Na seji izvišnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je bil 6. Januarja 1950 sprejet VOLIVNI   RAZGLAS
Ljudske fronte Jugoslavije
Za srečo in napredek, za nerazdružno
bratstvo in enotnost narodov
Jugoslavije, za miren razvoj
in zmago socializma
DržarlSarst fe držarffaKifee Jago-slavijs!
Deiavd in delavke, kmetj« in kmetice!
Mladina ki delovoa inteiigenca!
Vojaki, podoficirji \n oficirii Jago-sSovanske armade!
Na sploSnih volitvah. ki so raiptsane ra 26. raarec, boste po svoji volivni pra-vici Izpolnili dolžnost zavednih državlja-nov soclalistifne dcmoviae in fctvolili v vrhovni predstavniSki organ državne oblasti, v Ljudsko skapščino Federativoe Ifndske republlke Jngoslavije 405 tjud-skih poslance-v za Zvezni svet in 213 Ijodskih poslance-v za Svet narodov.
Od 16 mšlitenov 190M0 prebivalcev \e tnpisano v volivne sezname nsd 10 tai-iijonov, t. \. dve tret}ini vsega prebival-stv,i Jngoslsivi^e. Ze samo dejstvo, da nživajo volivno prarico vsi državIjanJ «sfceh spolov nad 18 Jet starostl tn da se bodo volitve Izvedle na temeljo naj-bolj detnckratičnega volivaega zakona, dokazHfe. na kako Sirokih deraokratiJr-aih temsiiih sloni nasa Ijndska oblast. L}udska fionta. vseijudska politična or-ganizaclja, v kateri so pod vodstvom KonranisMčne parti|e In s tovartšem Ti-tora na čeiu zbraai miHfonj deiovnlb Ifodl, žen ia eeUdlne, posiva rm vse. *a tsdi na teh voUtvah kakor na vseh doe»daB)ih da«*e svoj glas za kasdldate Ljodske fronle.
DfcZAVLJANl IN DRZAVLJA^E!
Prva Ljudska skvpščina, ki je bila tz-voljena p« zmagcvitS oavobotUlni vo}n* 1945, je izvedla v fasn svojega štir!!et-netja dela veUkanska zoodovfnska dsia-nja. Svo<e prvo zgodovinsko defanje je ta skupšHna storila na s^ofem prvsm se-"terfca ^?. covembra 1845, ko Je ras-glasila JnfjoslavHo za ferterativno IJnd-sko repnbllko. Drutjo veiiko zgodovin-sko def»s)e t« storila, ko te spTstela in ra&glanfia Ustavo Fsderativn© liadske re?mbli4e Jsgo^lavije. Ptst tako }• «kw|»ičio'S s tetn. da je raiglasila Fede-rativno l}nd?ko repnblilr.o. ijrpolnila sa-H3o splpino ž?Ijo vseh n??rf>dov Jisgosla-vije, potrdHa samo velike prtdobitve ljc<?ske revolaclje, IJudsko oblast in federacljo, Je bila tndl nova Ustava (knpno delo celotn©qa delovncifja Ijcd-s*va rlade In skupičise, s kafcrisa 90 doko«ftto potTje^e tn dal?c razvite vse rellke donokratičse prMofeitre Ijudske borbe.
