■ ' : r: SMum
J	7	»ilMi«*!*«*
ar f /L s5 * e*5^
. . ■■ . ..., >> v v 3« **


.mt

\ * y |iny liiiu *
iitt muumun tuum
K2B - ■ fife VJ
I I
/>i ui n m i.. i j ii i: t • 111 -........... ' f *•. *
jj5^5"~Irf~a£>bonamento postale — Kosinina piaiMnd V gilUVIHI
Iflit ii uiuiiit tiiii«^s*"! u&jfis!'	ni u t • i«t it tiHii*? i .	• - . ^V '' imii.n»mi sil.
Kristus Kralj, obdan z angeli in evangelisti — Gotska stropna freska na Suhi
DOBRE KNJIGE
Hoja za Kristusom je poleg sv. pisma pri vseh narodih čitana knjižica z duhovno vsebino. Je tako polna globoke in vendar preproste božje Modrosti, da je nihče ne more čitati in premišljevati brez velike koristi za duhovno življenje. V slovenščini je prvič izšla že pred 223 leti. Sedanjo izdajo je priredil dr. Aleš Ušeničnik, ki jo odlikuje lep in lahko umljiv jezik. Knjižica se dobi v Ljudski knjigarni v Ljubljani in stane vezana 22 oziroma 30 L. Zlasti za sedanje čase je nad vse primerna, da jo beremo in premišljujemo.
Luč z gora — zgodba iz življenja mladega fanta, ki je v sovražnem okolju znal ohraniti čistost in svežost svoje duše, ki pa je bil obenem poln fantovskega veselja in mladostne razigrano-
sti in ki je — kar je poglavitno — znal svoj veseli katoliški nazor vcepiti tudi drugim. Vzornik delavca Katoliške akcije. Knjižica, najbolj primerna za naše čase. Izšla je sedaj v 2. izdaji ter stane 17 lir, v platno vezana pa 21 lir. Dobi se v Ljudski knjigarni.
»Ljubezen, ki rešuje«, je naslov povesti, ki je izšla kot 23. in 24. zvezek »Slo-venčeve knjižnice«. Je to zgodba o pariški deklici Roži Mariji, ki je s svojo neomajno poštenostjo in trdno značajnostjo prevrgla naj-grše spletke propalih ljudi iz visoke družbe ter privedla k poštenemu življenju čisto zavrženega človeka. Povest se zelo lepo bere in drži bralca do konca v napetosti. Oba zvezka skupaj staneta 10 lir ter se kupita v upravi »Slovenca«.
»Veliki beli molk« je 25.
zvezek »Slovenčeve knjižnice« ter obenem nagradna knjiga za vse naročnike te knjižnice, ki jo dobijo zastonj. Za nenaročnike stane 20 lir. Knjiga popisuje burne in zanimive dogodke iz življenja iskalca zlata v severnih pokrajinah Aljaske. To so ljudje, ki imajo povsem drugačno življenje in mišljenje, kot smo ga navajeni mi, ki si delajo sami svojo postavo ter so obenem polni dobrosrčnosti. Pisatelj popisuje lov na razne živali in čudne dogodivščine, ki jih je doživljal. Knjiga ima iz redno veliko zelo posrečenih slik in je tiskana na boljši papir. — S to knjigo je zaključen I. letnik »Slovenčeve knjižnice«. Oktobra se začne II. letnik in bo izšlo 38 knjig. Kdor se naroči na celo zbirko, plača mesečno 18 lir, posamezne knjige pa bodo veljale do 8 lir.
Odpustki za oktober 1942. XX
1.	Četrtek, prvi v m. P. o.
čl. br. sv. E. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. e.
2.	Petek, prvi v m. P. o.: 1. vsem, ki prejmejo spravno obh., nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. S. ,T. in molijo p, n. sv. o. (Sklep narodne pobožnosti deveterih prvih petkov za tiste, ki so februarja pričeli.) 2. 61. br. sv. S. J.; 3. čl. br. sv. R. T. kakor včeraj.
3.	Sobota, prva v m. P. o. vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kakšno pobožnost n. 8. Brezmadežni, da nekoliko zadoščajo za njej prizadeta razžaljenja in molijo p. n. sv. o.
4.	Nedelja, prva v m., rož-novenska. Sv. Frančišek Seraf. [Od sobote opoldne pa do nedeljske polnoči dobe v cerkvah, kjer je ustanovljena r. v. br., vsi verniki p. o. pod navad, pogoji, in sicer tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev (oz. kapelo) in tam molijo p. n. sv. o. 6 krat Oče naš..., Zdr. M., Čast bodi... Odp. se lahko darujejo duš. v v.] Vrh tega dobe čl. r. br. tri p. o.: 1. če v br. e. molijo pobožno nekaj časa pred izp. sv. R. T.; 2. če v br. c. molijo p. n. sv. o.; 3. 6e so pri mes. proc. — P. o. 81. br. sv. S. J. in tistim, ki nosijo viš. škap. — V. o.
6.	Torek. Sv. Marija Frančiška. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška.
7.	Sreda, prva v m. P. o. vsem, ki opravijo kakšno nabožno vajo n. 8. sv. Jožefu, prejmejo sv. o. in molijo p. n. sv. o.
10. Sobota. Sv. Danijel in
tov. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Fran8.; tretjerednikom tudi v žup. c., kjer ni redovne.
11.	Nedelja, žegnanska. Materinstvo D. M. Osmina sv. Fr. P. o. istim kakor včeraj. P. o. 61. br. N. 14. G. v ibr. c.
12.	Ponedeljek. Sv. Serafin. P. o. kakor 10. dan.
15. Četrtek. Sv. Terezija. P. o.: 1. danes ali v osmini vsem vernikom v karmelskih cerkvah; 81. škap. br. karm. M. b. tudi v žup. c., Se ne morejo obiskati redovne; 2. tistim, ki nosijo viš. škap.: 3. 61. br. sv. E. T. kakor 1. dan; 4. 61. družbe sv. Petra KI.. 8e molijo za razšir. sv. vere in p. n. sv. o.
19. Ponedeljek. Sv. Peter Alkantarski. P. o. istim kakor 6. dan.
21. Sreda. Sv. Uršula. P. o. 81. br. sv. Uršule ta dan ali v osmini v br. c.
25.	Nedelja, zadnja v m. Kristus Kralj. P. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo vsaj en del r. v.
26.	Ponedeljek. BI. Bona-ventura. P.o. istim kakor 10. dan.
28. Sreda. Sv. Simon in Juda. P. o. 81. družbe sv. Petra KI., 8e molijo za razširjenje sv. vere in p. n. sv. o.
30. Petek. BI. Angel. P. o. tistim kakor 10. dan.
Opomba: Za oktober, ki je predvsem mesec rožnega venca, so dovoljeni obilni rožno-venski odpustki. Porabljamo to pobožnost, da opozorimo, kako sv. Cerkev to lepo pobožnost tudi sicer pospešuje s tem, da podeljuje odpustke:
1. Vernikom je podeljen odp. 5 let, kadar koli pobožno
odmolijo tretjino (t. j. 5 skrivnosti ali desetk) r. venca. (S. Poen. Ap. 15. III. 1932.1
2.	Če to store skupno (javno ali zase), dobe 10 let odp. enkrat na dan. P. o. pa zadnjo nedeljo v mesecu, 6e opravijo spoved in sv. obh. ter obiščejo kakšno cerkev ali javno kapelo, ako so poprej vsak teden vsaj trikrat, od-molili po en del r. v. (S. Poen. Ap. 18. III. 1932.)
3.	Tisti, ki pred izpost. sv. R. T. ali pred tabernakljem pobožno odmolijo tretjino r. v., morejo dobiti vsakikrat p. o., če obenem tisti dan prejmejo sv. zakr. (Breve 4. septembra 1927.)	N
4.	Verniki, ki oktobra pobožno odmolijo (ali javno ali zasebno) vsaj tretjino r. v., morejo dobiti:
a)	odpustek 7 let kateri koli dan;
b)	p. o., 8e na rožnoven-ski sopraznik in vso osmino opravijo isto pobožnost, so bili pri spovedi in sv. obhajilu ter obiskali katero koli cerkev ali javno kapelo. — Pod istimi pogoji prejmejo p. o. tudi oni verniki, ki so po osmini tega sopraznika 10 dni zaporedoma odmolili r. v. (S. Poen. Ap. 18. III. 1932.)
NB! Dovoljeno je, da se desetke tudi lo8ijo, da se le cel del r. v. opravi isti dan.
Če verniki pri molitvi r. v. uporabljajo blagoslovljene molke, se udeleže poleg navedenih še posebnih odpustkov.
Prošnje in zahvale. A. O.
se zahvaljuje sv. Antonu, da so se po izrečeni zaobljubi našli pogrešeni važni predmeti.
• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••A««* ••••••••	... •
v—..........................-......................................................................
s—;
7 okt. Rožnovenska M. B. Gotski kip pri Sv. Filipu in Jakobu
iif«V..........................-..................
Družinski naš rožni venec, iz jagod debelih spleten, ti draga zapuščina dedov, z njih prošnjami ves prepojen! Nič več ne visiš ob steni? Zato pa tako ledeni in mračni so naši domovi, zbežali iz njih so nebes blagoslovi .. .
Družinski naš rožni venec, ti blažena pesem srca! Kako si ob urah večernih donela iz hiš do neba I Zakaj so se srca zaprla? Zakaj je njih pesem zamrla? Zakaj, o zakaj do Marije iz naših družin
več duša ne moli, ne vpije?
Družinski naš rožni venec na častno mesto nazaj, da našim dragim domovom povrne zgubljeni naš raj I Pritisnimo spet ga na svoje srce, ovijmo z njim dušo, roke! Naj spet se razliva iz naših družin v tihotni večer
od hiše do hiše Marijin spomin I

Jan. Filipic:
INflŠfl DRUŽINSKA MOLITEV nr
Na treh, današnje dni najbolj slovitih Marijinih božjih potih je Mati božja sama razodela svetu, kako ljuba ji je molitev sv. rožnega venca in kako zelo potrebna sodobnemu človeštvu.
