UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (liskama 1. nadstr.). Uradn3 ure za stranke 60 od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. poj oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Jlvslro-Oj.rsko in Bosno K 21'60, polletn.i K 10*80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo ct.i .etno K 26‘40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameiiko celoletno K 36-—. : • Posamezne številke po 8 vin. ZAKJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. •. •. «# UPRAVMSTVO se nahaja v . (uburgovi nllci »lov. fi, IL, io nraduje za ttranke od 8. d» 12 dopoldne in od S. do 7. ivotet lnserati: i; <(]■«* j <’''>• »tic £f vin , popojen prostor. po.lana in •*»-». ' vin. - 1 ■ erat rprejema uj rsvniltvo. Nefrank.rana ali premalo frnnkirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklama' ;j« L»ii so poštnine proste. ■■ Stev. 612. V Ljubljani, v soboto dne 21. junija 1913, Leto 111. Odslovljeni parlament. Včeraj je imel državni zbor svojo zadnjo sejo. Zdaj lahko počiva do jeseni. Če bi Človek ne živel v Avstriji, bi mislil, da mu pripovedujemo bajko. Ali pri nas je že davno tako, da se najraje zgodi. kar ie najbolj absurdno. Vkljub temu so sedanje počitnice tako nezaslišane, da se čudi celo Avstrijanec, zlasti če upošteva, na cakšen način jih ie vlada izsilila in kako so me-iČanske stranke privolile vanje. Vsak otrok bi lahko dokazal, da ima državni z bor toliko neizpolnjenih nalog, da bi moral porabiti vsak dan in naravnost iskati ure. ki ji se dale izkoristiti za delo. Ali o tem sedaj ne govorimo. Vemo. da ni vladi prav nič za judske zahteve in da smatra zlasti grof Stiirgkh državni zbor le za instrument, ki ima zadoščati takozvatiim državnim potrebam. Vemo tudi, da se meščanske stranke ob sedanji temperaturi ne bi ogrevale za socialno reformo: preden bi prišle kakšne delavske zahteve na dnevni red. bi našle cele kupe drugih, »važnej-iih« potreb. Ali oglejmo si stvar s čisto državnega sta-išča. Kar bi-imelo priti meseca julija na dnevni red. je nedvomno državna potreba. Nekoliko et nam pripovedujejo, kako neizogibna je finančna reforma. In zdaj bi bil imel parlament rešiti majhen del finančnega vprašanja, tako-zvani mali finančni načrt. Državni zbor bi bil imel dovoliti državi nekaj davkov, vsaj reformirati osebno dohodnino. Vlada pa se postavlja na noge. in pravi: Ne! Vlada noče sredstev, ki jih država krvavo potrebuje! Finančni načrt je v zvezi s službeno prag-matiko državnih uradnikov in uslužbencev. Meščanske stranke so se dale terorizirati od vlade in so pristale na to. da se uveljavi službena pragmatika šele tedaj, kadar bodo dovoljena denarna sredstva. Zdaj bi jih imel državni zbor 'dovoliti, vlada pa pravi: Ne! Grof Sturgkh namigava, da bi obstrukcija meseca iulija preprečila parlamentarno delo. Čuden je načelnik vlade, ki se tako izgo- varja na obstrukcijo, pa ne stori niti najmanjšega koraka, da bi jo premagal ali pa da bi se pobotal z obstrukcionisti. Seveda, če bi šlo za vojno reformo ali pa za vojno tlako, bi grof StUrgkh že pokazal obstrukciji zobe. Ker pa ravno ni nobena militaristična zahteva na dnevnem redu. mu ie odfrčala vsa moč. in še državnemu zboru dopoveduje, da mora biti mevža. Vladne stranke so štiriindvajset ur kazale pogum. Zahtevale so, da ostane parlament meseca julija pri delu. Ali v teh štiriindvajsetih urah se je pokazalo, da nimajo te stranke nobenega vpliva na vlado, ampak da ima vlada njih v žepu. Stiirgkh je oddaleč namignil s § 14.. in večina je zlezla pod klop. Za uradnike in uslužbence so skovali-»izjavo«, da se bodo zasedla prosta mesta in da bodo posamezni uradniki za svojo osebo avanzirali. kar je tako megleno, kakor jesenski dan. poslancem pa je Sturgkh obljubil, da bodo »že« v drugi polovici septembra sklicani, če — bodo dopuščale razmere. In to je bilo junakom večine dovolj, da so se vdali vladi na milost in nemilost. Če se pa Človek vpraša, zakaj se vladi tako mudi s parlamentarnimi počitnicami, mora priti do prepričanja, da Stiirgkha ne vodi strah pred obstrukcijo, zakaj skoraj pol meseca je še časa za delo proti obstrukciji. Za vso to naglico tiči nedvomno grof Berchtold. Parlament ni odslovljen zaradi dolgih govoranc patra Za-hradnika, ampak zaradi naše zunanje politike, v kateri bi se dični Berchtold rad zopet iznebil kontrole. Treba je čitati izjavo madjarskega paše grofa Tisze. ki jo je podal po Berchtoldovem nalogu. Kar govore o naših interesih na Balkanu in o »popolni neodvisnosti« balkanskih držav, je čudno sumljivo. To bi bili morali tudi meščanski poslanci razumeti in že zaradi tega se ne bi bili smeli dati kakor Šolar&ki poslati domov. Da so se brez boja dali ugnati v kozji rog, je pravi škandal in žalostno znamenje naše politične mizerije. Cesar in umetnik. Na Nemškem proslavljajo stoletnico bojev proti Napoleonu in zapravljajo za te slovesnosti veliko denarja. Tako so napravili tudi v Vrati-slavi razstavo, na kateri imajo velikansko rotundo, primerno za gledališke predstave in zadostno za pettisoc gledalcev, lospodje, ki imajo poln žep denarja, vedo. da spada h kulturi tudi umetnost in ker je Bog hotel, da nimajo v glavah toliko kolikor v kasah. morajo pač najemati za take naloge ljudi, ki so boli v sorodu s svetim duhom. .... v , Vratislavski mestni očetje so želeli za nemško stoletnico slavnostno igro. ki naj bi se resnično igrala. Za ravnatelja predstav so pridobili znanega Reinhardta iz Berlina, ki res kaj razume o gledališču, spisal pa naj bi bil igro major Lauff, morda dober vojak, ali strašno klavrn pisatelj, toda ljubljenec Viljemov, ker slavi Hohenzollernce s svojo besedo kakor polbogove. O tem pa ni hotel nič slišati Reinhardt. Prevzel ie vodstvo predstav le pod pogojem, da spiše slavnostno igio resnični pesnik Oerhard Hauptmann. To se je zgodilo in pred kratkim so uprizorili delo v ogromni razstavni zgradbi, kler je dobil vendar le majhen del radovednega občinstva prostora. Petnajstkrat se je imela slavnostna igra uprizoriti po sklepu vratislav-skega občinskega sveta. Doživela pa je le enajst predstav, potem so mestni očetje ustavili uprizarjanje, ne da