsekakor sem slišal tri oddaje od doslej menda štirih, ne upam pa si dati dokončnega mnenja o oddajah, ki nadomeščajo prejšnjo polurno oddajo v slovenščini. Le toliko: oddaje so tako osebno pobarvane od pogovornih partnerjev (eden je član slovenskega, drugi nemškega dela celovškega ORF-a), ki jih od oddaje do oddaje stalno menjajo, da bo najbrž tako prišlo do zares pestre ponudbe oddajnih stilov. Od bolj kramljanja para Mira Grotschnig-Einspieler/VVilli
Haslitzer pa tja do resnega kulturnega pogovora Danice Urschitz s Fredom Dickermannom preteklo soboto.
Še to bi dodal: oddajo toplo priporočajmo svojim nemško govorečim sodeže-lanom, da bodo vsaj malo slišali o nas, o naši besedi in pesmi, ki nam je tako zelo pri srcu, da nam je ni treba skrivati pred narodom sosedom. Po ukinitvi raznoraznih poskusov informiranja v nemškem jeziku je to edina možnost, da tisti, ki ga zanima naša kultura, redno in zlahka dobi informacije o našem kulturnem življenju . ..
Franc Kattnig, Rožek
Nove jutranje dvojezične oddaje - kam jadrate?
Nedeljske dvojezične ju-
tranje oddaje me zelo moli' jo. Tega mnenja niseH samo jaz, temveč sem tud od drugih ljudi slišala, dj oddajo odklanjajo tako gle de vsebine kakor izbori glasbe. Pozdravljam, da si sodelavci ORF učijo slo venščine, vendar zakaj ravno v času, ki je boro od med jen slovenskim posluša cem? Izkoristili bi lahko i\ to druge oddaje, npr. odda jo „Schdnes Karnten". P« leg tega me zanima, kaj bj z verskimi oddajami d praznikih. Bodo tudi te dvo jezične?
Kje ostajajo slovenski organizacije? Bodo vsemi rekle da in amen? Sicer p1 sem mnenja, zakaj naj bi sl sploh tepli za celodnevni radijski program, če na ured ništvu ORF niti ne zmorej1 pol- ali celournih oddaj 1 bogato vsebino.
Anica Fugger, Rebrci
»Španska zanka"
Poslanci državnega zbora so nedavno na prvi obravnavi sprejeli zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah. Podlaga zanj je tako imenovani španski kompromisni predlog, ki je pred tričetrt leta kot delovni osnutek prek Bruslja prišel iz Madrida v Ljubljano. Takrat je precej razburil slovensko javnost, saj je vstopanje Slovenije v Evropsko unijo pogojeval z uskladitvijo slovenske lastninske zakonodaje tako, da bodo imeli možnost nakupa nepremičnin tudi tujci.
Ob razpravi o španskem predlogu je vladajoča koalicija menila, da gre za »prelomni trenutek vstopanja Slovenije v Evropo" (kot da Slovenija v Evropi ne bi bila!), medtem ko je opozicija menila, da se bo začela razprodaja države tujcem. Španski predlog je namreč, bran med vrsticami, italijanskim optantom dal majhno prednost pri nakupu nepremičnin v Sloveniji, kar naj bil bilo sporno iz dveh razlogov: prvič, popustili naj bi
Jože Biščak
izsiljevalskim zahtevam Italije in ji s tem dali prav, in drugič, nekateri tujci (Italijani) bi bili v privilegiranem položaju. Tega pa Evropska unija od Slovenije ni nikoli zahtevala.
Toda najbolj sporna formulacija Španskega preolbga je bila, da\ lahko pridobijo lastniško pravico tisti, ki so najmanj tri leta prebivali na ozemlju Slo-
venije, kar pomeni, da bi bili do nakupa nepremičnin upravičeni že živeči Italijani, ki so prebivali na Primorskem med obema vojnama, italijanski optanti, Nemci (bodisi vojaki bodisi uradniki), ki so med drugo svetovno vojno
SLOVENIJA V ŽARIŠČU
„živeli“ v Sloveniji, tako imenovani Staroav-strijci, tujci, ki so v slovenskih zaporih preživeli najmanj tri leta, in še kdo drug.
Zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah je zadevo v 100. c in 106. členu še dodatno zapletel. V 100. c členu je predvideno, da nepremičninsko pravico lahko pridobi tujec, ki je najmanj tri leta prebival v republiki Slovenije, kar lahko pomeni od leta 1945, ko je bila ....	— Slovenija republika v okviru Jugoslavije, ali pa od leta 1991, ko se je Šlovenija osamosvojila. Dvome je razrešil 106. čelen, ki triletno obdobje omejuje na čas po juniju 1991. Kako bo na tako formulacijo reagirala Italija, še ni jasno, kajti zahteve zahodne so-
sede so bile nedvoumne: če Slovenija že ne more vrniti premoženja optantov, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili v Italijo, naj imajo vsaj prednost pri nakupu nepremičnin. So pa bili zato odmevi v drugih državah Evropske unije zelo ugodni, kar je zagotovo znak Sloveniji, da je na pravi poti prilagajanja zakonodaje evropski.
Za kakšno ceno je seveda drugo vprašanje. Dr. France Bučar, pravna avtoriteta v Sloveniji, pravi, da je vlada s predlogom zakona kršila ustavo. Ustava namreč ne predvideva lastninske pravice tujcem, medtem ko jo zakon, resda šele v prvi obravnavi, že omogoča. Zato bodo razprave v državnem zboru in na notranjepolitičnem prizorišču nasploh, »koliko Slovenije razprodati za vstop v Evropsko unijo", še dolgotrajne, kajti Slovenija je v volilnem letu.
Bolj »hvaležne teme" za predvolilni boj pa si opozicija ne bi mogla želeti, čeprav ji vladajoča koalicija očita, da se igra z nacionalnimi interesi. Toda do danes vlada ni natančno povedala, kaj sploh je slovenski nacionalni interes.
Iz naših občin
d
iol[
sert
tud
d
gl«
)ori a sf
slo rav ne ša i z Ida pa
Iva
skf
imj
■pi
is
ra
•ei
-ejt
ref
■
li
3
1
r
i
i
i
Ta šotor pa bi bil vsekakor dostopen samo za obrtnike.
Organizacija sejma je bila v rokah Arthurja Ottovvitza, Andreasa Schippka in tržnega referenta Štefana Visotschniga, ki je bil z organizacijo sejma zelo zadovo-
ljen. Visotschnig se je zavzemal za jormaški travnik kot prostor za razstavišče, kritike obiskovalcev so mu zdaj dale prav. Na jor-maškem travniku je več prostora in je tudi laže dostopen za tovornjake.
Silvo Kumer
Mladi podjetnik Poidej Prutej iz Vogrč, ki je lani v Pliberku odprl obrt za polaganje keramičnih plošč, je bi/ z zanimanjem obiskovalcev zelo zadovoljen.	Foto: Polsinger
Pliberk: 10.000 obiskovalcev na prvem vigrednem sejmu
Prvi vigredni podjunski sejem v Pliberku je uspel, čeprav je bil prvi dan bolj slabe1 obiskan. Za naslednje leto obstajajo že novi, dodatni načrti.
Prvi podjunski vigredni sejem v 'berku je kljub prvim otroškim °leznim uspel. Preteklo soboto 0 Prvi razstavljavci že jamrali, er ni bilo večjega števila obisko-, alcev. Prišli pa so v večjem števili v nedeljo. 81 domačih razstavljavcev je predstavilo svoje proiz-°de' za katere je bilo kar dosti anirnanja. Večinoma so se obis-0valci informirali; naročil je bilo l ani’ a razstavljavci jih pričakuje-!° v naslednjem času. Organiza-0r sejma turistično društvo in l®n predsednik Štefan Breznik -P s potekom zadovoljni, tudi r an društva Blaž Kordesch je iz-^ zadovoljstvo nad pozitivnim ak|jučkom sejma.
Tudi leta 1997 bodo priredili vi-9redni sejem, ki pa naj bi imel že ek°liko drugo podobo. Diskutira e 0 preložitvi sejma na jormaški avnik (sejem je bil tokrat na glav-em trgu), kar bi bil bilo nedvom-lQ° boljše. Kar pa je zelo manjkanj, j® bil šotor za zabavo, ki so je 'berčani zelo vajeni.
.Sejem 97. če bo šlo po volji l Predstavah Andreasa Schipp-i'bo 2. vigredni sejem 1997 še žfi;01^0 večji- V Pliberk namreč veleprodajalce iz
nalii° povabiti
o|r- -
°venije, ki bi v posebnem šo-ru razstavljali svoje produkte.
Zitara vas: prijavite otroke za „dvojezični“ otroški vrtec
V Žitari vasi je občina začela z zidavo občinskega otroškega vrtca. Zaradi tega želi občina tudi ukiniti podpore za otroke, ki obiskujejo dvojezični otroški vrtec v Št. Primožu. Tomaž Petek (EL) zaradi tega
poziva občane, najavijo svoje otroke v Žitari vasi za dvojezični vrtec, ki pa trenutno ni predviden, čeprav ga je EL že pismeno zahtevala, a ga je SP odklonila. Informacije za starše: 04237/2476
Doslej so otroci obiskovali vrtec v Št. Primožu.
NA KRATKO
Promet. V mestu Pliberk odslej velja nov prometni red, ki je deloma zelo presenetil občane. Cesta čez glavni most na Glavni trg je cesta enosmernica. Do rešitvve je prišlo v okviru pli-berške ORE skupine.
Iniciative. V občini Pliberk ORE skupina iz Vidre vasi s pomočjo drugih ORE skupin naprej pobira podpise proti velekanalu. Na Blatu pa teče podpisna akcija za pešpot skozi vas, ter proti gradnji visokohitrostne železnice. To akcijo podpirajo zdaj tudi druge ORE skupine. Prvi cilj je izredna občinska seja.
Pogovor. Hochlei-stungsstrecken AG, ki je prevzela načrtovanje visokohitrostne železnice, je trenutno na obisku pri strankah. V torek, 14. maja, se bodo predstavniki srečali z Enotno listo, ki je na pogovor povabila vse svoje frakcijske vodje, iz prizadetih občin pa vse svoje občinske odbornike. Medtem pa je Hochleistungsstrecken AG v Podjuni že začela z merjenjem možne trase, kar nedvomno pomeni, da želi v Podjuni pohiteti, dokler še ni vzkipel upor.
NOVO V PLIBERKU
PISARNA ZA ZEMUEMERSTVO CIVILNI GEOMETER
dipl. inž.
Heimo PRUTEJ
inženirski konzulent za zemljemerstvo 9150 Pliberk/Bleiburg, Kumeschgasse 13 tel: 04235/2944-0 faks: 04235/2944-4
sporoča, da se
PISARNIŠKA DEJA VNOST
odvija že od 1. marca 1996 naprej.
Prvo svetovanje za vse zemljemerstvene dejavnosti je seveda brezplačno.
Prav radi dokažemo, da delamo hitro, čisto in korektno.
8
Pri nas doma
Mlaj brez vrha. To usodo nosi mlajsko drevo Dobljanov.
Dob. Le kaj se je zgodilo z našim mlajem, so se po 1. maju spraševali Dobljani, saj je bil njihov mlaj čez noč brez vrha. Mnogi so sumili, da so ga porezali fantje iz sosednje Vidre vasi. Izkazalo pa se je, da ima zadeva čisto naravno razlago. Ko so drevo v gozdu porezali, se jim je odlomil vrh in so ga morali na drevo pritrditi. Močan veter ga je ponovno odlomil, kar je Dobljanom kljub tem še ljubši, kakor sramota, če ga ne bi bili zadosti zastražili. s. K.
OSEBE
DOGODKI
Župnik Florijan Zergoi je daroval mašo in nato je blagoslovil novo halo tesarskega podjetja Kulmesch v Vogrčah.
Vogrče. Na praznik zavetnika vasi Vogrče sv. Florijana je vabilo tesarsko podjetje Kulmesch na Florijanovo mašo, ki so jo povezali s slavnostno blagoslovitvijo novih obratnih prostorov. Tesarstvo Kulmesch je pred kratkim povečalo svoj obrat z veliko, 70 metrov dolgo halo, v podjetju pa je trenutno zaposlenih kar 30 delojemal-j cev.