V Lurdu na Francoskem: tu se je Marija prikazovala deklici Bernardki Soubirous. V rokah, sklenjenih k molitvi, je držala dolg molek iz snežnobelih jagod, nanizanih na zlati niti, z zlatim križcem na koncu. Obenem je Marija ukazala Bernardki, naj
ob teh prikazovanjih moli sv. rožni venec. — Tako je Lurd ne samo kraj čudežnih dogodkov, marveč tudi kraj svetega rožnega venca. Ni ga posameznika, ni je romarske skupine, ki ne bi na tem milosti polnem kraju s posebno po-božnostjo molila sv. rožnega venca. Najlepši spomenik rožnemu vencu je pa v Lurdu nenavadno veličastna in lepa rožnovenska cerkev, ki stoji sredi veličastnih in polkrožnih arkad, po katerih se pride iz lurške bazilike v to sve-
tišče. Stavba je okrogla, vzidana v skalo ter ima 15 kapel v spomin 15 skrivnosti svetega rožnega venca. V kapelah pa se nahajajo velikanske, v krasnem mozaiku izdelane slike, ki predstavljajo skrivnosti svetega rožnega venca.
Že Lurd torej nam razodeva Marijino željo: »Pobožno in zaupno častite mojega Sina z rožnim vencem in vaše molitve bodo po moji priprošnji uslišane!«
V Pompejih v Italiji: Pred dobrimi 50 leti je oskrbel nedavno umrli odvetnik Jernej Longo tamošnjim v verskem oziru zelo zapuščenim prebivalcem majhno cerkev z namenom, da bi tem ljudem, ki so bili po svojem življenju bolj podobni poganom kot kristjanom, nudil nekaj verskega pouka. V cerkev je pa postavil podobo rožnovenske Matere božje, ki jo je bil kupil za par lir pri nekem starinarju. Ta slika je postala milosti polna. Glas o čudežno uslišanih molitvah se je hitro širil, ljudje so pričeli v trumah romati v ta kraj in tekom nekaj desetletij se je mala cerkev spremenila v veliko romarsko baziliko, ki jo obdaja venec dobrodelnih naprav. Že 1. 1903. je mogel na Marijinem kongresu v Freiburgu v Švici Jernej Longo med drugim poročati: »Sliko Pompejske Matere božje najdete danes izpostavljeno javnemu češčenju tako v Parizu kot na Dunaju, v Grčiji in Turčiji, po cerkvah v Abesiniji in vrhovih Himalaje, ob obali Dalmacije in v hišah in cerkvah v Italiji, pa tudi v premnogih cerkvah v Afriki, Indiji, Ameriki in Avstraliji. Reči smemo, da je danes češčenje Pompejske rožnovenske Matere božje razširjeno po vsem svetu.« Ali ne oznanja tudi to dejstvo vsem katoličanom, tudi tistim, ki sploh ne ljubijo ali vsaj več ne molijo rožnega venca, Marijine želje, da naj tudi oni začno znova goreče moliti sv. rožni venec.
Fatima na Portugalskem: Vprav pred 25 leti se je Mati božja zopet prikazala trem nedolžnim otrokom. Kakor v Lurdu je imela tudi tukaj Marija roke sklenjene k molitvi, v njih pa je imela rožni venec. In kakor Bernardki, podobno je tudi tem
otrokom naročila Mati božja, da naj molijo sv, rožni venec vsak dan ter dostavijo k vsaki desetki besede: »Moj Jezus, odpusti nam naše grehe, varuj nas pred ognjem večnega pogubljenja in reši duše iz vic, zlasti tiste, ki so najbolj zapuščene.« Pri zadnjem prikazovanju dne 13. oktobra 1917 je Marija vpričo ogromne množice in ob čudežnih nebesnih pojavih svetu izrecno razodela svoje ime, rekoč: »Jaz sem tista, ki jo imenujete rožnovenska Mati božja«.
To so torej v najnovejšem času trije očividni migljaji Matere božje same današnjemu svetu, da naj se oprime svetega rožnega venca, če se hoče rešiti hudih božjih kazni za grehe sveta.
Obenem s to molitvijo pa naj današnje človeštvo zadostuje božji pravici tudi s pokoro. Kajti prikazovanja v Lurdu in v Fatimi so zvezana s pozivom k pokori. — »Gospa je za hip obstala«, pripoveduje Barnardka o prikazni, ki jo je imela 21. februarja 1858, »in je obrnila svoj pogled preko moje glave. Nato se je zopet ozrla name, ki sem jo vprašala, kaj jo žalosti. In rekla mi je: ,M o 1 i z a g r e š n i ke !'« — In 24. februarja 1858 se je Bernardka vsa v solzah sredi zamaknjenja obrnila proti zbrani množici in ji po naročilu Gospe trikrat zaklicala: »Pokora, pokora, pokora!« Nič drugače ni govorila Gospa v Fatimi zbrani množici 13. oktobra 1917, rekoč: »Če ljudj e ne bodo sprejeli pokore, ne bo boljših časov. Razvnela se bo nova, veliko strašnej-ša vojska, ki jo bodo naznanile svetlobne prikazni.« In da bi dokazala potrebo molitve in žrtev za rešitev duš, je odkrila nebeška Gospa onim trem otrokom v Fatimi grozotno videnje pekla.
Po vsem tem ... molimo radi sveti rožni venec! Z molitvijo pa združujmo spokorna dela predvsem za javne grehe našega naroda in za odpuščanje kazni, ki jih zaslužimo. S skrunjenjem Gospodovih dni, z bogokletstvom, z javno nenravnostjo, s skrunjenjem zakonskega življenja, sovraštvom in nevoščljivost-jo in mržnjo do Boga.
Pozabljen kapital
Naši dedje so pridno molili rožni venec. Bila jim je to vsak dan skupna večerna molitev. Mnogokje tudi jutranja. Pri vratih je visel molek — debele jagode, nabrane na dolgi vrvici. Po večerji ga je gospodar snel z žeblja in vsi so pokleknili. Nikogar ni manjkalo: ne otrok, ne hlapcev, ne dekel. Počasi in slovesno je hišni gospodar molil naprej, drugi so odgovarjali. Niso bili vedno najbolj zbrani — trud napornega dela čez dan jim je legal na oči in nikdar ugnane posvetne misli so prav med molitvijo najrajši begale domišljijo. Toda bila je dobra volja in neutrudna vztrajnost. In Bog, ki pozna človeške slabosti, je to štel za dobro.
Ne moremo si predstavljati, kakšen blagoslov se je razlival po tej Marijini molitvi na žit je in bitje naših družin. Koliko nesreč jih je obvaroval, koliko nedolžnih duš je rešil, koliko grešnih src je dvignil, koliko sovraštva preprečil, koliko miru — notranjega in zunanjega — je upostavil in utrdil. Koliko češčenja je izkazal Bogu, koliko zahval izrekel za njegove dobrote, dušne in telesne. Bil je močni in mogočni angel varuh naših družin, naših soseščin in vsega naroda. Bil je kapital, iz katerega je črpala družina najdragocenejše obresti, ki jih je izplačeval neskončno dobri Bog.
Toda vsi vemo, da hudič povsod preži, kako bi zatrl vse, kar je božjega in človeku koristnega. Tudi rožni venec mu je bil na poti. Pa je našel pripomočke, da je to močno molitev zatrl v velikem delu naših družin, zlasti po mestih in predmestjih. Protiverska gonja, ki je bila o preteklih desetletjih ena najvažnejših nalog vsemu liberalnemu in socialističnemu tisku, je zatrla mnogo verskega mišljenja in življenja pri posameznikih in družinah. Rožni venec je bil prvi, ki je zginil s takih družin — in za njim je šel blagoslov božji. Verska mlačnost in celo popolna brezvera je bilo dušno prekletstvo, ki je rado prišlo nad tako družino. Komunizem, najhujši bič, ki je sploh kdaj padal po slovenskem ljudstvu, je zrasel in se redil prav v versko mlačnih in brezvernih družinah.
Pa tudi druge okoliščine so krepko pomagale, da se je rožni venec izgubljal iz naših hiš. Tovarne s svojim nočnim delom in društva s svojimi večernimi sestanki so prav zvečer trgale zlasti mlade ljudi iz družine: ni bilo več možnosti za skupno molitev. In tako je molek oboisel večer za večerom nedotaknjen ob vratih.
In še izleti in veselice in šport oseh vrst! Pozno v noč so prihajali ljudje domov, trudni od pota in mnogokrat tudi od greha — kdo bo sedaj molil še rožni venec, saj še za en očenaš ni bilo časa ne volje.
Danes vse to vidimo. Vidimo tudi, kam pride narod, ki v znatnem delu nič več ne moli. Danes vidimo, d,a je pobožna in odkritosrčna molitev naša narodna zahteva, kot je naravna zahteva hrana in dihanje. Človek je pač po svoji naravi usmerjen k Bogu in kdor to smer obrne proč od Boga, je isto, kot bi cvetlici vzel svetlobo: obledi in izhira.
Nikdar tako kot danes imamo priliko, da ta pozabljeni kapital skupne molitve sv. rožnega venca zopet obrestonosno naložimo v naših družinah. Nikdar še nismo namreč tako čutili, kako nam je predvsem potrebna pomoč božja, pa tudi nikdar nismo bili zvečer tako zbraju družinski člani okrog domače mize, kot smo danes. Kdo ne vidi, da je tudi v tem klic božji, glasen in mogočen klic božji. Ali naj ga mar preslišimo?
Vrnimo se k stari, častitljivi slovenski, navadi in vsak večer molimo skupno sv. rožni venec! Naj molek najde zopet častno mesto v naši hiši!
Al. Strupi:
Sodelujmo pri reševanju duš!
j
Kristjan mora hrepeneti po lastnem spopolnjevanju in zveličanju svoje duše. Apostolska gorečnost kristjanov pa mora segati še dalje, preko meje lastne dušne blaginje. Objeti mora mnoge, da, vse ljudi. Seveda ne tako, da bi kristjan pri apostolskem delu za druge zanemaril
Fort. Bergant: Sv. Frančišek Asiški (4. okt.)
lastno duhovno napredovanje. Po ljubezni do samega sebe naj se ravna ljubezen do bližnjega tudi v skrbi za dušno zveličanje. Bog zapoveduje: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (3 Mojz 19, 18). Ne pravi: ljubi bolj ali manj, z vsem srcem, z vso močjo, marveč le: kakor samega sebe. Življenje duše — tvoje ali tvojega bližnjega — naj ti bo enako pri srcu.
To je posebno naša dolžnost, dolžnost katoliških kristjanov. Katoliški
pomeni vesoljen. Ker je naša Cerkev vesoljna, za vse ljudi in narode, za vse kraje in čase, jo imenujemo katoliška Cerkev. Ne dela razlike med tako različnimi narodi na svetu, ne med bogatimi in revnimi, med izobraženimi in neukimi, med mogočnimi in nizkimi. Med vsemi enako skrbi za dušno blaginjo.