bi za to navedli kakšno motivacijo. Toda razlog le znan. Oerhard Hauptmann le zagrešil strašen greli. Pričakovali so od njega veliko patriotično delo. on pa se je bil drznil pisati kot umetnik in po svoji vesti. Zgodovina, ki lo poučujejo po kralj, pruskih šolah, ni razsvetlila njegovega duha. S svojimi očmi gleda Hauptmann na dogodke izza sto let. in slike, ki lih opazuje, so vse drugačne, kakor jih prikazuje oficielna kronika. Velikani in junaki so mu lutke, ki jih prestavlja in preklada »gledališki ravnatelj«, v katerem je poosebljena ona višja, nei^rosna moč. ki bi jo v prozaičnem življenju imenovali silo razmer. Napoleon mu ni na- vaden ropar in podlež, kakršen bi mu moral biti po zakonih uradnega patriotizma, slavljeni pruski kralj pa mu pomeni tako malo. da ga niti ne pokazuje na odru. Boja za osvoboditev ni pričelo Njega Veličanstvo, ampak ljudstvo, ta najresničnejši junak zgodovine. In medtem ko se je pripravila vsa oficielna Nemčija, da proslavi krvavo vojno in kliče hura, brenka predrzni Hauptmann na strune miru in kliče Nemčiji, da mora iskati svojo slavo na polju mirnega dela, v zvezi narodov, stremečih po kulturi. Nič ni v njegovi drami obligatnega sovraštva do Francozov, nič krvavega navdušenja in nič bizantinskega oboževanja mogotcev. To pa je nedopusten, smrten greh. Prvi so bili. kakor se spodobi, nemški veteranci užaljeni, »do dna duše«. In iz veteranskega ogorčenja je nastal vihar. Generali in korporali, prezidenti in uradni sluge, dvorni liferanti in patriotični branjevci so protestirali,, češ da je Haupmann žalil njih najsvetejša Čuvstva. Kako pa bi bilo na Nemškem mogoče, da bi molčali najvišji gospodje, če gre za »največje svetinje naroda?« Prestolonaslednik sam si je dal predložiti knjigo in se jo je potrudil pogledati, da je mogel izraziti svoje ogorčenje. In tudi Kaiser Wilhelm je dal povedati vratislav-skim mestnim očetom, da so povzročili s Hauptmannovim delom njegovemu srcu bolečine. Slavnostna igra se ne uprizarja več. Hauptmann se ne bo jokal, zakaj njemu ni ni treba stradati. Ali koliko je pisateljev in umetnikov, ki si morejo s peresom, čopičem in dletom služiti vsakdanji kruh v pravem pomenu besede? Imenitno kaže ta epizoda, kako »svobodna« je umetnost, ta »najvišji cvet kulture« v naši slavni družbi. Če plačujemo, zahtevamo, da pišeš, slikaš, kipariš po naših ukazih. Kaj nam je mar za tvojo dušo. za tvoje umetniško prepričanje! Odločevanje tiči v našem žepu. Pa pravijo, da je socializem nevaren kulturi! Resnica z Balkana. Sofija, 12. junija 1913. Kdor čita tuje časopisje, ki prihaja k nam. spoznava, da je Evropa povsem napačno po-nčena o sedanjem razpoloženju med balkanskimi narodi. Tukaj se ne čudimo temu, ker vemo, da gredo v svet le uradna in poluradna poročila, ali pa dopisi korespondentov, ki zajemajo svoje informacije iz vladnih virov in ki so večinoma še pazno cenzurirani. Tako stoji vse zunanje časopisje pod vtiskom, dn ne morejo balkanski narodi pričakati nove bratomorne vojne. Ljudstvo samo — tako pravijo zahteva vojno, sili vlado vgnjo in protestira proti mirnemu sporazumu. Vojska — pravijo — je nepotrpežljiva in zahteva, da jo pošljejo proti sovražniku, ki je bil včeraj brat in zaveznik. S studom v' srcu čita človek te vesti, ki obrekujejo balkanske narode in drzno pačijo resnico. Nevarnost, da izbruhne na Balkanu nova vojna, grda in zločinska, je res velika. Nikakor pa je ne zahteva ljudstvo. Evropski imperializem ima na Balkanu svoje agente, ki kale vodo, ker jim je utrditev vzajemnosti balkanskih narodov neznosna misel. Intrigam teh agentov se je posrečilo zaslepiti takozvane merodajne kroge na Bolgarskem in v Srbiji, da ne znajo niti preceniti strahotnih posledic, ki bi jih neizogibno imela taka vojna. Zakaj nihče ne more dvomiti, da pojde za grozno uničevanje, ako res izbruhne ta vojna, dobička Pa ne bo mogla imeti ne Srbija ne Bolgarska. Imel ga bo le tuji imperializem, kateremu se oslabljeni in izkrvavljeni Balkanci ne bodo mogli upirati. Bojevito razpoloženje vladajočih krogov pa nima odmeva med ljudstvom, zakaj mase ne žele nič druzega kakor miru in dela, da se zacelijo dosedanje skeleče rane. Dokaz, da je res tako, dajejo demonstracije, ki so se primerile v Srbiji in na Bolgarskem. Na obeh straneh je prišlo do vojaških uporov, in če tudi ni mogoče izvedeti za vsak slučaj, nam je vendar znano, da je število revolt že veliko. Ljudje zahtevajo demobilizacijo in konec vojne, ker jim doma vse propada. 2e sedaj preti neštetim družinam pegin in s strahom mislijo na to, kaj bo. če se šc ne bodo mogli vrniti domov. Dolgotrajna vojna in mobilizacija je povzročila med masami bedo. ki se ne da opisati. Nekaj časa so občine podpirale družine vojakov. Zdaj pa so sredstva že davno povsem izčrpana. Država se sploh ne briga za te bedne žrtve svoje vratolomne politike, in posledica je ta, da je po deželi strašno stradanje. V mnogih krajih so se zbrale žene vojakov, vzele otroke v naročje, pa priredile demonstracije pred mestnimi hišami. zahtevajoče kruha za svoje sestradane otroke. Celo v Sofiji, kjer je policijska pest najmočnejša, smo imeli tako žensko demonstracijo. in velik je bil % rir^ ki ga je napravila ta slika grozne bede. Tudi v drugih mestih je bilo več takih dogodkov. Ali kakšen je bil uspeh? Kako so oblasti pomagale? V Jambolu in Plovdivu so nagnale konjeništvo nad uboge ženske; sablje in konjska kopita so odgovorila na klic po kruhu! Mase so obupane; polja so neobdelana, delavnice so puste, beda raste od dne do dne. Socialno demokratični stranki pa so vezane roke. Skoraj vse naše ljudi so vteknili v uniformo in jih razkropili po vojaških taborih. Malo število, ki jih je ostalo doma. komaj vzdržuje obstanek stranke in strokovnih organizacij. Onemogočeno je vsako delovanje, zakaj v deželi vlada obsedno stanje, cenzura tiranizira vsak poizkus najskromnejšega gibanja. Za nobeno pismo ne more človek vedeti, če pride na pravi naslov. Edina krvava tolažba v teh groznih časih je ta, da izkoplje vlada tudi sama sebi grob, ako povzroči to vojno. Kajti posledice bodo grozne in besno maščevanje s^ ne bo dalo ukrotiti. Ali v pest si