O^ *j>re1«ma nove U^ave v leta 1946 |e naža držaT« capravlla povs&mbem del poti «v&ie<ja nr>v«ga razvoja na »orlall-tHčnfk teajeljili. Z nsta^mi ifndskib rfipnfclOt in etatvtt artooomailh esot ]e ^S« bs t©raelju Dravilae nacionala? po-Itl&e do«?«M?«o izvedena federatlvsaa apracRNi »«i« e8r5«ra, v katari so rsi f«9o«)oTaiM&l t*»re>*l e»akopravnt ca-rodiM>«hi« manlSino Hnajo vse praric« tn naožnosti za svofroden razvoi svoje na-redne kcllure ha njihovi pripadnikl pKvalo vse drfavljanske pTavice. Pd resnitnl enafcopravnosti svojfh narodov, po tem, da se niti en narod ne V3il|uje ia vodttelja dmgiiB narodom, po dosleci-Bf lz-vedbi nafel sanioaprsve l)sdskib r©p«W2t k) avtonoaesiib w»nt |e Jsgo-•Isrv^a ©dtestve« jwir»er d<«I ednetja raz-rtja^ifa prave »ociel}«H?i!ft demoJjraci}©. Ta re^nJ^aa enakopravnost narodov, kl 9« feraža ttrdi v tem. da bo!5 rarviti na-ro<!{ in repubifke in v«a driavna »ktip-nost dafejo tfefans^o pomof gospodar-sko tn knit«mo bmhI raivttlm narodoTEi !t» TepcbSlkam za hitrejie premagovanje nfihove zaostaJostl, fe tlsM veliki glavnl rszlog. Tam^H katereoa so vsi narodi, kl ?!ve v Jngoclaviii da«es tako edlnstve-«to sk>LtM v pradltvj svo!e BoriallstiČBe »fewp»e doa»oriis« V»Hki uRpebi, ki so bilf ie v ««ka1 letftj ^<«s?S«ni v zaosia-Ub refMBfeltkah pri off^ovi go«f>odan»fe1 in kvltomti rastt so bJesto^e potrdilo praTttoesti *¦ dosittdtsefa krvafan^a R»-dlomdm pM^itlVe, &krr^f ka4«r« }« Ko-BRsn<sW?T»a partJI« zbrale naro<}« <h»f©-ilaTife » fat^ vo^»« H k1 »e bila e<f«a fem®d ^JavHfe po^^v ta ailhovo skwp-no KrtMKJo v osvo^odtl«! voftri tn IJndski revohacffl Neo«a«fno bTatstvo tn enot-»ost mtfodoTr FetterativB« Hudske repn-bHke Jwjo«1«tHp fe bilo in o«tane oa^-*fcf»Hše poroftvo ^a n?fHo^ skimsrt n&-predek ter obrBrovB»fe «vobode !n cn«boprav»ogt1 v^aksora Irmed a|!h ka-koT tndl eeodvti*nt«iti in mirnetja socia-Hstlfi»«flw?   razvofa   cfShove nove  skwpae
ResoK^n« »ocialtstlfna demokracija se Izr&za Vwd1 v dofif&dnem tzvs}an|n an^l o saiaovpraTi v zekonodafi o Ifudskib t«H>orth ta r timevitem deta kra?evnl!i OTgsstov t|«d?ke »blastL Eci se Slroko nasianfat« b« »o#©lovaa^e rfrfavl|a>K>v po zborfJi roMvc«^ ba drugil! obif&ab sodekivjsala MotJakJtb imioilc prl šelvt in Badsorstve nad deloai !!wdskfj» (rflboroir Lfndska  fronta se bo ie aaprej   stalno
mvsenaH« ra i« bof^ Stroko tn dejavno udeiežbo t|«rd*lfe2h kcožšc pu delo in oadioi-stva eod delom organov Ijndske ofelastl ter bo hadr.o pazila na spožto-vanje zakonilostl. V ta namen bo Ljud-ska fronta vzgajala Ijudske maožlce, da b«>do imele pTavllf;n odnos do groje Ijtsdske obiasti in do obv&imisti. fei jib iroajo do svoje Ijodske države, prav tako pa bo zstiraia pojave »fimovoljnih ravna«| in nepra?i!Bih odaosov posa-maznlh   jrredffJavEiJLov   oblaati   in   aslnž-
Na en»kr>^ravnoMi ta ea«<ki su^ere-noeti ve!!kil» te »salt^ Hnro4ev in drlav tenscije hs* vai nopiMi Jr.^osJavite v mednarodffleM eodelovamta, ooseKbno pa Se v OrijeKižacill zdmžeaih aarodov in v Van?o«ta;em svefra. Samo »a takib na-Celih ia ob ttkera nUaovesn izfa^anjn. k|er Ri Besocilasja wa$ besodaati in do-jan|i, je esojfoče voditi nspaino borS»o sa  zagotcvtie*   (rd«*f>a   miru   na   sveta
Boreč ss za za®otovlt*v sair« r« «re-ta, ae »ra*jo i«fo»k>Tisa»ki aarodj mpi-rati oči pveč ra^alsai defstvi i?j dejanji v s©4©baeia mcdaai-odnem iivi}«Bfu kl ir.podkopavBijo tn ovtrajo mirno soda-Iov«HJe ra«i aaroia Zato vidi LJotisk« froista v Ijodski JBfjoslovanfiki »rmadi te1 veiiki pri*ohltvi revoJcc.iie, m.o^rtvg* zaš&ttnika Rsrot{«0€^gvobodilne feorbe 'n f]tid*ke neodvkRosii in svobo^e n^rodov Jngo?.I«vIf8 ter mirrie graditve n«Uiove sociaUsi-Jfrpe domovlrc. Koi amadii drfnve sorf»3i7'^,-» }? roofen ffuKe!! mlrn r tena dehi Errope in trdna opor« za rairoljabtto sodclovaBio n»fe držsve i dimgimi  driavam^   m   svet*.