Tudi katoličani se moramo od svoje duhovne matere Cerkve učiti vesoljne, vse obsegajoče gorečnosti za duše. Najprej se sami prenovimo v gorečnosti za lastno posvečenje. Brez tega prenovlje-nja ne bomo umeli ljubezni in gorečnosti za duše drugih.
Gorečnost za zveličanje lastne duše je glavno sredstvo, da bo hrepenenje po rešitvi drugih duš postalo učinkovito. Bolj ko boš gledal na lastno napredovanje v duhovnem življenju, toliko večje bo tvoje spoznanje o Bogu, toliko bolj bo rasla v tebi božja ljubezen. Ta pa vse objema, V duhu te ljubezni goji katoliški apostolski delavec iskreno željo, naj bi vsi, vsi brez izjeme prišli do spoznanja Boga, ki je najvišje dobro, naj bi Boga, najpopolnejše bitje, vsi ljubili, zavedajoč se njegove ljubezni, ki jo oznanjajo božja dela stvarjenja, odrešenja in izvolitve za nebeško blaženost.
Ljudje so tako delavni, skrbni, požrtvovalni, iznajdljivi, vztrajni, ko gre za zemske cilje in za telesne dobrine. Znajo ceniti vrednost teh dobrin in zavedajo se, kako so jim za obstanek in napredek potrebne. In to se jim šteje v dobro. Kristjani, katoličani v skrbi za vesoljno božje kraljestvo ne smejo za-
ostajati. Če zaostajajo, se v tem razodevajo njih napake: posvetnost, sebičnost, nedelavnost, nesposobnost.
Ali res ne umevamo blagrov, o katerih nam govori naš Gospod? Ali ne cenimo zakladov in biserov, veselja in gostij v božjem kraljestvu? Ali doživljamo in znamo občutiti srečo čistega in v Bogu mirnega srca, blagoslov milosti in moč dušne kreposti, veselje nad združenjem z Bogom in tolažilno upanje nebes?
Časi so taki, da na ves glas vpijejo po apostolskih delavcih, po možeh in fantih, po ženah in dekletih, ki bodo iz ljubezni do duš kakor oznanjali enoglasno svetu božjo resnico in razodevali božjo ljubezen. Sicer se v naših dneh največ govori o zadevah, ki na videz zadevajo le človekovo telesno življenje, a na dnu vseh silnih sodobnih vprašanj je vprašanje o duši in dušni sreči človekovi, o veri, o Bogu, o neminljivi, neskaljeni sreči človeštva.
Zato apostolsko delo katoličanov služi najvišji blaginji človeštva, resnični sreči vsakega naroda. Ali ne bomo spoznali tega poslanstva med svojim ljudstvom? Ko je toliko naših ljudi veri in Bogu sovražnih, ko prezirajo božje zapovedi, ko pobijajo božjo resnico, ko odklanjajo in preganjajo krščansko ljubezen, ko jemljejo Bogu čast in branijo Boga moliti, ko s silo trgajo iz src vero in zaupanje v Boga, ko premnogi padajo v nečloveško krutost, sovraštvo in maščevalnost, ko ne spoštujejo ne božjih ne človeških pravic in zakonov, ko jim ni več sveto niti telesno življenje bližnjega niti ohranitev krščanske duhovne kulture.
Vsakdanji dogodki nam katoličanom s krvavimi prsti pišejo zapoved današnjega časa. Glasi se: Le eno je potrebno! Rešiti dušo, reševati duše! To je najvišje in najvišje je tudi vse, kar vodi k temu cilju. Bolj ko besede nam dogodki sami pridigajo: gre za vero, za Boga, za pravo srečo duš!
Zato naj bo naša apostolska gorečnost kakor ogenj, ki o njem pravi knjiga Pregovorov: »Ogenj namreč nikdar ne pravi: dovolj je« (Preg 30, 16). Ne ugasne in ne ohladi se. Vedno išče novega goriva. Tako nikoli ne premine.
Ali imamo kaj prilike za apostolsko delavnost? Prilike dovolj. Najprej je velesila za reševanje duš molitev. »Molite drug za drugega,« naroča sv. Jakob (5, 16). Za prijatelja, znanca, sodelavca, grešnika, zaslepljenca, zapeljanca, ki ni imel krščanske vzgoje, dobre družbe, dobrotnikov, poštenih prijateljev, skrbnih voditeljev. Če pa kdo sam ne zna in ne more biti drugim apostol z besedo ali v dejanju, naj moli, mnogo moli, da bi Gospod poslal delavcev v svoj vinograd. »Prosite Gospoda žetve« (Mt 9, 38).
Za reševanje duš, ki je božje delo, prav tako lahko pomagamo s svojimi deli, zato jih z veseljem darujmo v ta namen. Najzgovornejše apostolsko sredstvo pa je zgled v krščanskem življenju. Ako bo vsakdo živ zgled dobrote, ljubezni, usmiljenja, potrpežljivosti, zaupanja v Boga, bo s tem za duše storil največ dobrega. Ponavlja naj si Pavlove besede: »Zato vse prenašam zaradi izvoljenih, da tudi oni dosežejo zveličanje«.
Najbolj pa duše, ki blodijo daleč proč od Boga, priporočajmo usmiljenju Jezusovega Srca, ker je le v Bogu vir milosti in začetek zveličanja.
Fortunat Bergant: Marijino materinstvo, Nazarje (11. okt.).
...........................................................................................................................................................................................................................■•■(•■■■t
Pobožnost deveterih prvih petkov smo končali — kaj pa zdaj?
Vsi, ki ste mogli v redu opraviti pobožnost deveterih prvih petkov,	1 | bodite presvetemu Srcu Jezusovemu iskreno hvaležni za to veliko
I milost. Nekateri so jo šele pozneje začeli opravljati in je z mesecem	} 1 septembrom še niso dovršili. Nekateri pa se še niso pridružili tej i vseljudski pobožnosti zadoščevanja žaljenemu Srcu Jezusovemu.
Kaj naj zdaj storimo? Ali naj nehamo častiti presveto Srce Jezu-	!
I sovo in prekinemo pobožnost zadoščevanja? Nikakor ne! Vsi, ki ste	f
1 mogli vseh devet prvih petkov v redu opraviti, ne prenehajte zdaj,	f
I marveč nadaljujte pobožnost, saj tudi ljubezen Jezusova do nas ni	|
| prenehala, in žalitve božjega Srca se žal tudi še nadaljujejo med našim	{
narodom. Dolžni smo torej božjemu Srcu zadoščevati z ljubeznijo,	j
f Zato: pridružimo se tistim, ki pobožnosti deveterih prvih petkov še	f
] niso mogli dokončati, in z zgledom pritegnimo še tiste, ki doslej še	j začeli niso.
Zadostilna pobožnost prvih petkov naj postane slovenska ljudska	1 pobožnost za vso bodočnost: spomin na vero in zaupanje našega	| f naroda v težkih dneh, vir tolažbe in pomoči v vseh bodočih preizkušnjah in »ob pravem času« — kakor pravi sv. Pavel (Hebr 4, 16)	f — izraz najgloblje hvaležnosti presvetemu Srcu za rešitev.
Ostanimo vsi zvesti pobožnosti prvih petkov, vztrajajmo v njej do	I
konca!	i
f Gregorij Rožman,
škof.	j
Tiiimi i iiii iii miaiii miiiii muhi n laaiiiaaaaaaaa iiaaaai taaaaii taaaaiiaiaiaaaaaiaiaaatiaaaaaaaaaaaaaiiiitttiaaaaiiiiaaaiaiaaiaaiiaaiaiiiaciiiaiatiaiiaiiiiiaiiat«*iaii(ttat«tta(ii(«iiitt«a«tttt«ttt«ttttt(.t««(«tt»%t«t\ttt«tittttiv'
jezo
J U i) c
¥
jizar ECHM
Dr. A. Snoj
Pred Pilatom je Jezus veliki petek slovesno izjavil, da je kralj. Pilat sicer ni veroval v Jezusovo kraljevsko dostojanstvo in njegovo božje poslanstvo; vseeno je dal potem, ko je Jezusa na pritisk judovskega velikega zbora obsodil na smrt, napisati na križ; JEZUS NAZAREČAN, JUDOVSKI KRALJ. S tem se je hotel maščevati nad judov-
I N K I
73

skimi oblastniki, ki so Jezusa po krivici obtožili veleizdajstva in njega prisilili, da je proti svojemu notranjemu prepričanju podpisal Jezusovo smrtno obsodbo. Ti so sicer pozneje, ko so napis brali, ugovarjali, češ: »Nikar ne piši: .Judovski kralj', ampak, da je on rekel: .Judovski kralj sem'.« Pilat je pa odvrnil: »Kar sem pisal, sem pisal«.
Nehote je Pilat prvi javno razglasil, da je Jezus iz Nazareta kralj, ne samo kralj Izraela po mesu, ampak tudi kralj duhovnega Izraela, t. j, vsega človeštva. Ta razglas je bil objavljen, kakor poročajo evangelisti, kar v treh jezikih: v hebrejskem, t. j. aramejskem, ki ga je govorilo prebivalstvo Palestine, grškem, ki so ga govorili izvenpalestinski Judje, in latinskem, ki je bil uradni jezik rimske države. Tako je mogel vsakdo, domačin ali tujec, tisti dan brati uradno izjavo, da je Jezus iz Nazareta kralj.
Napis so po Pilatovem naročilu naredili na podolgovati deski, ki jo je med križevim potom od Pilatove sodne hiše do Kalvarije nesel nekdo na čelu sprevoda; ko je bil pa Kristus križan, je bila pritrjena nad glavo na križu.
Stari zgodovinarji, pa tudi cerkveni očetje, n. pr. sv. Ambrozij, sv. Janez Krizostom, poročajo, da se je ta napis našel obenem s Kristusovim križem v Jeruzalemu. Bilo je to po prizadevanju sv. Helene, matere Konstantina Velikega, okrog leta 320. po Kr. Zelo verjetno je to tisti napis, ki se hrani danes v Rimu v cerkvi sv. Križa (S. Croce in Gerusalemme). Napis je moral priti že zelo zgodaj v Rim, kjer so ga hranili obenem z drugimi svetinjami in ga kot spomin na Kristusovo trpljenje pobožno častili. Pozneje popolnoma zgine sled za njim. Pri prenavljanju gori omenjene cerkve 1. 1492. pa so ga zopet našli, in sicer v steni zazidanega. Spravljen je bil v svinčeni skrinjici, zaprti s tremi voščenimi pečati, na katerih je bil doprsni relief nekega kardinala in latinski napis: »Gerard, kardinal Sv. Križa«. Najbrž je bil to kardinal Gerard, po-
znejši papež Lucij II., ki je vladal od 1. 1144. do 1145.