bodo smejali glavni interesenti, ki sede na varnem, daleč od Sofije in Belgrada, prežeči kakor vrane na svoj plen. Če bi povzdignil mednarodni socialistični proletariat proti njim svojo protestno besedo, bi se nemara še dala preprečiti ta absurdna vojska, ki ie enako blazna kakor hudodelska. Ljubljana in Kranjsko. — Tomschikov In Dlainandov predlog sta bila pri glasovanju o proračunskem provizoriju odklonjena. Tomschik je predlagal 17 miljonov za železničarje in državne delavce, dr. Dia-mand pa 20 miljonov za državne uradnike, pogodbene uradnike, ter za poštne in državne uslužbence. Oba predloga sta pokazala edino pot, po kateri bi se bilo lahko takoj ugodilo upravičenim zahtevam uradnikov in uslužbencev. Na resolucije se vlada, ki niti sklepov državnega zbora ne izvršuje, že davno ne ozira. Treba je bilo torej kratkomalo v proračunu določiti svote. ki bi se morale porabiti za omenjeni namen. Ali meščanske stranke imajo mehko srce kakor maslo za vse sloje, kadar so volitve; v parlamentu je pa dovolj, da odkima kakšen grof Sturgkh, pa so na trebuhu, kakor so dolge in široke. Ne more se pa zamolčati, da so uradniki in uslužbenci sami v veliki meri krivi tega. da gre v teh bojih za razredna nasprotja, ki sc rešujejo naposled le z razrednega stališča. Bilo je pač tudi nekoliko meščanskih poslancev, ki so glasovali za socialistična predloga: to so deloma taki,, ki so zdaj slučajno v opoziciji, deloma pa taki. ki glasujejo opozicionalno, ker so se prej prepričali, da ne bodo s svojimi glasovi škodovali vladi. To pa so za razredne zahteve sanvi nezanesljivi glasovi. Če bi bil namesto Stiirgkha kdo drug ministrski predsednik in bi se vlada naslanjala na druge stranke, bi se laho zgodilo, da bi nemški nacionalci glasovali s socialisti, pa bi tisti pokopali njih predloge, ki so se topot postavili na njih stran. Zanesljiva ne more biti v teh vprašanjih nobena druga stranka kakor socialno demokratična. Toda koliko je uradnikov in uslužbencev, ki računajo na njeno zaščito, kadar so volitve, jo pa pomagajo oslabeti! Zdaj lahko vidijo, kako se to maščuje. Sedemintrideset miljonov ni in ni mogoče dobiti za nekoliko stotisoč uradnikov in uslužbencev; mobilizacija ob času balkanske vojne bo veljala po izjavah Zaleskega 300 miljonov. najbrže pa še precej več. in ta denar se je lahko dobil. Če to ne more ljudem odpreti oči. tedaj ne vemo. kako naj se ku-rira taka slepota. — Dijaška samopomoč. Minulo soboto je bil na Dunaju dobro obiskan shod slovenskega visokošolskega dijaštva vseh skupin, struj in strank, ki se je izrekel za solidaren nastop vsega dijaštva v gmotnem vprašanju. Shod je otvo-ril stud. Koder, ki je bil izvoljen za predsednika; za podpredsednike so bili izbrani stud. Kobler (»Danica«), stud. Lapajne (»Sava«) in stud. Oražem (»Slovenija«). »O naši dunajski akciji« je poročal stud. Ambrožič, ki je opisal neverjetno mizerijo slovenskega visokošolskega dijaštva na Dunaju, ki po veliki večini nima niti najelementarnejših življenskih sredstev in ki nima sredstev, da bi z njimi utolažilo svoje kulturne potrebe. Pomoč podpornega društva je kakor kaplja na razbeljeno železo, ker je društvena blagajna prazna. V svojem poročilu se je zavzel za reformo podpiranja in za dijaško zastopstvo v društvu. Stud. Lemež je očrtal naloge samopomožne počitniške akcije vsega slovenskega akademičnega dijaštva.Predlagal je uvedbo stalnega vsedijaškega cvetličnega dne v septembru vsakega leta na korist podp. društev in sklicanje vscdijaŠke socialne konference v Ljubljano, ki naj poišče pota za razrešitev dijaškega gmotnega vprašanja. Po živahni debati so bile sprejete sledeče resolucije: I. Slovensko dunajsko dijaštvo vseh struj, zbrano na shodu dne 14. junija 1913 v »restavraciji »Schwarz-spauierhof«. uvažujoč dejstva: 1. da se dohodki slovenskih vseučiliških podpornih društev vedno bolj manjšajo; 2. da narašča število siromašnih slovenskih dijakov od leta do leta; 3. da se spričo splošne denarne krize manjša tudi kredit dijakom pri slovenskih denarnih zavodih, je sklenilo, da nastopa solidarno v od-pomoč socialne bede celokupnega slovenskega dijaštva. A. Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da je možno izvršiti tako akcijo le tedaj, če pritegne k nji kar največ slovenske javnosti, zato se obrača: 1. na vse slovensko akademično dijaštvo. 2. na slovenske vodilne kroge. 3. na vso slovensko javnost, da se priredi splošen dijaški cvetličen dan. katerega dohodki bi se sorazmerno razdelili na vseučiliška podporna društva na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. B. Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da ne zadostuje samo akcija za zvišanje dohodkov podpornim društvom, ampak je treba delo za zboljšanje socialnega stanja slovenskega dijaštva fundi-rati globlje, treba najti forum, kjer bi se moglo posvetovati celokupno slovensko dijaštvo o aktualnih splošnih in Specialnih vprašanjih dijaškega jrodporništva, zato se izreka za prireditev vsedijaške socialne konference v Ljubljani, ki naj se vrši že letos o priliki ljubljanskega dijaškega cvetličnega dne. II. Slovensko dmH-sko dijaštvo. zbrano na shodu dne 14. junija 1913, smatra za umestno, da aranžira združeno, brez razlike struj in strank v zimskem semestru zabavne prireditve na Dunaju, kojih čisti dobiček naj se steka v blagajno dunajskega slovenskega dijaškega podpornega društva. — Končno je bil izvoljen začasen odbor, ki naj vzame vso akcijo v svoje roke; v odboru so zastopane sledeče skupine: »Danica«, divjaki, »Jugoslavija«. >-Kras«. »Sava«. »Slovenija«, socialisti. veterinarci in skupina Slovencev v »Zvonimirju«. — Gospod Steinwender je imel v parlamentu strašno nesrečen dan. Preklicati je moral izjavo, ki jo ie bil dal od sebe in doživeti je moral, da ga je zatožila celo njegova lastna stranka. Mož je govoril o narodih, ki se ponašajo s tem. da so v prvi vrsti državni narodi. S temi besedami je izzval kraval, ki se lahko primerja z najbučnejšimi viharji avstrijskega, kar se tiče škandalov ne ravno revnega parla-lamenta. Gospoda Steiinvenderja ni treba obžalovati zaradi te nezgode. Mož ima sploh navado. da pove