DELOVNl LJUDJE JUGOSLAVIJBJ V m*nn!cna ftiriletaera obdobjo dela L1«d6ke skrapSfine j« storila Raia drfava velih korak R»prej pri premaoovanjn pravzcle gospodar?|te raostalcsti Koner 1948 }« bila v qlavne» ko»č*na obnova pt> vojns ra^ruieneja ffotpod8r«tva is-radl navdnienega dela in požrtvovasja deloTBiii mol, isnn ia miadtee ter b|1-feore brezmeJBe ljub«E3i &o »voje nov* Ijfldske driare. Z BffcionaHzeri^n mdn-»Irije, prosaeta, kr^it3«ga sistes«« ro-traaje in ZBSamje trpovine je Lfadska t&aplčla« storila ^eHkaairico Te^olucio-earno delo. S prehodom vseh teii v»žsife «r©d«tev v roke delovseg« l}wdstva j» bLa odvzeta na teh področjlSi doKačei»» in tuiema kaplUla vsaka gospotUjrsk* PoeUga in ustvarjesa ^olnost za za-cetek vsestrausk« fraditvs socialisMc-B»5a goapodartitra v aaii držari. s teai }« bil dosažen cdločllft« usp«k v borbi «a odpravo iskorišfonja č!ov*ka po tlo~ veka ln prlborjeEe so bile trdn« poslo-jarike za dokonfao osipravo vsak*qa izkoriSfcaaja v naži driavl.
2e v začetku 1947 ie moCla naia drza-va postavitl svoj prvi pctlctsi plan razvoja narodnega gospodarstv^ s ka-t«rfei so dsni Kospodarski tftroelil xa Krsdftev »oclcHzma. Naše delovoe aino-z»ce »o se lotlle Izpotojevanfa aaEo« P««et»e«a ulana k enakira poteto» kot «> v časa vo|ii3 sprefete »eponiirljlv« *orho protl olmpatori« !b \zčnW\thi bar »oasJJJ, DeJovaJ |Jad?e b«žc- države so «?wefeH na!ojco srsdttve *oc!aH7nia s tskJm navdn^enj^m rarsd! tega ker so v EradUvf *octelf?mfl vfde« pravi sral-sci !n smoter ve!!ke horbe, za katero so v vo?n? da!i tako veHifanske žrtve, edfno pot, da se lr{T«s»jo fe revščirae !n zaost»-k>stf tn ttstvsdjo žlvljenie v svobodi, ffmotts«m bfosrostanta ht človeikem ck>-stofanstm. Rszum<M so. da \e ta naloca vredsa, da ff posvefc vse svofe stte. spoeobeos« m žrtve. Zavedsf! so ce. da sta elcktr*fH(ac?Ja te Jw!?n»trbsh:ac^« (fe-žave edlno res»lčs« m>roš(vo ra rs-sotovlter cKHhične ?a ffospodarsJje ««• o&rimos^. src^e ia nspredka na?% tsa-rodov. llstvjfrjalns li^ctetNa nažfli de-lovn?b fedj Je doba« nevkkn? rsxmah v Mo$new Hnd^kera naporti da h! državo čfmt>rei frtreaB lz davne saosiaSosti fe Jo spr®weu»i! v «^pre<5m) t» rasvfto 1«-d»strf!$ko f» kn»et!!s»fo državo Jbko-slavlja }e postsla velftsansko RradbBt^e. Ooiavci, tsl?n?1f| hi zn?nstv^?k! so za-RtavHi vsc sToJe sHe. da bc<5o veHksn-rkx naravna bos:astva. k« |TH \mn naSa držav*, postav!;«»3 v shržbo IJadstva, da se bodo sr>remet!fla v sredstva za kt^<«nio zlvl?e«?e In vir Mssteje H«<!t Po vs«| državi rastek> na vs«h strsnch m^čBa IndnstrfNka podjetfa, Brarae, vslfstrcc fo Jeklsrne, rov5 riKtaffcl Isdfe-dclofce In pr!sta»!|ča, železjs?$ke pro«e ta cecto «ra<i€ s« predori, Jez? Ns Jezera, čm b! 8« moč nisS?1) sffofa Tcd« kmala s?5Tetttenna v močno eonlno s?!o rasSe^a gospodarstva. Nagto in vkino  se spre*
minjja lice na&e države. Deiavski razred, tefeuiiii in ^naastvenJii clajejo vetino vec udaniiKov, novatorjev, racionai>za-torjev m iznaiditeljev - junakov so-ctožtstiCnesa (ieia. Socialistično tekmo-vaaie, borba za povečanje storiinos(i dela zajtrrsa vedito širše ranožsce tleiov-iiiii UndL Raste težka industriia. giavna opora socialSstlčne preobrazbe našegs naroduesa gospodarstva in vsestranske graditve ofaramhine moč oaše socia!i-stične domovme.