Deščica z napisom je po sodbi strokovnjakov iz hrasta, topola ali divje smokve. Ker je močno trhlena, je vrsto lesa danes težko dognati. Prvotno je bila dolga 65 cm, široka 20 cm. Danes znaša dolžina le še 23 in širina 13 cm. Nekatere grške in latinske besede se še razločno vidijo, od aramejskega besedila pa je na vrhu ostalo le nekaj črtic, najbrž spodnji deli besede »me-lek« (kralj). Pri latinskem besedilu sta 1. 1492, manjkali črki -um od zadnje latinske besede »Judaeorum«, 1. 1564. sta že manjkali besedi »Jesus« in »Judaeorum«. Danes je relikvija še bolj pomanjkljiva. Črke so rdeče na belem polju. Zdi se, kakor bi bile vdolbene v les. Morda so bile vrezane z dletom, ali pa je rdeča barva razjedla les. Visoke so po 28—30 mm, tako da jih je bilo mogoče brati iz bližine ali s podnožja križa. Za pristnost napisa govori poleg visoke starosti zlasti dejstvo, da je grško in latinsko besedilo pisano po načinu hebrejskega, namreč od desne proti levi, kakor je bila navada v Kristusovem času. Na naši sliki je napis izpolnjen, kolikor ga danes že manjka.
Če je ta svetinja pristna, potem je o napisu na križu najnatančneje poročal sv. Janez. Kajti on pravi, da je bil napravljen v hebrejskem (aramejskem), grškem in latinskem jeziku, torej v istem vrstnem redu kot je še viden na relikviji,
Vsekako je napis na križu ne samo dragocen spomin Kristusovega trpljenja, ampak tudi najstarejše uradno potrdilo, da je Kristus — Kralj,

Prvi petki. Pobožnost spravnega sv. obhajila, ki se je raztegnila na 9 prvih petkov, je za nami. Zajela je sicer vse plasti našega naroda, a nekatere le v zastopnikih, druge pa deloma. Mnogo, premnogo jih je, ki so se tej ganljivi zadoščevalni verski vaji sramežljivo odmikali kakor ob vsaki ljudski verski manifestaciji. Morda jim je vest očitala, da celo ob tako potrebni skupni verski prireditvi niso z ljudstvom in da ne pomagajo, da bi težke poskušnje bile čimprej odvzete in skonča-ne. Dobrot božjih in sadov spo-kornosti pa sreče miru bi pač bili radi deležni, ne ganejo pa ne z mezincem, da bi se nam ta blago-dat čimprej približala.
Ali bo skupna pobožnost — vkolikor jo skupno smemo nazvati — dosegla zaprošene namene? Če nobena dobra molitev ni neuslišana (kako in v kakšni meri in kdaj, to je v načrtu božje neskončne modrosti in previdnosti), smo lahko prepričani, da bo tudi ta spravna skupna molitvena vojska oblagodarjena tako, kakor je za nas in za našo notranjo in zunanjo srečo najbolje. Sadov, zlasti duhovnih sadov takih pobož-nostnih manifestacij, ki imajo za cilj tudi zunanje dobrine, ne moremo prav ne preceniti ne pretehtati. Mir — notranji in zunanji — je nepopisno dragocen dar. Če smo si zagotovili dušni mir, se moremo srečne imenovati. Pa tudi mir v zunanjem svetu se je — to lahko trdimo — primaknil že bliže. Pot do take dobrine je pa težka in dolga.
Če govorimo o uspehu omenjene naše pobožnosti, moramo kot dragocen sad smatrati milost razsvetljenja, po kateri so tudi bolj zaslepljeni in bolj zakrknjeni naši sodeželani končno le spoznali, kako strašna nesreča je komunizem. Na vprašanje: Kdo je predvsem kriv vsega trpljenja, vse groze, vseh smrtnih žrtev, uničenega narodnega premoženja, vseh potokov solza in vsega zia, kakršnega naša narodna zgodovina še ni poznala, zamore danes z mirno vestjo vsak opazovalec dogodkov odgovoriti: predvsem pogubno komunistično partizanstvo.
Jože Pogačnik
Gospod Jezus je večkrat potožil o svojih učencih, da so maloverni. V govoru na gori je dejal: Čemu se toliko brigate za manj važne reči, recimo za obleko in hrano, veliko manj pa skrbite za milost in krepost. Taka zaskrbljenost za minljive zunanje potrebščine je poganska, pravi. Za učenca Kristusovega pa velja pravilo: »Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete« (Mt 6, 32).
Učenik hoče reči: za svoje otroke Oče prav posebej skrbi. Mi smo navajeni isto reči z bese-
Sv. Luka, freska L. Layerja v Tržiču (18. okt.).
dami: Ljudje, ki so v posvečujoči milosti, so deležni posebne božje previdnosti.
Kako često se svetni očetje za svojega otroka prav nič ne brigajo. Prepuste ga revščini in ulici, občini in dobrodelnim zavodom; na pot v svet pa mu dajo kvečjemu — slab zgled. Žalostni namestniki božji! Bog pa ničesar, kar je ustvaril, ne zapusti. Jezus je pesniško lepo govoril, kako ljubeznivo skrbi Bog za ptiče in cvetlice, še bolj pa za človeka, zaradi katerega je	—t^.«,**.«.
ril. Sveti Ambrozij je rekel: »Ne
ako bi Bog človeka vobče ne ustvaril; toda da bi ga ustvaril in se potem zanj nič več ne brigal, bi bila strašna krutost!« Sveti Janez Zlatousti pa se zato čudi: »On, ki ti je dal telo, ki ti je vdihnil dušo in te ustvaril kot umno stvar ter ti celo vse potrebno pripravil, še preden te je ustvaril: kako naj bi te zdaj prezrl!«
Če skrbi očetovsko za vsakega človeka, skrbi materinsko nežno za svoje otroke po milosti. Dober gospodar skrbi za vso družino, tudi za posle; vendar so mu lastni otroci najbolj pri srcu. Tako je tudi z nebeškim Očetom: svoje posinovljence najbolj ljubi in jih z ljubeznijo, rekel bi, pestuje. To posebno božjo skrb za pravične nam sveto pismo oznanja in poudarja s prerazličnimi primerami.
1.	Prvi psalm poje o različni usodi pravičnega in hudobnega. Pravičnega blagruje in primerja rodovitnemu drevesu ob potoku blizu puščave. »Svoj sad daje ob svojem času in njegovo listje se ne obleti; kar koli začne, vse mu uspe.« Hudobni pa »so kot prsih, ki ga veter vzdiguje od tal«.
2.	V 22. psalmu primerja to očetovsko skrb za otroke skrbi vestnega pastirja za čredo: »Gospod je meni pastir, nič mi ne manjka. Na kraj paše me vodi, ob krepčalni vodi me vzgaja, po-grinja mizo pred menoj.« Kakor pastir na vzhodu me s tenko šibo vodi in z debelo gorjačo odganja puščavske zveri. Kakor je čreda navezana povsem na pastirja, tako mi na Očeta.
3.	Skrb, s katero je Bog nekdaj vodil svoje izvoljeno ljudstvo stoletja in stoletja, je podoba skrbi, s katero se briga Oče za dušo, ki je v milosti. In Gospod pravi pri Izaiju (49, 15. 16), da za svoje ljudstvo skrbi kakor mati za svojega otroka in celo še bolj: »Ali more žena pozabiti svoje dete? In ko bi ga ona pozabila, vendar jaz ne bom pozabil tebe. Glej, na svoje roke sem te zapisal!« Mati se briga za otroka, ker ga ljubi, Bog pa je čista, sama ljubezen, pravi sveti Janez (1 Jan 4, 8), koliko čistejša je torej tudi njegova skrb!
4.	Psalm 106. pesniško pripoveduje, kako ljubeče se je Bog usmilil nesrečnih: karavane, ki se je zgubila v puščavi, jetnikov po ječah, bolnikov v nevarni bolezni in mornarjev na viharnem morju. Vse to neizmerno usmiljenje pa je zopet podoba, kako Bog skrbi za duše svojih izvoljenih, kadar so v stiski. Psalm poje:
Potikali so se po puščavi, kjer ni vode,
niso našli pota v mesto, kjer bi prebivali.
Bili so lačni in žejni, njih srce je opešalo v njih.
— Tedaj so klicali h Gospodu v svoji bridkosti in otel jih je iz njihovih stisk.
Danes spregledujejo tudi taki, ki poprej niso marali ali niso mogli verjeti, kar so svoj čas poročali časopisi o divjanju komunizma na Španskem, v Mehiki, da ne govorimo o Sovjetiji. Danes, ko je ta satanski pokret omadeževan in okrvavljen s stotinami strašnih ubojstev, morij in zverinskega mučenja nedolžnih in poštenih naših bratov in sestra, danes je prišlo vendarle pravo spoznanje na vrh. Malo je danes ljudi, ki bi z ogorčenjem ne obsojali komunističnih skupin, ki se potikajo še po goščavah kot plahe živali, ali pa se skrivajo v mestu in še vedno preže, kako in kje bi mogli utreti življenje tega ali onega moža ali fanta, ne glede na to, da s tem zadajo slovenskemu narodu novo rano, povzročajo nove obsodbe in tirajo druge v smrt.
Naša dolžnost pa je, da še nadaljujemo s pobožnostjo prvih petkov, da zadostujemo božjemu Srcu za hudobije, ki se vrše v naši sredi in da sprosimo popolno razsvetljenje vsem tistim, ki gledajo, pa še ne vidijo.
Česa nam je najbolj treba?
Odgovor je kratek: Ljubezni do Boga. Apostol Pavel je to zahtevo takole izrazil: »Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi je pa ljubezen« (I Kor 13, 13). Ali smo že kdaj te Pavlove besede dobro premislili? Ali smo jih skušali oživotvoriti? Ali se nismo za pravo ljubezen do Boga le premalo poganjali?
Prvo, kar se zahteva, je to, da božji ljubezni napravimo prostor; z drugo besedo, da greh prežene-mo iz svojega srca. Brž ko smo to storili, smo že v prijateljstvu z Bogom, To prijateljstvo bomo nato z lahkoto krepili in utrjevali. Pri tem se bomo naslanjali z uspehom na lepe zglede, na odlične vzornike ljubezni do Boga. Med temi omenjamo v prvi vrsti sv. Terezijo Deteta Jezusa, ki nje god praznujemo 3. oktobra. Odkrito povemo: Človek je kar žalosten spričo tako ognjevite ljubezni, ki jo je gojila in netila pri vsaki priložnosti naša Mala cvetka. Kako jo moramo občudovati, ko beremo, da je prav vsak dogodek, vsako doživetje, veselje in bridkost, zadovoljstvo in trpljenje znala čudovito spretno obrniti v božjo slavo. Vse, prav vse je znala pripisati božji ljubezni, kar jo je zadelo — veselega ali grenkega.