marsikaj, ne da bi premislil. Bilo je že to ne le nepotrebno, ampak povsem neumestno, da je v svojem referatu o proračunskem provizoriju delal komplimente Vilčku. ki gotovo nima nič opraviti z avstrijskim proračunom. Najmanje pa mu je bil sveti duh ob strani, ko je začel delati razlike med državnimi in drugimi — menda nedržavnimi narodi. Lahko si mislimo, kako smatra Steinwender to razliko. Ali ne glede na to se nam ne zdi posebno srečna teorija, da ni Avstrijanec, kdor nc obožava Viljema. Če bi se začelo šteti, bi se na taki podlagi kaj lahko pokazalo, da je v Avstriji nemara več »Neavstrijcev« kakor »Avstrijcev«, in to ne bi bilo posebno tolažilno za črno-rumenega Stein\venderja. Trditve o iredenti so vzgojile več iredentistov kakor vsa iredentovska agitacija. In veliki patriotje Stein\venderjevega kalibra ne bi smeli pozabiti, da ga v Avstriji sploh ni naroda, kateremu še ne bi bili očitali iredentizma. Razmetavanje »veleizdajstva« je pri nas že tako navadna reč, da se besedi niti ne pripisuje poseben pomen. Ker pa iznajditelj najob-širnejših davčnih načrtov in steber velesile Steinwender sam gotovo ni veleizdajalec, ravna zelo nemodro. če označuje cele narode za nedržavne ali protidržavne. Saj Steimvender menda ve. kako je z volkom, če ga človek kliče. — Tomschikov 17 mlljonski predlog za že. iezničarje dela gotovim krogom precej preglavice, zato se tudi trudijo na vse pretege, da ga čimbolj diskreditirajo. Ker Je pa ravno uri tem predlogu treba popolne jasnosti, zato sklicuje izvrševalni odbor ljubljanskih železničarjev Javen železničarski shod, ki bo v pondeljek dne 23. t. m. ob 8. zvečer v areni Naodnega doma. Dnevni red: Poročilo o delovanju u. Javnega zbora, posebno z ozirom na 17 miljorskl predlog za železničarje drž. poslanca s Tom-»chlka, .Železničarji! Ker vse meščanske stran- ke uganjajo ravno s tem predlogom najgnus-neišo hinavščino in so žal tudi med železničarji ljudje, ki to gonjo podpirajo, zato je dolžnost vsakega zavedela železničarja, da se udeleži eminentno važneg? shoda. Mnogobroina udeležba na shodu naj pokaže, da ljubljanski železničarji nc soglašajo z meščanskim slcpo-mišjem, temveč da odločno zahtevajo to, kar zaslužijo. — Sklicatelji. — Kovinarji, pozor! V nedeljo 22. junija t. 1. ob l'\ dopoldne se vrši v restavraciji pri »Pcrlesu« mesečni shod kovinarjev. Dnevni red je važen, poroča sodr. Iv. Tokaniz Ljubljane. Dolžnost vseh je, da se v nedeljo shoda udeleže. — Celodnevni izlet na Veliko Planino. V nedeljo, dne 22. t. m. priredi društvo »Die Na-turfreunde* izlet na Velik« Planino v Kamniških snežnikih, odhod v soboto, 21. ob 7. uri 15 minut zvečer z držav naga kolodvora; hoja traja 7 ur in ni naporna. Živež je vzeti s seboj. Pričakuje se obilna udeležba. — Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bo vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1913/1914 v nedeljo, dne 29. junija 1913 dopoldne od 9. do 12. v ravnateljevi pisarni Učenci naj pridejo v spremstvu staršev in pri-neso s seboj krstni list in obiskovalno spričevalo zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 5. julija od 9. dopoldne dalje. Zunanji učenci se tudi lahko pismeno zglasc. ako dopošliejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu. zglasiti se pa moiejo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. — Umrli so v Ljubljani: Ana Pressel, soproga livarskega mojstra. — Ivan Primožič, popravljalec žag, 48 let. — Emilija Bole, trgovčeva žena. 36 let. — Marija Schober, žena veleposestnika. 50 let. — Ana Veterac, hči delavke. 1 leto. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 8. do 14. t. m. Novorojencev je bilo 17. mrtvorojenec 1, umrlo jih Je 45, in sicer 17 domačinov ter 8 tujcev. Umrlo pa jih je 6 za jetiko. 3 vsled mrtvouda. 2 vsled samomora. 14 pa za različnimi bolezni. Za infekciozno boleznijo, in sicer za mumpsom, je zbolel 1. —- Revizija hlevov. Včeraj zjutraj je mestno tržno nadzorstvo pregledalo v mestnem ozemlju z ozirom na zakon o živilih pri 14 posestnikih kravje hleve, v katerih stoji 51 krav. Revizija je dognala, da niti en hlev docela ne odgovarja higienskim zahtevam glede pridobivanja tako važnega živeža, kot je mleko. Največ hlevov je absolutno in relativno zelo nesnažnih in le nekaj jih je, ki bi se jih dalo šteti tntd relativno snažne. — Strela. Včeraj popoldne ob četrt na 2. je strela udarila v kostanj nekdanje Francotove gostilne v Kravji dolini. Nekaj otrok v bližini je od strahu popadalo na tla. — Kinematograf »Ideal«. Včeraj se je predvajal prvič senzacijski detektivski igrokaz »Skrivnost Chateau Richmonda«. Ta film tajin-stvene vsebine, z napetim, zanimivim in silovitim dejanjem, je vsakomur najboljše ugajal. Gaumontov tednik prinaša najnovejšo modo. Ostali spored je najboljši. V torek amerikan-ska senzacijska levja drama »Mojsterski strel lovca na leve«. Legar v Trbovljah. Interpelacija socialno demokratičnih poslancev. Na seji poslanske zbornice 19. junija so socialno demokratični poslanci dr. Schacherl, Muchitsch. Pongratz. Resel in tovariši vložili naslednjo interpelacijo: »V Trbovljah je pravkar razsajal hud fegar. proti kateremu bi bilo treba nastopiti z izrednimi naredbami. In vedno se še ponavljajo posamezni slučaji legarja med rudarji. Temeljitega izboljšanja tudi ni pričakovati, dokler obstojajo razmere, ki ne odgovarjalo zdravstvenim določbam. Vsled slabih stanovanjskih razmer v delavski koloniji se je pojavila tako močna škrlatinka, da so morali zapreti šole. in epidemije pospešuje slaba pitna voda ter malomarnost trboveljske premogo-kopne družbe. Rudarji morajo v rovih piti vodo, ki stoji dostikrat po dva dni v umazanih lesenih posodah, ki jih le enkrat na teden snažijo. V delavskih kolonijah morajo delavske žene izpirati zelenjavo z vodo, ki jo zajamejo iz iarkov, ker nimajo druge vode. Za vse prošnje, pritožbe in klice po odpomoči delavstva se trboveljska premogokopna družba ne zmeni in brezvestno postopanje družbe po pripeljalo tako daleč, če merodajne oblasti ne posežejo vmes, da bodo Trbovlje popolnoma okužene in 9a groznih bolezni ne bo mogoče iztrebiti. Zato vprašamo: Ali je gospod minister za notranje zadeve pripravljen, da naloži vsem merodajnim oblastim. da z vsemi dopustnimi sredstvi zahtevajo od trboveljske premogokopne družbe svežo in zdravo vodo za delavce na delu v rovih in izven rovov in za domačo uporabo v delavskih kolonijah ?