VeEik napredek ie bii dostžen tudi na poti sociaiJsiičiie preobrazbe našega kmetljstva. Agrarna reforma ie počistila tud! zadaje ostanke fevdalnega in ka-(Ntalistlčnega lastništva fcn omejila las^ n\$txo vaškšh bogatašgv. Bajtarii in sira ssiašni kraetje so dob li zeailjo, ki je bib odvzeta izkorlščevalcem. Mali 5n sred-n']\ ktnetie so biii os^obojeni težkega 5>rsiBena dolpiov. Močno se je razvil« kmetšjsko zadnfžništvo. v zadnjih dveb tetlfo pa 50 se niočno razvjle tudl kmečke ob.1o!ovalne zaciruge, ki posta.iaio poleg zadrcg spJošne^a tipa vedno raočnejšl Cšsiftcij prf napredkti ksneiiistva, gntot-nem in kutfurnein dvi^u delovnifa kms-tov m s©c'aJfsfiCnf oreobrazbJ naše vasl
Na podroiiu socisinesa skrbstva |e Q«Č8 Undska država uspešno rešila vpra-šsnje zagotovhve dostojnega življenja voirJm irvaVoom J? o'vr^dHne vo'n? fa prejšnjfh vo?n. vprašanie socJalnecra tavarovanja delavcev. u^lažbencev ia nliJiovih črmln. k^kor tud? vpra^nle zaščtte mste; Iti otr«5k, in sScer csa na-fin. kl na tero podro^fu costavlja itašo državo v vrsto nalbolj naprednth držav Prcišsfa sVunšv.Hfla ie s*s!no frpopolnje-vsla »oc!a?no zakonodalo. tako da !e c»8^C5 r*cnop p.aše države. Pra* tako so
rra Drosvetnem hi kuttttrnem m>dročjn ?fl n» 0ndroLjM ^dravstTeiKC raščitc lj«d-
».fva.
DELOVNl MO2JC tENf. IN MLADINA!
Pri vseb teii velikib saporlh, bi so od vsakega izaied va- aiatcvaij veHko trv.aa, ite i«ioito /m&^uvaii iarad5 va^e zavednosti io važaga rdruievacja v go-tpodarftkifa ki «k-nžb«ft^i Kfiožicoih or-&awizj&Ci>ab v sjs&ikstia, v žeaskih Sa Riladšaskib orgsai^itcihife, v Zvezi bor-ccv in v vscliudski &uiiti»iBi or^anlza-ciji Undski ir»»ti ker st« oiKiržaii K«oma|»o zaepafl?« v vc<*3tv# Komnnh stičse parilje m v sveksa berošsk€«a vc-ditelja in Hč!t^j|a tovm-rža Tlta, ker st« varova« eootaeost BadiJi oaro^ov ea-sproti v&wa *O6««SKSSB posLo»oni re-ftkckmxrn?b impariatbtfčaSi krosov z z&hocta L(»¦ protl na^««!»!n| hegemoni-stični poiitlfcl vodfteliev Sovjctske zveze, tra bl tc enotnost ra?;bfli m caše narode gospociarsko, politično in kuiturno pod-redHl.
Ce se ozrete oa teb nekaj povojnib let, poftebeo pa aa zadnja tri l«U i/.pol-ujevanja prvega petletuega piana, rsakdo izEsed vas lafcko vft% vso veilčino aape-bov, kl so blti (iotfežeoj sa vscb fw>d-ročjth goefMMi&rskesa ie knlturcesa, državnesa ia dražbeoega življenla Naši d«k>vnj !|»id|c ie dase? čatljo rboljša-Kje pogojev za »vole xeiotno in ksiltiariH) žlvHenje, ker h • povJžanJem proizvod-eje, odpravo brezooselnostj. zagotov-IJeno pre«?krbo in oslcrbovgnjera vasi po vezanlh cen^h mll%onom Uudi za?jotov-l|en vlžji žSvlJenjskl 8tLndsrd kot v starl JagosSavUt Toda navzilc tesin se čuti poma»3kan!e nekaierih predraetov $!roke potrošaje, stsaorsnj m drH^h doJH-ia, ki rapravljajo življesije rdohfiejže in kBltarnejše T© po»ianjke»}c |e v prvl vrstl cmsledka »ega, d« }e treba krltl Eagk) rasto^c potreb« Riilifotsov ncrili potrožnikov p« potroSnlb «tobrinah, kr terJsi se te dobrJne oravKno razds!»?r lejo, kl so v siarl jisposlsv^! životsHt! v coajak, a*t>ol sestradaal (h brez mož-B«»t3, da tri sodetevaU v kakarRe?a živ-l)en?a. S*vcia??stMhsa jtrj?dltcv pa iha Je nrstvarna žJrofee ofoinostl xa BStvarjahio dfcto in  čV^vckn  ^osto^no  ž!vHsn!e.
DeJovnj U«<?!e i»jros!avi!e redo, da j« blk» za v$* do »sdaji ostYarfc«e aswJw potrebm) nsrsomo premaEOvsnJe Tellkfli težav, kl prifeajajo od nezadostne racha-nizaclje. od pomanfkarvf?! strofev }b prtr ractoflt sred-?tev. Da bodo mos;;!! v bSž-9.?! prfteocktosti strojl h» okročene pr}-rodn« slls na^Wn dek)vn!w> Rmlem prF oestJ veli^o olajšatrje d«!s na vs^i mkJ-ročjlh gospodarske dsjavifostl. v nestn tei na vasl, ter liobJJk jwolzv*>LJov. bo potrebao ie v«d«o pri mi»o»l!i d«^f!i s telosno    $flo    nadom«stit>   pomauikanje
^K^a Jrahfpfrffa nrfrfzvpfa že dm»es tisoče proJzvodov, fcl smo jib cekoč uva-
žal3, yiBed ojiiul (cdl osnose veltke spe-cialsc stroje. tcda še vedcc moraino uvažatJ cinogo strojev ln naprav pa tucll rESJOgo surovbi, ki so potrebne za prc Jzvtsdtsio ilroke potrcšnje. To zshteva veUlcM eaporov od našiSi delavcev t «Lsta in na vasi ker muramo ta uvoz p!aiat2 z iivozorn nsšlb izdclkov. Ti vo-fHsl oapor: prUiaiajo tadi odtod. ker n?š3 dek) ge ni dovoU prootiktivco. ker dc* lovna djscipltna še rI bg potrctm: višlni to ber bnairo Sc vedno vellko valovanie de!oTne stle. Cesai še ne moremo oa-domestlti z mehanizacijo, moramo na-dome«iU! z botfšo ofsjanlzsdjo delov nega procesa, belišc razdeiitvijo in usta-ifevanjeni delovne sHe, utrfevaniein de-lovne dtsciplhte. razviianjem socia!ist?č-tiega tektsovania in oovečano borbo za zvišanje dekjvn^ storiloosti, pa tudi z ofEamzLt-aujeia prostovoljciib detovnib brlgad.
Neodvlsnost io svoboda našo <ociall-sfič&e domovfctc ter njena varnosc, sreOa in nanredek nstših tiarodov so odvlsni od naših lastn!h aaporov. Ljudska oblast nikoH cl skrivala pred delovnimi Uudtni težav, Komnnistična partija pa fih je iičHa, kako bodo težuve premasovaH. Naše državno ta i>clit5čno vodstvo Je deSovnlm množlcara vedno covorllo sa-raao resnico. PraY tako kot v čass> vojne Je vedno postarljalo sprejemlnve nalose, ksIos«, ki ]ih Je moRoče lzpo!n?ti. Samo t eal stvar! S€ ie naše vodstvo zmotilo: v prfjatefiskfti obJlubak vodstva Sovfet-^LQ zveze in a|ej podrejer/tfa v»dstev vzkodaih držav De!ovoJ Hudk Jusorltr v*}e v celot! poznak« vzroUc r.a odnctse, k{ so dan«s med temi državatai in našo državo. Vedo, kdo «n?i krivflo fai odgo-Tornost za vsa tlsta sovsžna ravnanJa teh drži»v nssprot! prvj dižavl. ki Je po Oktobrski revolncf}> v Rus?J! t lastno revoJc?c??o strmo?r!av!!a ohJast buržoazfje In začela gradltl soclatfeeta. Zato, ker je to JR5BO vsakcma de!ovnemu človeka naše držsve, so vsa t» sovralna ravna-uja. kf ?:redo ce!o do njpadaJnih zarot protl obfftoln J«s;o«!avl?« kot socfall-stlčKe državc, sjsrao še bofl otrdMa enoh r?ost vseh narodov JajcosiavHe. Is že trdneie rrJrssžHa d^Jovne !|?sdl Jasjosia-vije v TJadskl fronti pod vodstvom Ko-mumstSčn« partUe.
NARODI   JUGOSI-AVUE! DELOVNl UUDJE MEST IN VASI!
Dclovne l!cdl Jusoslavile fakafo še m«os:c velffee nato^e na vsek področjih sociaiistRne  graditve naše države.
Ko Je imenovala za svoje kandidato oa splošnHi vcHivah za Ljudsko skup-sčiao FLRJ Iludl. ki so se v mimriem obdcibj« odlikovaU kot delavni in zvesti borc! za gradltev soclallzma in obrambo neodvisnostl naše domovine, Hm Ljud-ska Ironta nalsKa, da v novi Ljudskf skHpščhii zastavijo vse svoie s^e:
za ts5pež»o Izpolnfte-? prvega petlet-nega plai>a, za nedal)a|c krepitev naJe industrije in vseetrEnskl razvoj ^seh Ti-rov snrovir. hi energije, za čim -Arše In popolnejŠe fj^ionščauje prlrodnib bo-gastev naSe države, za napredek kra-|evnega ^ospodarstva In raziiritev kra-Jevnih vlrov s«rovin; za boljši razvoj obrtništva, za boljšo organijacijo dela. za utrditev delovce s!le. za še hitrejže vsga^an|e kvalificiranih kadrov, za Cina žirši razmah sociallstičnega tekmova-nja, ndamištva, novatorstva in racio&a-lizatorstva, za bolj§e Izkeriščaitje pro-lzTodnih »redste-v hi znaan^anie stro-Skov profrvedis|e, za vestnej^i odnos do Ifnd-skega presssoženja, za zboljšanje slnžbc delavske preskrbe tn hitro gTa-dltcv delavskih stanovai^; za vsestrau-ski napretlek našega kmetijstva z upo-rabo agrotchnifr.Ih nkrepo^. s povefa-njem mehanlzacije in krepltrijo vseb ofclik kmetijskega TadnižniSj^a, za skrb-ro vaiovanje in stabao vetanis našega živinore]skega bogastra: za čnvanje in pravilno tzkori§č*nje uaših gozdov tn liitrejšc pogozdovanjs goličav. za boljše preskrbovanje saniostojnlh kmetkih go-spodarstev Doljskira orodjem ln amet-nhnt   gnojilotn;
za RadaLJn|o kTepiter *ocia!ističnega koetiistva z ve<?an}c!a ln utrjevaniera kmečkih obdelovalnfh zadrug \n držav-nih kmetifskUi posestev; za Se močnejSi rai'v'ot Ifudske prosvete in kultnre. ra ostvaritev še žir^ih možnoat! za knlt^r-no rast Itudstva: za obilncjšo poraoi rnancsti \n znanstreniBi ustanovam, ta skrben odnos do prosvetnih. znanstve-nih in kulturnih  delavcev:
«a zboljšanfe zdravstvene službe, za razširitev mreže zdrav«!tvenib ustancv, za na^a^nfe iboljževanje ornanlracije In slažbe sccialnega tavarovanfa, za po-stopno razStršteT ss>cla!nega zavarova-nja na vse de!ovne !'udi naše države, za hft c|še ost«nav?!snje in retvifanje nctauov   ta zaščito  tnater fn  r?faro.k;
it. nadalinil razvo} ln kreriltev' socia-Rstlčne demokracfje, za stabro spopol-ojevanfe «sn?puprave narodov za kre-pilev vloge delavsklh sfndikatov in de-
(Na-daJjevanje na 2. etrAtid).