Njena knjiga »Povest d u -š e« diha samo ljubezen do Boga. Tu nekaj primerov izmed sto in sto podobnih:
»Tvoj otrok, o Jezus, je pripravljen jesti kruh bolečin, dokler ti hočeš. Iz ljubezni do tebe sedim pri mizi z grenkobo obloženi.« — »Je-li kje še večje veselje, ko trpeti za tvojo ljubezen? Čim večje je trpljenje in čim manj pada drugim v oči, tem blaženejši je tvoj nasmeh, moj Bog.« — »Nobene druge Velike želje nimam več kot to, naj bi Boga tako ljubila, da bi od ljubezni umrla.«
—	»Če bi bila volja božja, prav rada trpim na duši in na telesu, pa naj se to trpljenje vleče leta in leta.« — »Kadar si poiščemo križ kot najdragocenejši zaklad, nam priteko iz njega najbogatejši studenci čistega veselja.« — »Bolna sem in ne bom ozdravela. Kljub temu sem mirna; saj že davno nisem več sama svoja. Vsa sem Jezusova.« — »Med neštetimi milostmi tega leta je bila morda največja ta, da sem spoznala zapoved ljubezni v vsej obsežnosti.« — »Bog mi je podelil milost, da sem prodrla v skrivnostne globine ljubezni. Če bi mogla to, kar sem spoznala, izraziti v besedah, bi slišali nebeške melodije.« — »Ti veš, moj Bog, da nisem nikdar hrepenela po čem drugem, kakor po tem, da te ljubim. Tvoja ljubezen je vzklila v meni že v detinskih ietih, z menoj je rasla in sedaj je kot prepad, ki mu dna ni mogoče več najti.« — »Moja ljubezen je le drobna kapljica, ki kar izgine v tvojem morju. Da bi te ljubila, kot me ljubiš ti, o moj Jezus, bi si morala od tebe izposoditi tvojo ljubezen.« — »Dobro razumem, da nas nič drugega ne more tako priljubiti Bogu kot ljubezen. Zato hrepenim samo po tem zakladu.«
—	»Moj oboževani Ženin! Ti si bil bičan in križan, naj bom še jaz! Naj umiram kakor sv. Jernej, ki so ga odrli. Naj se kuham kakor sv. Janez v vrelem olju. Želim, naj bi me zmleli zobje zveri kakor sv. Ignacija Antiohenskega, da bi bila vreden božji kruh. — S sv. Nežo in sv. Cecilijo bi rada položila vrat pod rabljev meč. In s sv. Ivano d'Are bi ti rada na grmadi šepetala: Jezus, Jezus!« — »Končno sem le odkrila svoj poklic. Moj poklic je: Ljubezen do Boga!«
Naj navedemo še nekaj gore č n i k o v , ki so se odlikovali v ljubezni do Boga:
Peljal jih je na pravo pot, da so našli mesto in tam prebivali.
Sedeli so v temi in v smrtni senci, uklenjeni v uboštvo in železje,
ker so nasprotovali božjim besedam in zavrgli postavo Najvišjega.
Njih srce je bilo ponižano v bridkosti, omagali so in nihče jim ni pomagal.
—	Tedaj so klicali h Gospodu d svoji bridkosti in otel jih je iz njihovih stisk.
Peljal jih je iz teme in smrtne sence in njih vezi je raztrgal.
Trpeli so zaradi svojega hudobnega življenja, ponižani so bili zaradi svojih krivic.
Vsaka jed se jim je studila in približali so se vratom smrti.
—	Tedaj so klicali h Gospodu v svoji bridkosti in otel jih je iz njihovih stisk.
Poslal je svoje povelje in jih ozdravil ter rešil pogina.
.T.
Vihar je vstal in njegovi valovi so se nakopičili.
Dvigalo jih je do neba in pogrezalo v globine, od strahu so ginevali.
Opotekali so se in omahovali kakor pijani in vsa njih modrost je skopnela.
—	Tedaj so klicali h Gospodu v svoji bridkosti in otel jih je iz njihovih stisk.
Vihar je premenil v prijetno sapo, valovi morja so se polegli.
Veselili so se mirnega morja in peljal jih je v pristan, po katerem so hrepeneli.
Ko to beremo, vidimo, da je tudi za naš čas napisano in nam naročeno: kličite h Gospodu vsi, ki ste njegovi po milosti!
5. V zaupanju na to nežno očetovsko previdnost prosi sveti pevec v 16. psalmu, naj ga Bog varuje kakor svoje najdražje: kakor očesno zenico, in dostavlja nežno podobo: »Brani me v senci svojih peruti!« S to zaupno prošnjo k Bogu končuje Cerkev še danes vsak dan svojo litur-gično .večerno molitev.
Kar razodetje pravi, je bolj trdno res kakor vse, kar bi človek mogel dognati. Ko bi torej resnico o nežni skrbi nebeškega Očeta za svoje otroke le dovolj trdno in živo verovali! Koliko bolj vdano bi Očetu potem tudi zaupali! Pa koliko bolj brez skrbi bi bili, zlasti brez tistih nepotrebnih in takih, ki nič ne pomagajo! Gospod sam nas n, pr. svari pred strahom za bodočnost: »Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo

imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava« (Mt 6, 34). Sveti Peter pa kar splošno pravi: »Vse svoje skrbi nanj preložite, zakaj on skrbi za vas« (1 Pet 5, 7). Sveti Pavel pa tudi pove, zakaj — zato, ker ste v milosti: »Vse je vaše, naj bo svet ali življenje ali smrt ali sedanje ali prihodnje: vse je vaše, vi pa Kristusovi« (1 Kor 3, 22).
Trmaste in nepoboljšljive otroke dober oče sicer vzgaja s palico, ker jih ljubi; tudi Bog ima taka vzgojna sredstva! Kako globoko je to občutil sveti Avguštin, ko je premišljeval, kako nas Bog s trpljenjem očiščuje:
»Če premislimo zlo, ki smo ga storili, premalo je, kar trpimo, več zaslužimo.
Kazen za grehe čutimo, greha v trdovratnosti ne opustimo.
Če nam prizaneseš, se ne poboljšamo; če nas kaznuješ, ne zdržimo.
Če nas tepeš, vpijemo, da prizanesi; ko prizaneseš, izzivamo, da udari.
Če nam po svoji usmiljenosti ne odpustiš, vemo, da nas moraš po pravici pogubiti.«
A tudi o očiščujočem trpljenju je razodeto za našo tolažbo: »Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo — to so tisti, ki žive v milosti — vse pripomore k dobremu« (Rimlj 8, 28). Zato nas Jezus upravičeno bodri: »Ne bojte se tistih, ki umore telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel« (Mt 10, 28). Samo eno veliko skrb moramo torej imeti: da ne zgubimo milosti! In glejte, še pri tej skrbi nas Bog nežno podpira. Sveta Terezija Velika pravi, da gre Bogu poguba vsake duše tako k srcu, da jo s tisoč in tisoč notranjimi navdihi svari, da ji naprej pokaže strašno nesrečo, ki ji grozi.
Skrbni Oče naroča torej le eno: to, kar je zapisano na misijonskem križu: REŠI DUŠO. Vse drugo prepustimo njegovim rokam. Saj so to dobre roke, je rekel pokojni Pij XI.
»Tako nerada vidim druge trpeti — posebno če so svete duše« — je rekla nekoč sosestra Tereziji Det. J., ko je videla, da je neka tovarišica izredno zdelana od dela. — Terezija pa odgovori: »O, jaz pa mislim vse drugače! Svetniške duše, ki trpe, se mi nikoli ne smilijo. Vem, da so močne in da bodo trpljenje prestale; njih trpljenje bo pa Bogu na veliko čast in slavo. Smilijo se mi pa tiste duše, ki niso svete in svojega trpljenja ne znajo dobro uporabiti. O, kako jih pomilujem! Vse bi storila, da bi jim mogla pomagati in jih tolažiti.«
Sv. K a m i 1 je v svoji občudovani ljubezni nazival svoje petere bolezni — petero usmiljenj Gospodovih. — Sv. Terezija Av. je imela navado zdihovati: »Gospod, ali trpeti ali umreti!«
Sv. Magdalena Paciška je pa to ljubezen še prekosila, ko je pogosto ponavljala: »Gospod, trpeti, ne umreti!«
Sv. C o 11 o 1 e n g o si je izbral prav lahko in pripravno sredstvo, ki je z njim vžigal v sebi in v okolju ljubezen do Boga. Imel je navado, da je vsekdar in pri vsaki priložnosti, tudi če ga je doletelo kaj nemilega, zaklical »Deo gratias!« — hvala Bogu!
Še živ primer hvaležne ljubezni do Boga: v župniji S. Giuliano Monzese je praznovala žena V. Angela srebrno poroko v starosti 46 let, obenem pa tudi 25 letnico, odkar jo je bolezen priklenila na posteljo. Svojo mistično poroko z boleznijo je proslavila s tem, da je naročila sv. mašo, ki je bila darovana v zahvalo v njeni sobi. Tako je trpinka ne le z vdanostjo v božjo voljo, marveč s hvaležnostjo, da jo je Bog storil vredno tolikega apostolstva v trpljenju, obhajala srebrno poroko in dala vso hišo primerno okrasiti, sobo pa tako rekoč spremeniti v kapelo.
So še svetniške osebe med nami, ki jih ljubezen do Boga osrečuje tudi v stiski in nadlogi.
A. Č.
Treba je uvaževati. Dobro poučeni »Katolički Tjednik« (Sarajevo) sporoča: Dejstvo, da so Sovjeti dobili od Anglije svobodne roke v Evropi, je vzbudilo v vatikanskih krogih upravičeno vznemirjenje . .. Na energičen nastop so v Londonu odgovorili, da v angleško-sovjetski pogodbi verska vprašanja niso omenjena zato, ker so odstavljena za poznejše razgovore. Ta odgovor je povzročil ponovno nerazpolože-nje, ker bi Sovjeti, če bi se jim načrti uresničili, povsod in z vsemi sredstvi nadaljevali boj proti krščanstvu.
Kako to znajo in s kakšnim sovraštvom izvršujejo svoje brezbožno delo, ki ga njih uslužbeni hlapci skušajo razširiti tudi čez slovenske livade, pojasnjuje v listu »Ukrajinski Visti« pravoslavni svečenik Otamanskij: Takoj na po-četku boljševiške revolucije so bili povsod vpeljani protiverski shodi. Duhovnikom so odvzeli nepremičnine in državljanske pravice. Učitelji so morali mladini vcepljati

mržnjo do Cerkve, do duhovnikov in do vere v Boga . .. Polovica duhovnikov je bila poslana v pregnanstvo ali v zapore, ostali so pa bili v najstrožjem nadzorstvu GPU. V 1. 1929. do 1930. je bilo nad 1000 ustreljenih. Na tisoče so jih izti-rali in pognali v delavska taborišča za 5 do 10 let... Cerkve so spremenili Sovjeti v garaže, hleve, v društvene zbornice; mnogo so jih pa razrušili... Vero v Boga so imeli za zločin. Od 60.000 duhovnikov, kolikor jih je bilo v širni in prostrani Ukrajini pred boljševi-ško revolucijo, jih je do danes ostalo živih samo 200 do 300.
To so podatki, ki jih našteva krvava zgodovina. Prazna in niče-va so torej pričakovanja tistih, ki se tolažijo: Saj so se Sovjeti že .zmodrili in puščajo vfersko svobodo. — Nikarte, nikarte! Zamorec ne bo spremenil ne svoje barve, ne svojega značaja. Če bi Sovjeti spremenili svoje nazore in odnehali, bi ne bili več Sovjeti.
Proslava v spomin 13001etnega stika hrvatskega naroda s sveto stolico se ni mogla izvršiti v nameravanem svečanem obsegu. Kot nekak skromen prispevek k po-veličanju tega zgodovinskega dogodka in kot znak hvaležnosti za sveto leto, ki ga je dovolil papež Pij XII. za vso Hrvatsko, — je bila tudi svečanost, pri kateri so odkrili na pročelju cerkve sv. Petra v Vla-ški ulici umetniško izdelano ploščo, ki naj spominja tudi poznejše rodove na važne doživljaje tega leta. Svečanost je vodil župnik pri Sv. Petru, msgr. dr, Josip Lončarič, ki je tudi imel nagovor.
Ob 1300 letnici zveze s sveto katoliško Cerkvijo se je ves hrvatski narod ponovno posvetil Materi božji bistriški. Obenem so se hrvatski katoličani zavezali, da bodo kar moč sijajno opremili prelepo božjepotno cerkev v Bistrici. Uredili bodo kapelo sv. Petra in še marsikaj. V prvi vrsti pa hočejo postaviti Kalvarijo s križevim potom, ki naj po svoji umetniški lepoti prekosi vse podobne cerkvene naprave. Podobe in kipi bodo iz najlepšega belega marmorja;
Ob stoletnici prvih
NAŠIH SMARNIC
Viktor Kragl
Izredno plodovit izdajatelj najrazličnejših molitve-nikov je bil P. H r i z o g o n M a j a r , s krstnim imenom Valentin (roj. 15. febr. 1851). Doma je bil v Dolu pri Ljubljani. Kot 19 letni mladenič je vstopil k frančiškanom. L. 1907 je bil imenovan za župnijskega upravitelja pri sv. Luciji na Skitači v Istri in ostal tam do upokojitve 1. 1911. Kot upokojenec je živel večinoma v Izlakah, Umrl je 1. okt, 1938. — Za šmarnično pobožnost je P. Hrizogon priredil 1. 1881. »Razlaganje sv. rožnega venca«, zal, 1899. pa
Metzinger: Smrt sv. Uršule, Ljubljana, Škofijski dvorec (21. okt.).
»Venček krščanskih resnic«. Majar nam je oskrbel tudi več ljudskih povesti, n. pr. Cvetino Bo-rograjsko, Križano usmiljenost, Srečolovca itd. Kot frančiškan je dal pobudo, da je 1. 1880. začelo izhajati slovensko »Cvetje iz vrtov sv. Frančiška«.
V prvem petdesetletju slovenskih šmarnic so zagledale beli dan 1, 1886, še šmarnice »Romanje v nebeško kraljestvo«. Spisal jih je L u d o v i k Škufca, Ljubljančan, rojen 18. jul. 1851. Kot duhovni pomočnik je imel službo v Selcih, v Polhovem gradcu, v Radečah in v Trebnjem; nato je vodil župnije v Leskovici, Blagovici, Krškem in v Kranjski gori.
Kot upokojenec je živel v Moravčah, zadnje leto pa v Kamniku (umrl je 25. nov. 1914). Pokopali so ga v Blagovici.
Tudi iz drugega petdesetletja, to je od 1891 do sedaj, imamo mnogo »Šmarnic« prav pestre vsebine. Nekaj šmarničarjev iz te dobe je Bog že poklical k Sebi po večno plačilo, mnogo jih pa še živi, zato se bomo pri teh bolj kratko pomudili. O že pokojnih smo nekoliko več povedali zato, da bi posebno v tistih krajih, kjer so živeli, obudili hvaležen spomin nanje in izprosili vsaj majhno, skromno oddolžitev njihovemu spominu! Nekateri, kot Volčič, Kerčon, Stojan so v uvodu svojih šmarnic dobre Marijine častilce celo sami prosili »vsaj za en vzdihljaj zanje po smrti«.
Za leto 1891. je priredil šmarnice pod naslovom »Marijina visoka pesem ali magnifikat« tedanji trnovski kaplan Andrej Kalan, ki je kot stolni prošt in ravnatelj Marijanišča v Ljubljani umrl 3. junija 1933; za stolnega kanonika v Ljubljani je bil imenovan po smrti šmarničarja kanonika Je-rana. V svojih šmarnicah razlaga prelep Marijin slavo-spev »Moja duša poveličuje Gospoda«.
Po Toussaintu je izdal za 1. 1895. šmarnice z naslovom »M ati prečudna« msgr. Viktor S t e -s k a , tedaj kaplan v Kočevju.
Kakor f Marešič je tudi Janez Godec skrbno proučeval lurške dogodke in je kot kaplan v Gorjah 1. 1899. izdal svoje prve »Nove lurške šmarnice«, za katerimi so sledile 1. 1904. še druge »L u r -š k a Mati božja«, ki so Marijine častilce seznanjale s čudežnimi lurškimi ozdravljenji. Iz 1. 1907. imamo še tretje Godčeve šmarnice »Devica ver-n a«, ki jih je izdal že kot up. župnik lipoglavski.
V Novem mestu so za leto 1913. izšle lurške šmarnice kanonika Antona Žlogarja pod naslovom »L urški prizori«, — Anton Zloga r, rojak s Suhorja, rojen 30. nov. 1850, je bil v službi kot kaplan v Mokronogu in pri sv. Jakobu v Ljubljani; nato je bil kurat v kaznilnici na Ljubljanskem gradu, potem pa župnik v Kranjski gori in končno župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji. L. 1906. je postal kanonik v Novem mestu. Umrl je kot zlatomašnik 20. julija 1924. Zlogar je znan po svoji knjižici »Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem«.
Za leto 1904. smo dobili še dvojne šmarnice: »O Marijinih podobah in p r e d p o d o b a h«; spisal jih je t. č. stolni kanonik, prelat Jožef Vole, ki je bil tedaj župnik v Vel. Poljanah. Po Kerschbaumerju je tedaj izdal lepo šmarnično knjigo »M arija — Mati dobrega sveta« dr. L a -voslav Gregorec, tedaj župnik in kanonik v Novi cerkvi pri Celju. Tu so prav posebno častili Marijo kot mater dobrega sveta, saj je bila ondi že 1761 ustanovljena bratovščina M. dobrega sveta, ki jo je 1. 1852. obnovil škof Slomšek. — Lavoslav Gregorec se je rodil 17. decembra 1839 v Desterniku v župniji sv. Urbana pri Ptuju. Ker so se njegovi starši kmalu potem preselili na Ješenco pri Framu, je v Framu obiskoval šolo in tam tudi daroval svojo prvo sv. mašo. Za kaplana je bil v Žrečah, v Ma-renbergu in pri Sv. Rupertu; medtem je postal doktor bogoslovja. Od 1869 do 1885 je bil profesor bogoslovja v Mariboru, kjer je prevzel tudi uredništvo
vsaka skupina bo stala na podnožju iz dragocenega črnozlatega marmorja. — Celo prvo postajo je poklonil zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki je že pred dvema letoma sklenil, da hoče dvigniti to hrvatsko božjo pot do najvišjega dostojanstva. Na njegovo željo se je ustanovila akcija »Nadasve« (Naša draga svetišča), ki bo zbirala doneske za izgraditev Kalvarije v Marijini Bistrici.
Pred sv. očetom. Sv. oče Pij XII. je dne 25. julija sprejel v avdi-enci skupino hrvatskih orožnikov, ki je štela nad 100 mož. Vodil jih je rektor hrvatskega zavoda sv. Je-ronima v Rimu, msgr. dr. Made-rac. Po nagovoru in blagoslovu je prejel vsakdo lep molek kot dar sv. očeta. — Na večer so vsi v Rimu navzoči stražniki in orožniki na lastno željo v hrvatski cerkvi sv. Jeronima opravili sveto spoved, naslednjo nedeljo pa prejeli sv. obhajilo.
češčenje presv. Srca Jezusovega se širi. V Osijeku zidajo novo cerkev, ki bo posvečena Srcu Jezusovemu. Z zidavo so bili pričeli še pred izbruhom vojske. Stavbenemu odboru se je posrečilo nabaviti si potrebno gradivo in sedaj se delo zopet nadaljuje. Načrt za to svetišče je napravil naš umetnik Josip Plečnik.
Za 450. obletnico Kolumbovega prihoda v Ameriko so imeli 3. avg. t. 1. po vsem španskem ozemlju izredne, tudi cerkvene svečanosti. Španska banka je oskrbela tudi posebne novčanice in kovance, ki imajo na eni strani vdolbeno ladjo Krištofa Kolumba »Santa Maria«.
Prvomestnik med škofi na Španskem. Henrik Play Daniel, dosedanji škof v Salamanki, je imenovan za nadškofa v Toledu. Novi primas je vzoren duhovnik in učenjak ter neustrašen boritelj za sv. vero. Zavzemal se je vsekdar tudi za delavstvo.
Glas nedolžnih. Lionski nadškof kardinal Gerlier, je povabil mestno in okoliško mladino v cerkev Matere božje, znane z imenom Naše Gospe de Fourviere, k skupni pobožnosti za mir. 5000 dečkov in deklic se je odzvalo povabilu nadškofa. Mdiili so za mir.
Da se postreže vsem narodnostim. Zanimivo je poročilo cerkvenega lista za mesto Budimpešto o
Božji blagoslov Je naša največja potreba. Zalo naj Hh vse družine vztrajajo v pobožnosti prvi/) petkov +
skrbi ondotne katoliške duhovščine, ki daje priložnost za prejem zakramenta sv. pokore tudi drugim narodnostim. V ogrskem prestolnem mestu se spoveduje v 14 jezikih: v madžarskem in nemškem po vseh cerkvah; v francoščini se postreže v 17 spovednicah, v italijanskem in slovaškem jeziku v 14; po angleško more spovedovati 10 duhovnikov, po češko in poljsko 6, po hrvaško 3, po slovensko, špansko in holandsko 2, po srbsko in romunsko en duhovnik.
Brez teh ni in ne bo. Reveže boste imeli vedno med vami. Ta beseda iz ust božjih se morda še ni zlepa tako uresničevala kot se danes — med nami. Kdaj so izraz »karitas« večkrat zapisali kot danes? Naravno in umevno, da Cerkev svoje vernike v času trpkih poskušenj, ki so zajele cele plasti našega naroda, še posebno opozarja na dolžnosti krščanske ljubezni in na zapoved, ki veleva ljubiti bližnjega kakor samega sebe, pa ne samo v besedi, marveč v dejanju.
Danes se prav posebno poudarja potreba organizirane dobrodelnosti, t. j. »karitas« z določenim ciljem, »karitas«, ki je tako usmerjena in urejena, da pomaga res potrebnim in vrednim, da preprečuje varanje pretkanih delomrž-nežev, da ne daje potuhe pote-puštvu, da ne streže alkoholikom in ničvrednežem. Urejena »karitas« pozna zlasti tudi take bednike, ki so zabredli v nesrečo brez lastne krivde in ki prositi sami še upajo ne ter rajši tiho trpe, kakor da bi druge nadlegovali.
Krščanska »karitas« ima ljubeče srce do vseh. Seveda s tem še ni rečeno, da je za vse dovolj poskrbljeno. Da bi se našli novi viri in nova sredstva za lajšanje gorja, za to si prizadeva krščanska dobrodelnost, ki pa ne pozabi in ne sme pozabiti drugih stalnih siromakov, betežnikov in nebogljen-cev, saj noben kraj, noben čas in nobena srenja ni brez njih. Med temi so pa — na žalost — pomešani posebno po mestih prostovoljno capini, brezvestni alkoholiki, lažnivi in goljufivi potepuhi, ki varajo dobra srca in izvabljajo
»Slovenskega Gospodarja«. Več let je bil tudi državni poslanec. Kot župnik je deloval pri Novi cerkvi skoro 40 let in je tam umrl 25. oktobra 1924 kot biseromašnik in starosta lavantinske duhovščine.
Tudi za leto 1900. so v Mariboru izšle posebne Šmarnice, ki jih je izdal tedanji župnik pri Sv. Petru nad Mariborom Martin Jurkovič, ki primerja v njih Marijine kreposti raznim cvetlicam, znanim najbolj na Štajerskem in tudi po tamošnjem narečju imenovanim. — Jurkovič je bil doma pri Sv. Juriju ob Ščavnici, rojen 27. oktobra 1847, Prvo dušno-pastirsko službo je opravljal v Marenbergu, nato pri
Potočnik Janez: Angel varuh
Št. Andražu v Halozah, Sv. Martinu pri Vurbergu, v Ljutomeru in pri Sv. Ani v Slov. goricah; za župnika je bil pa pri Sv. Petru, v Ljutomeru in v Ptuju, kjer je kot prošt in zlatomašnik umrl 16. nov. 1926.
Za leto 1900. so tudi v Ljubljani izšle nove šmarnice »O Marijinih čednostih in dobro-t a h«, ki jih je po P. Patisu priredil frančiškan P. Ladislav Hrovat. Imamo še druge Hrova-tove šmarnice »Premišljevanja o Srcu Marije«, ki so pa izšle ravno ob njegovi smrti. — P. Ladislav Hrovat je 36 let poučeval klasične jezike na gimnaziji v Novem mestu. Umrl je 14. apr. 1902. Doma je bil v Zgornjem Tuhinju.
Ob drugi izdaji Marešičevih lurških šmarnic leta 1908. so le-te dobile svojo tovarišico v šmarnicah »Marija, devica n al j m o dr e j š a«, ki jih je izdal Andrej Šimenec, tedaj župnik v Retečah pri Škofji Loki. — Andrej Šimenec je bil doma v Zg. Brniku pri Cerkljah. Po svoji novi maši je bil več let pomočnik pri svojem stricu, župniku na
Bučki; potem je bil par let kaplan v Št. Rupertu in nato je prišel za župnika v Št. Jurij pri Grosupljem, v Št. Lovrenc ob Temenici in v Reteče. Umrl je kot upokojenec 19. decembra 1919 v Dolu pri Ljubljani.
Ko je pokojni ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič začel vse Slovence vabiti k skupnemu romanju v Sveto deželo, je kot dopolnilo k temu vabilu 1. 1909. izdal Fr. Šegula »Šmarnice jeruzalemskega romarja«. — Fr. Šegula je bil doma pri Sv. Marteji niže Ptuja, rojen 21. avgusta 1860. Služboval je le v dveh krajih: pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu (1885—1906) in pri Sv. Roku ob Sotli. L. 1916. je bil zaradi naglušnosti primoran iti v pokoj, ki ga je preživljal v vsej skromnosti na Pragerskem in zadnja leta v Mariboru. Umrl je kot zlatomašnik 14. maja 1938. Šegula se je pridno udejstvoval kot časnikar; mnogo je tudi prevajal iz tujih jezikov. Njegova posebnost so razni molitveniki, ki jih je izdal celo vrsto. Za književna dela, ki jih je napisal o svetih krajih, je postal vitez božjega groba,
Paul Keller — Janez Pucelj
Vzame dva velika bankovca, ki ju je imel kar tako v žepku pri telovniku, in ju poda ženi. Žena mu hoče poljubiti roko; mož ji ne da.
»Saj, gospa Šole, žal, se nam vsem tako godi,« reče brezglasno.
»Oh, milostljivi gospod, tako sem rekla tudi jaz možu in sem tudi rekla, da morava pri vsej bridkosti biti še hvaležna, da so nama ostali še trije otroci.«
Komercijski svetnik razpre oči.
»Tako — tako, gospa Šole, vi imate še tri otroke? Tri žive otroke?«
»Seveda, bodi si ga Bog zahvaljen! Dekleta, zdaj je stara sedemnajst let; dobra milostljiva gospa jo je hotela vzeti v službo; pa milostljiva gospa je umrla in je vse v vodo padlo. In potem pa še dva fanta, eden jih ima štirinajst, eden dvanajst.«
Komercijski svetnik se težko opre ob palico. Kašelj ga pretrese.
»Tako — tako — gospa Šole — še tri otroke — vse v zavarovanih letih — srečo imate, gospa Šole, veliko srečo! Jaz nimam nobenega otroka več.«
sSNesreča, milostljivi gospod!«
Gospod zamahne trudno z roko in gre. — Težko stopa. Od drevoreda sem vleče mrzlo in vlažno.
Tam — leži zakopana dobrina, ki se ne da povrniti, za vselej izgubljena sreča.
Tam leži pokopano življenje! —
Usta šepnejo samotnemu:
»Hubert trinajst let — Adalbert dvanajst let —
Marija deset let. — Tudi trije!«
•
Ura je enajst ponoči. Starega Jožefa splaši iz spanja rezki glas zvonca. Za silo se obleče, odhiti h gospodu.
iz dobrohotnih ljudi milodare na škodo vrednih siromakov. Nabrano miloščino nato zapravljajo po pivnicah in beznicah.
Da bi miloščina prišla na hvalo res pravim in potrebnim siromakom, ki jih je Bog obiskal s to poskušnjo, ne da bi si mogli očitati kakšno krivdo v tem pogledu — da bi se nevredni nadle-govalci vrnili na pot poštenosti in resnega dela ter prišli do zasluženega kruha — da bi se k dobrodelnosti pritegnili vsi, ki ne poznajo bede ali so bogato obla-godarjeni: to je in bodi delo urejene dobrodelnosti po vseh župnijah. Snovanju takega organiziranega karitativnega udejstvova-nja je bilo posvečeno tudi tridnevno zborovanje duhovnikov v Ljubljani. Predavanja so imeli večinoma gospodje, ki so se že doslej odlikovali z delom na karitativnem polju.
»Ljudje bodo tedaj spregledali, kadar bodo začele padati žrtve med duhovniki. Šele tedaj bodo videli, da gre »osvobodilni fronti« v resnici samo za komunistično diktaturo in za preganjanje vere. Sam sem pripravljen, da padem kot prvi...« To so besede f župnika Janeza Raztresena iz Suhorja pri Metliki, ki so ga umorili partizani. Ni padel kot prvi. Pred njim je padla pod roko zverinskih ubijalcev že cela vrsta zglednih in gorečih duhovnikov ljublj. škofije. Danes ni poštenega človeka, ki bi ne bil prepričan, da je partizan-stvo zločinsko udejstvovanje komunistične stranke, ki se obdaja s pavjim perjem narodnega osvobo-jenja. Hvala Bogu, da se je razjasnilo. — Pokojni dušni pastir je bil priljubljen kot duhovnik bednih in revnih ter kot gostoljuben prijatelj vseh, ki so prišli pod njegov krov. N. p. v m.!
Starokatolicizem pri nas za-branjen. Nedavno so naši listi poročali, da je ljubljanska pokrajinska vlada prepovedala »staroka-toliško sekto«. Prepovedani so vsi starokatoliški obredi in vsa tozadevna bogoslužna dejanja. Ker o tej krivi veri marsikomu ni nič znano, je prav, če pojasnimo, kaj so starokatoličani in kdaj se je ta verska ločina ustanovila.
Verske resnice, ki jih katoličani verujemo, so od Boga razo-dete. Teh naukov se niso tekom stoletij spomnili papeži in škofje, temveč jih je Bog sam povedal in razodel po očakih in prerokih, posebno pa po svojem Sinu Je-
zusu Kristusu. Jezus je učil te resnice apostole, ki so jih pozneje po navdihnjenju sv. Duha deloma zapisali (to je sv. pismo), deloma pa jih ustno oznanjali in sporočili svojim naslednikom (to je ustno izročilo). Ko so tekom let vstajali razni krivoverci, ki so začeli to ali ono versko resnico tajiti, češ da je Bog ni razodel, ali pa jo učiti drugače, kot jo je učila ali se je vsaj zavedalo cerkveno občestvo, tedaj je sv. Cerkev sklicala vesoljni zbor (papež s škofi), ki je natančno določil, ali je napadena resnica od Boga razodeia in kako jo je treba umevati in razlagati.
Tako je bilo tudi z versko resnico o nezmotljivosti, ki jo ima papež takrat, kadar uči in odločuje kot najvišji učenik in pastir za vso Cerkev, in sicer v verskih in nravnih naukih. V preteklem stoletju so se zagnali proti papežu nasprotniki sv. Cerkve, češ da se more zmotiti tudi, kadar kot najvišji učenik vso Cerkev uči verske in nravne resnice. Kakor vedno ob podobnih primerih- je tudi to pot papež leta 1869. sklical v Vatikanu vesoljni cerkveni zbor, ki je proti napačnim naukom najprej izrekel, da je nauk o papeževi nezmotljivosti res od Boga razodeta resnica in potem, v čem obstoji ta nauk.
Za ves katoliški svet je bila s tem stvar končana in jasna. Našli pa so se v Nemčiji nekateri bogoslovni profesorji in nekaj njihovih prijateljev, ki so hoteli biti modrejši in bolj razsvetljeni kot učeča Cerkev in ki verske resnice o papeževi nezmotljivosti niso hoteli priznati in sprejeti. Odpadli so od katoliške Cerkve in se imenovali »starokatoličane«, »stara katoliška Cerkev.« Obstoje sedaj 70 let, pa niso nikdar imeli dosti privržencev. Tudi bivša Jugoslavija ni bila brez njih, dasi je bilo njihovo število prav neznatno. Večinoma so bili to odpadli katoličani, ki so se hoteli zaradi nesrečnega zakona na novo poročiti.
Pozneje so se prvi zmoti, ki je podlaga starokatoliške krive vere, pridružile še nadaljnje, kakor je to bilo še pri vsaki krivoverski Cerkvi: tajiti so začeli tudi nezmotljivost Cerkve same, zavrgli nauk o odpustkih, o nerazdružlji-vosti zakona, versko resnico o brezmadežnem spočetju itd. Vpeljali so tudi navado, da so se njihovi duhovniki ženili, odpravili so dolžnost spovedi in še drugo.
»Jožef, — moral sem te zbuditi — ne morem biti sam — nocoj to noč ne morem biti sam — prinesi
najboljšega vina — prinesi dva kozarca —« *
»Tako, in zdaj sedi k meni, Jožef! Pij! Ne čenčaj, stari, pij! Slednjič je tvoj stari zaupljivi pogled še edino, kar morem prenesti na človeških obrazih.«
Jožef sedi vznemirjen, srebne vino.
»Na vaše zdravje, milostljivi gospod!«
»Na moje zdravje lahko dolgo piješ, Jožef! Tu se ne da nič več zaliti. Povej mi, Jožef, koliko sem star. Povej resnico, ti jo veš.«
»66 let, milostljivi gospod, še nobena starost! Jaz jih imam 70, milostljivi gospod!«
»Saj, ti jih imaš sedemdeset — res sedemdeset! Pa če si misliš mojih 66 napisanih in številko obrneš, pride 99. Toliko sem star, Jožef! Jaz sem star 99! Pri meni se je vse obrnilo. Jaz sem pri kraju. Jožef, meniš, ali bi se mogel še ženiti?«
»Milostljivi gospod so še močno čvrsti.«
»Ne laži, stari! Ti sam najbolje. veš, da nisem prav nič več čvrst. Z menoj je pri koncu. Jaz nisem več za zakon. Najbolj zdrava, najbolj mlada žena bi mi ne mogla več roditi nobenega otroka. Sem brez otrok in umrjem brez otrok.«
Stara, prelepa ura ob steni šteje sekunde te težke nočne ure. Dež tolče na okno. Neutolažljivost sedi pri mizi. Komercijski svetnik privleče majhen, moder pisemski ovitek iz žepa. Jožef pozna omot. Enzenberg pokaže listek, ki ga je vzel iz omota.
»Lej, Jožef, ta listič sem našel tistega 31. julija v naročju umrle žene. Zapisano je »Kamniška cesta 36«. Veš, kje je Kamniška cesta?«
, Oko komercijskega svetnika dobi prežav izraz.
Stari služabnik zardi.
»Vem, milostljivi gospod.«
»In številka 36 in neka gospa Zaje?«
»Vem, tudi za to vem.«
»Veš, kdo še sicer stanuje tam?«
Sluga golta v veliki zadregi, sklene roke, skloni telo naprej.
»Vem, ona stanuje tam.«
»Ona, to bo pač gospodična Anamarija Trebiš, nekdanja ljubica mojega sina Helmuta?«
»Nevesta gospoda Helmuta — da.«
»Si bil že tam, kjer stanuje?«
»Bil, milostljivi gospod,« reče sluga zdaj nekoliko srčneje. »Bil sem že večkrat tam; imel sem močno rad gospoda Helmuta in menim, da ni napak, če kdaj pogledam po njegovih ljudeh.«
»Po njegovih ljudeh! No, nekoliko veleizdaje proti meni, tvojemu gospodu, je bilo to že, stari moj fant. No pa naj bo! Povej mi: kako je z malim, koliko je star, kakšen je, kak vtis naredi, kako mu je ime?«
Stari odgovarja z vnemo:
»Ime mu je Helmut —- Trebiš seveda po materi —. Je zelo lep, zdrav otrok, na svetu tak kot oče. Rodil se je na sveti večer leta 1914, torej mu je zdaj poldrugo leto. Mali je jako živahen in brihten; zna že čisto prav govoriti, skoraj brez napake. Ljudje pravijo vsi, da je sijajen dečko.«
Komercijski svetnik vstane in naredi dolgo pot po prostorni sobi. Slednjič udari služabnika z roko po rami.
»No, stari uskok, zdaj mi pa še povej: kako pa je njej, menim, tisti ženski — materi onega otroka — od česa živi?«
"Prvi petki naj ostanejo splošna ljudska pobožnost
»Je pridna, izredno pridna, milostljivi gospod. Vem to od svoje sestre, ki stanuje na 31. številki na Kamniški cesti. Živi popolnoma samotno življenje, samo za otroka. Stanuje pri teti. Šivata perilo za vojsko. Od tega živita.«
»In — se ne vlači okrog? —- Kako je do moških?« »Milostljivi gospod, gospodična Anamarija je silno spodobna ženska. Vse jo čisla, čeprav ima otroka. Lahko bi se bila že večkrat poročila — je imela zelo lepe prilike — saj je jako zala — pa noče o nobenem moškem ničesar slišati; imela je rada samo gospoda Helmuta. Vem vse to čisto za gotovo od svoje sestre, ki stanuje na 31. številki na Kamniški cesti; in od starega duhovnega gospoda, ki ga lahko večkrat obiščem ob prostih popoldnevih, ker sva doma iz iste vasi in sva sedela v isti šolski klopi. Tisti duhovnik stanuje tudi na Kamniški cesti. Pozna gospodično Anamarijo prav dobro. Govori dobro o njej.«
Komercijski svetnik se drži z obema rokama za čelo. Dolgo molči. Nato reče vneto:
»Jožef, stari hišni prijatelj, nisem te zastonj zbudil. Moram govoriti s teboj. Ne prenesem sam te noči. Nimam za to nikogar drugega, Jožef. Imam za sabo dve grozni leti, leti samote, da, obupa. Moje življenje in moje delo je strto, odkar sem brez otrok. Brezplodno je vse, kar počnem, brezmiselno. Piškave orehe terem, same piškave orehe. Nesmisel je postalo vse. Jožef, kaj praviš na to, če bi se premagal, če bi vzel tistega dečka k sebi in ga posinovil?« Starec se prestraši, nato od veselja vzklikne: »Milostljivi gospod, dobri milostljivi gospod, to bi bilo odrešenje —- odrešenje za vse!«
»Saj,« reče komercijski svetnik zateglo. »Nemara bom naredil. Kako težko mi bo, vem samo jaz. Po dveletni borbi bom popustil vojskovanje. Izgubil sem, kakor izgubljamo to vojsko. Sovražil sem to žensko, jo sovražim tudi še danes. Toda moram od-jenjati aH brez otrok poginiti. Povej mi, Jožef, ali ni nikdar, kadar si bil pri njej, govorila o tem, da bi rada, da bi ji pomagal?«
Ljubljanska škofija. Med častne konz. svetnike je prištet dr. J. A r n e j c , župnik z Breznice,
Med rajnimi. Na zamotani bolezni, ki ji težka operacija ni bila kos, je umrl v Ljubljani 23. avg. 1942 Andrej Kopitar, ekspozit v Davčah. Pokojni — pesniško in pisateljsko nadarjeni duhovnik je dosegel starost 60 let. R. i. p.!
V Zagrebu je umrl župnik sloveče hrvatske božje poti Marije Bistriške, Matija Seigerschmid, brat bivšega naklanskega župnika, ki pastiruje zdaj na Jesenicah, Pokojni je bil poprej duhovni vodja zagrebških usmiljenk.
Novi uniatski škof dr. Janko Šimrak je bil posvečen 16. avgusta v Križevcih. Posvečevanje je vodil grško-katoliški škof iz Lvova dr. J. Bučko. Cerkveno oblast je zastopal zagrebški metropolit dr. Stepi-nac s pomožnim škofom dr. Salis-Saevisom. Navzoči so bili tudi zastopniki svetne oblasti in zagrebški apostolski delegat Josip Mar-cone.
Prava slika smrti. Sv. Karel Boromejski je naročil pri nekem umetniku sliko smrti. Slikar je naročilo kmalu izvršil. Upodobil je smrt tako, kakor je navada: okostnjaku je dal koso v roke. Ko je svetnik to plašljivo sliko zagledal, se je začudil: »Kaj? Okostnjak? Kosa? Ne, ne. Naslikajte angela in dajte mu v roko zlat ključ. To je smrt za kristjana.«
LJUDSKA OSOJILNICA
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1895. leta
zadruga z neomejenim jamstvom TT T TTTIJT T J UTT v lastni palači v Ljubljani, Miklo- f |J J |j D JU (J Ali 1 šičeva 6, nasproti hotela ,Union'
Urednik: Zabret Franc. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani Jože Kramarič.