«• Štajersko. — Trbovlje. V nedeljo dne 22., t. m. ob polu 4. popoldne se vrši v Delavskem domu velik javm rudarski shod. Ker Je shod velike važnosti za trboveljsko delavstvo. Je potrebno, da se vsa delavstvo udeleži zborovanja. Sklicateljj. Goriško. — Devin. V torek dne 24. t. m. (na dan sv. Ivana) bo v Devinu starodaven in znamenit konjski semenj. Popoldne se vrši na občinskem vrtu običajen veliki javen ples, pri katerem igra godba iz Nabrežine. Opozicionalni kompromis. T r s t, 20 junija. V tržaškem slovenskem narodnem časopisju se vsiljuje javnosti mnenje o potrebi kompromisa med socialno demokratično in slovensko narodno stranko. V četrtkovi številki tržaškega slovenskega narodnega dnevnika, je nekdo zopet pogrel to mnenje in se pri tem opiral na^ dejstvo, da so na Moravskem v okraju: Šumperk pomagali klerikalci socialistom, a v okraju: Iglava socialisti klerikalcem prgti nemškim liberalcem. Tudi v slučaju, da je bilo to res, ni povedano s tem ničesar. Ni povedano s tem, ne da je obstajal formalen ne faktičen kompromis med klerikalci in socialisti na Moravskem. V volilnih bojih je dovolj momentov, ki nalagajo eni stranki, da podpira drugo in obratno, ne da bi obstajal med njima kak kompromis. Narodni dnevnik tudi pove. da ne očita zaradi tega-nič socialistom, ker to delajo stranke povsod ob danih razmerah. Pa tudi v slučaju, da bi hotel narodni dnevnik socialistom kaj očitati, nas ne bi spravil iz ravnotežja in bi v Trstu nadaljevali napram vsem nacionalističnim strankam ono politiko, ki smo jo vodili do sedaj. Vprašanje, kakšne uspehe nam je donesla dosedanja naša politika, zanima edino le nas. In brez pretenzij povemo, da smo slovenski socialisti v Trstu z dosedanjim delom in z dosedanjimi uspehi zadovoljni. Povedali smo že neštetokrat in ponavljamo, da bi bilo žalostno z nami. ako bi se pehali le za hipnimi volilnimi uspehi, s katerimi si ne bi zboljšali svojega položaja niti za las in s katerimi ne bi mogli dati delavcem to, kar bi jim radi dali. Meščanskim strankam je zastopstvo v raznih javnih institucijah cilj, socialni demokraciji je pa to zastopstvo le sredstvo, ki ga uporablja po najboljših močeh v korist delavstvu in v pripravo poti za dosego svojih ciljev. To sredstvo bi pa izgubilo močno na svoji vrednosti v hipu, ko bi bilo navezano na razne kompromise s katerosibodi stranko. Ne smemo namreč pozabiti, da bi nam meščanske stranke odrekle volilni kompromis v hipu, ko bi spoznale, da jim postaja socialistična moč v javnih institucijah nevarna. Posebni razredni značaj naše stranke zahteva, da ostane stranka prosta vsakršnih vezi s katerosibodi drugo stranko. In ta zahteva postane nujna potreba zlasti tedaj in tam, kjer se nahaja stranka šele v mladem razvoju in kier bo morala izvršiti še ogromno dela, da spravi iz vrst delavstva nacionalistične, verske in socialne predsodke in da spravi v njihove vrste dovolj smisla in poguma za velike socialne in gospodarske boje, ki jih bo moralo izvojevati in pri katerih je neodločnost in nejasnost največje zlo. Razumemo privlačno silo socialističnega in delavskega gibanja, ki se tudi na Slovenskem čvrsto razvila in ki ga skušajo nacionalistični burši zastonj omalovaževati in celo zatajevati. Ni dober politik, kdor si pred žalostnimi dejstvi zapira oči. Zato pa tudi razumemo prihod v naše vrste bolj rahločutnih sobojevnikov, ki v hrepenenju po skorajšnji zmagi pozabljajo za trenotek na naloge socialističnega in delavskega gibanja in bi zato radi sprejeli kompromis s kako navidezno opozicionalno stranko upajoč, da bi z zmago navdušili bolj sodruge za na-daljno delo. S prijetnim občutkom konstatira-mo. da živi v vrstah tržaške slovenske socialne demokracije dovolj navdušenja in resničnega veselja za delo! Saj drugače ne bi bili v stanu odbiti orjaški napad s strani slovenskih nacio-nalcev. Toda ne glede na vse to. kar smo povedali o nujni potrebi, da ostanemo samostojni in prosti vsakršne vezi. povemo, da bi bil vsak kompromis s tržaškimi slovenskimi nacionalci, stranki škodljiv in obenem tudi velik nezmisel. V boju med dvema nacionalističnima strankama kakor ga imamo v Trstu, mora ostati stranka ob strani. K večjemu mora delati na to, da se ta nacionalistični boj ublaži. To nalogo izvršuje stranka najbolj uspešno s tem, da uči delavstvo medsebojnega spoštovanja, ljubezni in mednarodne solidarnosti. In vse njeno delo, ki stremi po mednarodni organizaciji delavstva k uspešnemu boju zoper delavske izkoriščevalce. temelji tudi na tem stremljenju. Ni je prilike, da ic ne bi stranka uporabila za poudarjanje tega dejstva, s svojimi izjavami, na shodih, v organizacijah, v časopisju in na predavanjih uči naša stranka spoštovanje med narodi in nezmisel in škodo nacionalističnega prepira za delavstvo in za narode na sploh. Naši stranki pa tudi ni skrito dejstvo, da bi pomagala ojačiti drug nacionalizem, ako bi podpirala enega. Dovolj imamo slučajev, ki nam povedo, da ojačenje enega nacionalizma pomeni ojačenje tudi drugega. In bodi tu povedano, 1 n kisto je bil odklonjen predlog socialista IH I g nona. da se uvede podrugoletna vojaška služb\ }j SaZONOVA BOLEZEN. \ Peterburg. 21. Stanje ministra Sazonova V je poslabšalo. Bolečine so tako velike da ^ morajo ubrizgavati morfium. RUMUMJA BO ODLOČEVALA? Berlin, 20. »Lokalanzeiger« dostavlja P^0, čilu bolgarskega odgovora Srbiji nekatere oP3' zke, ki imajo svoj vir v poluradnih krogih' V krepki volji ruske vlade, da skupno z drugin1! velesilami prepreči novo balkansko vojno, ^\ kor tudi v brezdvomni miroljubnosti kralja ^ dinanda. je sedaj še edina tolažba, ki jo dopušč\ trenotna situacija. Prav gotovo pa je, da ne b^ izbruhnila vojna dotlej, dokler ni stališče R®, j muj'?, ki je misli zavzeti v novem konfliktu, jas, nejše izraženo kakor danes. V Bukareštu ^ ključ sedanjega položaja in vse diplomatične na. loge udeležencev in vseh prijateljev miru s. sedaj obrnjene na to. da vplivajo na kralji, Karola. ^ ŠPIONAŽA. Tudi na Rumunskem. Budimpešta, 21. »Az Est« poroča iz Bnka | rešta. da se je sredi mesta na ulici ustrelil nek-1 Nikola Commentar, ki je bil v službi rumurn skega ministra za zunanje zadeve in je oprav' ljal posel kurirja med Bukareštom. Sofijo, Bei' gradom. Budimpešto in Dunajem. Pravijo, da L prodajal vsebino tajnih dokumentov, ki so bili zaupali neki tuji državi. Policija ne daj’ informacij, ampak skuša razširiti mnenje, da L Commentar umrl v svojem stanovanju h, žrtev nekega zločina. Vodi se pa preiskava, kateri pa strogo molče. 