'Hodnlievanit! « 1   strani^
tatrskth svetov prl npTavIJaDjn gospo-derstva. ea pogloblte-v demokraclje v ktnefkih obdelovalnih zadrugah In ˇ kraetHskera xadmLn!5tvu nasploh; za Iradno varovanje zakonitosti; za nadalj-nft iviSaoJe vioge državljanov na&e dr-*ave kot dejavnib in ravednlh gradl-teljev in branilcev sodalistične domo-vtee, kl IzpolcjTrjeJo svoje doltnostl in obventostl do skupnostl tn katerim se skupnost oddollnje s tem, da iih nagra-jufe po njihovem delu in zmožnostih, *p©StnJoč njihovo osebno dostojanstvo tn aravlce svobodnttt državljanoT soda-listiEne  državet
za mtTolJubno sodclovanje naie dr-S&r«j i vsem< driavaiai na svetu na t»-meljn eaa&opravnosti tn vzajesanega spočtovanja ter snverenosti, ta budno varovenje poliUčre ln gospodarske ne-odvisnosti m§e države fn oroti rsakema pcrkusu tajega vroefavanja v na5e no-taranje zadeve in vjiljevanja taije volje naSins narodom, ta okrepitev obrambne tnoči nafce države, za vseljndsko sftrb »i otalno dviganje borbene sposobnostl h> moči naSe IJsdske Jugoslovanske ar-matie.
SRBI, HRVATI, SLOVENCl, MAKEDON-0, CRNOGORCI IN PRIPADNTKI VSEH
NARODNIH MANJSlNl Ko boste 20. marca prlbafall na voll-Sča, bo«rte dali svojo sodbo o svojem Iftstnem veliketn deln graditve ln obTambe svoje ljabljene sociallstlčne domovine. Ki boste dali svoj glas za k#mdh!ate LJudske fronle, boste glaso-vali z& n)en nadaljnfl napredek in razcret, dcfeaiall boste vsemn svetn, da }e enotnost naSlh rrarodov neraz-rasljiva, da Je njitKrva od-ločnost, zgra-dili »oclalfzem neomajna, in da ni te-iav, kj bi mogle    narode    Jugeslavije
odvmitl 3 potl, po kateri Jih vodi Ko-tnnnlstična parlija Jngoslavije s tova-lSem Titom n:   čelu.
Vsl na volitve!
Ziveli delovni IJudje mest ln vasi, yradJte]Jl   socialistlčne  Jugaslavijel
2ivela enofnost in bratstvo narodo? iove  socialistične  Jugoslavijel
Gradimo ncutradno |n neomajno so-rirlltem — srečno bodočnost našUi na-odov!
Bodirao budni fuvarji neodvlsnosfl nal. sodalistične države in njenegj uil. *r<ra  razvoja!
Zlvela Jngcslovanska arraada!
Borlrno - se vztrajno ra mir in protl ˇsem tlstim,   ki  ga ogrožajo!
Borimo sc neomajno ta cnakoprav-bc odnose med vseml narodi fn drža vamiJ
Borimo se za raaago resnlce In prot! vsem obreitovalcem naie soclalističnc države!
Zivela LJndska fronta Jugoslavijel
Zivela Komurlstifua parlija Jngosla-vijel
Zivela Federatlvna ijinJska repobllk« J«{fos!avi]a!
Zlvel vod|a fn nčitel) na§!h narodov tovarfS Titol
Beograd. 6. februarja 1950.
IZVR5NI ODBOR   LJUDSKE FROMTii JUGOSLAVIJE
CENTRALNI ODEOR  ZVEZB S!NI>IKATOV   JUGOSLAVIJE
CE^TTRALNl   KOMITE   LJUDSKE MLADI>JB  JUGOSLAVIJE
CENTRAtNI  ODBOR ANTIFASISTIČNB  FRONTB ZEN JtTGOSlAVIJE
GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEl
NARODNOOSVOBODILNE
VOJNE