Na slavje je prišlo veliko občanov. Med njimi so bili tudi politični pred-oh stavniki iz pli-| ljlW*ljj| berške in bi-striške občine, ter vogrški gasilci s svojim komandantom Antonom Visotschnigom, saj je tudi šef tesarstva Florijan Kulmesch član domačega gasilskega društva. V svoji pridigi je vogrški župnik Florijan Zergoi pohvalil podjetnost zakon-j cev Rozvite in Florijana Kul-1 mesch ter njunih'sinov, ki vsi pridno pomagajo v obratu, ki ga je Florijan ustanovil leta, 1985 in ki je v najkrajšem času j zraslo v eno največjih podjetij v j Pliberku. Pred kratkim je dobilo i podjetje tudi ponudbo, da bi se preselilo v pliberško obrtno cono, kar pa za firmo iz eko- | nomskih razlogov ni zanimivo.
Na Bistrici so preteklo nedeljo blagoslovili obnovljeni mlin, 23. junija pa bo posestnik Lovrenc Kraut odprl v mlinu tudi galerijo.
Galerija v starem industrijskem mlinu
Bistrica. Na Bistrici nad Šmihelom je dekan msgr. Kristo Sri-enc blagoslovil Krautov obnovljeni mlin. V petih letih gaje posestnik , ljudskošolski ravnatelj v pokoju Lovrenc Kraut znotraj in zunaj obnovil, tako da je stari mlin spet v novem blesku in da se v njem lahko spet, tako kot v starih časih, melje žito. Obnova mlina je stala posestnika čez dva milijona šilingov. Stari Krautov mlin pa v
prihodnje ne bo služil samo gospodarskim namenom, ampak naj bi bil tudi hiša kulture in srečanja. To je na vsak način načrt posestnika, ki je blagoslovitev in odprtje ločil in bo šele 23. junija slavnostno vabil v okviru bistriških kulturnih dnevov na odprtje galerije. Ime galerije je menda še tajno. Prva razstava bo posvečena umetniku Rudiju Benetiku, domačinu iz Podjune pri Globasnici. S. K.
Dekan msgr. Kristo Srienc je stalno dregal kmete, ki so se končno le od' ločili in porezali smreke in s tem odprli pogled na cerkev sv. Katarine.
Pomoč je prišla najprej od „zgoraj“
!
!
1
Šmihel. Le vrh stolpa cerkve sv. Katarine, ki stoji na griču v Šmihelu, se je v zadnjih letih še videl iz ravnine, visoke smreke so namreč prikrile pogled na cerkev, ki so jo pred kratkim renovirali. Zaradi tega se je dekan msgr. Kristo Srienc trudil, da bi kmetje porezali smreke, kar pa ni bilo enostavno. Očitno so dekanove prošnje najprej uslišali „zgoraj“ in poslali z lubadarjem naravno pomoč. Ker je hrošč napadel
smreke, so se kmetje iz Črgovfj odločili, da jih požagajo. S tem p8 so odprli pogled na cerkev sv. K3' terine, ki je zdaj daleč iz Podjun6 vidna in vabi romarje, ki prihajajo i11 prosijo sv. Katarino za pamet. T8 i pa je očitno manjkala tem, ki so n8 | cerkev napleskali puberitetnišk8 , parole. Za popravilo škode bo pot ; rebnih nekaj tisočakov, ..pleskarje' ; pa je dekan menda v molitvi prt* t poročal sv. Katarini.	S. k
9
:ek
396
Iz naših občin
li-
le
I-
ki
i-
)-
e
)-
o
o
1-1
o
ii
I-
-
-
i,
n
3
i
i
i
i
i
E
Mladi podjetnik Po Idej Prutej iz Vogrč, ki je lani v Pliberku odprl obrt za polaganje keramičnih plošč, je bil z kimanjem obiskovalcev zelo zadovoljen.	Foto: Polsinger
Pliberk: 10.000 obiskovalcev na prvem vigrednem sejmu
prvi vigredni podjunski sejem v Pliberku je uspel, čeprav je bil prvi dan bolj sla-bo obiskan. Za naslednje leto obstajajo že novi, dodatni načrti.
Prvi podjunski vigredni sejem v 'berku je kljub prvim otroškim 0|eznim uspel. Preteklo soboto 0 Prvi razstavljavci že jamrali, er n' bilo večjega števila obisko-,acev- Prišli pa so v večjem števili v nedeljo. 81 domačih razstav-lavcev je predstavilo svoje proiz-°de- za katere je bilo kar dosti animanja. Večinoma so se obis-0valci informirali; naročil je bilo I anJ’ a razstavljavci jih pričakuje-
0	v naslednjem času. Organiza-0r Sejma turistično društvo in |en predsednik Štefan Breznik ° bili s potekom zadovoljni, tudi
r an društva Blaž Kordesch je iz-zadovoljstvo nad pozitivnim ključkom sejma.
Tudi leta 1997 bodo priredili vi-9redni sejem, ki pa naj bi imel že ekoliko drugo podobo. Diskutira e 0 preložitvi sejma na jormaški ravnik (sejem je bil tokrat na glav-em trgu), kar bi bil bilo nedvom-
1	0 d°ljše. Kar pa je zelo manjka-p’Je bil šotor za zabavo, ki so je
'berčani zelo vajeni.
. Sejem '97. Če bo šlo po volji i Predstavah Andreasa Schipp-a’ bo 2. vigredni sejem 1997 še ®kolik° večji.' V Pliberk namreč o,'jo povabiti veleprodajalce iz ^avenije, ki'bi v posebnem šo-ru razstavljali svoje produkte.
Ta šotor pa bi bil vsekakor dostopen samo za obrtnike.
Organizacija sejma je bila v rokah Arthurja Ottovvitza, Andreasa Schippka in tržnega referenta Štefana Visotschniga, ki je bil z organizacijo sejma zelo zadovo-
ljen. Visotschnig se je zavzemal za jormaški travnik kot prostor za razstavišče, kritike obiskovalcev so mu zdaj dale prav. Na jor-maškem travniku je več prostora in je tudi laže dostopen za tovornjake.
Silvo Kumer
NA KRATKO
Promet. V mestu Pliberk odslej velja nov prometni red, ki je deloma zelo presenetil občane. Cesta čez glavni most na Glavni trg je cesta enosmernica. Do rešitvve je prišlo v okviru Pliberške ORE skupine.
Iniciative. V občini Pliberk ORE skupina iz Vidre vasi s pomočjo drugih ORE skupin naprej pobira podpise proti velekanalu. Na Blatu pa teče podpisna akcija za pešpot skozi vas, ter proti gradnji visokohitrostne železnice. To akcijo podpirajo zdaj tudi druge ORE skupine. Prvi cilj je izredna občinska seja.
Pogovor. Hochlei-stungsstrecken AG, ki je prevzela načrtovanje visokohitrostne železnice, je trenutno na obisku pri strankah. V torek, 14. maja, se bodo predstavniki srečali z Enotno listo, ki je na pogovor povabila vse svoje frakcijske vodje, iz prizadetih občin pa vse svoje občinske odbornike. Medtem pa je Hochleistungsstrecken AG v Podjuni že začela z merjenjem možne trase, kar nedvomno pomeni, da želi v Podjuni pohiteti, dokler še ni vzkipel upor.
Zitara vas: prijavite otroke za „dvojezični“ otroški vrtec
V Žitari vasi je občina začela z zidavo občinskega otroškega vrtca. Zaradi tega želi občina tudi ukiniti podpore za otroke, ki obiskujejo dvojezični otroški vrtec v Št. Primožu. Tomaž Petek (EL) zaradi tega
poziva občane, najavijo svoje otroke v Žitari vasi za dvojezični vrtec, ki pa trenutno ni predviden, čeprav ga je EL že pismeno zahtevala, a ga je SP odklonila. Informacije za starše: 04237/2476
Doslej so otroci obiskovali vrtec v Št. Primožu.
NOVO V PLIBERKU
PISARNA ZA ZEMLJEMERSTVO CIVILNI GEOMETER
dipl. inž.
Heimo PRUTEJ
inženirski konzulent za zemljemerstvo 9150 Pliberk/Bleiburg, Kumeschgasse 13 tel: 04235/2944-0 faks: 04235/2944-4
sporoča, da se
PISARNIŠKA DEJA VNOST
odvija že od 1. marca 1996 naprej.
Prvo svetovanje za vse zemljemerstvene dejavnosti je seveda brezplačno.
Prav radi dokažemo, da delamo hitro, čisto in korektno.
10
Pogovor/Politika
Kultura
KRAJVENI SESTANKI
Podpora politiki Narodnega sveta koroških Slovencev
V preteklem tednu je predsednik Narodnega sveta Nanti Olip na javnih krajevnih sestankih (v Škofičah, Dobrli vasi, Rožeku in Št. Primožu) zainteresiranim udeležencem obrazložil politiko Narodnega sveta v važnih narodnopoltičnih vprašanjih in se hkrati seznanil z aktualnimi krajevnimi zadevami v posameznih občinah.
Na sestankih izražena mnenja ljudi potrjujejo postopanje Narodnega sveta, ki se v narodnostnem sosvetu zavzema za spremembo obstoječega, pred dvajsetimi leti sprejetega zakona o narodnostnih skupnostih in se ne zadovolji z zapisom nekih splošnih ugotovitev o priznavanju Avstrije do kulturne, etnične in jezikovne raznolikosti v ustavnem določilu, ker pač bistvene pravice koroških Slovencev glede uradnega jezika, dvojezičnih napisov, slovenščine v otroških vrtcih, oskrbe s slovenskimi oddajami v radiu in televiziji ter pospeševanja manjšine zakonsko zdaleč niso zadovoljivo rešene. Rešitev bi lahko pomenil t. i. temeljni zakon o narodnih skupnostih, ki ga je Narodni svet skupaj z reprezentativnimi organizacijami drugih narodnostnih manjšin v Avstriji že izdelal in predložil.
Ljudje tudi dobro razumejo, da je ustanovitev neke konference sosvetov predvsem v interesu (vladnih strank), ker si želijo ustvariti zastopstvo manjšin, ki je pod njihovim vplivom in izrinja narodnostne organizacije iz za-stopstvene vloge.
Na sestankih je bilo veliko govora tudi o razmerju med Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij. Sedanje stanje marsikaterega skrbi in boli. Predsednik Nanti Olip je prepričljivo nakazal, da ni nobenih osebnih razprtij ali rivalitet med zastopniki obeh osrednjih organizacij, marveč da gre za zelo globoko razhajanje v gledanju na bistvena narodnopolitična vprašanja. Tu postaja vsem jasno, da so potrebne demokratične ureditve, ki so tudi drugače v današnji družbi samoumevne in
priznane. To pomeni, da člani narodne skupnosti lahko neposredno izvolijo svoje zastopstvo in da to pluralno sestavljeno zastopstvo večinsko odloča, kakor pač vsak parlament na svetu. Saj ne more biti, da bi kdo lahko večno oviral in onemogočil rešitve, ne da bi v volitvah dokazal, koliko podpore in zaupanja ima v narodni skupnosti.
Od Narodnega sveta kot
osrednje organizacije si pričakujejo ljudje predvsem pomoči pri uveljavljanju narodnostnih interesov in pravic. Taka pričakovanja so bila izražena na vseh krajevnih sestankih. V ospredju je tako zahteva po ustanovitvi dvojezičnih skupin v občinskih otroških vrtcih (npr. v Dobrli vasi in v Hodišah) in po zagotovitvi ustreznega števila dvojezično kvalificiranih vzgojiteljic/vzgojiteljev za otroške vrtce. Konkretne pravne in praktične pomoči si ljudje želijo tudi pri uporabi slovenščine pred uradi. Poudarja se pa tudi velika odgovornost in skrb osrednje organizacije za ohranitev in razvoj manjšinskega šolstva, kar je v obrobnih krajih še posebnega pomena. Vsekakor se odklanja vsak poskus, da bi namesto slovenskega učnega jezika na ljudski šoli (zdaj velja ta ureditev za prve tri stopnje, utegne pa se zgoditi, da bo ustanovno sodišče tako ureditev določilo tudi za 4. stopnjo) uvedli samo prosti predmet slovenščina.
V zvezi z bližajočimi se kmeč-kozborskimi in občinskimi volitvami se ljudje na podeželju zavedajo pomembnosti samostojne kandidature, ker vidijo zgolj v mandatarjih samostojnih list neodvisne in dosledne zastopnike dvojezičnega prebivalstva.
REZIKA
ISKIA
Je predsednica Strokovnega pedagoškega združenja; decembra 1995 je nasledila ustanovitelja in prvega predsednika združenja, ravn. Franca Kukovico. Skrb za prihodnost dvojezičnega šolstva in slovenske narodne skupnosti ji je srčna zadeva.