1 BOLGARSKA IN GRŠKA. Atene, 20. Bolgarski poslanik je predlog I včeraj ministru za zunanje zadeve pritožbe bor garske vlade glede postopanja solunških oblas.j proti Bolgarom. Grška vlada bo najbrže s* stavila dolg seznam ropov, umorov, nasilste^,' ki so jih bili učinili Bolgari na osvojenem ozenT lju proti Grkom. TURKI ZAPUŠČAJO ČRNO GORO. Cetinje, 20. Polkovni Halid beg je včert, z 1200 turških vojnih jetnikov zapustil PodgcJ me no: ve; ljal je srn cei je tu« Pr fik mi P£ ha štž Vt se: im Izi so in tir os je lo< to tri za pc tu je za tr m lo re of te Sl P' sf d: °; ni st r i ja ki :lr te 1'ski hH 3ra. B. Gotzl, Ljubljana lire* kostkurcnce S Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. JVajnižfe cene. rico V Baru so se vojaki vkrcal L lJred od* hodom se ie Halid >>ej* zahvalil Črnogorcem za človekoljubno r.ivnanje 7 jetniki. ATENTAT NA MAHAlbD SEVKETA. Proces proti zarotnikom. Carigrad, 21. Pred glavno razpravo so bili morilci Mahinud Šcvketa zaslišani v navzočnosti časnikarskih zastopnikov in vojnega guvernerja. Topal Tevlilc pravi, da ga je zapeljala politična propaganda, ki je naglašala. da je domovina v nevarnosti. Njegovi tovariši so snedli besedo, ker so ga no atentatu pustili na cedilu. Bivši častnik Mehmcd Ali izjavlja, da je dal princ Sabah t'din 1700 iuntov za zaroto; U, tudi Šerif paša je prispeval z večjim zneskom. Ur • ---.* -- m. . •« r-% _ rr.--- IUUI ^1“ yc»oa JV l > ............. V, rp |I|Posredovalec je bil Serifov tajmk Parpev lev-fik. Kjazim se je v Konstanci sešel z bivšim /ninistrom Rešid pašo. ki je prinesel denar iz Pariza. Moritec Zia obremenjuje Damah Seli-ha. Režad bega. polkovnika v generalnem štabu Fuad Kemala in podpolkovnika Zekija. Vojni guverner pravi, da so hoteli zarotniki sestaviti vlado s Kjamilom na čelu. y kateri bi imel princ Sabah Edin zunanje. Rešid beg ali Izmajil beg oa notranje zadeve. — Pred vojno sodišče je poklican bivši šejk ul izlain Zia Edin in bivši poslanec Mustafa Asim. 2620 oseb aretiranih. Carigrad. 20. Od 2620 oseb. ki so bile aretirane zavoijo umora Mahmuda Sevketa, jih ostane pod ključem lc 30. VELIK POŽAR V BUDIMPEŠTI. Budimpešta. 20. V prvih popoldanskih urah je začelo goreti v ulici Eehel za zapadnim kolodvorom na nezmernem proštom, kjer so tri tovarne. Dve tovarni sta popolnoma zgoreli, tretja le deloma. Ogenj ie izbruhnil v tovarni za hišno opravo Polagyi. Takoj so obvestili požarno brambo sosednje tovarne, ki je bila tudi v nevarnsti. Ko je požarna bramba prišla, j je ogenj že objel tudi VVertheimovo tovarno ' za izdelovanje liftov. Požarne brambe so se ’[ trudile, da bi ogenj lokalizirale. Ali vkljub te-; mu je pričela goreti še tretja tovarna za izde-f< lovanje orodja. To tovarno in občinsko šolo so rešili. Proti večeru so ogenj lokalizirali. En ognjegasec je bil težko ranien, ker je padlo nanj težko bruno. SPLOŠNA STAVKA V EERARSKI PROVINCI. Milan, 20. Delavska zbornica za ferarsko provinc« ie določila za ponedeljek pričetek splošne stavke za vso provinco. Oblasti se boje. se bo stavkovno gibanje razširilo tudi na ostale province v padski ravnini, ker se organizirano delavstvo že dolgo časa pripravlja na stavko. Razpoloženje v vsej provinci je silno razburjeno. Vkljub temu. da je vse polno vo-1 jaštva, so se morali vrniti stavkokazi takoj, od- kjer so prišli- BOJI ITALIJANOV V CIRENAIKI. Rim, 21. V sredo so italijanske čete pod poveljstvom generalu Uriccole z Oerne in Se-gaba naskočile arabske postojanke pri Etangi. Italijanske čete v Derni so bile razdeljene v tri kolone: srednji je poveljeval general Salsa, levemu krilu general Mambretti. desnemu general Cavaciochi. ki je imel podpirati iz Se-gaba prodirajočo kolono generala Tassonija. Po ljutem boju so zavzeli arabske postojanke pri Etangi in pregnali Arabce, ki jih je bilo šest do deset tisoč. Izgube na italijanski strani znašajo 19 mrtvih in 222 ranjenih. SMRTNA OBSODBA. Dunaj. 20. Po dvadnevni porotni razpravi je bil obsojen Emil Altmann, ki je umoril svoje tri svake Riharda. Ota in Alfreda Bergerja, na smrt. Porotniki so potrdili umor z 8 proti 4 glasovi. Dodatno vprašanje, če ni Altmann zagrešil dejanja v zmedenosti so zanikali porotniki z 12 glasovi. STRAHOTNO DEJANJE BLAZNIKA. Bremen. 20. V tukajšnji katoliški Marijini Šoli je streljal danes dopoldne 301etni brezposelni učitelj Schmidt na otroke in učitelja. Zadel je okdo 20 otrok, od teh so trije že umrli, trije so v smrtni nevarnosti. Učitelja je zadela krog-Jja v spodnji del telesa. Schmidt je imel pri sebi šest revolverjev. Posrečilo sc je, da so ga aretirali. Bremen, 20. Schmidt je prišel v šolo med odmorom. Na hodniku mu je prišla nasproti učiteljica, na katero je takoj streljal. Kroglja je šla tik mimo glave učiteljice. Nato ie udrl Schmidta v šolsko sobo. kjer je bilo 65 učenk v starosti od 6 do 7 let iti je začel streljati na vse strani. Dve učenki sta bili takoj mrtvi, tretja je zbežala po stopnjicah in je padla ter si zlomila tilnik. Učenke so prestrašene bežale iz razreda, Schmidt pa je streljal za njimi. Šolski sluga mu je hotel odvzeti revolver. Schmidt ga je ustrelil v brado. Nato je streljal Schmidt iz okna na cesto in učitelj ga je skušal zgrabiti od zadaj. Schmidt je nameril na učitelja in ga smrtnonevamo ranil v spodnji del telesa. Schmidt je nato bežal iz šolskega poslopja, na cesto, kjer so ga prijeli ljudie in pretepli. Stražniki so ga morali ščititi pred razdraženo mno- žico. Schmidt je imel zelo mnogo municije pri sebi. Ker je blazen, so ga takoj oddali v zdravilišče SUFRAŽETKE POŽIGAJO. London. 