□ Janko Kulmesch_________________________
Naš tednik: Koliko članov ima trenutno Strokovno pedagoško združenje?
Rezika Iskra: Okoli 100. Ko sem decembra 1995 prevzela vodstvo Strokovnega pedagoškega združenja, jih je bilo okoli 30. Vsega skupaj je dvojezičnih pedagogov okoli 250.
Kaj so najvažnejši cilji Strokovnega pedagoškega združenja?
Združevati vse dvojezične pedagoge in jim posredovati razne ponudbe na področju strokovnega in jezikovnega izobraževanja. Predvsem velja to za področje dvojezične didaktike. Smo priča temeljitim spremembam v dvojezičnem šolstvu: medtem ko je nekoč večina prijavljenih že pri vstopu v šolo znala slovensko, je danes ravno narobe. Poučujem v Kotmari vasi na ljudski šoli; od 21 prijavljenih k dvojezičnemu pouku znata od doma samo dva slovensko. Otroci se učijo slovensko šele v šoli, kar se mi zdi zelo pozitivno. Precej prispeva k temu tudi politično ozračje, ki se je v zadnjih letih na šolah bistveno zboljšalo.
V	čem vidite glavne vzroke manjkajočega jezikovnega znanja
V	dvojezični šoli gotovo ne. Učitelji se trudimo, vendar ne moremo delati čudežev. V prvi vrsti je vzrok manjkajočega znanja slovenščine v družini. Starši naj bi z otroki govorili slovensko.
Kako skušate pedagogi ukrepati proti pomanjkljivemu znanju slovenščine?
Dvakrat na leto imamo v Bačah trodnevni kompaktni jezikovni seminar. Ponuja ga Pedagoški inštitut. Leta 1988 je te seminarje iniciirala dr. Gundi Schmolzer; do 1988 v bistvu takih ponudb ni bilo. Če so bile, so bile občasne in samo v nemščini. Sedaj so izključno v slovenščini.
Je to edina ponudba?
Ne. Poleg drugih ponudb ponuja take seminarje enkrat na leto tudi Slovenija. Prej so bili ti seminarji v velikonočnih počitnicah, sedaj pa so jeseni.
In kaj nudi Strokovno pedagoško združenje?
GOST
naEdniku
Združenje je |0v d'10 z izdajo didaktičnega gra*^: . 'faktičnih iger, s katerimi se npp6rn 'n hkrati preverja svoje učne usp® D ■ aiy gre za to, da ponudimo otrokc|6 acen pouk - še posebej glede ;na„ | Revizija lahko
postane za uv ŠQ seveda za učen5
■X k0" Wa
kar
Mi
Kako lahko FjV31'1 P°uk bolj pri-vlačen kakor1
Pred leti je	semi~
nar o dvojezični(j	lr|ar nam je zelo
koristil. Sedaj P°;pQrn zdru9ačno metodo - s komunike ni> da se učenci ne učijo več bes'i £ut? Pamet, temveč skušamo pri njif a- Sele ob tem obdelamo tudi #
Vendar: vpr0!ie^?.Sredovati dvojezični pouk, sfi‘. DeSarno na meto-
dvema jezik«1 0 Poučuje
eni uri eno-
jezični učitelj v enakem časovnem obsegu samo en jezik. Vrhu tega večina prijavljenih k dvojezičnemu pouku zelo slabo oz. sploh ne zna slovensko, ko vstopijo v šolo. Torej je to dodatna ovira za čimbolj učinkovito posredovanje slovenščine. Kako priti iz te zagate?
Skoraj nemogoče je, da bi poučeval pol slovensko pol nemško. Prvič - slovenščina je v družinah zelo nazadovala, drugič - v dvojezičnih razredih imamo na razpolago enako število ur za dva jezika, kakor v enojezičnih za en jezik. Zastavlja se vprašanje, kako je možno najbolj učinkovito posredovati dvojezični pouk. Dvojezična didaktika še ni dovolj razvita za premagovanje teh težav. Tudi uradne šolske oblasti se za to premalo trudijo.
Bo Strokovno pedagoško združenje šolsko oblast na to opozorilo?
Namen imamo. Imamo pa tudi nadzornika za dvojezično šolstvo, od katerega pričakujemo ustrezno pomoč. Enako velja za univerzo.
Kakšni so nadaljnji načrti Strokovnega pedagoškega združenja?
Poleg dosedanjih ponudb želimo med drugim izdati štirikrat na leto pedagoški časopis. V njem hočemo predstavljati šole, šolske poizkuse, poročati o seminarjih in o šolskopolitičnih problemih. Tako npr. tudi o reakcijah na podpisno akcijo v Podjuni proti dvojezičnim učiteljem (NAŠ TEDNIK je o podpisni akciji poročal - op. ured.).
Kakšne so bile reakcije?
V glavnem pozitivne, še posebej s strani namestnika deželnega glavarja Michaela Ausser-vvinklerja. Med drugim je poudaril, da pedagoškega modela in asistenčnih učiteljev niso zakrivili dvojezični učitelji in je zavrnil poizkuse novega šolskega konflikta. Tudi nadzornik Tomaž Ogris se je z nami solidariziral.
Pričakovati je, da bo ustavno sodišče odločilo v smislu pritožbe dr. Ivana Ramšaka, po kateri naj bi se dvojezično poučevalo tudi na 4. stopnji ljudske šole. Kako bi ocenili tako odločitev?
Če bi prišlo do take odločitve, potem morajo poskrbeti tudi za ustrezno strokovno pomoč, npr. s strani univerze. Snovi za 4. šolsko stopnjo je toliko, da je ni možno v tem časovnem obsegu učinkovito posredovati. Še enkrat pa bi tudi poudarila: znanje slovenščine tistih, ki so danes prijavljeni k dvojezičnemu pouku, se ne da primerjati s tistimi, ki so nekoč obiskovali dvojezično šolo.
Kako ocenjujete sistem Mohorjeve ljudske šole, na kateri poučujejo en dan slovensko, en dan nemško?
Ta sistem se mi zdi v redu. Odvisno pa je tudi od tega, kako ga lahko zmore učitelj. Učitelj, ki je navajen tradicionalnega poučevanja, se bo takega sistema po vsej verjetnosti težko navadil.
Vaše tri največje želje kot predsednica Strokovnega pedagoškega združenja?
Prva - zboljšati dvojezični pouk na dvojezičnih šolah. Druga - da bi našemu združenju uspelo pridobiti čim več članov med dvojezičnimi pedagogi. Tako bomo lahko tudi močni in nekaj spremenili. Tretja - da bi se na vsak način ohranila slovenska narodna skupnost na Koroškem.
Hvala lepa in obilo uspeha pri vaših pomembnih prizadevanjih!
Vokalna skupina Resonet iz Trsta (pod vodstvom poznane in vedno nasmejane Aleksandre Pertot) ni navdušila /e na Djekšah, pač pa tudi dan prej v nabito polni cerkvi Marije v trnju v Železni Kapli.
DJEKŠE:
Tržaški „Resonet“ navdušil na vigrednem koncertu
Zopet izreden je bil tradicionalni vigredni koncert PD „Lipa“ na Djekšah, saj ni bil odličen le obisk, ampak predvsem pester kulturni spored treh glasbenih skupin.
Vse priznanje gre organizatorju velikovškemu PD „Lipa“, ki mu je ponovno odlično uspelo pripraviti pester in navdušljiv vigredni koncert v ljudski šoli na Djekšah. Kulturni spored je bil namreč takšen, kakršnega Djekšarji ne doživijo vsak dan. To je mdr. potrdilo lepo število poslušalcev, ki so z navdušenjem sledili trem nastopajočim skupinam.
Vokalna skupina „Lipa“ pod vodstvom Sonje Kuchlingove je tokrat dokazala, da ne obstaja samo iz simpatičnih pevk in pevcev, temveč da zna zapeti tudi zelo kakovostno. Še posebej navdušil je_ nastop tamburaške skupine iz Št. Janža (vodi Vera Kunčič), ki se je temu primerno očitno stopnjeval z vsako pesmijo. Višek nedeljskega dopoldanskega vi-grednega koncerta na Djekšah pa je bil nastop gostov iz Trsta - vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Ta izredno kakovostni zbor pa je prav zagrel srca poslušalcev, tako da so po zaključku koncerta morali dodati še eno in drugo pesem.
Vokalna skupina Resonet je še zelo mlada, saj poje šele drugo sezono. Združili so se večinoma mladi pevci raznih zborov iz okolice Trsta, ki so bili pripravljeni de-
lati resneje. Rezultat smo videli na vigrednemu koncertu, čeprav tokrat niso peli svojih zahtevnih klasičnih pesmi, pač pa navdušlji-ve domače ljudske pesmi. Resonet na Koroškem ni nepoznan, saj je lani v okviru Primorskih kulturnih dnevov nastopal v Šmihelu in v Selah.
Na predvečer letošnjega vi-grednega koncerta pa so Tržačani navdušili v nabito polni cerkvi Marija v trnju v Železni Kapli.
Na vigrednem koncertu je predsednica PD „Lipa“ mag. Zalka Ku-chling pozdravila tudi lepo število vidnih osebnosti, mdr. tajnika NSKS Franca VVedeniga, tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja, podpredsednico ZSO Sonjo VVakounig, župana Travnika, ravnateljico ljudske šole Djekše Romi Dovjak in Vero Busar, predsednico Ženske zveze Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, ki je PD „Lipa“ z malo delegacijo vrnila obisk za njihov nastop (23. marca) ob priložnosti tamkajšnjega materinskega dneva v Ljubljani, na katerem je nastopila tudi družina Blažej. Busarjeva je bila tako navdušena nad nastopajočimi skupinami, da je takoj povabila v Ljubljano na koncert vse tri skupine.
F. S.
12
petek' | 15. marec 19jj
Rož - Podjuna - Zilja
ČESTITAMO
Miro Polzer je pred nedavnim na graški univerzi zaključil študij tehnike varstva okolja. Diplomiranemu tehniku varstva okolja iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha na poklicni poti!
Rojstni dan je obhajala Ana Kassl iz Štriholč, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Naslednje voščilo je namenjeno Florijanu Juhu iz Galicije, ki slavi 75. rojstni dan in god. Ob tem lepem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta!
Preteklo nedeljo je slavila jubilejno obletnico življenja Sofija Tratar. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva!
Rojstni dan je obhajalav Beti VVutte iz Dolnje vasi pri Šmar-jeti. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje!
Osebni praznik sta obhajala Sonja Grubelnik in Franc Dolinšek z Obirskega. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
Naslednje voščilo je namenjeno kazaškemu župniku Florijanu Zergoiu, ki je obhajal god. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružujejo zvesti farani iz Kazaz in Vogrč.
80. rojstni dan je slavila Angela Župane iz Žitare vasi. Za ta visoki osebni jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Anici Koschat iz Podgorij in Micki Knafl iz Št. Jakoba. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo ter kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Preteklo soboto je srečala Abrahama Agnes Hribernik. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in veselja!
Jubilejno obletnico življenja je slavila tudi Amalija Apovnik iz
Mokrij. Čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja!
Za minuli osebni praznik čestitamo Pepiju Siherju z Golšove pri Žihpoljah. Vse najboljše!
Naslednje voščilo je namenjeno obema Florijanoma pri Piku v Šmarjeti in Stefanovima Flori-jema v Selah. Čestitamo in vse najboljše!
Posebne čestitke za rojstni dan in god veljajo Bistričnikovemu Floriju z Obirskega. Vse najboljše ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zofiji Reinvvald iz Lovank, Zofiji Sturm iz Mokrij, Alojzu Hoblu iz Vesel, Floreju Lipušu iz Št. Vida, Antonu Okornu iz Vinogradih in Tomiju Peteku iz Stare vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev iskreno čestitajo in kličejo na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
60. rojstni dan je slavil Hanzi Užnik, po domače Kobovnik iz
Sel. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva!
V	Podgori je obhajal 88. rojstni dan in god Florijan Dlopst. Za ta visoki osebni praznik prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Za osebni praznik čestitamo tudi Heleni Koren iz Podgrada. Vse najboljše tudi v prihodnje!
Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članomJožefu Blažeju z Letine pri Šmihelu, Mariji Hudobnik iz Nonče vasi, Frideriku Nachbarju iz Vogrč in Fricu Kumru z Blata pri Pliberku. Vsi ostali člani iskreno čestitajo ter kličejo slavljencem na mnoga zdrava in sreče polna leta!
V	Selah na Kotu je obhajal rojstni dan Primi Mlečnik. Čestitamo in vse najboljše!
Rado Markitz iz Male vasi pri Globasnici obhaja osebni praznik. Dobri prijatelji in znanci mu
po tej poti iskreno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Za minuli osebni praznik česti- ji | tamo tudi Floriju Košatu. Vse najboljše!
Preteklo nedeljo je slavila rojstni ! j dan Rozi Golavčnik iz Sinče vasi. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva!
Jutri bosta stopila pred poročni oltar Marjan in Ana Kelih iz f
Sel. Obema iskreno čestitamo	"
ter na skupni življenjski poti želi- " mo vse lepo in dobro, predvsem pa medsebojnega razumeva-	1
nja!	Jl
F
V Remšeniku pri Železni Kapli	s
obhaja rojstni dan Slavko Sluga. Čestitamo in želimo vse naj-	J'
boljše ter kličemo na mnoga	r
'eti	; [
Na Vinogradih pri Žitari vasi bo	l'
v nedeljo praznoval rojstni dan	1
Dolfej Glinik. Prisrčno čestitajo	11
ter želijo zdravja in veliko veselja žena Zefka, prijatelj duhovnik	r
Anton Cvetko, brat Hanzi, sestri	c
Erna in Paula z družinami, go- j £ spod župnik s farnim svetom, drugi sorodniki^ ter prijatelji od	k
blizu in daleč. Čestitkam se pri-	2
družuje uredništvo NT.
ČESTITKE TEDNA
Janko Zvvitter
50-letnik
Zdaj je prišel v najboljša leta, so rekli Ziljani, ko so zvedeli, da praznuje domači komunalni in kmetijski politik Janko Zvvitter svoj 50. življenjski jubilej. Zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetov in občinski odbornik slovenske volilne skupnosti v Straji vasi je bil v mladih letih smučarski skakalec, kakor se pač to spodobi za pravega Zahomčana. Janko Zvvitter se je že kaj kmalu odločil za vstop v politiko in na tem področju do danes zelo uspešno deluje. V občini uživa toliko ugleda, da je bil celo izvoljen za podžupana, na deželni ravni pa je priznan kmetijski politik. Med drugim je tudi predsednik koroške konjerejske zveze. Številnim čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki mu želi tudi v prihodnje obilo uspehov in osebnega zadovoljstva.
70-letnica Hanzeja Čepina
V Podgori pri Globasnici slavi danes svoj 70-življenjski jubilej znani vižar Hanzej Čepin. Rodil se je 10. maja 1926 na svoji domačiji v Mežici.
Že v otroških letih je spoznal na domači kmetiji in v domači gostilni trdo delo za vsakdanji kruh v tedanjih težkih časih. Pridne roke slavljenca pa so ga vodile leta 1949 v Avstrijo, kjer je v raznih zveznih deželah, predvsem pa na Tirolskem, zaslužil svoj kruh. Leta 1956 ga je pot vodila v Podgoro na Bavčejovo kmetijo, kjer je leta 1959 tudi poročil svojo ženo Margareto. Skupno sta opravljala težko delo na kmetiji in vzgajala z vso ljubeznijo svoje tri otroke. Slavljenec se je leta 1964 zaposlil v Ra-dentheinu, kjer je delal do upokojitve leta 1981. Ob delu pa nikoli ni zgubil svojo dobro voljo in ljubezen do domače pesmi. Že kot 6-letni fant je kot samouk začel igrati na diatoničnih harmonikah in je od takrat naprej olepšal nešteto porok, prireditev in drugih praznovanj s svojimi vižami. Še danes razveseli s svojo harmoniko goste, prijatelje in obiskovalce naših kulturnih prireditev. Predvsem pa je vedno izkazal vso svojo ljubezen svoji družini, ki mu je temelj življenja. Slavljencu po tej poti želimo mnogo zdravja in oseb-
nega zadovoljstva v krogu svoje družine in svojih prijateljev k v upanju, da bodo njegove viže in njegov nasmeh nas vse c še dolga leta razveselile.	F
13
Rož - Podjuna - Zilja
Dvojezični zbor Pedagoške akademije bil med odličnimi
Tretje tekmovanje zborovskega petja v Trgu je bilo v znamenju Tladih zborov.
28 zborov z vse skupaj okrog ti-®0c pevk in pevcev je tekmovalo, evet zborov pa je odneslo odlič-n° oceno. Žirija je bila postavljena Pred težavno odločitev, katere 2b°re oceniti z odlično in katere "Samo" s prav dobro. Vsekakor je 1,0 vzdušje med pevci po njiho-.ern nastopu napeto med preso-Janjem dobrih in slabih momentov Pn izvajanju. Nad vsemi pa je vi-0 vprašanje: Ali bo naš zbor
odličnimi? Tekmovanje sicer ®. j° Pred štirimi leti rojeno z za-'slijo izboljšati kakovost zborov-®Ke9a petja. Prof. Jakob VVildha-er- eden izmed krušnih očetov tekmovanja, je dejal, da se je to kmovanje že institucionaliziralo Pri tem naj ostane.
Tbori so bili razdeljeni v katego-'n sicer mešani, majhni in mla-' zbori, program pa je obsegal vezno pesem, narodno, koroš-
0	narodno in pesem po izbiri. To-
So se najbolj izkazali mladi °ri, ki so bili sprejeti na tekmo-anju prvič: od devetih odlikova-
1	zborov jih je bilo kar štiri iz te
Odličen uspeh Dvojezičnega zbora Pedagoške akademije na tekmovanju zborovskega petja v Trgu. Zbor vodi Edi Oraže.
kategorije. Med njimi je bil tudi Dvojezični zbor Pedagoške aka-demije/Zvveisprachiger Chor pod vodstvom Edija Oražeta. Njegov repertoar je obsegal obvezno pesem Locus iste, slovensko narodno Tiho skrita med gorami, koroško narodno Bist a scheans Diand-
le du in izbrano angleško Hey Jude.
MePZ Podjuni iz Pliberka pod vostvom Toneta Ivartnika ni uspelo ponoviti odlike iz leta 1992, kljub temu je ocena prav dobro znak za konstantno kakovost zbo-ra-	Adke
Domačnost v Rožeku
pV®lik° začetnico pišejo društveniki kulturnega društva „Peter Markovič" “ožeku pri svojih prireditvah besedo „domačnost“.
J* izbor programa za priredite’ stekij petek je bil tako zelo po oh Cen’ (e dvorana na Mul dravskem mostu pravljični
Dn w ° P°lna“- Pa tudi V SVOjil
dfi- iVn.ih besedah v obel vib i'^ jezikih zaradi lepega šte le nemško govorečih se je Reditelj držal domače rožanšči ■ ;kl nam je vsem zelo pri srcu ir 12 leta v leto slišimo manj ir s, nj • ■ ■ Po pozdravu častnih go Tž (župnika Ignac David iz Do r'?c? .'n dr. Ciril Turk iz Lipe Ka župan Karl Mitsche, prof niP Sam°nig iz Vrbe in ne nazad' kp ^ n'^ in gonilna sila Krščans-jer)KUltUme zveze Nužej Tolma-rQj Se ie govornik spomnil 100 Petnega dne domačinke s Kote paT.Pauter in predstavil nasto-kvl »Cl s^uPini ~ kvartet „Rož“ ir ol ,..t ..Bratov Smrtnik". O na-Por -m sP°redu menda ni treba m °cat'.v saJ si cenjeni bralci eJ° živo predstavljati večer
„od pesmi do pesmi, od srca do ponovnim prelepim pesmim, srca" dveh nadvse priljubljenih Večer bomo ohranili še dolgo v skupin, ki sta peli domače in med- najlepšem spominu. Hvala vsem! narodne pesmi v veselje in radost vseh zbranih od blizu in daleč! Pa
tudi besed za smeh ni manjkalo. pS: Pretresljiv pomenek z roja-In dodatnih skupnih pesmi, saj	kom, ki je po 30 letih prvič obiskal
smo pevke in pevce z bučnim,	slovensko prireditev, je ostal
neponehajočim ploskanjem silili k „med štirimi očmi".. .
Kvartet „ Rož" je veliko prispevat k uspešni prireditvi KD „Peter Markovič" v Rožeku.
STRPNA VAS
Leitgebovemu Anzeju v slovo
Pred nedavnim je za vedno zatisnil svoje oči Anzej Leitgeb iz Strpne vasi. Umrl je star 67 let.
Rajni se je rodil v Kok-jah. Po poklicu je bil mizar, in to z dušo in s telesom. Leta 1951 se je priženil k Rjesku v Strpno vas; njegova žena Elizabeta mu je rodila štiri hčerke -Traudi, Ingo, Kristo in Johano. Traudi poznamo mdr. kot zavzeto sodelavko Zadruge market Pliberk in v vsakem oziru prisrčno mater Lipuschove družine.
V svoji mladosti je bil Leitgebov Anzej član znamenitih globaških „črnih klobukov". Z njimi je muziciral na troben, zlasti še na raznih poročnih veselicah. Poleg tega so bili njegova velika ljubezen časniki, mdr. tudi Naš tednik.
Pogrebno svečanost v Šmihelu je vodil dekan Kristo Srienc. S pesmijo so se od rajnega Leitgebove-ga Anzeja poslovili šmi-helski cerkveni zbor, MoPZ „Franc Leder Lesič-jak“ iz sosednjega Štebna in moški člani skupine „Vox“, ki jo vodi vnukinja rajnega, Traudi Lipusch ml.
Dragi Anzej, lepo se od-počij v domači zemlji!
Vdovi Elizabeti in otrokom Traudi, Inge, Kristi ter Johani z družinami izrekamo naše iskreno sožalje.
-Kuj-
RADIO/TV, PRIREDITVE
T
A
T
E
D
E
N
PETEK, 10. maj
Kulturna obzorja.
SOBOTA, 11. maj
18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
NEDELJA, 12. maj
6.00-	7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel župnik Florian Zergoi.
18.00-	18.30 6x 6-Domače uspešnice.
PONED., 13. maj
Kratek stik.
TOREK, 14. maj
Partnerski magacin.
SREDA, 15. maj
Domača glasbena mavrica.
21.04-22.00 Primorski obzornik
ČETRTEK, 16. maj
Rož - Podjuna - Žila.
PETEK, 17. maj
Kulturna obzorja.
12. maj '96,13.30
PONEDELJEK, 6. maj 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
Petek, 10. maj
TINJE
Koncert godalnega kvarteta Feguš
Kraj: v Domu v Tinjah Čas: ob 20. uri Prireditelji: Katoliški dom prosvete v Tinjah, Krščanska kulturna zveza, PD „Lipa“ Velikovec in Glasbena šola
ŠT. JANŽ
Predavanje „Landesaus-stellung"- Projektarbeit im Ouerschnitt: Ort Region und grenziiberschreitende Aspekte
Kraj: k & k center Št. Janž Čas: ob 20. uri Predavatelj: Mag. Hartvvig Pucker (deželna vlada)
Sobota, 11. maj
ŽITARA VAS
Vigredni koncert Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Čas: ob 20. uri Prireditelji: SPD „Trta“ v Žitari vasi
BOROVLJE
Družinski popoldan Kraj: Pri Cingelcu na Trati Čas: ob 16. uri Nastopajo: MoPZ ..Borovlje", ženski kvartet, otroška skupina, učenci glasbene šole, oddelek Borovlje Prireditelji: SPD ..Borovlje"
PLIBERK
Materinska proslava Kraj: v kletni dvorani Posojilnice Bank Pliberk Čas: ob 7.0. uri Nastopajo: Mlada Podjuna, Vidriška dekleta Prireditelji: Otroški pevski zbor ..Mlada Podjuna"
ŽELEZNA KAPLA
Materinska proslava Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19. uri
Nastopajo: Otroški pevski zbor, otroška plesna skupina, recitatorska skupina, tambu-raški zbor in solisti-instrumen-talisti
Prireditelj: SPD Zarja
ŠMARJETA V ROŽU
Igra: „Obiski“ - tri enodejanke (Felix Mitterer) - „Od-stavitev", ..Zločinka", ..Pšenica na avtocesti"
Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri
Gostujejo člani igralske skupine SPD ..Radiše"
Prireditelji: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu
BISTRICA NA ZILJI
Zaključni nastop učencev
GŠ - oddelek Ziljska Bistrica Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 19. uri Prireditelji: Glasbena šola in SPD „Zila“
Nedelja, 12. maj
SELE
Materinska proslava Kraj: v farnem domu Čas: ob 16. uri Prireditelji: KPD Planina v Selah
Sodelujejo: otroci LŠ v Selah, otroci LŠ na Kotu, mladinski zbor Sele, kitaristi in MePZ Sele
ŠT. JANŽ
Premiera Teater za otroke „Palček Piskalček"
Kraj: k & k center Št. Janž Čas: ob 10 uri Igra šentjanška otroška gledališka skupina Prireditelji: SPD Št. Janž
VOGRČE
Ponovitev igre: ..Poročil se bom s svojo ženo"
Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Čas: ob 20. uri Nastopa: igralska skupina KKD Vogrče
Med drugim z naslednjimi
prispevki:
•	Glasba povezuje: Srečanje mladih slovenskih glasbenikov v Celovcu
•	Vsem mamicam v zahvalo za ljubezen in skrb
•	„Kralj v časopisu": Prva preizkušnja za mlado skupino v Bilčovsu
•	Postojna, Ljubljana, Maribor: pred papeževim obiskom v Sloveniji
•	Druga zvezna nogometna liga: SAK : Leoben
•	Venček zilskih semanjskih pesmi
Slovcmko prosvetno druitvo ..DOBRAC" ruStlrnci Slovvcnischer Kiilturvcrcln,.DOBRAC" in Flirniiz
-letnica SPD Dobrač na Brnci
thre Slowenischer Kulturverein Dobrač in Fumitz
vabi na slavnostni /ladt zvrni Jubilautns-
TOMOEIT
- 15.5.96 20.00
Kulturni dom na Brnci/Volkshaus Fiirnitz
Nastopajo/Mitwirkende:
Oktet Suha (vodja/Lcitcr Matevž Fabijan)
Vaščani pojo (vodja/Lcitcr Joško Kovačič)
Polizeichor Villach (vodja/ Lei ter Manfred Melcher)
Tamburaši SPD Št. Janž (vodja/lxitcr Vera Kunčič)
Mlad. skupina SPD Jcpa-Baško jezero (vodja/I citer Anica Lcsjak-Rcssman)
petčP 10. maj 1951
Sreda, 15. maj
ŠT. JAKOB V ROŽU
Srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave
Ema Hudi (Globasnica) - slike, Rezi Koller (Bilčovs) - glina, Karla Haderlap (Obirsko) - pesmi, Janja Kassl (Podgorje) - kitara
Kraj: Regionalni centerčas: ob 19.30
Prireditelj: Katoliško žensko gibanje
PLIBERK
Srečanje GŠ na Koroškem in GŠ Ravne na Koroškem Čas: ob 19. uri Kraj: pri Brezniku v Pliberku
Četrtek, 16. maj
OBIRSKO
Kegljanje na naravnem kegljišču pri Jerebu
Čas: ob 14. uri - v nedeljo, 19. maja, ob 14. uri bo nadaljevanje tekmovanja.
Čakajo Vas lepe nagrade. Prireditelji: Alpski klub „Obir“
ŠMIHEL
Igra: ..Poročil se bom s svojo ženo"
Kraj: v farni dvorani Čas: ob 20. uri Nastopa: igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: KPD Šmihel
Sobota, 18. maj
ŽELEZNA KAPLA
Informativni dopoldan strojnega krožka Podjuna
Čas: od 9. do 13. ure Kraj: v zgornjih prostorih Zadruge
Prireditelj: Strojni krožek Podjuna
j
RADIŠE
Marijino petje
Kraj: pri Culehnerjevi kapel
v Zgornjih Rutah
Čas: ob 19. uri
Sodelujejo: Radiški fantje l
Kvartet trobent
Prireditelj: SPD Radiše
ŠT. JAKOB V ROŽU
Koncert „One vvorld - one voice“
Nastopa: Dvojezični zbor / j Der zvveisprachige Chor Kraj: Regionalni center Čas: ob 20. uri
DUNAJ
Literarni večer - Drago Jančar bere iz knjige „Ku' zer Bericht zur lange bela gerten Stadt-
in diskutira z bivšim zunanji ministrom dr. Aloisom Mockom
Kraj: Literaturhaus, Seideri gasse, 7. okraj Čas: ob 19. uri
CELOVEC
Gledališka predstava: „Mein Karnpf" (Tabori) Kraj: Felsentheater v Celo' cu (Kreuzbergl)
Čas: ob 17. in ob 21. uri
GLOBASNICA
Slavnostni koncert ob 40’ letnici MePZ „Peca“
Kraj: v avli ljudske šole Čas: ob 20. uri Prireditelj: Slovensko kulte no društvo Globasnica
RAZSTAVE
ROŽEK
Razstava: Hugo Wulz -„Črni fofot"
Odprta do 12. maja 1996, od srede do nedelje od 15.00 do 18.00 ure (tudi telefonska najava možna) Kraj: Galerija Šikoronja, Rožek
DUNAJ
Razstava ..Tihožitje, Krajina, Portret" znanega slovenskega slikarja Sava Sosveta
Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan, Albert-gasse 48
Razstava bo odprta do 29. maja 1996
CELOVEC
Odprtje razstav Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) glasbeni okvir: Marko Feri - kitara iz Trsta Čas: 13. maj, ob 19.30 Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu
ŠT. JANŽ
„Asservate - AusschvriF Buchenvvald, Yad Vasher)1 Kraj: k & k center Št. Janž' Razstava bo odprta do 13 julija.
TINJE
Odprtje razstave Frica Močnika Kraj: v Kat. domu prosvete v Tinjah
Čas: 16. maj, ob 20. uri Peli bodo domačini iz Šmihela.. Razstava bo odprta do 12. junija.
CELOVEC
Razstava Gustava Januš' - nova dela
Kraj: Galerie Judith VValke’ (Goldener Brunnen), Lid-manskygasse 8, Celovec -Odprta od 8. maja do 8. junija: dopoldan četrtek, pe-1 tek in sobota od 10. do * 12.30; popoldan: torek, sr6|/ da, četrtek, petek od 15.30; do 18.30 in vsak čas po doo
govoru.	Ir
_____________________J,u
s
PRIREDITVE/PISMO BRALCA
=tetpetek,
19!1°- maj 1996
RAZNO
Del
ie'
CELOVEC
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji 2a Slovence v Celovcu prireja
v soboto, 18. maja 1996,
°b 19. uri
v av|i Slovenske gimnazije
v Celovcu
šolsko akademijo
P°d geslom
»Človeški liki - šola v sliki"
p°leg pevskih zborov, instrumen-M ,alnih in recitatorskih skupin ter ple-W sn'h točk sodelujejo kot gostje kul-Urn' ustvarjalci SRD Srce iz Dobrle j vasi- S tem društvom je Slovenska Kul Rlmnaz'ja letos pobratena. iela Vsi prisrčno vabljeni!
an' Borovlje
jen lr|formacijski večer
»Varčevalni paket - kako in kaj?“
v'°mk, 14. maja 1996, ob 19.30
v kle,r|i dvorani Posojilnice-Bank Bo-
U r°vlje, Hauptplatz 16
2 davčnim svetovalcem Ra9- Hermannom Klokarjem
varčevalni paket (Sparpaket) avstrijs-P|J vlade je sklenjen. Prinaša mnogo obremenitev. Zato pa naj bi spoznali 'Udi možnosti, da se le-tem vsaj nekoliko izognemo.
|^o Predavanju vas vabimo na zakus-
' ^''reditelji: Posojilnice-Bank Borovlje, 2!!,a' St. Jakob, Celovec, Bilčovs-Ho-40' gise-Skofiče - Zveza Bank Celovec -5 ovenska gospodarska zveza
(U, | ^den mladih umetnikov
v Medinskem centru na Rebrci od 22. do 27. julija 1996 M 9r'iave do 15. junija na: KKZ, 10,-Okto-^ 51 62 4325/NI' 9020 Celovec’,el- 04631
wt iern
anž'
13.
Dom v Tinjah - PUAK - Naš tednik
Desni terorizem v Avstriji
Predavanje o najnovejšem razvoju skrajnodesne scene v Avstriji.
Čas: 14. maja 1996, ob 19.30 Predavatelj: mag. Klaus Zellhofer (dunajski časnikar in sodelavec Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja)
Vodja razprave: mag. Dietmar Innervvinkler
JEZIKOVNE POČITNICE za mlade od 10. do 16. leta od 30. junija do 20. julija ‘96 v Novem mestu
Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Str. 25. 9020 Celovec, tel. 0463 / 51 62 43
Naša ponudba: tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) -skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok - polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti - ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca - spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih - možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi - prevoz v Novo mesto in nazaj.
Prošnja glasbenikom
Župnik Pavel Uršič (fara Bohinj)
želi ob papeževem obisku v Sloveniji ustanoviti godbo na pihala. Tako bi mladi Bohinjčani dobili možnost za smiselno udejstvovanje v prostem času, prebivalcem cele Bohinjske doline pa bi se uresničila stara želja. Obračamo se na vse tiste, ki bi lahko Bohinjčanom pomagali s starimi inštrumenti (in z glasbeno literaturo), da jim izpolnijo to željo. Bog lonaj! NASLOV:
župnik Pavel Uršič, SLO-4267 Bohinj; tel.: 00 386/64-72 37 23.
vete
i
Smi-
lila
nuS
OBVESTILO
Svetišče Marije, Kraljice miru na preseku pod Ljubljano sporoča, c*a je v poletnem času sv. maša
*	vsako nedeljo ob 16. uri,
•	vsako soboto, ob 10. uri.
Običajno je pred vsako sv. mašo križev pot.
ajke' Marijini častilci, iskreno vabljeni!
ec L____
i. ju-^_ pe-1^
PISMO BRALCA
			
		J	(OROŠKIH SLOVENCEV
vabi na
KRAJEVNE
SESTANKE
s predsednikom
NANTIJEM OLIPOM
za območje občine Borovlje:
petek, 10. maj 1996, ob 20. uri
PRI CINGELCU na Trati
za območje občine Št. Jakob v Rožu:
ponedeljek, 13. maj 1996, ob 20. uri
POSOJILNICA Št. Jakob v Rožu
za območje občin Kotmara vas in Žihpolie:
torek, 21. maj 1996, ob 20. uri
DRUŠTVENA SOBA, Kotmara vas
za območje občin Bistrica na Zilji in Straia vas:
sreda, 22. maj 1996, ob 20. uri
FARNA DVORANA, Bistrica na Zilji
Dobrodošli vsi, ki se zanimate za narodnopolitična vprašanja ali želite razpravljati o krajevnih zadevah.
Popravek SGZ
V komentarju (3. maj) pišete: „Na žalost jih je pri tem -na srečanju z zastopniki NSKS in ZSO z ministrom Thalerjem (17. aprila) - podprl tudi Marjan Sturm, ki je mnenja, da tako „vmešavan-je škoduje sožitju."
SGZ (Slovenska gospodarska zveza), katero je zastopal tajnik mag. Jože Picej, se je tudi udeležila srečanja pri ministru Thalerju, 17. aprila.
SGZ se ni udeležila
srečanja kot zastopnik NSKS oz. ZSO, temveč je zastopala nadstrankarsko in strokovno interese slovenskega gospodarstva koroških Slovencev. SGZ se ne pusti strankarsko opredeliti, ker je naš cilj pospeševanje gospodarstva in krepitev življenjske baze narodne skupnosti. Zato pozivamo tudi vse politične organizacije, da najdejo končno skupno pot - na demokratičnih temeljih - v narodni politiki!
mag. Jože Picej, tajnik SGZ
MM
w mMca
v četrtek, 9. maja, ob 20. uri
Dia-predavanje: Noriška regija Predavateljica: Evelin Pirker
od petka, 10. maja, od 19. ure do sobote, 11. maja, do 17. ure
Biblični tečaj
Predavatelj: prof. dr. Vinko Potočnik
v petek, 10. maja, ob 20. uri
Koncert: Godalni kvartet Feguš Soprireditelj: KKZ
v ponedeljek, 13. maja, ob 10. uri Moje pesmi - Iz svojih literarnih del bere prof. Franc David.
v torek, 14. maja, ob 19.30
Predavanje z diskusijo: Desni teror v Avstriji
Predavatelj: mag. Klaus Zellhofer
Diskusijo vodi:
mag. Dietmar Innervvinkler
od petka, 17. maja, od 18. ure do nedelje, 19. maja, do 13. ure Seminar: Touch tor health I Voditeljici: Josefine Pfeifhofer in Edith Pokorny
v torek, 21. maja, ob 19.30
Zgodovina koncentracijskega taborišča na Ljubelju - podružnica Mauthausen Predavatelj: dipl. inž. Janko Tišler
Izobraževalna potovanja 1996:
v ponedeljek, 3. junija 1996
Romanje v Marijino Celje za župnije v Podjuni Spremljevalec: Jože Kopeinig
od petka, 7. junija 1996 do sobote, 8. junija 1996
Romarsko potovanje v Altdtting, Salzburg in Oberndorf Spremlja: Jože Kopeinig
v nedeljo, 16. junija 1996
Obisk pasijonskih iger v Šmar-jeti na Gradiščanskem
od nedelje, 14. julija do nedelje,
21. julija 1996
Izobraževalno potovanje v London
Voditeljici: Katharina Zablatnik in Marta A. Marschner
od torka, 16. julija 1996 do torka, 23. julija 1996
Izobraževalno potovanje v Kapa-dokijo
IMPRESUM
5.30j QaTEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev'1, 0 dOO-nv2.astoPata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, Iredn*?ber'S,raBc 25/IV.
__^recjtvilS,V0: ma9- Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega
si: qJla)' Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), Celovec, 10.-Oktober-StraRe 25/IV.
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-StraRe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463/51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,-šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT.
16
Kultura
peli^ 10. maj 1j~-
Izšel 3. del „Tako smo živeli"
Darilo ob 100. rojstnem dnevu Flore Rauter
Pretekli petek, 3. maja je Krščanska kulturna zveza skupno z narodopisnim inštitutom Urban Jarnik izdala tretji del uspešnice „Tako smo živeli".
Odgovorna urednica 3. dela dr. Marija Makarovič je na kratko orisala nastanek 3. dela. Največji del knjige je posvečen Flori Rauter, ki je te dni praznovala 100. rojstni dan. Flora Rauter (roj. Simonič) se je rodila 4. maja 1896 na Ločilu, v župniji Št. Lenart pri sedmih studencih, v občini Podklošter. Svoja mlada leta je preživljala v
raznih krajih. Njen oče je kot železničar služboval na Koroškem, Štajerskem in Primorskem.
Že v zgodnjem otroštvu se je Flora Rauter morala s starši preseliti za več let z Ločila v Unz-markt na Šajerskem, kjer je začela obiskovati šolo. Po kratki vrnitvi na Koroško je nadaljevala s šo-
lanjem v Beljaku, nato pa se je družina preselila na Primorsko, k Sv. Luciji ob Soči. Tam je obiskovala dvorazredno slovensko šolo. Po uspešno končani šoli se je dve leti učila šivati, nato je bila zaposlena na Reki ob Jadranu in nekaj časa v Kutni hori na Češkem.
Ob izbruhu prve svetovne vojne
se je Simoničeva družina vrn| na Koroško. Nekaj časa je preb v Ledincah ob Baškem jeze nato pa si je ustvarila nov dom Kotu pri Št. Jakobu. Tam spoznala svojega bodoč moža, komponista Franca R; terja. V družini so se rodile hčerke: Hilda, Mimi in Frida.
V knjigi je poleg življenje! Flore Rauter napisanih še sedi drugih. Življenjepise so prispe' Martin Miki, Marija Vodivi Francka Pipp, Valentin Oras Helena Hirm, Dora Samonig Kati Marketz. Prispevki nastan deloma po vprašalnicah, delo. pa po samostojnem pisanju.
Prispevke je lektoriral in prire dr. France Vrbinc. Po bese< tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja jeseni izšel 4. del „Tako smo žj li“.
Prepričani smo, da se bo tud'
del tako hitro razprodal kakor p'

dva. Knjiga stane 220.- šilingov^
H
Igor Robi
Spominski zapis Flore Rauter -1. del
Od zdaj naprej prip1
,Vse to, kar sem od mame slišala, sem si dobro zapomnila", piše
P
Flora Rauter v knjigi „Tako smo živeli". Kljub visoki starosti je spomine o svoji mami, Knezavi Manci, napisala sama. Objavljamo jih v nadaljevanjih.
Jaz Flora Rauter, sem se rodila na Ločilu, fara Št. Lenart pri Sedmih studencih, v Knezavi hiši, dne 4. maja 1896. Tam je bil dom moje mame Ane, rojene 6. novembra 1866, hčere Johana in Terezije Pinter.
Moji starši še niso imeli lastnega stanovanja. Zato smo tedaj živeli še v hiši moje babice. Babica so me imeli zelo radi, zibali so me in zraven radi kaj zapeli. »Zibam, zibam, zibam te, nočeš spati, ščipnam te." Še več takih uspavank so imeli zame. To mi je bilo tako všeč, da sem zmeraj priganjala: „Lala mama, poji, poji!" To se pravi: „Stara mama, prepevaj!" Vselej pa niso bili pri volji peti mali deklici. Tedaj so se kregali: ..Pusti žamp! Kdo ti le bo ves čas kaj prepeval? Pokoj daj in zaspi!"
Le malo časa mi je bilo usojeno živeti v rojstnem domačem kraju. Še nisem bila stara dve leti, ko je bil moj oče, Florian Simonič, kot železničar prestavljen na Štajersko. Tam je našel stanovanje, ga uredil in dobil ženo in hčerko za seboj. Kaj kmalu sem tam pozabila svoje prve slovenske besede in se naučila nemško. Kmalu nato se je rodil bratec Lojzi. Postal je večji in oba sva mamico nadlegovala: »Mama, bitte, bitte, erzahl' uns vvieder was Scho-nesl"
Ko sem sama imela tri dekleta, Hildo, Mimi in Frido, sem tako kakor ona meni pripovedovala hčerkam. One so se za te dogodke prav tako živo zanimale kot jaz nekdaj. Prosile so me: »Mama, zapiši nam vse te tvoje pripovedke, da ne bodo pozabljene, ko te nekoč ne bo več med nami." - To sem storila.
To tako dolgo, da naju je ubogala. Pripovedovala je razne zgodbe, pravljice, dogodke iz starih časov in kar je v svojih mladih letih doživela v rojstnem kraju v Ziljski dolini.
Vse to, kar sem od mame slišala, sem si dobro zapomnila.
Da se to ne zgodi, so hčer Te$j zijo že zgodaj priganjali, naj ij vda, to je, da si kmalu poiščeš nina, ki bi bil zmožen preprečili nesrečo, izgubo njihov^ doma.
Kot bi moralo biti, se je m fant, Johan Pinter po ime^ doma pri Bvacarjevih na Strn^ v to njihovo hčerko Terezijo Ur ljubil. Bil je visoke, vitke postale delaven, bolj mirnega značaja
Pripovedke in dogodki iz mladosti moje mame - tu zapisani v njen spomin. Od zdaj naprej pripoveduje »Knezava Nanca", moja mama:
Rojena sem bila v Knezavej hiši na Vočile 6. novembra leta 1866, mesec dni pred Miklavžem. Pri nas je bila pavrška hiša, tako velika, da se je za silo s svojo pridnostjo preživela ena družina. Moja mati Terezija je bila edini otrok te Knezave hiše. Njeni starši so se zaradi slabih letin in nesreče pri živini precej zadolžili. Nevarno je bilo, da gre vsa njihova domačija na kant (na lectir).
Terezija, srednje velikosti, ves( lo in zgovorno dekle, če tr^
tudi precej energična, stara
maj devetnajst let. Nje^
staršem je bil ta hčerin ženin ^ koj po volji. Ne pa ženinove^ očetu Bvacarju, ki je sinu odl( no branil priženiti se na Rav|. Toda Johan Terezije ni m<y zapustiti. Ko se je poslavljal c doma, so mu oče diev izročir mu rekli: „Le pojdi! Boš ves^ denar, ki ti ga dam, v to zadol^ no bajto utaknil in ti ne bo osk6 drugega kot garanje vse s% žive dni!“

P 1°0. rojstni dan so Flori Rauter na njenem domu na Kotu pri Št. Jakobu čestitali zastopniki Narodnopisnega inštituta „Urban Jarnik“ in u^ansl<e kulturne zveze. Z leve: predsednica inštituta „Urban Jarnik" dr. Herta Lausegger, slavljenka Flora Rauter skupno s hčerkama Mimi in 3bli dr. Marija Makarovič in tajnik KKZ Nužej To/maier.
MMMM
pluje Knezava Nanca
b
jel. 0r°čila sta se. Očetu Bvacarju a; ’.a Se s tem tako zamerila, da ■ S? Prišli niti k poroki. Tudi svo-'*iljii^enj’ Bvacarjevi gospodinji, d°volili iti. Morala se je podvreči moževi trdosrčnosti. ~ 0 že hohcit ni bila tako luštna vesela, kot bi bila, če bi ne 0 nesporazuma med njimi, mf
nejf
rrnViaf u po teJ Poroki sta oče in i , 11 mlade Terezije drug za ,tav 9lm umrla. Tudi k njihovemu 9rebu Bvacarjevi h ni bilo.
'■ecetek je bil težaven. Denar, Ve')r9f Je mladi gospodar dobil od tre, a’ je res vse prekmalu šel 3 h|nhi)0ravnanje dolga. Vsak pri-'jeflj D jen krajcar je šel za štajer. lin.j lrni so oče šli holcvat ali ve( Ce 2a žago vozit. Druge mož-3dl( stl tedaj ni bilo. av'
11	sta oba vse žepe in pre-
i® u 6 obrnila, da sta mogla z naj-,či"teklmJ krajcarji kupiti masi soli. eSa to pomanjkanje denar-jd;| . °ža tako težilo, da si ni ve-3st,e.Pornagati. Ves v skrbeh je v svWTnem mral<u šel od doma in a P° samotnem polju tja, kjer
je stal blizu križ. K njemu je pokleknil in iz vse duše molil, prosil, naj mu Bog pomaga priti iz teh morečih denarnih zadreg. Ko tako kleči, v dlan podprto glavo, kaj mislite, kaj tam zagleda? Zraven klečalnika je ležala rdeče in modro križasta ruta, zvezana v puntelc. Pobere ga in ko se vrne domov, ga razveže in zagleda v njem v papir zavito mavžno in majhen usnjat mošnjiček, v katerem so bili trije goldinarji. „Joj,“ reče,'„ko bi bil ta denar moj, bi bil rešen sedanjih težav! Toda tega ne smem obdržati? Morda ga je kdo zgubil, ki denar še bolj potrebuje kakor jaz? Gotovo ga s strahom išče. Ne, ne smem ga obdržati!"
Drugi dan je šel v farovž h gospodu fajmoštru in jim pokazal, kaj je našel. Gospod vzamejo goldinarje in rečejo: „Že kar v nedeljo bom oznanil pri sveti maši in vprašal, ali je kdo kaj zgubil." To so tudi storili. Minilo je že dalj časa, toda nihče se ni oglasil, da je kaj zgubil. Zato so dali najdene goldinarje, rajniše so tedaj tudi temu denarju rekli, možu nazaj. Z njimi je ves srečen najnujnejše poravnal.
GLOBASNICA
Gostovanje najboljših amaterskih igralcev v Sloveniji
Preteklo soboto, 27. aprila, so se odzvali povabilu SKD Globasnica predstavniki občine Gornji grad in tamkajšnjega kulturnega društva. Srečanje se je pričelo s predstavitvijo manjšine in ogledom Podjune. Ravno tako je prišlo do razgovora med županom Gornjega grada Tonejem Riflom in predstavnikom Enotne liste. Politično sodelovanje naj vsebuje predvsem težnje občinskega delovanja, varstva okolja in turizma.
Posolovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik je še posebno poudaril pomembnost povezovanja Savinjske doline s Podjuno, ker bi lahko skupno koristili ponudbe EU-pro-jektov. Tozadevno bodo sledili še pogovori na strokovni ravni.
Zaključek in obenem višek srečanja pa je bila uprizoritev ljudske igre „Deseti brat" dramske skupine kulturnega društva Gornji grad. Nadpovprečna in igralsko kvalitetna izvedba znane igre je navdušila obiskovalce, ki so napolnili globaško farno dvorano. Igralci so dokazali, da niso zaman deležni naziva najboljše amaterske dramske skupine v Sloveniji. Tudi kulturniki so se zaobljubili, da bodo poglobili sodelovanje. Že konec maja bo v občini Gornji grad nastopil MePZ „PECA“.
Župan Tone Rifelj pa je bil navdušen o uspešnem srečanju v Globasnici in poudaril, da bi želel organizirati še meseca junija Teden koroških Slovencev v Savinjski dolini.
Srečanja v Globasnici so se udeležili kulturniki in predstavniki občine iz Gornjega grada. Prve stike sta navezala župan Tone j Rifelj in tajnik EL Bernard Sadovnik.
PODLIGA VZHOD
Bilčovs - Liebenfels	1:2 (1:1)
Bilčovs je nastopil brez šestih standardnih igralcev, kljub temu so v 25. minuti povedli z 1:0 (Andrejčič). 10 minut navrh pa so gostje izkoristili nezbranost v domači obrambi ter rezultat izenačili. Medtem ko je bil 1. polčas zaznamovan s številnimi priložnosti na obeh straneh, je 2. polčas potekal bistveno drugače. Priložnosti so bile le še redke, čeprav so bili domačini v terenski premoči. V 81. minuti pa je bil v ospredju sodnik Smole, ki je dosodil gostom neupravičeno 11-metrovko. Le-ta pa je bila usodna za Bilčovščane.
BILČOVS: Kattnig 3, Ogris 3, Lipusch 2, Fister 2, Andrejčič 4, Ouantschnig 4, Schaunig 2, Kuess 3, Karti
2,	Grzič 3, Durnig 2;
Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Smole (slab): strelec: Andrejčič (25.)
1. RAZRED D
Šmihel - Št. Andraž	0:3 (0:1)
Mlada šmihelska ekipa tokrat ni bila kos pritisku,, saj je proti pričakovanju jasno podlegla vodeči ekipi iz Št. Andraža. Šmihelčani so bili sicer v rahli terenski premoči, toda v protinapadih gostov žal preveč ranljivi,
ŠMIHEL: Leitgeb 3, R. Lutnik 2 (70. A. Lutnik 0), Janet
3,	A. Gros 3, H. Motschilnik 3, Goričan 3, A. Gros 3, Ger-madnik 3 (57. Žohar 3), Krevvalder 3, W. Motschilnik 3, Ch. Gros 3 (75. Dobnik 3);
Šmihel: 250 gled.; sodnik: Obwurzer (dober);
Železna Kapla - Labot 2:1 (2:0)
Kapelčani so v 1. polčasu presenetili goste z zelo borbeno in napadalno igro. Rezultat sta bila dva lepa zadetka, bilo pa bi jih lahko tudi več. Po odmoru so se gostje nekoliko ujeli ter iz 11-metrovke skrčili rezultat na 2:1.
ŽELEZNA KAPLA: Kohlvveis 4, Baloh 4, E. Schor-
li 4, G. Grubelnig 3, J. Ošina 3, Lipusch 3, H. Kaschnig 5, M. Kaschnig 4 (75. O. Scholri 0), F. Ošina 3, Kržan 3, S. Schorli 3;
Železna Kapla: 120 gled.; sodnik: Stauber (povprečen); strelca: T. Lipusch (20.), H. Kaschnig (75.); rdeči karton: T. Lipusch (75.)
Sele - Globasnica	2:1 (1:0)
Selani so sicer v 8. minuti povedli z 1:0, toda več od igre so imeli Globašani, nenazadnje po zaslugi legionarja Hrena, ki je tokrat prišel ekipi na pomoč. Globašani so imeli tudi boljše priložnosti, toda Silan, Szabo, Hribar in tudi Pasterk pred golom niso imeli sreče. Po odmoru pa je Globašanom uspelo le izenačiti. Da jim kmalu navrh ni uspel še drugi gol, se morajo Selani zahvaliti Silanu, ki iz treh metrov ni zadel praznega gola. Medtem ko so Globašani tvegali vse, pa so prejeli porazni zadetek.
SELE: Magič 4, Božič 4, D. Oraže 3, M. Mak-3, S. Užnik 3 (70. I. Kelih 0), Bavdek 3, M. Dovjak 3 (46. Fl. Oraže 3), Gorenšek 4, Fl. Dovjak 4, M. Oraže 4, K. Hribernik 3;
GLOBASNICA: Smrečnik 3, Silan 3, G. Sadjak 3, Li-puš 3, Tratar 2, Hren 4, Fera 3, Tominc 3, Pasterk 3, Szabo 3, Hribar 3;
Sele: 150 gled.; sodnik: Schatz (dober); strelci: K. Hribernik (8.), Fl. Dovjak (78.) oz. Szabo (55.);
2. RAZRED F
Rikarja vas - Maria Rojach 4:2 (3:1)
Rikrajčanom je kot prvi ekipi uspelo v tem prvenstvu premagati Maria Rojach. Vrhunska tekma je bila odlična in je dosegla nadpovprečno visoko nogometno raven.
RIKARJA VAS: Kaiser 5, Urch 5, Črnalič 5 (80. F. Oraže 0), Gomernik 5, Pandel 5, Lipnik 5 (60. Gregorič 5), Sienčnik 5, Truschner 5, Bašič 5, Strasser 5 (80. Neibersch 0), Figoutz 5:
Rikarja vas: 350 gled.; sodnik: Osebitz (dober); strelci: Strasser (16., 65.), Truschner (25.), Figoutz (40.)
Reichenfels - Dobrla vas 6:1 (3:0)
Kakor da Dobrolčani ne bi bili prisotni, so jih nadigravali domačini, predvsem v 1. polčasu. Po odmoru so se sicer nekako ujeli, za več kot za zadetek pa ni zadoščalo.
DOBRLA VAS: Merlitsch 3, M. Lesjak 3, Roger 1 (20. Marin 2), Herburger 2, Zunder 1, Blajs 1, Jorg 1, VVrieBnig 3 (40. Math 2), Ch. Lesjak 3, Tschekalov 3, Schippel 2;
Reichenfels: 200 gled.; sodnik: Zauchner (dober); strelec: Ch. Lesjak (64.)
Žvabek - Mauterndorf 4:2 (3:1)
Čeprav so bili gostje izredno slabo razpoloženi, Žva-bečanom ni uspelo prepričati z dobro igro. Kakorkoli že, kar pod črto šteje, je zmaga.
ŽVABEK: Haspitz 4, Grohelnig 4, L. Berchtold 4, VVrieBnig 4, E. Berchtold 4, V. Berchtold 4, Čebul 4 (60. Trampusch 4), Homer 4, Juvan 4, Schlatte 4, Sumper4;
Žvabek: 100 gled.: sodnik: Begusch (dober): strelci: Juvan (30., 55.), Sumper (5.), Homer (43.)
Šport
pel! P
10. maj
Sedaj morajo Globašani zmagati, če ne, je konec
Proti Eitvvegu (v nedeljo) je zadnja možnost Globa-šanov, da si z zmago izboljšajo položaj.
1. razred D: Globašani so z
eno nogo že v 2. razredu, če v nedeljo (ob 17. uri) ne premagajo Eitvvega, pa z obema. V primeru poraza bi namreč zaostajali že za najmanj 7 točk, ki jih v zadnjih treh krogih gotovo več ne bi nadoknadili.
Šmihelčani so po porazu proti Št. Andražu nekoliko prizadeti, zato so pričakovanja proti Šmar-jeti (v soboto ob 17.30) skromna.
Železna Kapla tekmuje na tujem proti Št. Pavlu in upa na točko. Prvič bo branil 19-letni Stefan Krassnig.
Selani pa bodo v prihodnjem krogu nastopili v Frantschachu.
2. razred F: Rikrajčani so po
zmagi proti Maria Rojach zelo samozavestni, kljub temu Wai-senberga ne bodo podcenjevali (v nedeljo ob 16.30).
Žvabek želi z zmago proti Maria Rojach pomagati Rikarji vasi. Nenazadnje gre tudi za sod piva, ki so ga Rikrajčani obljubili Žva-bečanom za zmago.
Dobrla vas tekmuje v soboto (ob 17. uri) doma proti Djekšam.
Podliaa:	Bilčovs: Sedaj
manjka trenerju Hoblu še Lipusch (rdeči karton), tako da bo proti Mostiču moral verjetno sam obuti nogometne čevlje. „Remi bi bil že zadovoljiv," pravi Nobel.
KOLESARJENJE
VVrolich - dohitevanje ga je stalo preveč moči, zato samo 11. mesto
Avstrijsko kolesarsko prvenstvo v Št. Petru na Vašinjah žal ni prineslo tega, kar je naš kolesar Peter „Paco“ VVrolich pričakoval. Vsa njegova zbranost je bila usmerjena le na nedeljsko cestno dirko (zaradi tega je izpustil gorsko vožnjo in vožnjo na kronometer), kjer je želel doseči mesto med prvimi šestimi. Na dirki sami (180 km), ki je vsebovala 16 krogov, pa je VVrolich zapravil tako rekoč že v 1. krogu vse možnosti. Profesionalec in veliki favorit Totschnig ter velik
LAHKA ATLETIKA
Peter Štern odličen
Naš najboljši tekač Peter Štern se bliža višku svoje športne poti, kajti njegovi dosežki so vedno boljši. Tako je pred nedavnim na dunajskem maratonu zasedel odlično 42. mesto in bil dvanajsti najboljši Avstrijec. ..Matzner StraBenlauf" (konec preteklega tedna) na Štajerskem (7,7 km) je zaključil celo na odličnem 3. mestu, kar je bilo veliko presenečenje, saj so se teka udeležili tekmovalci iz več držav. Za dodatek pa je dan navrh sodeloval še na ekipnem (etapnem) maratonu (skupaj s Mistel-bauerjem, VVrienzom, Enzels-fellnerjem in Pinterjem) ter z ekipo dosegel 2. mesto.
del boljših kolesarjev se je namreč odlepil od glavnega polja, ne pa VVrolich, ki tistega „napada“ ni jemal resno. Ko je izvedel, da so vsi najboljši v tej skupini, je takoj pospešil hitrost ter jo po nekaj krogih dohitel. Prav to zasledovanje pa ga je stalo ogromno moči, ki mu je ob koncu manjkala za visoko uvrstitev. Tako je prispel v cilj nadvse razočaran kot 11.
Ta čas je „Paco“ VVrolich že na Češkem, kjer tekmuje na 14-etapni „dirki miru".
ŠAH________________________
Zaključek prvenstva
Šahisti slovenske športne zveze/Ca ri_mpex in SŠK „Obir“ iz Železne Kaple so preteklo nedeljo z nastopom v finalu pokalnega tekmovanja najboljših 32 moštev na Koroškem na Bistrici v Dravski dolini zaključili tekmovalno sezono 1995/96. Najem tekmovanju je ekipa iz Železne Kaple osvojila 21. mesto, medtem ko se je SŠZ uvrstila na 23. mesto.
Koroški pokalni prvak '96 pa je postal Feistritz/Paterni-on (s slovenskim legionarjem Ostermanom na prvi deski), drugo mesto je osvojila ekipa SK Lienz iz Vzhodne Tirolske, tretje pa celovški klub ASK/KSV.
PODLIGA VZHOD
1. VVelzenegg	22	10 9 3	32:18
2. Možberk	21	11 6 4	29:19
3. Podkrnos	21	10 7 4	47:25
4. Velikovec	21	10 6 5	46:31
5. Metlova	21	11 3 7	28:19
6. Vetrinj	21	8 9 4	34:24
7. ASK	21	8 6 7	31:25
8. Bilčovs	21	7 8 6	24:25
9. Mostič	22	6 10 6	30:28
10. Pokrče	20	6 5 9	23:29
11. Liebenfels	21	5 7 9	28:36
12. Ruda	21	4 8 9	16:27
13. Klopinj	20	3 3 14	20:50
14. Št. Lenart	21	3 3 15	15:47
■ Prihodnji krog: Možberk		Velikovec, Metlova;	
inj, Pokrče - Ruda, Liebenfels - Podkrnos, Vetrinj - -> art, ASK - VVelzenegg, Mostič - Bilčovs;			
16 4 13 4 12 3 9 10
1. RAZRED D
1.	§t. Andraž
2.	Šmihel
3.	Frantschach
4.	$marjeta
5.	§t. Pavel
6.	Železna Kapla
7.	Žitaravas
8.	Grebinj
9.	St. Stefan/L.
10.	Vovbre
11.	Sele
12.	Labot
13.	Eitweg
14.	Globasnica
22
22
22
22
22
21
21
22
21
22
21
21
21
22
6 10
6 10
4	12
5	14
45:12 L
41:24 |
33:23
28:14
28:22
26:24
28:38
25:28
22:23
23:30
21:31
25:50
23:40
15:32
■ Prihodnji krog: Št. Pavel - Železna Kapla, Št. AP: Žitara vas, Globasnica - Eitvveg, Vovbre - Labot, Šn1 - Šmihel, Frantschach - Sele, Grebinj - St. Stefan/L.;
1.	Maria Rojach
2.	Rikarja vas
3.	galicija
4.	St. Peter
5.	Reichenfels
6.	Žvabek
7.	Djekše
8.	Sinčavas
9.	VVaisenberg
10.	Mauterndorf
11.	Tinje
12.	Dobrla vas
13.	Preitenegg
14.	Grabštanj
2. RAZRED F
22 22 21
3	11
4	11
4	12
3	12
5	12
4	16 3 19
59:20;
59:26
57:29
40:20
43:2»,
47:39
43:34]
24:34'
43:45
37:60:j 1
38:46 j i
23:46
14:49
13:68:
\(
■ Prihodnji krog: Št. Peter - Galicija, Maria R. - M Sinča vas - Reichenf., Grabštanj - Tinje, Waisenbe$ karja vas, Mauterndorf - Preitenegg, Dobrla vas - Oje*
<
NARAŠČAJ SAK
Presenetljiv poraz U16 V
Presenetljivo je tokrat podleg1' ekipa trenerja M Oražeta SAK 1 16 I, ki pa je v jakostni skupili kljub temu še na 1. mestu Rekoro ^ no zmago pa je slavila U 12 II (tro, ' ner J. VVoschitz).
SAKU 161- ATSV VVolfsberg ) j* J kostna sk.) 1:2 (Lesnig)	lr
SAK U 14 II - StraBburg 4:0 (ObldC 3, Truppe)	Ije
SAK U 12 II - KAC 10:0 (M. Orafe 8, M. Pitschek, G. Blajs); Škofiče' -p SAK U 12 I11:5 (Romano 3, Verda, M. Oraže)
Center Pliberk
Ekipa trenerja B. Olipa SAK 10 je letos slavila že četrto zmaS ter se izboljšala že na 3. mesto. Turnir U 8: 1. Šmihel, 2. SAK 3. Globasnica, 4. Št. Peter.
Št. Andraž U 14 - SAK I (jakostb sk. 3:1 (Teševič)
SAK U 12- ATUS Borovlje (jakos na sk.) 5:2 (Riedl, Partl)
SAK U10 - Metlova 2:0 (Aleksič 2) Tekme prihodnjega kroga: Železi Kapla - SAK U 10 (v petek ob 17. uf SAK U 14 - ATSV VVolfsberg (v petek' 18.30), ASV U 12 - SAK I (v soboto' 15.45), Šmihel U 16 - SAK (v nedeljo 18. uri).
Center Št. Primož
SAKU 10 lil-Št. Peter 1:1 To je b
v prvestnu končno prva točka.
SAK U 10 III-Grebinj 5:0 (Vihar, Klosch, K. Klčsch, Strecker) Po po P, točki je sledlila kar prva zmaga , kari bilo v veliko veselje vodju centra f Kulmeschu in trenerju P. Stecklu.
le« Petek,
ji l°: rnaj 1996
19
Šport
Tudi iz Gerasdorfu je SAK spodletelo (na sliki VVuntsckek), v soboto (15.30) šteje edino zmaga.
SAK: Vsaka igra je zdaj finalna tekma
6 Vsaj 10 točk potrebuje SAK iz zadnjih štirih tekem, ki so vse finalnega značaja.
gj
v, p°ložaj se je za SAK po pora-,rd lU Preteklo sredo v Gerasdorfu :rA'?tven° poslabšal, v zadnjih krTiah štejejo praktično le še iJ,.rr|9ge. Že to soboto čaka prva nalna tekma, ki jo mora SAK 6 ij ''k sicer bi bilo že vse izgubil10- To vedo tudi pri SAK, ki e' ? V. Pr°ti Leobnu zbrati vse sile. jd °krat bo zaradi 4. rumenega 0 [tona manjkal Tonči Blajs, vsi ali Pa so pripravljeni braniti
SAK pred grozečim izpadom iz II. zvezne lige. SAK mora nato igrati še na Štajerskem v VVagni proti Flavii, nato doma proti Vie-
SAK-Leoben
v soboto, 11. maja 96,^, na celovškeir^^^MS^ stadionu
•j	Mattensu je bil v stadionu tudi trener reprezentance Slovenije
I Prof. Zdenkd Verdenik, ki je po tekmi dat vodstvu SAK tudi nekaj nssvetov, ki so SAK v zadnjih krogih gotovo krvavo potrebni.
ni in v zadnji tekmi v Klingenba-chu proti hrvaškim gradiščanskim prijateljem, ki v zadnji tekmi gotovo ne bodo potrebovaili več točk. Na vseh štirih tekmah bo moral SAK zbrati 9 do 10 točk, kar bi mogoče pomenilo obstoj v ligi. Izgubljeno torej še ni vse. V zadnjih štirih tekmah pa potrebuje SAK tudi pomoč navijačev. Kot rečeno, vsaka tekma je odslej finalna tekma in v teh naj bi bila finalnim tekmam primerna tudi pomoč navijačev.
Še vedno zadnje mesto
S pomočjo dveh igralcev I. ekipe je SAK II prvič premagal VSV. V prihodnjem krogu pride v Grabštanj ekipa iz Trga (v nedeljo ob 10. uri).
SAK II - VSV II	3:0 (0:0)
SAK II: Oraže 3, Tolmajer 3, M. Blajs 3. Hajnžič 4, Sienčnik 3, Galo 4, Mesner 3, Marko Nachbar 4 (46. Kotri 2), Razdevšek 3 (30. Kert 3), Mandl 4, Možina 3;
Grabštanj: 30 gled.; sodnik: Britzmann (dober); strelca: M. Blajs (17.), Mandl (25., 37.)
1.	Spittal II
2.	Trg/Feldk. II
3.	VVACII
4.	VSV II
5.	SAK II
2.razred A
14 2 3
7	8 3
8	4 6 4 5 11
4 3 14
SAK - VVATTENS_____________________
SAK prepričal z borbeno in navdušljivo igro
Igralci SAK so se zavedali resnega položaja ter zaigrali nadvse bojbe-no in tudi uspešno. Že v 20. minuti so se navijači razveselili prvega zadetka, ki je izviral iz prostega strela Krstiča. Le-ta je iz 30 metrov tvegal strel na vrata, ki ga je vratar sicer branil, toda žogo je odbil v polje. Položaj je najhitreje spoznal Eberhard ter lepo podal Lippu-schu, ki je žogo nato porinil v prazen gol. V 2. polčasu je SAK kontroliral igro ter priigral še lepe priložnosti, medtem ko gostje skorajda nikoli niso prišli nevarno pred vrata Pre-scherna. V 77. minuti pa je legionar Martini po lepem prodoru in trdem strelu v kratki kot predčasno odločil tekmo v prid svoje ekipe.
SAK - VVattens 2:0 (1:0)
SAK: Preschern 4, Hrstič 5, Zanki 4, A. Sadjak 5, Blajs 4, M. Sadjak 5, Martini 4, VVuntschek 4
(90. F. Sadjak 0), Susič 4, Lippusch 4 (76. Pihorner
0), Eberhard 4;
Celovec: 500 gled.: sodnik: Freunthaller (odličen); strelca: Lippusch (20.), Martini (77.)
GERASDORF- SAK____________________
Po odmoru je bil SAK v treh minutah K.O.
SAK je bil v Gerasdorfu v prvem polčasu skoraj enakovreden sotekmec, toda takoj po odmoru so Hristič & co zaspali prve minute in v 47. in 49. minuti dobili odločilna dva zadetka. Po tem se je Gerasdorf osredotočil na defenzivno igro in tako obdržal vse točke doma. Gol Martinija v 84. minuti je bila le še kozmetika. Tokrat obramba SAK ni bila tako zanesljiva kakor še proti VVattensu, iz sredine pa ni prišla domala nobena ideja in impulz. Ker v napadu tudi ni hitrega napadalca, SAK tudi ni mogel efektivno igrati na konternapade.
Gerasdorf - SAK 4:1 (0:0)
SAK: Preschern 3, Hrstič 3, A. Sadjak 3, Zanki 3, M. Sadjak 3, VVuntschek 3, Martini 3, Susič 2, (64. Galo 0), Blajs 3; Lipusch 3, Eberhard 3;
Gerasdorf: 200 gled.; sodnik: Zauner (povprečen): strelci: Aberle (47.., 48.,), Hnik (64.), Griessler (71.) oz. Martini (84.): rumeni karton: Blajs, VVuntschek
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ler zrel za višje naloge.
II. ZVEZNA LIGA
1. FC Linz	25	16 5 4	47:23	53
2. Gerasdorf	26	11 11 4	40:23	44
3. Vienna	26	11 8 7	42:34	41
4. Mčdling	26	11 7 8	38:24	40
5. FavAC	25	912 4	34:27	39
6. Lustenau	26	810 8	28:20	34
7. VVattens	26	713 6	30:26	34
8. Spittal	26	9 710	33:32	34
9. Braunau	26	810 8	32:33	34
10. Flavia	25	8 9 8	19:28	33
11. Leoben	26	8 810	29:30	32
12. Kufslein	26	8 810	30:35	32
13. St. Polten	26	610 10	26:41	28
14. Oberoart	26	6 8 12	28:42	26
15. SAK	26	6 713	25:45	25
16. Klingenbach	25	4 714	26:44	19
Lista strelcev SAK
4..	. Kotri, Lippusch, Martini
3..	. Pihorner,
2..	. Hrstič, M. Sadjak, VVuntschek
1..	. Susič, Petschenig, Llbavič, Eberhard
Je v formi-
Lojze Sadjak.
J
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOŽEV LUKAl
Praznih češenj
v gorišhih Srdih
9. JUNIJA
1996
PROGRAM:
sv. maša, nastop kulturnih skupin, povorka -štiri letni časi v Brdih
Zadnji petek popoldne sen. se peljal s prijateljem če*
CENA: šil. 480,- (za otroke do 14. leta šil. 350.-) Prevoz, kosilo, degustacija vina
PRIJAVE: 0 46 3 / 51 25 28 / 23 (Nadja Pegrin)
Ljubelj v Slovenijo. Po zaslu gi marljivih avstrijskih mejni žandarjev sva potrebovali od Bidovca do luknje ko mr eno uro, drugače voziva vsi do kakih pet minut. V kabin so sedeli trije žandarji; edec je pregledoval potne listi drugi je muštral dolgo kolon avtomobilov, tretji je opazi val tiste, ki so prihajali Slovenije. Škoda, da pri dovcu vse že tako razpac in da ni več mojih stari kvartopirskih tovarišev. Za' bi jo bil tja in vrgel z njimi ki ko fizo ali pa kaj drugega.
HIHHU
Wir sincl eine leistungsstarke Unternehmensgruppe mit internationalen Aktivitaten in der Verarbeitung und im Vertrieb hochvvertiger Polymer-produkte. Fur den weiteren Ausbau unseres Vertriebes suchen wir fiir unser Verkaufsbiiro in G raz eine/n junge/n
AuBen-/lnnendienstmitarbeiterln
fiir den Bereich „Heizung / Sanitar"
Das Betatigungsfeld umfaBt die technische (Planungsunterstiitzung, Systemerklarungen) und kaufmannische Betreuung von Bauherren, Installateuren, Planungsingenieuren, Fachgrolšhandlern und Architekte in unserem Verkaufsgebiet
Richten Sie bitte Ihre schriftliche Bevverbung an:
REHAU
Gesellschaft m. b. H. 8054 Graz Gradnerstralše 146
•	Slowenien
•	Steiermark
•	Kiirnten
•	sudliches Burgenland
•	Osttirol.
z. Hd. Herrn jantscher, Tel. (0316) 28 77 22 Klappe 10
VVenn Sie eine Lehre als Installateur und Heizungsbauer absolviert haben, Absolvent der HTBLA Pinkafeld sind und / oder eine mehrjahrige technische und kaufmannische Praxis sovvie Baustellenerfahrung haben, selbstandig, teamorientiert und belastbar sind, freuen wir uns auf Ihre Bevverbung. Sehr gute slovvenische Sprachkenntnisse sowie die osterreichische Staatsburgerschaft setzen wir als Bedingung voraus.