21. V Solihnlln pri Birminghamu so sufražetke zažgale veliko hišo; požigalke so pustile na pogorišču listke, na katerih zahtevajo izpustitev aretiranih tovarišic. Trst — Političen odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima nocoj ob 8. in pol v svojih prostorih v »Delavskem domu« izredno važno sejo. Naprošeni so vsi odborniki in nadzorniki, da se je udeleže polnoštevilno. — Pevski odsek »Ljudskega odra« naznanja, da priredi v kratkem veliko vrtno veselico. Zato priporoča vsem sodrugoin pevcem, naj se udeležujejo redno pevskih vaj. Novi pevci se sprejemajo vedno in se priporoča sodrugom, da se pridružijo temu pevskemu zboru, ki napreduje in upa postati v kratkem važen faktor v naši delavski kulturni organizaciji.___________ Gospodarsko delo nemških sodrugov. Ponosni smo vedno na sodruge v »rajhu«. Kadar so razpisane volitve v državni zbor .v Berlin, vemo. da bo število oddanih glasov zopet 10 do 20 % večje nego pri zadnjih volitvah. Kajti organizacija nemškega proletariata je vzorna. Časopisje je tudi tako razširjeno, kakor si je le želeti. Vsak delavec ima svoj socialno demokratični dnevnik, ki izhaja v vsakem večjem kraju. Pa to je znana reč! Nemški proletariat je politično izšolan. No — ne samo politično, ampak tudi gospodarsko stoje Nemci v »rajhu« na visoki stopnji. Poročilo nemške »Velenakupne družbe nemških konsumnih društev« v Hamburgu za leto 1912 je nam dokaz za to. Družba ima 731 družabnikov ter 1577 odjemalcev konsumnih društev. Blaga je prodala v letu 1912 za 135.907.173 mark (okrog 163 mi-ljonov kron). Za 24 % napredka je le v letu 1912!! Družba izdeluje mnogo blaga v svojih lastnih tovarnah. Samoproizvajanje njeno je naravnost imenitno! Tovarna mila je v letu 1911 napravila blaga za 5,623.000 kron, v letu 1912 pa že za 6,647.000 kron. Napredek za 18%! Tvornice cigar v Hamburgu. Frankcnbergu in Hohenheimu delujejo vsako leto boljše. Leta 1911 so napravile cigar za 2,228.087 kron, leta 1912 pa za 2,774.358 kron. Napredek za 24^« %\ Tovarna za vžigalice v Lauenburgu je začela svoje delo koncem septembra 1912. Po postavnih določilih sme napraviti letno le 1860 zabojev po 1000 paketov. Seveda bo to veliko premalo za lastno potrebo in porabo. Skupno ima »Velenakupna družba« v teh 5 tovarnah vposlenih 1164 delavcev, v celoti pa jih ima že 1732. Sedaj se bo otvorila še druga tovarna mila. dve novi tovarni cigar in tovarna testenin. Da je »Velenakupni družbi« to mogoče — seve. za to skrbi njen bančni oddelek, ki deluje že četrto leto. 468 je žirokonto-lastnikov. Promet v žiro-kontu je znašal leta 1912 svoto 185.445.222 kron (proti letu 1911 za 55-9% več!) Seveda so tu udeležene v znatni meri strokovne organizacije. Čistega dobička ie dosegla »Družba« v letu 1912 2,329.246 kron. Letos pa poviša družba temeljni kapital na 4,000.000 mark. Angleži s svojima velenakupnima družbama (angleško in škotsko) gredo še na prvem mestu. ali že se začenjajo nemški sodrugi kosati z njimi za prvenstvo. Združeni proletariat res ustvarja čudežna dela. Učimo se od naprednejših tovarišev in posnemajmo jih tudi tu na jugu! A. K. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tis'Tastop talroj- Idrija! V „Grapi“ proda se pod zelo ugodnimi pogoji hlev s šupo. Na hlev bi se lahko z malimi stroški zidalo še eno nadstropje za stanovanje. Poleg hleva je tudi mali vrtiček. Ceno in pogoje se izve v okrajni hianllnlcl in posojilnici v Idriji. Velika zaloga vina v Sovodnjah št. 46. Podpisani naznanjam slavnemu, da imam veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina po zmerni ceni. Oddajam ga od 56 litrov naprej in ga pošiljam tudi po želevnici. Vzorci na zahtevo zastonj. Za obilna naročila se priporočam Jožef Pelicon trgovec z vinom. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni viri Beni-.ch 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšepn 2‘40 K; prima polbclepa 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, p ulj enega, ‘6-40 K, 8 K; puha sivega 8 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od C kg naprej franka Zgotovljene postelje Cega^mld^belja ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Hroka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim livim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernica 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnica 8 K, 3*50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm lir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, glavnic«, 90 cm dolga, 70 cm Bir. 4'50 K 5-20 K, 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradi a, 180 cm dolga, 116 cm Bir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja ca neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniid gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Velik koncert bo jutri v nedeljo 22. junija na prostor* nem vrtu pri Travnu na Glincah-Vič. Začetels cTb -4. popolcLn.©. Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostor-nem salonu, :::: K obilni udeležbi najvljudneje vabi Vstopnina prosta. J. Traven. Kavarna noc odprta Gostilna Morijanska ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja. ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Najboljši šivalni stroj sedajaosti je : ■■ 10 letna W garancija, Pouk v vezenju brezplačen. Jo-n Volf špechrtna trgovin* Šival Igu. V UR} BUt ,toJeT holM Ljubljana, Sodna ulica St. 7 Ceniki zastonj In poštnine prosto. Naznanilo in priporočilo. Vljudno naznanjava, da sva otvoiila z 2. junijem 1913 „grostilno Dreher“« na Tržaški cesti št. 19 (poprej gostilna Novak). Preuredila sva vse prostore na novo. Na razpolago je tudi velils salcn 160 m5 za društeven veselice ali zborovanja. Poleg tega je velik, lep senčnat -vrt in prostor za balincanje. _ ... .., , Za obden obisk se priporočava Matija in Amalija Uitz. m Moderne srajce - bele in barvaste, tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez _ |||0 nfiniiclnm ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki L IV/ 0 UUUUolUlll ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge I ■ in kratke spodnje hlače, majice, noga- • , , , v A , vice itd. vse v največji izbiri in naj- V IHOUlll lil SpOrtlll boljši kakovosti po zelo skromnih in j. • • stalnih cenah tTgOVlIlI P. Magdič, Ljubljana, giZšr£L. MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Dietenbachgasse 59. Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. Telefon tt. 2®6. Ljubljana. Pisarna, delavnica in skladišče na TržaSki cesti. IIHHIIIIH Telefon it. 2M. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga z omejenim jamstvom) V4ed velikega dohod« blaga v skladišče za oblačila ulica Raffineria štev. 3 so štir]e oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene: Konfekcijski oddelek • meter od do Ootove obleke za molke Iz najmodernejšega blaga ... K 22 80 naprej Ootove obleke za dečke..........................................,16-50 „ Ootov« obleke za dečke s kratkimi hlačami..................... 12 — Kostumi za otroke................................................... 6 — K 15 — Po vrtalki In raglani za moške..................................., 28'— . 50 — Molki obeke iz platna............................................. 14*50 naprej Oblek« za dečke.................................................9 — . Kostumi za otroke.................................................. 4-40 Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki Izberi. Obleke po meri: izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter natančno Izdelane. Moške obleke ševiota.................................. . . . K 48 — naprej Moške obleke iz počesane volne.................................... 62 50 „ Moike obleke iz počesane volne, modre........................... 48 — „ Moške obleke iz črnega priketa itd............................ 55 50 . Površniki in raglani za moške....................................55'— » Oddelek manufaktur: Volneno blago z« ženske obleke: Ševlot modri in barvani . . . Drap de Dame.................... Orota de Coth................... Alpaca (llster)................. Popellne, v barvah ln črni . . Volle lz volne.................. Moussellne, gladki In risani . . Svilnato blago: Ponges v barvah ....... Duchesse za bluze.................... Svile ln moussellne v izpreminjevalnih barvah Svile za podloge v barvah............... Topelln-Eoliennc........................ Duchess* Brillant, gladki............... Svila l!berty, črtana................... Taffelas visoki za krila................ Crolse Iz svile v izpreminjevalnih barvah Taffetas črtan (novost za bluze) . . . Blago iz platna: meter od K 2— 210 4-50 220 2-20 1-28 2- meter od 110 2-20 1-60 1-60 5-20 3 — 3-40 280 3-80 2-80 meter od K do 4-50 350 7-4 — 340 1-60 3-60 do 1-50 „ 3— . 3-30 . 2-20 . 6— naprej K 4- 71- K Panama, beli in barvani........................................K —'96 K Etamine, barvan (visokost 120 cm) Marquesette Iz črne volae . . Eponge, beli In barvani . . . Volle lz bombaža...................... Brillantln, beli in barvani . . . Brilantln prozorni.................... Tercaile v najlepših riabah . . Batiste gladek In risan .... Llbertjr za bluze..................... $crpe lz platna in Ml (fantaste) barva er pa iz barvane gane 2— 4 — 8 — —•52 —•72 1-20 —•52 -•80 1-10 450 S-50 do 1-S0 Čipke za bluse in okraske -•70 -•O 1» 180 *- 5- ;tpi_____________________________________________________ Vihutega se izdelujejo ženske obleke................................... 3®’— naprej Oddelek pokrival: Mornarske kape iz slame za aečke.......................... Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord .Veslarske* kape iz slame za dečke in moške . . Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah Slamniki, panama za moške................................. Klobuki iz platna za moške in dečke............... Klobuki iz platna, garnirani za otroke In dečke . . Kape iz sukna ln iz platna za dečke....................... Mornarke lz platna, bele in naravne, za oprati . . Kape iz platna in svile za moške.......................... Burski klobuki iz kože In platna za dečke . . . Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn . Klobuki trdi (katraniran!) od I. zadruge klobučarjev na Dunaju Specialiteta trdih klobukov angleških In francoskih . . . Dežniki iz pavole za moške in ženske............................... Dežniki iz polžidc................................................. Dežniki iz Žide........................................................ Dežniki-palice za moške..................................................11*90 Palice za izprehod..................................................... —"80 8- komad od . K 1» • ’ ic * *- • . i»-. . 1-50 . , 390 . . -*> . . i-ao • •• E 4-00 2-80 4*80 » — Oddelek obuval: Špeciallteta amerikansklh obuval Iz ševroa Ib boks do K 9 20 . 11-naprej K 40--naprej naprej naprej * e- ’ 10-50 . 11-50 : i-. 12-11 -4015--naprej I kalp. Čevlji .Derbjf* za moške........................................ *evlji z gumbi, krasni.......................................... Čevlji .Trlumph"................................................ ^evljl z elastičnima stranicama........................, • • • Ženski čevlji amerikanske in francoske form«. Ženski čevlji .Oscarla*................................ Zenski čevlji „Chevreaux*....................................... ‘enski čevlji „Chevrette*....................................... Čevlji za dečke ▼ vseh oblikah: Čevlji ,Derby* z gumbi, .Triumph* Itd........................... ^eveljčki za otroke............................................. čevlji, nizki amerlkanskl, črni ln barvani za dečke tal Bolke Čevlji nizki za 2enske, črni v barvah la Chevr*aux- n« od ••0 ia- 12-80 870 K 1040 . 10-— . »^»0 7- 1-30 11-80 do K 15— . 16--. 15-80 . 13— K 13-, 15-80 . 12- 11-5 — 16- a in Oacarle: par od do K K 14 - _________________________________________ , MO . 15-60 •evlji nizki za ženske, oJprtl...........................................^'40 , 11-70 Obuvala za otroke — čevlji lantaaia, v barvah la beli — sandali — čevlji Is platna itd. evlji nizki za ženske, .Derbv* evlji ntzkl za ženske z gumbi Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne irl od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo.