fNiSlllliMfc
Leto UOV*. št. %t$}
tf<—
LJubljana, sobota 6« junija I93I
Cena Din 1.-
Izhaja vsa* dan popoldne, Izvzema nedelje m praznike. — Inaeratl do 90 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3.—, večji tnseratl pettt vrsta Din 4.—, Popust po dogovora, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica it. 6
Telefon st. 8122, 8128, 8124, 8125 to 8128.
PODRU2N1GE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.  — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c teL st. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101.   mm mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
KAJ HOČE NEMČIJA?
Komentarji o sestanka v Chequersu — Francosko mnenje o skupni akciji za gospodarsko obnovo Evrope — Amerika proti zmanjšanju
vojnik dolgov *
London, 6. junija. AA. V Soutbamplon sta včeraj popoldne prispela z angleškim rušileem državni kancelar dr- Bruning in zunanji minister Curtius, ki so ju sprejele lokalne oblasti. Gosta sta prispela popoldne v London, kjer sta ju na postaji pozdravila ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Henderson.
Kancelar Bruning je dopisniku >Reuterja< v Southamptonu izjavil, da je prišel v Anglijo brez določenega programa in da bo prijateljsko razpravljal z angleškimi državniki o vseb vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Nadalje je izrazil svoje zadovoljstvo nad ljubeznivim sprejemom in izjavil, da bo razpravljal z Macdonaldom in Hendersonom v glavnem o svetovni gospodarski krizi in o razorožitvenem problemu. Končno je izrazil mnenje, da je najboljša pot za rešitev teh problemov svobodna izmenjava mnenj.
Berlin, 6. junija. AA. V političnih in finančnih krogih nemške prestolnice je bil z začudenjem sprejet članek, ki ga je objavil Daily Herald«: na dan prihoda nemškega državnega kancelarja dr. Bruninga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v London. List je namreč objavil debelo tiskan članek pod naslovom. >Ali bo Nemčija proglasila bank-rot?< Pisec tega članka vprašuje, kaj bo storila Nemčija spričo svojih gospodarskih težkoč, ali bo z reparacijskimi dajatvami odpovedala tudi obrestna plačila svojih zunanjih poeojiL
Berlinski finančni in politični krogi izjavljajo, da v Nemčiji nihče ne misli na državni bankrot in opozarjajo na opetovane izjave Članov državne vlade in predsednika nemške Narodne banke, da repa raci jske dajatve nimajo, nikake zveze z zasebnimi posojili. Nemčija zahteva moratorij za Youn-gove reparacije le, da si olajša svoj notranji gospodarski položaj in da si s tem omogoči nadaljno redno odplačevanje svojih zasebnih zunanjih posojiL
•Pariz, 6. junija. Francoski listi se obšir* no bavijo s sestankom angleških in nemških državnikov v ChequeT6U.
»Pettt Journal« piše med drugim: An* glija in Nemčija imata v enaki meri mte# res, da proučita vzroke gospodarske krize in možnost olajšav v gospodarski stiski. Te olajšave se morejo doseči samo na dva na* čina, s skupno evropsko politiko proti Ru* siji, da se urede gospodarski odnosa j i med Evropo in Rusijo, in s skupno demaršo v VVashingtonu zaradi poizkusa, ali bi se ne dale Zedinjene države pod vplivom ameridke gospodarske krize pregovoriti, da bi pristale na revizijo vojnih dolgov ali pa vsaj na splošen moratorij plačil. Za oba načina so upanja majhna.
Socialistični »Populaire« piše: Očivid-no je, da Nemčija v današnjih razmerah in
Razprava o carinski uniji v Haagu
Mednarodno razsodišče v Haagu predlože svoja mnenja o avs
Dunaj, 6. junija. Stalno mednarodno razsodišče v Haagu je sporočilo avstrijski vladi, da je bilo pozvano od sveta Društva narodov, naj nujno izreče svoje pravno mnenje* v koliko je v skladu nemŠko*av* atrijski protokol od 19. marca 1931 z do* ločbami čL 88 saintgermiainske pogodbe in s prvim ženevskim (protokolom od 4. okto* bra 1922. Po odredbi predsednika medna« rodnega razsodišča od 27. maja 1931 so vse države, ki so vezane na saintgermain* sko pogodbo ali prvi ženevski protokol, kakor tudi signatarne države nemško*av» strijsskega protokola od 19. marca 1931 upravičene predložiti mednarodnemu raz* sodišču o tej zadevi svoje izjave. Te dr* zave so bile povabljene, naj pismeno naj* kasneje do L julija 1931 obrazlože medna* rodnemu  razsodišču svoje naziranje. Dr*
je pozvalo prizadete države, naj trijsko - nemški carinski trni)!
zave, ki se bodo odzvale temu pozivu, so upravičene pojasniti svoje stališče o prav* nem položaju tudi med razpravo, ki se bo bržkone pričela že 20. julija.
Avstrijska vlada je sporočila medna* rodnemu razsodišču v Haagu, da bo posla* la svojo pismeno izjavo v določenem ro» ku in da bo tudi pri razpravi obrazložila svoje naziranje. Za svojega zastopnika je imenovala rednega profesorja na univerzi v Bonnu ter honorarnega profesorja na univerzi v Berlin« dr. Erika Kaufmanna.
Berlin, 6. junija. EVržavna vlada je ime* novala za svojega zastopnika pri razpravi mednarodnega razsodišča o nemŠko*av* strijski uniji univ. prof. dr. Viktorja Brunsa, direktorja instituta za inozemsko javno pravo in mednarodno pravo v Ber* lino.
Volitve v špansko ustavodajno skupščino
Začasna vlada je razpisala volitve za 28. Junija, ustavodajna skupščina pa se sestane 14. julija
Madrid, 6. junija. Uradni lisi je obja* vil odlok, podpisan od vseh članov vlade, o sklicanju Narodne skupščine za dan 14. julija. Kakor hitro se bo sestala Narodna skupščina, bo sedanja začasna repubKkan* ska vlada odstopila, pričakuje pa se, da bo Narodna skupščina pooblastila seda* njo vlado za nadaljno vodstvo državnih poslov. Po poročilu predsednika vlade Za* more o dosedanjem delu vlade bo Narod* na skupščina izvolila za častnega predsed« nika republike, ki bo obenem zaenkrat tudi predsednik vlade. Ker se je že pričela volilna propaganda, je bila ukinjena pre* poved nekaterih listov. Kakor znano, sta bila v Madridu prepovedana monarh isti č* ni list »ABO in radikalni list »Mundo Obrero«.
Madrid, 6. junija. Odlok, ki ga je izda* la začasna republikanska vlada o sklicanju Narodne skupščine, določa v čl. 1, da se ustavodajna skupščin a, ki obstoja iz ene
same zbornice in ki se voli na podlagi di* rektne ki splošne volilne pravice, sestane 14. julija z namenom, da organizira repu* blskanski režim. Cfl. Z pravi, da ima usta* voda j na skupščina najobsežnejša ustavna in zakonodajna pooblastila in da ji bo začasna vlada odstopila svojo oblast. Do uveljavljenja nove ustave bo ustavodajna skupščina imenovala začasnega državnega predsednika. Člen 3. določa kot dan volitev 28. junij, dan morebitnih ožjih voH* tev pa 5. julij. Ministrski svet se je na svoji seji v sredo, na katerem je odobril omenjeni odlok, bavil tudi z obtožbami proti bivši vladni diktaturi, vendar pa je sklenil, da je vrhovno špansko sodišče nepristojno, predložiti načrt obtožbe ustavodajni skupščini.
Madrid, 6. junija. Dasi je vrl »ovni dr« žavni tožilec obtožili ministre Prirno de Riverove diktature, bo vseeno o tej ob* tožbi še sklepal parlament.
Kako se godi delavstvu v Rusiji
Reforma delavske zakonodaje — Strogi ukrepi za povečanje delovne
discipline
Moskva, 6. junija. Sovjetska vlada je sklenila izvesti znatne izpremembe v dosedanji delavski zakonodaji. Nove odredbe imajo namen dvigniti delovno discjpikio in povečati delovne uspehe. Posebno pomembna je odločba, da bodo delavci v bodoče osebno odgovorni za lastnino tovarn, za stroje, orodje in razne druge predmete, in da bodo morali povzročeno škodo povrniti. Na daljne določbe imajo namen doseči, da bi se delovni čas res po*
potooma izkoriščal. Zato bodo v bodoče mezde izplačevali izven delovnega časa. Važno je nadalje, da se bodo smeli del a v. ci po odredbi vodstva tovarne uporabljati tudi za druga dela, kakor so jim bala prvotno odkazana. Razen tega se bodo smofi dodeliti tudi k delu v drugih tvor* nicah. Odklonitev take premestitve brez tehtnega vzroka se bo kaznovalo kot kršitev delovne discipline.
pod pritiskom gospodarske krize ne more izvrševati obveznosti Youngovega načrta. Zato je treba upati, da se bo v Chequersu posrečilo določiti program in metode, po katerih bo Franciji, Italiji in Zedinjenim državam omogočeno rešti skupno z Anglijo in Nemčijo problem politične in gospodar* ske krize v Nemčiji, ki zbuja skrbi.
Washington, 6. junija, d. Po izjavah ofi* cijelnih krogov smatra ameriška vlada se* s tanek angleških in nemških državnikov v Chequersu kot popolnoma zaseben razgo* vor. Kljub temu posveča tej konferenci ve* liko zanimanje, ker bo ne glede na njen potek imela znaten vpliv na zunanje*poli* tični razvoj v prihodnjih mesecih.
Washington, 6. junija. Iz okolice zuna* njega ministrstva se je zvedelo, da Ameri* ka noče ničesar slišati, da bi se kakorkoli načelo vprašanje vojnih dolgov ali repara* cijj. Moratorij je za Ameriko v sedanji go# spodarski krizi nesprejemljiv. Vsekakor bi bila pripravljena razpravljati o zmanjšanju anuitet ali delni novi ureditvi plačil pri čemer pa o izpremembi končne vsote ne bi smelo biti govora. Razgovori v Che* quersu za Ameriko niso v nobenem pogledu obvezni.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Beograd, 6. junija. Jutri zjutraj odpotuje na Dunaj naša delegacija za nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Avstrijo, ki so se nedavno vršila v Beogradu. Šef delegacije je univ. prof- dr. Milan Todorovic, člani pa načelnik ministrstva za kmetijstvo Velimir Stojkovič, svetnik v ministrstvu za trgovino dr. Milan Lazarevič in svetnik v ministrstvu za finance Peter Borisavljević. Kakor znano, poteče trgovinska pogodba z Avstrijo 1. julija letos, ker jo je Avstrija na-davno odpovedala.
Otvoritev rumun-skega parlamenta
Bukarešta, 6. junija. Otvoritvena saja novoizvoljenega parlamenta bo dne 15. junija. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, namerava vlada pustiti parlament samo dva tedna zasedati, opozicijske stranke, posebno narodna kmetska stranka, pa nameravajo otvoriti izčrpno debato o volilnih zlorabah, da bi s tem prisilile vlado k podaljšanju zasedanja.
Bukarešta, 6. junija. V ponedeljek dne 8. t, m. bodo v Rumuniji slovesno proslavili obletnico povratka kralja Karola v Ru-munijo. Uradi in trgovine bodo zaprte. V šolah bodo predavanja o življenju in delu kralja Karola. Odboru za proslavo predseduje zveza rezervnih oficirjev. Kralj bo na ta dan izdal večjo amnestijo za politične kaznence.
Pred razpustom madžarskega parlamenta
BudimpeHa, 6. junija. Sedaj se uradno potrjuje, da je za danes pričakovati raz* pust spomladi 1. 1936 izvoljenega madžar* skega •parlamenta. Oficyozni »8*orai Uj* sag« poroča, da je državni upravitelj sklenil, da bo razpustil zbornico še pred potekom njene petletne zakonite dobe. Nove volitve se bodo vršile med 27. junijem on 5. julijem, nakar bo novi parlament najbrže že sredi julija sklican zaradi konsti* tiskanja. Kakor zagotavljajo Hsti, se bodo vsi ministri razen finančnega ministra Weokerleja zopet potegovali za mandate. V Budimpešti sta demokratska in liberal* na stranica sklenili volimo zvezo.
Komunistični proces v Rimu
Run, 6. junija. Vfieraj se je pričela pred posebnim sodiščem za zaščito države razprava proti komunističnim teroristom, ki so obtoženi soudeležbe pri atentatu na trgu Julija Cezarja v Milanu ob otvoritvi milanskega velesajma v aprila 1. 1928. Kakor znano, je eksplodiral takrat peklenski stroj, ki je bil montiran pod svetiljko, pri čemer je b*lo 20 oseb ubitih, 23 pa ranie* nrh. Atentat je bi namenjen italijanskemu kralju, ki bi bil moral priti nekaj minut pozneje na ' mesto. Današnji obtoženci so bili v zveuali a teroristi m so ob dolženi \ soudeležbe pri atentatih.
Francoski kapital za obnovo Evrope
Zanimiva debata v francoskem parlamentu o sodelovanju Francije pri
gospodarski sanaciji Evrope
Pariz, 6. junija. Zbornica se je bavila včeraj z več interpalacijami o finan. in gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o zunanji politiki. Poslanec Mazinotove skupine Gygnoux je utemeljeval svojo :~fer-pelacijo o sodelovanju francoskega kapitala pri finančni obnovi Evrope. Izjavil je. da mora sicer Francija sodelovati pn obnovi Evrope, vendar pa ta finančna pomoč ne sme biti v škodo lastnega gospodarstva držav ki tudi po svojih močeh zadostno podpirajo skupno delo in prizadevanje za utrditev miru. Prav sedaj se mnogo govori o mednarodnem posojilu Nemčiji. Nihče ne bo odobraval, da bi nem. gospodarstvo dobilo sedaj nov francoski kapital, ki se ga Nemčija lahko posluži za to. da bi konkurirala Franciji. Pariz, 6. junija. AA. »Echo de Pariš« piše
da stane nakupovanje žita v Jugoslaviji in Rumuniji Francijo zaradi velike razlike v ceni 150 milijonov frankov na leto. vendar pa mora Francija kuoovati evropsko Žito v teh državah, ker bi sicer nastala druea Škoda, ki bi utegnila biti še večja.
Pariz, 6. junija. AA. Na četrtkovi seji devetorice strokovnjakov odbora mednarodne agrarne hipotekam** banke so razDrav-liali o vprašanju, kako naj se razdeli osnovna glavnica med države podpisnice
Pariz, 6. junija. AA. Posebni odbor za vnrašanja mednarodnih agrarnin hipote-karnih kreditov se je sestal, da razpravlja o modalitetah vpisa akcijskega kaoitala tega kreditnega zavoda. Kot delničarsko glavnico je treba po ženevskem sporazumu vpisati vsoto 5 milijonov dolarjev (280 milijonov Din).
Nesreča ministra Balba
Rim, 6. junija. A A. Uradni komunike pravi: Po končanem pregledu letalskih na« prav v Neapolju je minister za letalstvo general Balbo dal znamenje za povratek v Rim. Vodno letalo, ki ga je upravljal sam, pa se ni hotelo dvigniti in je z veliko brzino padlo v vodo. Očividno je bilo le* talo pri pristanku zadelo ob trd predmet, tako da je bilo že pred odletom poškodo* vano. General Balbo dn njegov spremi jeva* lec major Cagna sta bila z letalom hipoma pod vodo. Po dolgem naporu sta se rešila iz letala in splavala na površino. Tu sta se prijela za polomljeni krili letala, nakar eo ju rešili. General Balbo je bil ranjen na obrazu, na prsih m po nogah. Po zdravni* škem pregledu je z drugim letalom odletel v Rim in takoj poročal predsedniku vlade o nesreči.
Dr. Strafeila odpoklican
Dona], 6. junija. Ministrski svet je sno-či sklenil, da ugodi zahtevi glavnega odbora parlamenta in da pozove predsednik:* avstrijskih zveznih železnic dr. Strafello, naj poda ostavko.
Ponarejanje mahiritetnih spričeval
BudimpeSta, 6. jasnija. Sodni senat se je bavil včeraj z zadevo ravnatelja javne trgovske šole Edvina Roderja, ki je bil pred tremi leti zapleten v mučen škandal. Odkrili so namreč, da je za honorar pro» dajal zrelostna spričevala, na podlagi ka» terih se je moglo mmogo oseb lepo plasira* ti v javnem življenju. Preiskava je trajala tri leta. Sedaj je bilo sklenjeno, da se uvede kazensko postopanje proti 194 ose* bam, ki so zahtevale ponarejena zrelostna spričevala in jih tudi prejele. Razprava se bo vršila v poletju.
Krvav zločin gimnazijca v Ruščuku
Sofija, 6. junija. Včeraj dopoldne se je v Ruščuku odigrala krvava drama. Gimnazijec Dragelov je vdrl v učno sobo ter ranil učiteljico z bodalom. Prizadel ji je šest sunkov. Nato je potegnil revolver ter skušal streljati na prihitelega ravnatelja zavoda, vendar pa je orožje odpovedalo. Ko mu je skušal neki učitelj iztrgati orožje, se je revolver sprožil in je krogla ranila nake-ga učenca. Dragelov je nato zagnal revolver proč, kakor tudi svoj nož, 8 katerim je učitelju prizadel dve smrtno nevarni poškodbi. Stanje ranjencev je bre^pno. Napadalec je po dejanju skušal pobegniti, vendar pa so ga prijeli in so ga le s težavo obvladali.
Bivši kralj Hedžasa umri
Jeruzalem, 6. junija. AA. Bivša hedža* ški kralj Husein je umrl v Ammanu v 75. letu starosti. Pokojnik je oče sedanjega iraškega kralja Fejsala in transjordanskega emirja Abdulaha. Med svetovno vojno se je ločil od Turčije in ustanovil samostojno kraljevino Hedžas, kasneje pa ga je prepo* drl sedanji hedžaški kralj Ibn Saud.
NOGAVICE z ŽJ60M
zato
Iz državne službe
Beograd, 6. junija. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katarim je za Danskega svetnika pri okrož. inspektoratu v Mariboru imenovan dr. Ivo P o 1 j a n e c, i >-slej sresk} načelnik v Črnomlju, za sreske-ga načelnika v Črnomlju pa dr. Mato Su-hač. doslej sreski načelnik na Rabo.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 6. junija. Ko je včeraj zjutraj okrog 6. posestnik Adolf H »struk, stanujoč na Sv. Jerneja cesti 1, stopil v svoj hlev, je presenečen opazil, da kleči pri postelji In se ne gane delavec Matija Pisek, ki je stalno prenočeval v hlevu. Stopil je blize, pogledal Pisku v obraz in opazil, da je mrtev. Obvestil je o tem stražnico v StSkl, ta pa policijsko upravo. Policijski zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da je Pisek najbrž podlegel zastrupi jen ju z alkoholom kot posledici preobilo zavžite pijače. Stražnik Kuralt je izpovedal, da je videl v četrtek okrog 23. Piska ko se je majal po Sv. Jerneja cesti proti domu. Kuralt ga je videl že večkrat vinjenega, to pot se mu je zdel pa pošteno čez mero natrkan.
Pokojni Pišek je bil rojen 4. februarja 1878 v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, pristojen pa je bil v Ljubljano. Bil je oženjen. Njegovo truplo so na odredbo policijskega zdravnika po komisijonelnem ogledu prepeljali v inrtvaSnico k Sv. Krištofu.
Težka nesreča se je včeraj dopolne okrog pol 11. pripetila na Gosposvetski cesti. Tam je bila povožena 851etna zaseb-nica Marija Savinšek iz Rožne doline. Vest, da jo je podrl neki avtomobilist, ni točna, pač pa je res, da je Savinakovo podrl mesarski pomočnik Alojzij Skufca, ki je z lahkim enovprežnim vozom precej naglo drvel po Gosposvetski cesti. Savin-škova je hotela na križišču Gosposvetske ceste in Knezove ulice prekoračiti cesto. Skufca se za staro ženo m* ^^1, temveč je dirjal naprej. Pred Evropo ga je pa ustavil službujoči stražnik. Kakor izpovedujejo očividci, je nesrečo zakrivil v glavni meri Skufca.
Na Dunajski cesti je včeraj neki voznik povozil tudi 721etno Marjeto Avsecevo, ki je dobila poškodbe po rokah in nogah ter so jo morali prepeljati v bolnico.
V četrtek sta izbruhnila kar dva požara, eden na Glincah, drugi pa v šišenskem gozdu. Okrog 18. je nastal ogenj na Šišenskem hribu na parceli, ki je last Knezovih dedičev, ogenj je zavzel precejšen obseg in uničil mnogo mladih dreves. Skoda je precejšnja. Drug požar je nastal okrog 22.30 v poslopju mizarske zadruge na Glincah, vendar gasilcem ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so že domači sami pogasili ogenj. Skoda ni velika.
Policiji je bilo prijavljenih včeraj več tatvin. Hlapcu Antonu Klemenčiču je nekdo iz hleva na Poljanski cesti 49 včeraj zjutraj odnesel skoro novo obleko vredno 550 Din. Klemenčič je ugotovil, da mu je obleko ukradel brezposelni pomočnik Karel Slak, ki mu je v zameno pustil svojo staro obrabljeno. — Mesarju Albinu Hamu je nekdo včeraj okrog 20. izpred Lesjako-ve gostilne na Masarvkovi cesti odpeljal 600 Din vredno kolo. Gostilničarkl Emiliji Mahnič. stanujoči na Tržaški cesti 3 je nekdo iz gostilne odnesel 200 Din in nekaj drugih stvari.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.76, Berln 13.2475. Bruselj 7.8778, Budimpešta 9.S7* 7, Curi« 1096.8, Dunaj 794.64, London 27525, Newyork 56.455. Pariz 232.56, Prasa 17.54, Trst 296.03.
t25
Plenarna seja zbornice za TOI
Gospodarski položaj m področ|u zbornice se ođ lani ni bistveno
Kmaro po W. ari je ptUlsmMk ZTOI g. Ivan Jelačin ml oiwn< pozdravil člane tet
Predno je pa prešel na dnevni red, se le « globoko občcrrenkni besedRni spominjal smrti člana zbornice z. Ivana Kreearia, ki
je bil član Zbornice od 1902 do 1926, njen podpredsednik pa v letih 1910 » r9Tl. Zborovale} so počastili spomin Ivana Kregarja s klici »slava!«.
Podpredsednik Ivan Ogrni le prečrtat odgovor na »terpetecijo g. Rebeka in tovarišev o vofetvah v Trgovsko zbornico ter izjavil, da jih smatra za pravilne, ker je bilo vse poslovanje pri vofitvah pod uradno kontrolo.
Zbmičtri svetnik Rebek izjavila, da smatra odgovor za točen, češ da proti vo-titvi v interpelaciji sploh niso ugovarjal, pač pa proti sestavi zbornice, kj se je izvršila pod vplivom strankarskih bojev, da obrtne in trgovske organizaege t njej nimajo pravega zastopstva.
Predsedstveno
poročilo
Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin je poročal o delovanju zbornice od 30. decembra 1930 do 6. junija 1931. Omenjal je dva razveseljiva in važna dogodka, ki navdajata gospodarske kroge z optimizmom in zaupanjem v bodočnost, namreč stabilizacijsko posojilo in zakon o stabilizaciji dinarja. Podrobno je navajal vae blagodejne posledice teh važnih dogodkov, potem je pa prešel na gospodarski položaj zborničnega področja, ki se v preteklem polletju napram lanskemu letu ni bistveno izpremenfl. V nastalem položaju je bil edini izhod, da se v čim večjem obsegu organizirajo javna dela, ki so v dravski banovini, izvzemal Ljubljano, zelo skromna. Posebno pogrešamo v resoru železniške uprave potrebne kredite za nujna obnovna, razširjevalna in preure-ditvena dela. Del inozemskega posojila se bo porabil za financiranje javnih del in zato smatra predsednik za svojo dolžnost zaprositi kr. vlado, da pri sestavi programa za izvedbo javnih del upošteva nase nujne prometne potrebe.
Nekoliko boljši kakor pri železnicah je položaj postnega resora. Vedno bolj pereče pa postaja vprašanje našega cestnega prometa. Modernizacija uprave cestnega omrežja in preureditev vozišč za motorni promet v naši banovini ne napreduje tako, kakor bi zahtevali nujni interesi tujskega prometa. Vprašanje znosnejše in enotne ureditve cestnih financ postaja vedno bolj neodložljivo. Poleg cestnih doklad pobirajo banovina in občine tudi odškodnino za kuluk. Zbornica al je že od nekdaj prizadevala, da se breme kuluka prilagodi danim prilikam in kolikor mogoče omili. Posrečilo se je doseči, da se jemlje za podlago kuluka samo osnovni davek, ne pa tudi dopolnilni. Poleg omenjenih zadeva poslovne kroge tudi še posebno pobiranje izrednega prispevka za posebno uporabo cest. Ti prispevki se pobirajo od vseh tndustri jcev brez razlike, od trgovcev in obrtnikov pa tedaj, če presega njihovo blago na promet 52 ton letno.
Za zadovoljstvom smo zabeležili vest, da se bodo po dolgotrajnih pripravah končno letos pričela graditi poslopja za carinarnice v Ljubljani, na Jesenicah, na Rakeku, v Dravogradu in v Kotoribi in za obmejne carinske stražarnice na glavnih obmejnih prehodih napram Italiji, Avstriji in Madžarski. Državni proračun je ostal skoraj na isti višini, kakor je bil prejšnja leta. Banovinski proračun je v izdatkih za javno upravo za 20 milijonov manjši, zato so pa za banovinska podjetja predvidene znatno večje vsote. V novem finančnem zakonu je ustreženo davni zahtevi zbornice, da se zniža izmera vojnice, ki se je znižala od 50 na 20 % predpisanih neposrednih davkov.
Zbornični urad je bil v letošnjem letu intenzivno zaposlen. Sestavljen je bil na podlagi večmesečnih anket obsežni materijal za sestavo tarife za prometni davek, paralelno z reformo poslovnega davka je pa zbornica intenzivno nadaljevala delo na načrtu zakona za reformo socialnega zavarovanja. Razširjenje zavarovanja bo povzročilo gospodarstvu najmanj za 100 milijonov novih bremen, S 1, januarjem so stopile v veljavo nove tabjice opasnosti za zavarovanje proti nezgodam. Zbornica je dosegla, da se tabele revidirajo. Socijalne dajatve v dravski banovini so dosegle globalno skoraj vsoto 100 milijonov Din, V začetku marca se je vršila v Beogradu konferenca o krizi šumske industrije in trgovine z lesom- Zbornica je porabila to priliko, da je živo predočila konferenci težko stanje te važne panoge gospodarstva v dravski banovini, fce od novega leta se zbornica intenzivno bavi tudi s pripravami za trgovinska pogajanja s tujimi državami. S češkoslovaško so bila pogajanja koncem marca uspešno zaključena, v začetku aprila so se pričela preliminarna pogajanja z Avstrijo, ki je nam odpovedala trgovinsko pogodbo iz leta 1926, pripravljajo se pa trgovinska pogajanja z Nemčijo in Italijo,
Predsednik je omenil tudi carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo, ki za naše gospodarstvo nikakor ni sprejemljiva, končno pa še agitacijo, ki se je začela razvijati med našim obrtništvom za ločene zbornice. Zbornica preresno pojmuje zakonite dolžnosti varovanja gospodarske solidarnosti, da bi se mogla spuščati v plitko osebno polemiko.
Po poročim čestita predsednik tajmkn g. Ivanu Mo-horiču, ki ga je p rezident Češkoslovaške republike za uspešno sode+o-
PH Bnafereocnti odflbofni z visokim kar aprošmo z borovnici a splavita znanje. Nato govori predsednik ofcftneje o zborovanja obrtnikov, ki se ga ie odetožfl sam z nekaterimi Gani zbornice, prišel Je pa nanj Sodi g. Stojsnovtć iz Beograda. Predsedmk je poročal o svojem nastopa na tem zborovanj« m fziavS, naj se obrtniki iz južnih dežel ne mešajo v naše zadeve, ker le naša zbornica ogromno žrtvovala za obrtnike, česar pa obrtniki *z Srbije nikakor ne morejo dokazati. Kdor dela proti skupnosti zbornic, naj nosi tudi odgovornost za težke posledice. Izvajanja g. predsednika o tem vprašanju je zbornica sprejela z veKkhn odobravanjem m aplavzom,
Nadalje je poročal predsednik, da Je vlada odobrila pri Državni hipotekami banki najetje posojila v znesku okrog 4 In pol mBnoua dinarjev za stavbo Trgovske akademije v Ljubljani, ter konstatira svoje veselje, da je Zbornica končno po 10!et-nem trndapolnem delu prišla k ugodnemu
crHn. _
Svetnik Lož ar poroča
o reviziji zborničnih računov
za leto 1930 in o skontraciji blagajne ter prečita izjavo preglednikov ter konstatira pravilnost vknjižb in predloženega obračuna za leto 1930, iz katerega posnemamo; V blagajni je gotovine 9759 Din. Posamezni zakladi ob koncu 1930 so razpolagali z vsotami in sicer: Zbornični 5,417.411 Din, pokojninski 2,265.330, za onemogle bivše obrtnike 23 Din, za višjo trgovsko šolo oz. trgovsko akademijo 459.789 Din, za razstave in druge gospodarske naprave 204.371 Din, za volitve 160.616 Din, pri pomožnem kreditnem fondu za malo trgovino in obrt 14.484 Din, za izdajo učnih knjig 37.207, za obnovitev centralne kurjave 101.914, za zbirko narodopisnega in umetno obrtnega značaja 60.585, za zavod za pospeševanje obrti 521.851 in za pospeševanje industrije 15.500. Zbornica je račun odobrila in izrekla absolutorij generalnemu tajniku dr. VVindischerju,
Konzulent g. Žagar je podal obširno poročilo
O poslovnem davfcu
in poročal o najnovejših informacijah o tej zadevi, ki jih je pravkar prinesel iz Beograda, Poročal je o glavnih pritožbah proti posameznim določilom zakona in o predlogih za Izpremernbo tarife. Finančna uprava, kakor kažejo konference, ki se pravkar vrše, je pripravljena ublažiti trdote in ostrine glede vseh tarifnih postavk, pri katerih se s konkretnimi računi in preračuni dokaže, da obremenitev ne ustreza konkretnim razmeram. Važno in interesantno poročilo je zbornica sprejela z največjo pohvalo.
O krošnjarjenfu m detajlnem potovanju
o nezakonitosti, ki se vršijo pri tej vrsti kupčevanja, kakor tudd o posledicah take« ga kupčevanja za nastanjene trgovce, obrt* nike ;n konsumente je obširno poročal taj* nik dr, Ivan Pless. Ce je postavila zbornica to vprašanje ponovno na dnevni red plenu« m a, je to znamenje, da so nedopustnosri pri krošnjarjen,ju in detajlnem potovanju zavzele tak obseg, da je odpomoc nujno potrebna. Krošnjarjenje z manufakturno robo je postalo pri nas reden pojav. V ma* mrfakturi ;n galanteriji so nastanjene tr* govce na deželi in periferiji mest skoro popolnoma izpodrinili. UvrstHev krosnjarjev v drugo davčno skupino s pavšalnim dav» kom v Iznosu 60 Din pomenja znatno favo» riziranje napram malemu trgovcu. Pri za* služku 12.000 Din letno in 150% avtonom* nih doklad plačuje krosnjar 60 Din davka in 90 Din na dokladah, skupaj torej 150 Din, d očim plača mal; trgovec pri istem zaslužka 1200 Din osnovnega davka, 300 Din dopolnilnega, 1800 Din na 150% avto* nomnin dokladah, torej skupaj 3300 Dm. Po sestavljeni statkt;ki je bilo v letu 1930 vidrranih krošnjarskih knjižic pri sreskem načelstvu ljubljanskem 577, pri mestnem m obeh sreskih načeistvih v Mariboru 173, pri sreskem načetetvu v Ptuju 135, Preži* cah 126, Krškem 113, v mestu Celju 101. Konjicah 97 i. t. d. Sumljivi t*pi se pri src* zih sploh ne javljajo. Določila o odpiranju in zapiranju se ne vpostevajo. Tudi prepo* dano detajlno potovanje od h^se do hiše do hiše zavzema vedno večji obseg. Poslu* žujejo se ga inozemski, pa tudd domači potniki. Iz savske banovine prihaja}0 v'lni potniki, kd ponujajo manufakturo od hriše do baše. Pri ugotovitvi kršitev so glo* be prenizke. Predpisi postajajo zato fhv zorn1'. Po južni Srbiji se klatijo potniki, ki zbirajo naročila in spre jesna jo predujme za ■ljubljanske tvrdke, ki sploh ne obstojajo. Tako početje ima poleg materi jaknh škod za konsumente, ham najtežje poledice z* dobro ime m ugled nagega HgWtap. Doku. čQ« o izdajati ju tertimaeij je treba poostri* tL V letui 1930J» b#p vdanih 863 potnrških legrtimacBJ, do&m imamo v Slovenji jedva 150 pokHon^h potnikov m zastopnfflcov. Od referenta &tavfycni predSogg so bili eoglaa* no sprejeti.
Dr. Plessovo poročilo jO hflp sprejeto z aplavzom*
Sledilo je zelo zanimivo obširno in aktualno poročilo zborničnega tajnika g. %vana M oh o risa
o trgovmsMh pogodbah
Najprej obravnava penoftHo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, potem z Avstrijo in Italijo, končno pa z Nemčijo. Zaradi po-
manjkanja prostora m v podrobnosti tega temeljito ■asnovanega m strokovno sestavljenega poročila žal danes ne moremo spuščati. Poročno je bOo sprejeto s spontanim ock>bravanjem,
Po potočiki tajnim Mohoriča predlaga svetnik Ati e nek, da se zbornica za* vzame a« norahzaoijo carinske tarife, kar zbornica soglasno sprejme.
Zbornični tajnik dr. Pretnar je poročal
o obrtovanju brez obrtne pravice
Po njegovem izčrpnem poročilu je bil sprejet sklep, da se ukrene vse potrebno na merodajnih mestih, da se šušmarstvo z naj-energičnejšimi ukrepi čim bolj omeji. Šušmarstvo na drobno na deželi, Id gre v tisoče, in na debelo pod krinko d. z o. z. zadrug, fingiranih podružnic in navideznih tovarn je treba z vsemi sredstvi pobijati.
Poročilo
O poslovanju Zavoda za pospeševanje obrti
od 1. januarja do 31. maja tekj*.?ga leta je podal zbornični podpredsednik gospod Ogrin. Stroški zavoda so znašali 254.863 dinarjev 9 para, dohodki pa 22.569.S0 Din, stanje vlog je izkazalo 31. maja 325.614 dinarjev.
Svetnik Lenarčič je govoril o
o zvezi Slovenije z morjem
češ, da je sedaj nastopil zaradi najetja stabilizacijskega posojila ugoden moment za izvedbo železnice ter predlagal, naj zbornica sklene naprositi vlado, da v gradbeni program del, ki se bodo financirala z ravnokar najetim inozemskim posojilom, sprejme prvenstveno predvsem gradbo železniške zveze Kočevje - sušaška proga. Predlog je zbornica sprejela soglasno. Nadalje se je pečal g. Lenarčič obširno še z vprašanjem stabilizacijskega posojila in z oddajanjem raznih državnih in banovinskih dobav, končno pa z dajatvami z zavarovanjem delavcev, ki niso v nobenem razmerju z dobljenimi podporami.
Predsednik Jelačin pravi, da moramo biti glede stabilizacijskega posojila zadovoljni, kako se na porabi, bo pa pokazala bodočnost.
Samostojni predlogi
Za jačanje poslovne morale hi kredita
Predlog zborničnega podpredsednika L. Brudermana.
V suraki § 4. odstavka 6 zakona o pri* flffbri poravnavi izven stečaja sme dolžnik ponuditi upnikom 40% plačilo z rokom plaćanja v enem letu, 50% z rokom plača* nja v letu in pol. Praksa je pokazala, da so t5 odstotki tako nizkri. da uprav vabijo k izigravanju zakona. V resnici se zakon iz* korlšča v taki meri, da je postal skoro ilu* zoren, številno sodno prijavljene insolven* ce in prisilne poravnave izven stečaja se zlasti v področju naše zbornice baš spričo prenizko določenega poravnalnega odstot* ka tako množijo, da v prav nevarn* meri ogrožajo poslovno moralo in kredit. Zlasti pri nas, kjer so le redki trgovci, ki obratu* jejo z lastnim: sredstvi, je jačanje kredita neobhodno potrebno, kajti zaupanje v mo* čan kredit je predpogoj za razvoj trgovine in industrije. Ako se v takih razmerah kre* dit izpodkopava, je vsak gospodarski na* predele onemogočen.
Zakon ne sme nuditi prilike za zlorabe in izkoriščanja, ampak v pomoč bi moral biti samo onemu, ki je po sili razmer pri« šel v težave, da se more z sorazmerno majhnimi žrtvami upnikov rešiti. Praksa je pa pokazala, da zakon tega namena ne more doseči. Zato moramo z oziram na stalni porast števila poravnav izven kan* kurza—* saj j« Dravska banovina v tem oziru dosegla žal že tretje mesto v državi — in z ozirom na nevarnost, ki radi tega preti našemu kreditu in poslovni morali, zahtevati, da se zakon o prisilni poravnavi izven stečaja ukine, odnosno, da se mini* malna kvota za poravnavo zviša na 75%.
V znrislu soglasnega sklepa trgovskega odseka z dne 5. t. m. predlagam, slavna zbornica blagovoli skleniti, da se ministr* stvu trgovine in industrije pošlje spomeni* ca s predlogom, da se zakon o prisilni po* rsvnavi izven stečaj« ukine, odnosno, ako to ni mogoče, da se kvota od 40% zviša na 75%.
O efcMrffTkaciji brežrsfrega okraja
Zbornični član g. Andrej Kralj je vložil samostojni predlog o elektrifikacij« brezi* škega okraj*. Brežiški okraji in ostalo Po* savjo ima razmeroma jako lepo razvito obrt m industrijo. Tem gospodarskim pa* nogam pa v znatni meri ovira razmah dra* ga električna pogonska sila.
Banska uprava in njeni predstavniki ošabno so Je ponovno priznala nujno po* trebo, da se razširi in Izvrši elektrifikacija tudi na Posavje, osobito na brežiški okoliš. Tozadevno so nam bite dane še konkretne obljube c iMjraesodajnejaega mesta.
Ker je gospodarska kriza postala občut* na, je s tem postala *e posebno nujna pocenitev produfccljsk© režij« z izvedbo <?Iek* triflkarfje, ki bi zmžaAa cene pogonski sili. Zato predlaga, da zbornica sklene podvzeti na merodajnih mestih potrebne korake, da se obljubljena elektrifikacija Posavja, oso* bito brežiškega okoliša, v ekvmi progra. ma, ki ga je izdelala banska upraav, čim preše izvede.
Uvedba telefona pri davčnem uradu ▼ LJuhfjani
Zbornični elan g. Jernej Ložar je vložil v imena obrtnoga odseka predlog glede
reififona psi Ljubejana.
Mnogo nepotro stranke, ki imajo opraviti % davonkn ura* dom za mesto Ljubljano, ker motnjo ho* diti m voako najmanjšo stvar na ta urad, dasi bi se v mnogih pinaaiih dalo viti s kratkim telefonskim Tudi i »marali i > samo LufuUja s _ m dostevajrajetn vabfl ter osebnimi vori m vabljenima strankami mnogo drago* cenega časa, čemur bi se lahko nojatrua, ako ponove stranke telefonsko in dobi po* trebtri odgo»vor.
Ker so potrebo telefon« uvideli že ako* ro vsi, tod! mnogo manjši uradi in ker v interesu strank in efospedHrvnega tarado* vaaja davčne uprave, se usodam na pod* iagi soglasnega sklepa seje obrtnega od* seka z dne 5. junija t 1. predlagati, da zbornica posreduje na merodajnem mestu, da dobi telefon za občevanje s strankami tudi davčni urad za mesto Ljubljana.
OmHJenje izterjave davkov
Zbornični član g. Ludo vik Flor je rlo* žsl v imenu obrtnega odseka predlog za om-fljenje izterjave davkov.
Davčne uprave so začele z vso stro* gostjo hrterjavati davke. Težak gospodar* sflci položaj vsi od splošne gospodarske krize, pomanjkanja nairočil, nezadostnega zaslužka in slabih plačnikov onemogoča mestnemu tn podeželskemu obrtništvu, da bi moglo redno in brez odlašanja izpoluiti svoje davčne obveznosti. Sledijo rubeži in prisilne prodaje, kar žene obrtnika v obup. Saj nima sredstev niti za najnujnejše vsakdanje potrebščine. Zato bi bHo nujno potrebno, da se izterjevalca praksa dav6» noh oblastev omili in dovoli davčnim ob* vozancem vsaj primeren odlok.
Na podlagi soglasnega sklepa seje obrt* nega odseka z dme 5. VL 1931 predlagam, da zbornica sklene posredovati na mero* dajnih mestih, da se izterjevalna praksa davčnih oblastev omili in dovolijo davč* nim obvezane em primeren odlok in olajša* ve pri plačilu davkov.
Za omHjenje vmogradrrfške krize
Samostojni predlog zborničnega čiana Andreja Oseta: Visoka zbornica! Predlagam, naj se pobira trošarina še 1« od nastavljenega soda, ker je plačevanje trošarine v naprej na cel-o zalogo eden glavnih krivcev vinogradniške krize in krize go-stilničarske obrti. Trošarina bi se na ta način brez državnih interesov pobirala takoj, kakor hitro bi se uvedle takozvane revizijske knjige, ki jih vodijo do sedaj finančne kontrole po naredbi finančne direkcije v Ljubljani.
Za odpravo trošarinskih registrov
Samostojni predtog zborničnega člana Andrej Oseta: Visoka zbornica skleni naprositi finančno ministrstvo, da nemudoma ukin^ v naši banovini trošarinske registre, ki nikakor niso v starra vršiti točno kontrolo pri razpečavanja alkoholnih pijač. Zaradi njih pomankl!] ivosti je tnkaišnja finančna đirekcMa iz lastnega nagiba m t zaščito državnih interesov izdala svojnu organom takozvane revizijske knjige, ki omogočajo točno kontrolo po državnih organih brez sodelovanja točilcev. Za slučaj, da se te revizijske knjige ne morejo — iz kateregakoli vzroka uvesti v ostalih pokrajinah, naj se za poskušnjo — brez registrov uvedejo vsaj v naši banovini, kjer se vrši kontrola že sedaj najbolj točno.
Za ukinitev takse na založne kleti
Samostojni predlog zborničnega člana Andreja Oset: Visoka zbornica! Predlagam, da zbornica ukrene vse potrebno, da se ukine taksa na založene kleti, označene v taksnem zakonu v znesku letno 500 Din po tarifni postavki 214 in utemeljujem svoj predlog s tem, da bi se z ukinitvijo te visoke takse odločilo mnogo gostilmčarjev, da si napravijo založno klet in se na ta način ognejo plačevanju visoke trošarine naprej.
Zanimiva razstava
Ljubljana, 6. junija. Zadnjič smo poročali o prav lepi in poučni higienski razstavi v posebnem pa* vil j onu na velesajmu, ki nazorno predoču* je agiilno delovanje državnega Higijenske* ga zavoda v dravski banovini. Zanimivo razstavo noseča mnogo ljudi, želeti pa bi bilo, da bi jo vsakdo, da bi prvič videl vse ogromno organizacijsko ter asanacijsko delo državnega Hi^rjenskefia zavoda, na drugi strani bi se pa prepričal, da je aploš* na higijena, higijenično »tanovantje, gibanje na zraku, kopanje, »omčenje itd. res najboljše jamstvo za zdravo in dolgo živ* ljenje.
V h ig i jonskem paviljonu je pa tudi za* nimiv oddelek, k; ga je uredil Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Sredi razstavnega oddelka stoji kip delavca z bo* lesrtno izpačeniim izrazom. Bil j« tako ne* previden, da je odstranil varnostno napra* vo pri »troju, zagrabil ga je stroj za ro* ko. Kip je glasen memento delavcem, ki so zaposleni pri strojih, naj bodo pri delu skrajno previdni. Na levd strani je velik zemljevid, na katerem je na podlagi podat' kov OUZD od 1. VE. 1922 do 31. XH. 1930 označeno stanje tuberkuloze v vseh srozih dravske banovine. Iz te statistike je razvidno, da je tuberkuloza še vedno glavni sovražnik naših ltjudi, zlasti pa na* šega delavstva. Ofcrožni urad je izdal v omenjenom času pol mfljarde Din za bor* bo proti raznim boleznim, od te vsote 00V pade 50 milijonov Dnn na jetiko.
Na pultu stoji cela vrsta rdečih valjev drug manjši od drugega. Na vsakem je točno označeno, koliko dni je porabil OUZD, oziroma njegovi zdravniki za zdravljenje raznih bolezni v letih 1923 do 1930. Tako n. pr. je zopet na prvem me*
■ IIH li*P dnevi, na dru* gem m pa poškodbe s 1^5.986 dnevi. To je pač Movftao poglavje m dokaz, da na* Si deta val t podjetjih foe premalo pazijo, d je pa tudi res, da varnost* v raznih obratih in podjetjih tako loot bi morale biti. Iz statistike je daljo narvidno. da je bik> 761-562 po* rodneh dni, za bolezni prebavil 7.>5.766 doi, kostem bolezni 618.-^8. raznih nalez* lJ>Hh bolezni 552.032, bol ezni dih 11 n: h or» ganov 493.816. mfkience m hripe 475.011. boJezni krvnega obtoka 301.185, /ivCn b bolezni 115.439, negotovih bolezni 173.428, kožnih bolezni 166.743, očesnih bolezni 143.664. bolezni spolnih organov 100.7.> '. venertčrrh obolenj 87.417 in druge bolezni so pa zahtevale 347.479 zdravstvenih dni. Zdravljenje vseh bolezni skupaj je traja' To 7.270.964 dni.
Iz druge statistike. — lesene rdeče koc» fce — je razvidna porazdelitev holn:šk:h rx>dpornih dni po indu-srtrijskih skupinah. 6 vrečic s »cekini« predstavlja vsr>to iz* datkov, ki jih je imel OVZD v zadnjih 10 letih in siccT za hranarino okrog 103 mili' jone, za bolnice 47 milijonov, za zdravni* ke 30, za ZJdtravrla 28 in poL, deojo opremo 15 in pol, porode, babice in pogrebe pa 13 in pol milijonov Din. Skupini irdnfki so znašafi 238.637.719 Din. Razstava OUZD je v vsakem pogledu prav zanimiva rn /e» limo, da si jo vsakdo ogleda, zlasti pa članstvo te važne naše socialne institucfje. ki je vrh tega razstavi ki tudi diapozitive zavoda in njegove ureditve.
KOLEDAR. Danes: Sobota, 6. junija 1931, katoličani: Norbcrt, pravoslavni:   24. maja, Mi-Ijutin.
JtrtH: Nedelja, 7. jtmrja 1931, ka toč čan:: Ltfkrecfja, pravoslavni: 25. maja, BogumU. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: Zeleni kakadtrj. On je vse Ta kriv. C.
Opora: 3Qgofet!x>.
Kmo Matica: Lhrbavna parada. (Manriče ChevaBerJ
KJno Ideal: Po rferfri-
Mladlnska predstava TKD Atene ob 1f>. v operi.
Plavalni dvomateh IHrila - FTC Budimpešta ob 15.30 v kopališču Ilirije.
Razstava Centralnega presbiroja v Jakopičevem pavirjonu m umetnostna razstava na velesejmu.
PRIREDITVE V NEDELJO,
Opera: Mascotta,
Kino Matica: Ljubavna parada.
Kino Ideal: Najlepša žena Pariza.
Nogometna tekma Concortfia (Zagreb) -Primorje ob 17-30 na igrišču Primorja. DEŽURNE LEKARNE.
Danes m Jutri: Pfocorl. Dunajska cesta, BakanSč, Sv. Jakoba trr.
' Slovenska shržba bofla se vrši redno vsako nedeljo m praznik ob 9. na Gosposvetski cesti št. 9. pritličje, levo. — Vsakdo Je vabljen tn dobrodošel!
Teniški turnir
ISSR Maribor : SK Ilirija, Ljubljana
V nedeljo 7. t. m, bomo imeli priliko prisostvovati zelo zanimivemu tekmovanju. VraH se bo prijateljski tenis turnir med hnenovanima kluboma, ki bo nudil prvovrstni sport in napeto borbo. Mariborski Slovenci so dosegU v tej sezoni višek svojega dela tn uspeh tega nI Izostal.
Nedavno Je klub dosegel svoj mogoče največji uspeh, ker Je v prvenstveni tekmi z Rapidom izvojeval časten rezultat 4:5. Pri tem Je treba upoštevati, da igrajo < Rapidu sami prvovrstni igralci kot Le-yerer, Hltzl, Holzdnger Itd. Gg. Bergant, Voglar, Loos itd. m njih dame, na čelu ga. Ravnlkova, ki je dosegla na mariborskem turnirju za prvenstvo dravske banovine 2. mesto, bodo zastopani na jutrišnjem turnirju. Vsekakor imajo zelo dobro oporo Mariborčani v damah in bodo morale Ihti Janke napeti vse afle, če hočejo doseči dobre rezultate.
Sestava naših igralcev Se nI natančno določena. JUrtja Ima v letošnji sezoni toliko tekmovalcev, da je težko med njimi izbirati, ker Je njih kvalifikacija precej enakovredna. Na vsak način pa bomo imeli priliko videti prvič na turnirju našega novega člana gospoda Trudna, znanega internacijonalca, prvovrstnega stila, ki ne pozna termičnih In taktičnih težkoč. 2e nastop Imenovanega igralca, ki s svojo lepo mirno igro navdušuje vse prisotne, bo vsekakor senzacija za LJubljano. Kot drugi bo nastopil dosedanji klubski prvak gosp. Kmet, dalje mi. Novak in Stojan ter od dam ga, Dacarjeva in sestri Saplja. Druga postava se ni določena, vsekakor pa bo do d revi sestavljena,
Oba kluba nastopita a 0 gospodi in S damami ta se prične tekmovanje v nedeljo ob 8. zjutraj ter traja ves dan. Vsled z»-nimtvegra tekmovanja vabimo vse prijatelje belega sporta, da polrjostevlino prisostvujejo.
— Motokolesarskl kmb IHrfla v Lfob-flant Za đisrtančno vožnjo, ki se vrši jutri, je došlo 36 prijav, po večini juniorjev, in *a glavno skrrpino A na km 152. Vsi tekmovalci se nujno opozarjajo, da se javijo na startu točno do 5.30, da bo mogoče hitro razdeliti startne številke ter vpisati skupine v startne liste. Drevi ob 8. kratek sestanek vseh prijavljenih dirkačev in vodstva dirke v klubskih prostorih restavracije Novi svet. — Predsedstvo.
Beli zobje: C h I o r o d o n t
■
Stev. 125
»SLOVENSKI KARO Dc, dno 6. junija 1931
Strma 3
'' Dan ruske knMnre, Po vsem sveta I obhaja ruska emigracija že sedmo teto na rojstni dan največjega ruskega pesnika A. S. Puškina svoj narodni praznik. Dan ruske kulture je simbol njenega notranjega edinstva in vezi z veliko domovino. Kakor vedno, obhajata Ruska Matica in Ruska invalidna zveza istočasno tudi Dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko iavnost k proslavi Dneva ruske kulture, ki se bo vršila v ponedeljek 8. tm. ob 20. v beli dvorani Uniona. Slavnostnemu govoru predsednika Ruske Matice univ. prof. dr. Evgena Spektorskega bodo sledile naslednje točke sporeda: 1. Ga. M. N. Nablocka, članica Narodnega gledališča {recitacija). 2. Dr. N. Preobra ženski j: O ruskem pisatelju N. S. Ljeskovu (v slovenščini). 3. Ga. M. Maver (recitacija). 4. Ga. Cirili Škerlj - Medvedova, članica Narodnega gledališča, bo pela pesmi ruskega komponista Musorgskega »Uspavanka« iz cikla: »Pesmi in plesi smrti« in pesmi iz cikla: »Otroška soba«. — Pri klavirju g. Marijan Lipovšek. Vstop prost Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist ruskih vojnih invalidov.
Ji
I> o
IVA SE
VSEH TRGOVINAH
Odlična Nizozemka
o Jugoslaviji
Laskavo priznanje ge. Wijnaendts Francken-Dvserinck Sloveniji in Jugoslaviji vobče
V biokoštni številki smo prdob* čili izjave treh holandakih novi« narjev o Jugoslavija, danes pa pri« občujemo zanimivo pismo, ki ga nam je poslala predsednica medna« rodnega tiskovnega komiteja sve* tovne zveze ženskih organizacij ga. W. Wijmaendts Franck en * Dyse* ^ rinck, ki piše:
»Slovenija je bila s prejšnjo Srbijo edini del Jugoslavije, ki ga še nisem bila prepo* vala. Ali je bil Čar neznanega, ali je bil vzrok v tem, da sem po nekolikih, na do* movdno močno spominjajočih deževnih dneh v Beogradu lahko iznova uživala ču# dovito pomladno podnebje vzhodne Evro* pe, ali je bila duhteča pomladna obleka, v kateri se mi je pokazala Slovenija, pravi vzrok, da se mi je zdela tako očarljiva? Rada bi bila ostala v nji še več tednov m samo dolžnost je omejila moje bivanje na Bledu na nekaj dni.
Nikoli ne bom pozabila Čudovitih izpre* hodov, ko sem se poslovila na visoko leže« čem kolodvoru od kolegov in krenila ob je« zeru, kjer so sklanjale domače vrbe nad potočkom in kjer je raslo ob poti vse pob no kalužnic. Potem gre pot navzgor, kjer se sadno drevje v svojih poročnih pajčola* nih tu pa tam navidez pritiska h golim, brezbarvnim kozolcem, ki se tako slikovito odražajo od svežega zelenja travnikov z ozadjem zasneženega Stola.
Vasi kozolci so ob tem letnem času ze* lo praktični. Človek lahko na švedsko« gdnanasticni način pleza nanje in dela v-so* ko gori posnetke, ki bi bili sicer »nedoseg* Ijrvi«. Ce bi bile ceste okrog Bleda asfalti« raoe % enim onih ka tramovi h preparatov, ki se rabijo pri nas   povsod tem,   kjer bi
asfaltirane ali betonirane ceste morile »H* kovito okolico, bi postal Bled idealen kraj tudd za letoviscarje iz moje domovine.
Kar me je kot boriteljico za ženske pra# vice zelo prijetne presenetilo, je izvestna razlika v mentaliteti, pri čemer mi bo osta* la Slovenija kot najnaprednejši del po na« predku stremeče kraljevine v najboljšem spominu. Že poprej, tako v Sarajevu, smo opazili znake napredka. Pogosto so pa nam na vljuden način povedali, da spada žena prav za prav samo v hišo. Občudovanja vredno delo žen v Zagrebu, Sarajevu ra Beogradu, gradska poliklinika, DeČji dom v Sarajevu, Kolo srbskih sestara, delo za otroška zavetišča v Beogradu, miren in si« guren nastop mnogih gospodarsko ne od vis* nih žena tudi v njihovi domovini k sreči s tem nazdranjem pač ni v skladu.
Toda v Ljubljani sem slišala iz mnogih pogovorov tudi z duhom novih življenskih nazorov prepojene ideje. To me je neizre* ceno veselilo. Nič manj me ni veselilo dej« stvo — me ženske gledamo bistro m hitro tudi če nas vodijo v pohodnem tempu mi* roo izložbenih oken — da se obravnava problem populacije v vašem delu države praktično in serijozno. Samo tedaj bo kooč« ni mir med narodi mogoč, če nobena drža« va zaradi preobljudenosti ne bo naravnost prisiljena ukvarjati se z zavojevalnimi na* črti, da o nevarnosti namenoma povečane« ga števila prebivalstva, kakor je to v I tali* ji, sploh ne govorimo.
Toda Slovenijo si mislimo vedno kot del celote. In celota mi je neprestano klica« la v spomin Longfellove besede, ki ste si jjh pač zapisali v srca kot vodič skozi živ« ljenje: »Act, act in the Kvmg present«. Ju* goslovenski aktivnosti prisrčen »Uspešno«!
Potovalna pisarna
Važne informacije za one, ki hočejo potovati po svetu
JUGOSLAVIJA: XIII. mednarodni vetesejem v Padovi, ae vrši od 6. do 29. junija t L Posetmiki uživajo po železnici 50% popusta pri po* vratku. Popust velja za odhod od 3. do 27. junija m za povratek od 8. junija do 3. ju« lija.
XXVIII. mirovni kongres v Bruslju (Belgija), se vrši od 5. do 10. julija. Cel vozni listek s potrdilom predsedništva kongresa, da si se kongresa udeležil velja za brezplačen povratek. Popust velja od 25. junija do 20. julija.
V. mednarodni zemljoradniški kongres v Pragi„ se vrši od 5. do 8. junija. Cel voz* ni listek s potrdilom predsedništva kom* gresa, da si se kongresa udeležil, velja za brezplačen povratek. Popust velja od 2. do 30. junija
VI. mednarodni kongres za vojno me* dicino in farmacijo v Haagu, se vrši od 15. do 20. junija. Cel vozni listek s potrdilom predsedništva kongresa in predsednika or» ganizacijskega komiteta, da si se kongresa udeleži'1, velja za brezplačen povratek. Popust velja od 11. do 24. junija.
Glavna skupSčina Saveza gradova kra* Ijevine Jugoslavije v Sarajevu se vrši 20. junija t. 1. Cel vozni listek s potrdilom predsedništva »skupščine velja delegatom za brezplačen povratek. Popust velja od 14. do 30. junija.
Skupščina Guttemplerskega reda »Trez* nosit v Beogradu se vrši 20., 21. in 22. ju« »i j a. Cel vozni listek s potrdilom o ude* ležbi velja za brezplačen povratek.
Kongres Rotary kluba na Dunaju, se vrši od 22. do 26. junija. Odobrena je polovična vozna cena članom Rotary kluba 1. na potovanje na ta kongres in 2. za iz* lete, ki jih člani Rotarvdcluba prirede po kongresu po naši državi
Poljedelska razstava v Velikem Bečke* reku, 8. do 24. junija. Cel vozni listek ve« lja za brezplačen povratek.
Vinarska razstava v Vršcu in Vinar* ska razstava v Beli Cerkvi, 8. do 24. junija. Cel vozni listek s potrdilom o udeležbi, velja za brezplačen povratek..
//. kongres ognjegascev v Parizu se vrši od 26. junija do 12. julija. Cel vozni listek velja za brezplačen povratek.
I ITALIJA:
UmetniSke turistične Sportske prire* ditve v Trstu se vrše cel mesec junij t. I. Popust po italijanskih železnicah od 1. do 14. junija 50%, od 15. do 20. junija 30%. od 20. do 28. junija 50%. Listek velja pet dni. Legitimacija stan Din 30.—.
Mednarodni velesejem v Padovi od 3. do 29. junija. U deležniki uživajo 50% po« pusta. Listek velja 18 dni. Legitimacija stane Din 30.—.
Kolonijalna razstava v Parizu od 2. maja do 20. oktobra t. L 30% popusta na italijanskih železnicah za tour*retour list* ke. Listek velja 20 dni.
AVTOBUSNI PROMET: S T junijem je bil uveden redni avto* busni promet Lfubljana*Jezersko*Cetovec. Odhod iz Ljubljane 6.30 m 18.10, prihod na Jezersko ob 11. in 20.45 (gostilna Stu* lar). Odhod z Jezersekga 630 in 16.45, pri* hod v Ljubljano 9.45 in 20.
Avtobusni promet Ljubijana*SuSak. Od* hod izpred hotela Miklič ob 5. prihod na Sušak 11.30, odhod s Sušaka ob 15, prihod v Ljubljano 21.30 pred hotel Miklič. Cena v eni smeri Din 125.—, tour»retour Din 225—, listek velja 2 dni.
RAZNO:
Parnik »Kraljica Marijam. Popust za rodbine in služinčad. Rodbine več članov uživajo na parobrodu »Kraljice Marije« popust na ta način, da dobijo dražio kabi* no za ceno cenejše kabine. N. pr. kabino za Din 4600 plača rodbina samo Din 3600. Služinčad plača samo polovico kakor otroci.
b) Prevoz potnikov iz Splita na Sušak. Potniki, ki pridejo z Grškega, lahko po* daljšajo vožnjo iz Splita do Sušaka, ven« dar se za časa pristanka ladje v Splitu morajo izkrcati. Prtljaga ostane ta čas na brodu.
c) Program izleta v Atene se izpreme* ni v toliko, da je obisk muzeja dopoldne in Akropol is a popoldne.
d) Prenos luksuznih avtomobilov na parnik, se vrši samo na Sušaku, v Splitu in Pireju.
Francoske vizume za časa kolonijalne razstave ne dobijo: 1. osebe sumljive ek* sistence; 2. osebe, ki ne morejo dati do« voljne denarne garancije za potovanje v
Francijo tn nazaj ter za stroške bivanja v Franciji; 3. manuelni delavci, ki namera* vajo ostati v Franciji, da si poiščejo za« služka
Obisk Grčije v letni seziji. Grške dr* žavne železnice Peloponeza in Tesalij a da* jo obiskovalcem Grčije 25% popusta. Tu* di hoteli v Atenah, Solunu in v Patrasu dajo 15% popusta.
H krstni predstavi slovenske novitete
Danes popoldne ob 16. se vprizori no* vi teta mladinska igra Staromu 1« Ruže Lucije Petelinove. Predstava se bo vršila v operi pod okriljem Atene v režiji g. prof. Šesta. Nastopajo poklicni igralci in sicer g. Skr« binsek, gdč. Rakarjeva, Slavčeva, Kukčeva in tudi Mitja Gorčev. Igra prikazuje pri* rodno tragiko Krasa in je bajno prepletena z marsikatero domoljubno m prirodoljubno resnico, ki 6ega otroku kot tudi odraslemu prav do srca. Posebno toplo bo učinkovala igra na naše Kraševce * Primorce, iz kate* rih je snov zajeta dn ki jim je stvar pravza* prav tudi posvečena. Ruža Lucija je rojena Tržačanka, do dobra pozna čutnost Kra* ševca in jo z vso ljubeznijo in doslednostjo tudi obdelava. Ker je to njena prva upri* zorjena stvar, se spodobi, da jo pobaramo o tem in onem.
Ruža Lucija Petelinova, avtorica >2aromila<
Torej jo poiščem. Kam pa. Počakaj, nekaj govore o krstni predstavi tvojega »2a* romiJa«. Povej!
— Zdaj? je že osem. Zamudila bom koncert, na svidenje!« in že sem bil sam.
Po koncertu sem jo dohitel: »No, mi boš zdaj kaj več zaupala?
— Mislim, ker sem sedaj mirna, to po* meni namreč srečna. Zakaj, to sam bog vedi I
— No, bodi kakor bodi že dobro, ampak radoveden sem, povej. Čuj, kako si prišla do tega svojega »Žaromila«?
— Kako? Veš, zdi se mi, da je prišel sam k meni. Tako bitje se kar pojavi m nenadoma terja ime, dom in družbo. In z vsem, kar mu daš, začne živo živeti.
— Pa vendar so potrebni nekaki na« gibi?
— Saj veš, da koketiram z odrom, odkar pišem. Moje prve stvari so bile temne, tež* ke. Usoda mi je naklonila dobrega vodni* ka gospoda prot. Šesta. »Poizkusite s prav* ijico« je dejal »vaš slog bi se ji prilegal in pa svoji fantaziji morate odpreti.
— Pa se tj vidi naravno, da začne pisa* telj z mladinsko igro?
— Ko je človek mlad, piše najprej o se« bi in se ne prišteva k najmlajšim. Za du« h ovito pravljico je treba gotovo stopnjo moči m pa one čudežne samozataji t ve, skozi katero pronica tvoj jaz, kakor solnce skozi oblak.
— Pedagoginja si. Ali je v tvojem »Ža» romilu« strogo vzgojna teden ca?
— O tem boš sodil. Pisala sem tako — iz ljubezni do otrok in do naše kraške zemlje.
— Pa si v delu lahko izoblikovala vso svojo idejo?
— Sem in mislim, da tudi odraslim ne bo preotročja.
— Torej jutri popoldne bomo imeli krst. Si optimist?
— Veš, pravzaprav gre jutri že k spo* vedi in dajati odvezo je največkrat težje, nego izpovedati se. Kako bi vse odpustil, če vsega ne razumeš? — In vse razumeti se pravi saj veš kaj. Mislim pa, da mora uspeti, ker upam da je stvar tudi dobro postavljena.
Kakor boječ otrok me je hipoma pri* jela za roko:
— Pa je to res? — vse to? Ze jutri? In v srcu sem bil vesel njene zdrave in
lepe mladosti.
— juko.—
Spomenik skladatelja Fleišmann
Spomenik prvega, slovenskega skladatelja Jurija Fleišmana, katerega slovesno odkritje bo jutri v Beričevem. Spomenik je napravljen po načrtu vseučiliškega profesorja arhitekta g. Ivana Vurnika; izklesal ga je kamnosek g. Karol Novak iz St. Vida nad Ljubljano.
. Jutri ob 15. se zbero gostje pred pod ružni ako cerkvijo v Beričevem, kjer jih pozdravi predsednik pripravljalnega odbora. Po petju dveh Šolarskih leišmanovih pesmi, ki jih po jo šolski otroci, zapojo domači pevci Fleišmanovo Gorenjsko oziram se v skalnato strane V povorki, pri kateri igra železniška godba >Sk>ga< odidejo vsi udeleženci pred spomenik, ki stoji pred Fleišmanovo rojstna hišo. Odkritje se vrši v sledečem redu: 1. Fleišman: Ooreujsko oziram se v skalnato stran. 2. Peraari: Slava Fleišmanu, deklamacija. 3. Slavnostni govor g. pesnika g. Peruzzija. Oukritje spomenika. 4 <Iava Fl2:^;nanu, kartala. 5. Fleišman: Lina oje. Pesmi p<»d 1. 4 .i Z, pojo otroci m Ruba d n vi pevski župi udruženih pevskih zbo*ov poa vodstvom /upiv^a pevovodje g. Zorka lr* lovca — Fo odkritu: se vrši na vM*:ičnsm pr..sif*ru pevska veselica, pri kateri iaj»- '*> jo posamezni zbori po par pesmi — Odkritje in veselica se vrši ob vaakem vremenu.
- Za dovoz v Beričevo k proslavi Flajš-mana je v polni meri poskrbljeno. Do Device Marije v Polju vozita dva vlaka popoldne ob 12 45 in 13. 45 Od postaje je lep enourni sprehod do Beričeveea, Iz Ljubljane Pa bodo vozili tudi avtobusi začenši ob pol 13 vsakih 20 minut. Odkritje in veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker bo za jro-ste poskrbljeno tudi za primer dežja.
Skupna vaja za odkritje Flajšmano-vega spomenika v nedeljo popoldne v Beričevem bo drevi ob 20. v pevski dvorani Glasbene Matice Priglašeni zbori naj se je polnoštevilno udeleže! Arhivarji naj pri-neso s seboj note: »Himnus na Vodnika«, j »Triglav« in »Luna sije«. — Na vaji dobe pevci in pevke za izlet podrobna navodila.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev,
pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josef ova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.'
IV. simfonični koncert
Pod vodstvom dirigenta prof. L. M. Šker-janca je uprava narodnega gledališča priredila včeraj v Unionu svoj IV. simfonični koncert v letošnji sezoni, pri katerem so sodelovali pianist g. Ivan Noč, orkester Ork. dr. Glasbene Matice ter operni orkester.
V srečni zvezi naših najboljših orkestralnih sil ter v deritvi dirigentskega dela se nam je letos le posrečilo dovršiti začrtano število simfoničnih koncertov, katerih zadnji je včeraj zaključil letošnjo bogato koncertno sezono. Sicer je bila zaradi topleea in lepega vremena dvorana slabše zased d-na, publika pa je bila v živahni koncortnt ubranosti, Je izvajanjem sledila z veliko pozornostjo, ter izvajalce častila od začetka do konca 6 cvetjem, venci in neskončnim plosk an j am.
Koncert je obsegal troje del: Cesar Francka d-mol simfonijo v treh stavkih, Musorgskega postu m no delo, simfonično pesnitev >NoČ na lisi goric, ki Jo je Rimskij-Korsa-kov dokončal in instrumentiral ter monumentalni klavir, koncert op. 23cvb-molu Cajkovskega, ki ga je igral ob spremljeva-nju orkestra pianist Ivan Noč.
Pragram je bil z oziram na letni čas umro kratek ter je nudil Siroksnu glasbenemu razumevanju primerno, zdravo, takora-koč klasično muziko- Temeljilo do potankosti naštudirana dela je prof. škerjane dirigiral na pamet, razborito, z umerjeno eleganco, a krepko, umelo roka Za lažje razumevanje posameznih del je pozorni publiki služila kratka, poljudna razlaga. Cesar Franck, oče francoske moderne simfonije, je muzikalno silno bogat, poln visokih glasbenih lepot, kot velik orgelski mojster ljubi natančen ton lesa in trobil ter bahovskt linearno kontrapunktiko. Musorgaki je neposredno, polnokrvno ruski v vseh svojih delih, zato nam tako blizu, >Noč na lisi goric očituje izklesano glasbeno formo, Js močan glasbeni izraz, kj točno, a s pripro-stimi sredstvi slika pošastnost satanske sobote, ki jo v močnem kontrasta sklene porajajoče se jutro.
Koncert Cajkovskega je frftno »vež, pote krasnih, deloma naeionamih metodičnih domislekov, pisan za klavirske virtuoze prvega reda, ki morajo % lahkoto obvladati široke akord ične podjetne, težke pasaže, ki morajo imeti globok muzika len čut ter selo mnogo gonilnega temperamenta. G. Ivan Noč je svojo silno težko nalogo rešil blesteče in širokopotezno. Svojevrsten, kompliciran problem je dirigiranje klasičnih, violinskih in temu upodobnih koncertov z orkestrom, o katerem naivni ljudje nimajo pravega pojma. Na odru se srečata ob takih prilikah vedno dve močni osebnosti: solist in dirigent Največkrat dirigent nima prilike vsled omejen, štev. skirpnih vaj proučiti s svojim orkestrom vse individualne posebnosti izvajanja solista, kajti nazira-nja, pojmovanja zlasti tempov, stretnih, de-celerandnih, ritardandnih itd. mest so prt vsakem človeku različna. Skoro vedno vodi dirigenta in orkester solist kot centralna osebnost in umen, tankočuten dirigent se mu vedno prilagodi, ker sicer lahko nastane katastrofa. Nič čudnega ni, ako nastanejo v poteku igre trenotna trenja. To se dogaja najodličnejšim dirigentom po celem svetu, v opari pri verikih gostih-pevcih ali na koncertnem odru. Zato se dirigenti takih del boje, in če le mogoče, zahtevajo čim največ skupnih vaj, ki pa, seveda, zlasti z gosti niso vedno mogoča. Tem srečnejši jo dirigent, ako zamore s solistom delo skupno študirati, kajti s tem Je zagotovljen brezhiben uspeh- Tako ie v včerajšnjem slučaju, kjer sta Noč in Skerjanc z redko enodušnostjo absolvirala Cajkovskega, h kateremu treba obema enako časti tati. Publika se je tega tudi zavedala in jima prirejala burne ovacije.
Koncert je prenašala tudi naša radiopostaja. Slišal sem, da je spoker zaključil prenos že po prvem stavku Cajkovskega, kar je, ako je res, le obžalovati. Moralni uspeh koncerta je bil izvrsten. Da bi bil lo še materialni taki Želeti bi bilo iz najrazličnejših razlogov. Eden izmed teh bi bila nabava nekaterih novih instrumentov za izpopolnitev skupnega orkestra. Tako je n. kr. arpa privatna last, manjka kontrafa-got, eelesta itd. etuba je starinska in Je skrajni čas, da se nabavi nova, moderna s šestimi zaklopkami in štirioktavnim obsegom. Vse to pa stane mnogo denarja ln ako publika hoče imeti lep, popoln orkester, mora kaj špendirati zanj! —č.
Danes premiera ob 4., V4 8., in Vi 10. in jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. ari
ob Ttiižanih letnih cenah!
Opereta razkošja, lepote in najslajših melodij:
„Ljubavna parada44
V glavni vlogi najslavnejši kupletist, ljubljenec Pariza
MAURICE CHEVALIER
Predprodaja vstopnic od 1L — pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
•e prične
v oedelfo 7. t
. ob 1 ¥ * ori (5. pc*p.)
in ne oll 14». nri kakor je bilo razglašeno
Dnevne vesti
— Iz »Službenega lista«. »Shržbeni Kst kr. banske uprave dravske banovine« §t. 34 z dne 5. t m. objavlja zakon o dopolnitvi člena 11. zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvršenju kazni na prostosti, uredbo o polaganju prisege državnih uslužbencev v resoru notranjega ministrstva, uredbo o razporedu zvaničniških in shižitelj-skih zvanjih ministrstva za socijalno poH-tiko in narodno zdravje, naredbo o ustanovitvi fonda za preskrbovanie brezposelnih rudarskih delavcev pri bratskih sklad-nicah in pobiranju prispevkov za ta fond, pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede ter izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
— Izprememba rodbinskih Imen. Kr.
banska uprava dravske banovine je dovolila Jakobu Černilcu iz Zogr. Šiške izpie-membo rodbinskega imena Cernilec v Čer-nivec, Ivanu Krivospičenku iz Mežice pa izpremembo rodbinskega imena Krivospi-čenko v Krivčenko. V obeh primerih velja izprememba tudi za rodbinske člane.
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Ptuju je prepovedalo delavcu Alojziju Fakinu iz Cardine zahajanje v krčme za dobo enega leta.
— Obrtnike, ki posetilo velesejem, opozarja Zavod za pospeševanje obrta, da se bo vršilo v nedeljo 7. t. m. dopoldne ob
10. v paviljonu Zavoda PO Zbornice TOI, ki se nahaja v sredini velesejmskega razstavnega prostora (paviljon 0), predavanje predsednika Zavoda PO g. Ivana O g r i na o gospodarskem položaju   obrtništva, ob
11. pa se vrši v paviljonu tovarne za dušik Ruše praktično razkazovanje avtoge-nega varenja. Zavod vabi, da se obrtniki m obrtniški pomočniki v čim večjem številu udeleže teh prireditev. Ako ima kdo kak predmet, ki bi ga rad zavaril, bode to lahko storil pri tej priliki po navodilih in s pomočjo inštruktorja varilnega mojstra in inženjerja, ki vodi prireditev.
— Novice iz Amerike. 11. maja je v Jo-lietu umrl Janez Šuklje. — 23. aprila Je v kraju Sandv, država Utah, umrl Alojzij Arko. Pokojni je bil doma iz vasi Lrpov-šica, fara Sodražica na Dolenjskem. Zapustil je ženo, dva sina itn dve hčerki. — V Ghicagu je umrla Karolina Bizjak, doma iz Dolenje Podgore pri Starem trgu ob Kolpi. Zapustila je moža. — V Detroitu je smrt pobrala več naših rojakov. Nedavno si je končal življenje Martin Turk, 10. maja Je Pa operaciji podlegel 201etni Friderik Korošec. — V cvetu let je umrla Marija Jurca, rojena Nagel, stara 22 let. Zadela lo je srčna kap. Pokojna je bila šele dve leti poročena.
—I Kritičen vremenski dan je Medar-dov dan, ki pade na 8. t. m. Glede tega svetnika pravi ljudski pregovor: >Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane«.
— Krško. Sokolsko društvo v Krškem proslavi dne 21. t. m. 251etnico svojega obstanka. Ob tej priliki razvije tudi svoj novi društveni prapor. Na predvečer sere-nada in podoknica kumi ci s. dr. Romanovi in starosti br. dr. Borštniku. Drugi dan, v nedeljo ob 9. in 10. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 11. uri razvitje prapora in nato obhod po mestu. Popoldne ob 16. uri javni telovadni nastop in nato velika ljudska veselica. Apeliramo na domače občinstvo in na članstvo bližnjih bratskih društev, da se mnogoštevilno udeleže tega slavja. Velike udeležbe pričakujemo posebno od strani celjske župe, v kateri je naše društvo zadnji čas včlanjeno. Prepričani pa smo, da prihite na naše slavje tudi drugI, nam mili gostje iz sosedne zagrebške župe. Zdravo!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev na-&e države lepo Najvišja temperatura je znašala v Splitu 29.1, v Beogradu 28.3, v Sarajevu 27.4, v SKoplju 27.3, v Ljubljani 27.2, v Zagrebu 27.1, v Mariboru 23.2. — Temperatura se je v naši državi nekam Čudno izenačila. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760, temperatura je znašala 14.8.
— Kongres Zveze mest. Letošnji kongres Zveze mest se bo vršil 20. t. m. v dvorani mestne posvetovalnice v Sarajevu.
— Smrtna nesreča na Sušaku. V sredo zvečer se je v pekarni Ivana Slaviča na Sušaku pripetila smrtna nesreča. Lastnik pekarne Slavič je pograbil električao svetili ko in hotel posvetiti v peč. Ker Je bila žica slabo izolirana in ker je prišel v stik z železnimi vrati, ga Je nenadoma streslo in električni tok ga je ub& Polic, komisija je ugotovila, da tok ni bil močan, pač pa ie ime! Slavko zelo slabo srce, k nesreči je pa stal tudii na mokrih tleh.
— Železniška nesreča Pri Sarajeva, Včeraj ponoči se ie blizu Sarajeva pripetila železniška nesreča, ki je povzročila precejšnjo materijalno škodo. Prj kHomet-ru 76.6 se je odtrgal večji plaz kamenja in prsti ter padel na progo. Lokomotiva k» službeni voz sta skočila s tira, pri nesreči se ie lažje poškodoval kurjač.
— Samomor pred ogledalom. Včeraj se je v Novem Sadu ustrelM v giavo banski svetnik inž. Ojorgje Radorčm, star 35 *et Ob 8. zjutraj ga je našel sluga na stolu pred zrcatom, na katerem Je bila pripravljena britev ter mik). Radojčm se je najbrž hotel obriti, ko Je pa sedel pred zrcalo, si je premislil in se ustrelil. Vzrok samomora ni znan.
— Kačje leto v Bosni. Sarajevski listi poročajo, da se ie letos v Bosni pojavilo izredno mnogo kač. Te dni Je modras na paši pičil nekega pastirja iz vasi Bankovci v nogo m je fant kmalu v strašnih mukal umrl.
— Truplo kočijaža Godca potegnjeno iz vode. Poročali smo včeraj o težki nesreči, ki se Je pripetila v Trnju blizu Zagreba, kjer je kočijaž Godec z dvema konjema m vozom vred za vozil v Savo in utonil. Godca so včeraj popoldne potegniti iz vode, posrečilo se jim ie pa tudi voz s konji potegniti iz Save.
— Obledele obleke barva v različnih barvah in  plisira  tovarna  JOS. RETCH.
KOLIN f K A TVORNICA CIKOtlU LJUBLJANA.
Ode
•sam«
ttt
Iz Ljubljane
—lj Vožnja v novem tramvajskem vozu
občinstvu jako ugaja. Z novo cestno železnico je Se posebno ustreženo šiškarjem. Ženske kar ne morejo prehvaliti prijetne vožnje v lepih vozovih ter številnih zvez z mestom, saj se vsakih 6 minut lahko odpeljejo v Ljubljano in nazaj. Kakšna razlika med vožnjo v avtobusu in tramvajskem vozu! V avtobusu je človeka premetavalo na slabi cesti, da je bilo grozno, tramvajski voz pa teče gladko, da je veselje, šišenske dame pravijo, da je tramvajska zveza Šiške z mestom vredna zlatega denarja. In to po vsej pravici, zakaj vrednost hiš in zemljišč je s tramvajem silno poskočila. Vsega tega se Šiška dobro zaveda in s tem tudi ponaša.
—Ij Naprava nabrežnih zidov. Na levem obrežju Ljubljanice, pod šentpeter-skim mostom, so pričeli pred tremi tedni delavci Dukičeve tvrdke graditi obrežne zidove. Do sedaj je napravljenega tega betonskega zidu okrog 80 m.
—lj Gornji del ceste ob Taboru, ki spaja Vidovdansko cesto, bo mestna občina kakor čujemo, letos po regulacijskem načrtu uredila.
—lj Z2 monumentalnih stebrov za razsvetljavo postavijo v glavnem tivolskem drevoredu, katerega regulacija bo v najkrajšem času končana. Plinske svetiljke bodo odstranjene in nadomeščene z električnimi, ki bodo montirane na monumentalne stebre.. Te dni so začeli kopati temelje za stebre. Tivolski park, oziroma njegov glavni drevored bo zvečer res krasno
razsvetljen
—lj Dela pri tromostovju so precej napredovala. Te dni betonira jo opornik levega mostu pod Prešernom, temelj za nasprotni opornik so pa skopali že skoraj do višine struge, četudi je delo zelo otežko-Čeno zaradi kam eni tega zidovja, ki sega od vrha do dna v izkop. Skale neprestano drobe s pomočjo svedrov na pogon kompresorja, izkopani materijal pa dvigajo na breg, kjer ga razvažajo in deponirajo. Ko bodo zbetonirani vsi oporniki, bodo najbrž začeli najprej delati opaže za mostišči.
—lj Obnove hiš. V ftvabičevi ulici stoji zidarski oder ob enonadstropni Naglasov! hiši (štev. 1). V popravilu je omet, nakar se bo vse poslopje okusno v moderni barvi prebelilo. Obnovo zidu je prevzel stavbnik Robert Smielowski. — V ulici na Grad se obnavlja dvonadstropna domačija (štev. 5), ki je last železniškega uslužbenca Petra Miklavca, Renoviranje Miklavčeve hiše izvršuje mestni stavbnik Miroslav Zupan, — V Florjanski uUci bo dobila obnovljeno zunanje hce dvonadstropna hiša (štev. 19), ki je bfla last Franca Piškurja, zdaj je pa nje lastnica »Posestc, realitetna družba i o. &, H ima svojo pisarno na Miklošičevi cesti. Na Aleksandrovi cesti se obnavljajo zunanje stene dvo- odroma tronadstropne hiše Emerfka Maverja- Hiša stoji na križišču Aleksandrove ceste in Gledališke ulice, torej na jako prometnem kraju ter bo okusno obnovljena njena zunanjost znatno vplivala ▼ dve smeri. Ponosno Maverjevo hišo obnavlja Stavbna družna. — Zadružna zveza bo tudi dala lepo zunanje lice svoji dvonadstropni ltf-ši (štev. 88) na Dunajski cesti oziroma v pražakovi ulici. Z delom je zaposlena Prva slovenska uMarnka zadruga.
b" Umrla sta v LJubljani od 30. maja
do 5. junija Cimprič Marija, 21 let. hči kaj-žarja. Vidovdanska cesta 9; Ručigaj Anton, 12 let stn dninarice, Vidovdanska cesti 9 — V ljubljanskih bolnišnicah se omrtt: Vuk Jctica, roj. Sadar, 37 let,
vpokojena učiteljica, Vrhnika; Brand-s-tatter Pranja, roj. Puceli, 52 let, žena stolar ja. Za gradom; fiabjan Zla tko, 4 mesece, sin šoferja, Selca pri Kranju; Požar Ivan. 57 tet, čevljarski mojster, Grabi je viceva uJica 12; Trebušak Krista. 6 mesecev, hči posestnika, Podhruška; Podržaj Josip, 30 let, sin posestnika. Veliki Ločnik; Kos Jožefa, 52 let, zasebnica, Kožarje 23; Gla-van Anton, 20 let, delavec, mestna hiralnica; Urigel Marija, 57 let, žena kajžarja. Tržišče; Gruden Ivan, 5 let. sin delavca, Zagradec; Pevalek Leopold. 55 let, trgovec, Pleteršnikova ulica 24; Ihan Marija, roj. Podržaj, 32 let, žena cerkovnika, Muljava ulica 24; Jerin Fran j a, 57 let, služkinja. Turjaški trg 4; Sebal Marica, pol leta, hči sobarice, Zavod za zaščito dece; Učakar Ivana, 7 let. hči posestnika, Ihan; Glavič Frančiška, 63 tet. zasebnica, Moste.
—lj Razstava cerkvenega posodja In par amen tov. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v zvezi z ljubljanskim knezoškofijskim ordinarijatom in Bratovščino sv. Rešnjega Telesa v dneh od 7. do 14. junija razstavo starinskih cerkvenih paramentov in cerkvenega posodja. Razstava bo nameščena v veliki škofijski dvorani v II. nadstropju knezoškofijskega dvorca. Razstavljeni bodo tam mašni plašči, zlasti oni z grbi ali letnicami, navadni ali ročno vezeni, dalje velumi za kelihe, dalmatike, izredni prtovi, čipke starejše dobe. Poleg tega bo razstava pokazala razvoj oblike keKhov, gotskih, renesančnih, baročnih, rokokojskih, empirskih itd., cibo-rije, monstrance, relikviarije, vrčke iz kovine z okraski, umetno izdelane krožnike itd. Razstava bo iz zgodovinskega in umetnostnega vidika zelo poučna. Takšna razstava je prva te vrste pri nas in bo zbrala materijal iz vseh slovenskih krajev, ki bo omogočal celoten pregled te stroke. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato se občinstvo vabi, da se razstave v obilnem številu udeleži. Razstava bo odprta v H. nadstropju škofijskega dvorca v Ljubljani vsak dan od 8. do 18. Vsak dan popoldne ob 16. bo poskrbljeno na razstavi za strokovno vodstvo.
—lj Pridobnin: zavezane osebe se opozarjajo, da je v smislu dodatnega dopisa dravske finančne direkcije v Ljubljani z dne 3. junija 1931, 66.900^31-3-1728, sezna-mek javno na vpogled m lahko vsak davčni zavezanec pregleda davčno osnovo tudi drugih sHčnih obratov. Seznam je na vpogled do vštetega 9. junija 1931 med navadnimi uradnimi urami pri mestnem na-čerstvu v Ljubljani, v mestnem odprav-mštvu soba 47.
Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deeo nndi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12«
—lj Ljubljanske zbore prosimo, da se udeleže vaje za odkritje spomenika Juriju FleiŠmanu, ki se bo vršila danes zvečer točno ob 20. uri v Glasbeni Matici — Hu-badova župa.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice. Danes in v torek (9. junija) obakrat ob 20., vaja mešanega zbora.
—tj Na mestni Ženski reahtj gimnaziji je otvorjena razstava risb in ženskih ročnih del danes v soboto, od 14. do 18. ure. v nedelio od 9 do 13. ure in v ponedeljek od 9. do 13. ure. Starši gojenk. sorodniki, znanci m prijatelji zavoda so iskreno vabljeni.
—H Oblastna strelska družina Ljubljana priredi v nedeljo strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8. zjutraj.
—ij Občni zbor oblastne organizacije Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev se vrši v nedeljo 7. junija v dvorani OkroŽ. urada za za v. delavcev v Ljubljani. Pričetek ob 8. Vabimo vse tovariše člane, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora.
—U Šentjakobska knjižnica v Ljubljani je tzposodfta meseca maja t 1. 3257 strankam 11.609 knjig, aprita pa 3693 strankam 13.639 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbo - hrvatske, češke, poljske, nemške, francoske, angleške, italijanske, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se pri vpisu v knjižnico zadostno ie-giflinirra. Izposojilni rok znaša v Ljubljani za leposlovne knjige 14 dni, potopisne tri tedne, znanstvene knjige Pa 4 tedne. Za obiskovalce dravske in savske banovine izven LJubljane znaša rznosojilni rok za vse knjige en teden več, izven teh banovin pa dva tedna več kot v LJubljani. Knjige se pošiljajo tudi po poŠti. Popolni imeniki knjig so na razpolago in J« priporočamo v fcaknp. Knjižnica kupuje zlasti starejše slovenske knjige po najvišjih cenah. 284n
M— Redni občni zbor Slov. društva za varstvo živali v Ljubllanl sklicujem na podlagi sklepa odborove seje na dan 5. julija ob 10. dopoldne v Ljubljani. Lokal bo pravočasno objavi j en. — Fran Rebernak,
predsednik. •] —lj Nar. ftel glasbeno društvo Sloga
ima svoj VTX redni letni občni »bor v ponedeljek dne 8. t m. ob 6. uri zvečer v Ljubljanskem dvoru. Udeležba za vse člane obvezna.
H Sočaoe m vse druge Primorce vabimo, da se udeleže potaoštevimo mladinske pravHtČn« igre »Žaromil«, edHčno delo naše pisaterjice Ruze Lucije Petelinove, ki se vrši danes ob 4. popoldni v opernem gledališču pod vodstvom prof Osipa Šesta. Žaromila igra Mitja Goreč, dočim so ostale glavne vloge v rokah poklicnih igralcev.
Predprodaja vstopnic v pisarni Atene. Dunajska cesta št. la-H., in pred predstavo v opernem gledališču. Pridite vsi, da vidite izvirno novost slovenske pisateljice Petelinove, ki prikazuje prirodno tragiko in tajne čare našega Krasa. — Odbor Soče.
—lj Sokolsko društvo Ljubljana - Šiška položi 14. t. m. temeljni kamen Sokolskemu domu v Šiški. Dopoldne od 7. do 9. skušnje vseh telovadnih oddelkov, ob 10. zbirališče članstva na telovadišču za povorko, ob 10. povorka po šišenskih ulicah. Ob 11. slovesno polaganje kamna. — Popoldne od 16. do 17. promenadni koncert na telovadšču, ob 17. javna telovadba, po teiovaabi  velika  ljudska zabava.
Zadovoljne so družine, če na mizi so „Jajnine".
—lj Iz gledališke pisarne. Drama ponovi drevi grotesko 2>Zeleni kakaduj< in »On je vsega kriv« za red C. Zadnja dramska premijera letošnje sezone bo v sredo. Vprizon se Franckova drama >Vzrok<. V operi nn-stopi drevi g. Svetozar Banovec kot vojvoda v >Rigolettu<. Predstava bo po znižanih cenih izven. Jutri se ponovi opereta >La Mascottec po znižanih cenah izven, proti konci prihodnjega tedna bo pa premijera Kal-manove operete >Vijolica z Montmartrat.
—Ij »Klub Primork« vabj vse svoje članice, da se udeleže mladinske predstave danes ob 16. uri v dramskem gledališču. Igra se »Žaromil«, ki se vse vrši na našem ljubem in dragem Krasu. Pridite!
—I j Javna telovadba Sokola I., združena z ljudsko zabavo in plesom, bo v nedeljo 7. junija t. 1. ob 17. na Tabora. Spored: 1. Moški naraščaj: Proste vaje za zlet v Prago leta 1932. 2. Ženska deca: Igre. o. Članice rn ženski naraščaj: Vadbena nra. 4 Moški naračaj: Igra s ponjavo. 5. Moška deca: Igre >Kovači«. 6. Člani in moški naraščaj: Skoki in preskoki. 7. Moškj naraščaj: Tekma na ho-daljkah. 8. Moška deca: Kombinirane tekme. 9. Članice: Proste vaje za zlet v Prago leta 1932. 10. Člani: Proste vaje. Vabimo vse brate in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo, da v čim večjem številu posetij-o naš letošnji javni telovadni nastop. — Pri red. ods. Sok. I.
—lj Javna telovadba Sokola I. na Taboru se prične v nedelio 7. t m. ob 17. uri (5. popoldne) in ne ob 16. uri, kakor je bilo razglašeno.
—lj Sokol L ponovno vabi svoje članstvo in prijatelje na redni letni javni nastop v nedeljo 7. t m. ob 17. url Vse brate, ki imajo slavnostni kroj, vabimo, da se udeleže nastopa v kroju. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu, v slučaju neugodnega vremena v notranjih prostorih. Zdravo! — Uprava,
—lj Drevi ob 20. se vrši v pevski dvorani Glasbene Matice vaja za petje pri odkritju Fleišmanovega spomenika priglašenih zborov. Tam izvedo pevke in pevci vse podrobnosti za udeležbo.
—lj Sokolsko društvo Ljubljana - Šiška položi 14. junija t. 1. temeljni kamen Sokolskemu domu. Slovesno polaganje kamna se vrši ob 11. dopoldne. Popoldne javna telovadba in ljudska zabava. 2S6n —lj Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je zašel pri regulaciji Ljubljanice zaposleni preddelavec Ivan Voda z levo roko med vrv za škripce, ki mu je zmečkala več prstov. Voda Je moral v. bolnico. — Roko si je zlomil lOletni posestnikov sin Vlado Pire iz Vira pri Kamniku, ko je med nogometno igro padel. Prepeljati so ga morali v bolnico.
—lj Izgubila se Je na poti od Vodnikovega trga do Slona ogrlica In obesek z briljantom. Na obesku je graviran datum >12. IV. 1921« in ime »Mici«. Poštenega najditelja prosimo, da izroči oboje na policiji ali v upravi lista. 285
—Ij Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po Din 16.—, cviček iz Gadove peči po Din 14,—, toči gostilna V   tfločntk  t?>žna dolina. 65l
RIO - ZAJTRK
čaj, sirovo maslo, med, jajce v čaši In kruh
Din 6.—
Zvečer zopet
ananas bovla
čaša Din 5.— 8082
Iz Celja
Koncert Celjskega pevskega društva, ki smo ga najaviM že pred dobrim mesecem za 13. t m., se bo vršil šele v soboto 20. t m, ob 20.30 in se bo ponovil v nedeljo 21. t m. popoldne ob 17. v veliki dvorani Celjskega doma. Obveščamo o tem javnost, ker je bilo društvo kljub prvotni trdni odločitvi primorano zaradi številnih drugih prireditev svoj veliki vokalno - instrumentalni koncert preložiti V zadnjem času se opaža, da gotovi prireditelji brezobzirno ignorirajo veliko poprej najavljene prireditve In prirejajo svoje zabave itd. ravno ob istih večerih. Pri količkaj dobri volji bi se taki nedostatki dafc odpraviti tudi v Celju, Če ne bi prirejali posamezniki, kakor tudi korporacije z hudomušnosti svojih potrebnih in nepotrebnih prireditev — morda pa tudi iz gole nagajivosti — ravno na že najavljene dni. Poglavja o tovrstni disciplini v Celju žal še ne poznamo.
—C Novo življenje v C®lj»kem domu. Podjetni hotelir in restavrater g. Ciril Majcen je uvedel v Celjskem domu (hotel Union) vsakodnevne koncerte prvovrstnega kvarteta pod vodstvom kapelnika gosp. Sergija Borisova. Vsi godbeniki obvladajo
svoje instrumente popolnoma in je njihovo izvajanje res prvovrstno in umetniško. Koncerti ae vrže vsak večer, izvzemal ponedeljek, ob nedeljah in praznikih pa se vrši koncert tudi dopoldne. Vrt Celjskega doma je dobil zopet nove častilce. V interesu povzdige tujskega prometa m v pomanjkanju res dobrega orkestra moramo biti za omenjene koncerte na vrtu Celjskega doma g. Majcenu iskreno hvaležni.
—c Knjige Slovenske Matice so prispele. Dobe se od danes naprej do 15. t. m. vsak dan od 2. do pol 4. ure popoldne pri poverjeniku. Oni. ki so se zavezali plačati naročnino osebno, dobe knjige le proti izkazilu plačila, ali proti plačilu ob prevzemu knjig.
—c Težka izguba je zadela našega ko!-porterja g. Vidica, ki je kot težki invalid pomilovanja in sočutja vredna žrtev svetovne moriie. Pred dnevi je izgubi! S'">0 dinarjev, ki jih je prejel kot invalidnino. Pošteni najditelj naj odda denar pri celjski mestni policiji.
—c Dežurno lekarnfeko službo v Celju ima od danes do vključno petka 12. junija lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
—c Pevski zbor doiiskih kozakov »Pla-tov«, ki je koncertiral na Telovo v nabito polnem celjskem mestnem gledališču, bo na splošno zahtevo ponovil koncert z novim, izbranim sporedom drevi ob 21. v mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
—c Razglas. Danes in jutri obhaja Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju 601etnico svojega obstoja. Proslava je združena a pokrajinskim zletom Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani. Mestna občina bo ob teh dneh imela v počastitev gostov na svojih poslopjih razobe-šene državne zastave. Hišne posestnike vabimo, da okrase svoja poslopja z državnimi zastavami. — Mestno načelstvo Celje.
—c Izgubljeno In najdeno. Marija Bar-btnova iz Kocenove ulice je izgubila pred dnevi med potjo od cerkve sv. Jožefa do svojega doma zlato zapestnico, vredno 450 dinarjev. — V mestnem gledališču je bila najdena ogrlica iz rrrritiranih biserov, na Ljubljanski cesti pa starinski obrobljeni nanosmk.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Stavbno gibanje v Ljubljani
Dasi je zadnje dni dež nekoliko naga* jal, se je vendar na stavbiščlh dosti uare* dilo. Na Celovški cesti je poleg remize še eno veLiko poslopje v delu. Pekovski mojster Pauer s Sv. Petra ceste si gradi obsežno tovarniško poslopje, kjer bo iz* deloval kekse in drugo finejše pecivo. Be* tonsko temeljno zidovje je pognalo iz gra* možnih tal par metrov visoko. Kadar bo železobetonska plošča gotova, se prične zidanje z zridno opeko. Stavba bo eno* oziroma dvonadstropna. Zidanje vodi mestni stavbnik Hirgon Schell.
V BeJjaski ulici, ki teče vzporedno z Verovškovo ulico, bo imel moderno do* maci jo dr. Dolina r. Zid arije je toliko uspe* lo, da so ta teden postavili ostrešje, ki je bilo v sredo rudi že pokrito. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju, pr* vem nadstropju in pa pod streho. V Be* ljaški uHci ni vozovnega prometa, avtomo* bili in motociikli ne bodo dvigali prahu. Stanovanje bo tudi v nizkem pritličju su* ho in zdravo, ker stoji hiša na gramoznih tleh. Zidarska dela ima v rokah zidarsko podjetje Angelo Battelino.
V Podjumski ulici rase iz tal temeljno betonsko zidovje za enonadstropno hišo J. Rozmana. Stanovanja bodo v tleh, viso* kem pritličju in prvem nadstropju. Jeseni bodo stanovanja porabna. Zidanje vrši stavbno podjetje Vinko Borec.
V ulici Na Kodeljevo, ki veže Povše* tovo cesto in ulico Ob Ljubljanici, bo imel lično domačijo stavbnik Ivan Bricelj. TemeJjno zidovje je nekaj iz betona, ne* kaj pa iz klesanega kamna. Stanovanje bo v nizkem, visokem pritličju in prvem nad» strop ju. Podstrešnih prostorov ne bo. ker bo imela hiša ravno streho. Zidarska in vsa ostala dela bodo gotova vsekako do jeseni. Zidanje bo izvršila Gradbena družba.
Franc Flster, gostilničar na Zaloški ce» sti je sklenil pritlično hišo vzdigniti v eno» nadstropno. Te dni so vrgli staro ostrešje raz zid, zdaj je v delu zidanje prvega nad* stropja, ki bo spričo sedanjega lepega vre» mena Icmaki pod streho. Zidarska dela ima v rofcah stavbnik Marko Curk.
V PISARNL
—i Strojepiska hočete biti, gospodična, pa ne znate niti traku napeti?
— Oprostite, gospod šef, kaj si virtuoz sam napenja strune na vijolino ?
YJ
Stev. 125
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 6. junija 1931
Strar 5
še ena petletka v Rusiji
Sovjetska Rusija hoče v tehniki prekositi Evropo in
Ameriko
če. Govorile bo o neprestanih prepirih zaradi ljubosumnosti in neki švicarski profesor, ki se mu je dal Linder nekaj tednov pred smrtjo preiskati, je kot priča izjavil, da bi poslal komika takoj v norišnico, če bi bil švicarski državljan.
Zastopnik zasebne tožiteljice je izjavil, da je naloga sodišča izredno težka, ker mora soditi dva mrliča. Linderjevo oporoko brani znani francoski politik Paul Boncour. Sodišče bo izjavilo, da je Linder blazen, ali pa da je bila njegova žena perverzna.
Tri milijone
krožnikov razbil
Marsikatera služkinja bo vzdihnila, ko zve, da lahko človek ustanovi svojo eksistenco na razbijanju krožnikov, dočim morajo služkinje plačati vse, kar razbijejo. In vendar je svetovno znani komik Baggesen dan za dnem zabaval občinstvo v varijetejih s tem, da je razbijal krožnike. Nastopal je v velikem fraku, ki je bil oči vidno narejen za dvakrat tako visokega in debelega človeka, kakor je bil on, in na rokah je držal celo piramido krožnikov, ki naj bi jih prinesel na bližnjo mizo. Naenkrat mu je pa padel gornji krožnik na tla, za njim drugi in tretji, dokler niso ležali vsi razbiti na tleh. Komik je delal pri tem take grimase, da so ljudje kar pokali od smeha. Ko je bil razbit zadnji krožnik, je bilo med občinstvom že malo takih, ki bi ne imeli od smeha solznih oči.
Baggesen je bil seveda največji dobrotnik in podpornik tovarn porcelana. Mož je izračunal, da razbije vsako leto pri svojih produkcijah okrog 100.000 krožnikov, kar je bilo primerno zabeleženo tudi na lepakih. Baggesen si je zaslužil z razbijanjem krožnikov lepo premoženje in nedavno je umrl v svojem gradu na Danskem. V svojem življenju je razbil nad 3 milijone krožnikov, kar je pač svojevrsten rekord. Ko je kot dete doma razbil prvi krožnik, pač ni mislil, da postane to njegov glavni poklic
Pomanjkanje jih sili v poklice
Nasprotniki žen v javnih poklicih radi trdijo, da služijo ženske samo zato, da si lahko v svoji nečimernosti marsikaj privoščijo in da zvišajo svoj življenjski nivo. Drugi zopet pravijo, da se hočejo žene s tem izogniti gospodinjstvu, ki se jim zdi dolgočasno in duhomorno. V ameriški državi Ohio so pa zbrali stati stične podatke, Id nam deloma odgovarjajo na vprašanje zakaj žene vedno bolj silijo v javne poklice.
V 550 primerih od 1000 je šlo za vsakdanji kruh rodbin, ki imajo 2 do 3 otroke. V 295 primerili je bilo ugotovljeno zakonsko sožitje, 110 je bilo vdov, 69 ločenih in 46 takih, ki so jih možje z otroci vred zapustili. Možje drugih žen v službi žive kot pohabljenci ali neozdravljivo bolni v okrevališčih in socijalnih ustanovah. Izmed 295 Žen, ki še žive v bolj ali manj znosnem zakonu, jih je izjavilo 187, da so primorane služiti, ker moževi dohodki ne zadostujejo za preživljanje rodbine. 33 žen služi zato, ker so njihovi možje bolni, 36 pa zato, ker so možje brez službe. Samo v 34 primerih je bilo ugotovljeno, da gre bolj za gospodarsko osamosvojitev žene, nego za resnično potrebo. Zanimivi so tudi podatki o ženskih poklicih. 227 žen dela v tovarnah in delavnicah, 349 v domačih in gospodarskih službah, 51 je zaposlenih kot prodajalke, 17 kot uradnice, 6 pa v raznih kvalificiranih poklicih.
Razstava za razstavo
Razstave so postale zadnja leta že prava manija. Komaj bo končana jeseni velika kolonijalna razstava v Parizu, ki velja za največjo te vrste v zgodovini človeštva, že prihajajo vesti o pripravah za novo svetovno razstavo, s katero hoče mesto Cbicago prihodnje leto proslaviti svojo 100 letnico. Razstava bo posebno zanimiva za Čehe, ker jo otvori Ceh Čermak, čikaški župan. Zaiiimala bo pa marsikoga tudi zato, ker bo zgrajen na nji najvišji stolp.
Mesto Cbicago se hoče postaviti pred svetom v prvi vrsti z ogromnim stolpom, ki bo segal 500 m visoko in bo torej za celih 378 čevljev višji od slavnega nebotičnika Empire State v New Yorku in za 616 čevljev višji od Eifflovega stolpa v Parizu. Stolp bo del ogromnega poslopja za zborovanja, ki ga grade za razstavo in ki bo veljalo 43 milijonov do-
larjev. Sam stolp bo veljal 3 milijone dolarjev. Zgrajen bo iz kamenja, da bo arhitektonsko harmoniral s Fieldovim muzejem in drugimi poslopji v Granto-vem parku, za katerega je ves monument projektiran. V pritličju stolpa bo ogromna dvorana za 25.000 ljudi, drugi prostori bodo pa služili razstavi Stolp bo zgrajen na južni strani vojaškega vežbališča med dvema zunanjima avtomobilskima cestama. Z vojaškim vežba-liščem ga bo vezala podzemna železnica.
Reinhardtove težave
z ločitvijo
Iz Rige poročajo, da je sodišče nedavno razdrlo zakon znanega režiserja Maksa Reimhardjta z njegovo ženo igralko Elso Heinsovo. Kmalu so se pa oglasili ljudje, ki imajo pomisleke proti veljavnosti Reinhardtove ločitve. Reinhardt je češkoslovaški državljan in zato je nastalo vprašanje, kako je moglo sodišče v Rigi pravomoćno ločiti dva tujca. Gre pa za to, da se je Reinhardt za nekaj časa preselil v Rigo, da bi se mogel ločiti od svoje žene. V Rigi si je najel stanovanje in po latvtiskih zakonih je podvržen v zadevi ločitve zakona latvhrski zakonodaji vsak, kdor se mudi v državi. Pri latvijsikih sodišč-h državljanstvo zakoncev ne igra nobene vloge, pač pa gre za čas bivanja na latvijskem ozemlju.
Zato se je tudi Reinhardt lahko ločil, čeprav je češkoslovaški državljan. Med Latvijo in Češkoslovaško pa ^ ni pogodbe o priznanju ločitev v eni državi, do katere je prišlo v drugi državi. Zato se je Heinsova pritožila proti sodnemu odloku na višjo instanco tudi v Latviji. Konec koncev pojde za načelno vprašanje, če je bilo latvjisko sodišče upravičeno razdreti zakon, čeprav prebiva en zakonec v Latviji. To vprašanje bo moral rešiti senat.__
Zanimiv koncert v Tržiču
Po pavzi, ki jo j« povzročila preveli« | ka zaposlenost pevovodje g. ravnatelja Ailbina Lajovica — je društveni zbor, znan vsem obiskovalcem župnih koncer« tov Hubadove župe JPS v nedeljo zopet, nastopil s koncertom v telovadnici me« I ščanske sole. Na sporedu, ki je bil malo dolg in zaradi vročine tudi utrudljiv, je obsegal moške zbore F. Juvanca (Šopek), Vj. Klaić*Rosenberga (San), Mirkovo na« rodno »Djaurko — mila« in F. S. Vilha-r* jevo dokaj težko hi redko peto »Na Ozalj gradu«, ženska zbora: Glinkova »Elegija* in Prelovčcvo »Tako mi je dragi, da brid* ko bi plakala« ter mešane zbore: Rožan* čevo »Da sem jaz ptičica«, Mirkovo »Sun* ce jarko«. Devo vi »Meglica« in »Po zimi pa rožice ne cveto«, Adamičevo »Po vodi plava«, »Zrelo žito«, »EV>movini«, Premr* lovo »Moj dom« m Pušev venček narod« nih napntnic. Poleg pevskih točk je sode* loval na koncertu še salonski orkester 2 Dvorakovo »U srpa va n ko« in Slovanskim plesom št. 2.
Pevslri zbor Bralnega društva v Tržiču ni številen, pa ima dober glasovni materi* jal in nekako ruttnirane pevce med seboj. Obširen spored je absolviral pohvalno, dasi se je pri izvajanju težjih pesmi po* znalo, da je bil koncert v naglici priprav* ljen. Ker je pa zbor priden, ima veselje, bo njegov trudaljubni in požrtvovalni pe* vovodja g. Lajovic — če ne bo prekinil vaj — lahko na prihodnjem koncertu mnogo več pokazal kot topot. Predvsem bo treba paziti na intonačno sigurnost ter na lepo, estetsko prednašanje. Tržiška publika, ki je dvorano popolnoma napol* nila je čudovito mrzla. Zbor je za svoja izvajanja zaslužil daleko srčnejše prizna« nje kot ga je bil deležen. — Na koncertu je prijetno presenetil nastop salonskega orkestra pod dirigentom učiteljem g. Kerncem, ki je pogumno in občutno zaigral v Dvorakovi skladbi. Kot solist se je uspešno predstavil g. Paternost, s svojim lepo barven i m glasom. Občinstvo je posebno ugajala narodna »Pa so fantje pjoti vasi šli«. — Pri nekaterih zborovskih točkah je sodelovala kot soprani s tinja so» listinja gdč. Pretnarjeva, ki razpolaga z liričnim, mehkim in ljubkim gla« som. Peti bi pa morala nekoliko pogum« ne je. V splošnem je koncert ostavil v vseh lep vtis in želimo zboru Bralnega društva v Tržiču, da se trdno oklene svo» jega umetniškega vodje g. ravnatelja L a« j ovi ca, da vztraja v začetem delu, da stremi po izpolnitvi prednašanja, da ga bomo kmalu zopet lahko pozdravili med stebri slov. pevskih društev na koncertu
Hubadove župe v Ljubljani. Med konoer« tom je pevovodja g. Zorko Prelovec, ki je zastopal Hubadovo župo JPS kratko oortal razvoj pevskega pokreta pri nas od 5i tal niske dobe do danes. Priporočal je, da se vsi zbori združijo pod okrilje Hu» badove župe JPS.
Koncert zbora Bralnega društva v Tr« žiču je bil zopet dokaz, da se nada pevska društva pridno gibljejo in da streme po napredku. Z. P.
ZOBOZDRAVNIK
dr. Srečko Pnher
SE JE PRESELIL.
z ordinacijo s Poljanske ceste št. 16
v lastno vilo v Gregorčičevi ulici št. 32
(vila poleg: banske palače na Bleiweisovi cesti, nasproti Trgovskega doma). Telefon 20—70.
Novo mesto materam
Na cvetno nedeljo je priredila tukajšnja meščanska šola roditeljski sestanek, posvečen materam. Bil je le prvi poizkus navezati stike med šolo in domom, ki je poka. zal, da je mogoče harmonično sodelovanja veeh vzgojnih faktorjev, na trdnih temeljih vere m upanja v boJjšo bodočnost
Pred dobrim tednom se je spomnila mater deška osnovna šola. V nedeljo 31. maja pa nas je presenetila z res intimno prisrčno prireditvijo mamicam v čast dekliška osnovna Šola- Program je obsegal kratek pozdrav, precejšnje število uspelih dekla-macij m ljubkih nastopov deklic razndh razredov, med njimi treh srbohrvatskih, kar je zelo pohvalno, da tudi naše matere' spoznajo, kako ljubko se glasi bratska beseda iz nežnih otroških ust Vmes so pele dnevu primerne pesmice. Krasen je biil nastop deklic prvega razreda. To vam je bil prizor, ki je pokazal lepo sliko moderne šolske vzgoje, da je lahko žal vsem, ki ga niso videti. To je bila šola življenja, to je bila delovna šola v žaru ljubezni in oboževanja zlatih mamic. Nič izumetničenega, nič za javno pohvalo, ker to je delalo srce, to so ustvarili otroci. Zato pa čast vrlim učiteljicam dekliške šole brez izjeme.
Sovjetski tisk obravnava zadnje čase nov načrt elektrifikacije SSSR. Gre za prvi korak k novi petletki, v kateri hočejo boljševiki voditi borbo za gospodarski razmah Rusije enako energično, kakor v prvi petletki, ki bo baje kmalu uspešno končana. Sovjetski gospodarski organ »Ekonomičeskaja žiznc (Gospodarsko življenje) posveča v št. 67 obširen članek nalogam, ki čakajo drugo boljše viško petletko. Glavne podatke o drugi petletki v sovjetski Rusiji posnemamo iz »Jugoslovenskega Llovda«, ki črpa svoje informacije direktno ali indirektno iz omenjenega sovjetskega lista.
Kakor pri prvi, tako bo tudi pri drugi petletki geslo: Doseči in prekoračiti razvoj kapitalističnih držav. Razlika je samo ta, da zdaj ne pojde samo za Evropo, temveč tudi za Ameriko. V drugi petletki hočejo posvetiti boljševiki največjo pozornost
elektrifikaciji Rusije,
Pisec omenjenega članka pravi, da je elektrifikacija hrbtenica vseh sovjetskih načrtov. Načrt govori o celi vrsti električnih central v Srednji Aziji, ki naj bi preskrbovale to ogromno deželo z električnim tokom, da bi se mogla razvijati v nji industrija. Poleg tega hočejo boljševiki izkoriščati ogromne količine vodne energije rek Angare in Jeniseja v Srednji Sibiriji. Ti dve reki bi lahko dajali toliko energije, kolikor je daje 20 Dnjeprostrojev. (Dnjeprostroj je mogočna električna centrala, ki so jo zgradili boljševiki kot eno glavnih etap svoje prve petletke.) Druga petletka hoče povečati   kapaciteto   sovjetskih električnih
central _
na 50 milijonov KW, kar pomeni, da bi sovjetska Rusija prekosila na tem polju celo Ameriko, ki ima samo 35 milijonov KW.
Drugo, na kar bo obračala nova petletka vso pozornost, je
kemična industrija.
Sovjetska Rusija se hoče rešiti odvisnosti od svetovnih koncernov, ki imajo v rokah vso kemično industrijo. Nova petletka govori o izredni intenzivnosti na vseh poljih kemične industrije, posebno v proizvodnji sintetičnega bencina, sintetičnega kavčuga, amonijaka itd. Nova petletka pa misli tudi na kovine in premog. Ne glede na neuspehe prve petletke določa druga, da se mora na koncu petega leta
produkcija premoga zvišati do 500 milijonov ton, kovin pa na 60 milijonov.
Produkcija bakra, ki je določena letos na 150.000 ton, mora znašati ob koncu druge petletke 1 milijon ton.
Posebno poglavje je namenjeno
socijalistfčni rekonstrukciji vasi.
Splošna kolektivizacija vasi bo po mnenju avtorja omenjenega članka končana že 1. 1932., v novi petletki pa pojde za rekonstrukcijo kolektivnega načina poljedelstva. Ustanove se mnoga velika kolektivna in sovjetska gospodarstva, organizirana in urejen^ po načelih tovarniške industrije, kar bo ustvarilo mnogo novih gospodarskih in kulturnih središč ter temeljito izpremenilo lice sovjetske Rusije. V poljedelstvu čaka boljševike še ena naloga, ki jo hočejo čim prej izpolniti. Gre za zamenjavo vsega drobnega poljedelskega inventarja s stroji in traktorjL
Največjega pomena je pa v novi petletki
prometno vprašanje. V tretjem letu prve petletke se je pokazalo, da promet ni dovolj razvit za potrebe novo ustanovljene sovjetske industrije. Toda prva petletka je storila zelo malo za graditev novih železniških prog, ker se je zavedala, da kapital, s katerim razpolaga, ne zadostuje za graditev velikih in dragih železnic. Niti druga petletka ne seže prometnemu vprašanju sovjetske Rusije do korenin. Glavno pozornost drugega petletnega načrta je osredotočena na vodni promet ter na zboljšanje prometa na dosedanjih železnicah. V ta namen hočejo boljševiki
elektrificirati železnice,
izdelovati hočejo ogromne parne in električne lokomotive, uvesti avtomatično sklopljanje in blokiranje vagonov itd. Veliko pozornost bodo posvečali avtomobilskemu in zračnemu prometu. Ena najvažnejših nalog druge petletke je zgra-
Daniel Poire:
Soimenjak
S čiiječnostjo ovčarja, ki hodi okrog svoje črede, je hodila gospa Bejois med svojimi go«ti; tu se je nasmehnila in malo pok rami jala, tam prijazno odzdravila, odvedla dame k bifeju in naročila kaj orkestru, skratka, preživljala je sijajen, nepozaben večer.
Ko je z n glodala Eduarda Duvaletta, je krenila naravnost k njemu.
_Ker ne plešete, dragi gospod, —
je dejala, — vas predstavim enemu vaših sotrpinov. Zelo prijazen mož je, premožen in mladim fantom naklonjen. Utegne vam biti koristen.
Morda je mislila na usluge, ki si jih delajo med seboj dobri prijatelji. Namen je bil gotovo hvale vreden. Sicer se pa ni dalo več uiti, kajti gospa Bejois ni ostala pri besedah.
"— Nedvomno ste sorodnik skladatelja Duvaletta.
_ Prav nič si nisva v sorodu.
Eduard Duvaiett je odgovoril s hu-
di tev uralsko-kuzneckega kombinata, ki naj postane druga premogovno-metalur-gična baza sovjetske Rusije in ki naj bi ob koncu druge petletke proizvajal 27 milijonov ton kovin. Poleg tega gre za izredno povečanje proizvodnje plemenitih kovin in sploh minerali j tako v Sibiriji, kakor tudi v evropski Rusiji.
Druga petletka pa zahteva še večjo napetost in mobilizacijo vseh sil, kakor prva, pravi »Jugoslovenski Lloyd«. Sovjetska Rusija trpi še vedno na pomanjkanju kapitala in uresničenje vseh teh dalekosežnih načrtov je mogoče samo pri novih neizmernih žrtvah vsega prebivalstva, pri največji omejitvi v zasebnem življenju vsakega poedinca in v izjemni eksploataciji dela. Druga petletka se bo mogla izpolniti samo, Če se še poostri režim reglementacije in če bo na pritisk vlade prebivalstvo še bolj omejeno v svojih že itak skromnih življenjskih potrebah. Prva petletka je prinesla sovjetski Rusiji silno poslabšanje življenjskih pogojev, navzlic temu pa gre druga še za večjimi žrtvami, pri tem pa njen cilj ni blagostanje prebivalstva, temveč tehnični ideal — prekositi tehnični razvoj Evrope in Amerike.
Če bi ne vedili iz zgodovine, da so fanatiki ideje zmožni res velikih del in da so že opetovano obrnili usodo celih narodov v drugo smer, bi lahko že zdaj trdili, da se druga petletka boljševikom ne bo posrečila. Tako bo pa treba počakati, kaj nam prinese bližnja bodočnost.
Ker je bil Linder
ljubosumen
V Parizu je prišla pred sodišče zanimiva zadeva, ki je obudila spomin na slavnega filmskega igralca Maxa Linder-ja. Gre za oporoko slavnega komika, ki so ga našli 1. novembra 1925 z njegovo ženo mrtvega v nekem pariškem hotelu, kar je bila takrat največja pariška sen-
zacija. Kmalu po pogrebu so odprli njegovo oporoko, v kateri je bflo poleg obširnih volil tudi nekaj stavkov, ki so povzročili tožbo. Po dolgem prizadevanju je bila zadeva rešena civilno. Linder je namreč v svoji oporoki določil, naj vzgoje njegovo hčerko, ki je bila takrat stara komaj leto dni, v popolno žensko »z vsemi lastnostmi, katerih njena mati ni imela.« Njegova tašča Petersova je pa skusaJa sodnim potom doseči razveljav-ljenje oporoke, češ, da je z njo žaljena njena hči in da dokazuje, da Linder ni bil normalen. In preiskava je spravila na dan žalostno sliko Linderjevega zakonskega življenja.
Linder se je seznanil s svojo ženo v Chamonixu in jo je kar ugrabil. Njemu je bilo 40, nji pa komaj 17 let Takoj po poroki je izbruhnila na dan vsa njegova ljubosumnost. Komaj je bil oženjen leto dni , je žena zahtevala ločitev zakona, potem je pa tožbo iz strahu pred tragedijo umaknila. V oporoki pravi, da jc živela v neprestanem strahu, da bo umorjen. Linder je pa nekaj ur pred smrtjo napisal pismo, v katerem pravi o svoji ženi, da je monstrum perverznosti, ki mora izginiti s sveta. Tudi iz te oporoke je razvidno, kakšen pekel sta preživljala oba. Še bolj žalostno sliko so pa podale pri-
domušnim smehljajem. To so smatrali za skromnost.
Ko je Eduard Duvalett pred dvema letoma zapustil Dijon, mu je bilo ime skladatelja Duvaletta znano, ni pa niti slutil, da bo v Parizu tudi znano. To ni nič presenetljivega: na kmetih se ljudje za nobeno stvar ne navdušujejo tako kakor v meeru, neradi vidijo vzhajati nove zvezde, po dolgem obotavljanju se dado prepričati, slava je nedvomno že obledela; posebno še če je prekoračila mejo okraja.
Neizogibno vprašanje: — Ste skladateljev sorodnik? — Zabavala je najprej Eduarda in tako se je končno sprijaznil z mislijo, da je v zelo daljnem sorodstvu s skladateljem, ne da bi pomislil na nevarnost, ki bi utegnila nastati iz tega. — Mislim, da 9va si malo v sorodu, — je dejal, da bi prihranil razočaranje onim, ki so ga vpraševali in ki jim je odgovarjal v začetku nikalno.
Čim je oatal sam. je hotel izrabiti priložnost in oditi. Toda gospa Bejois je pravočasno opazila njegovo namero
in zadržala ga je, še predno je prišel do garderobe.
— Ah ne — saj ne morete oditi tako zgodaj. Ostati morate vsaj na večerji.
— Pozno je že in pa...
— Ne, ne, misa je že pogrnjena, vse je pripravljeno. Čakajte, predstavim vam lepo dekle.
— Gospa, — je dejal odločno, — rad ostanem pri vas na večerji, toda ne predstavljate me nikomur več, prosim.
Njegov sklep je bil trden, saj ni hotel, da bi ga že petnajetič vprašali, če Je v sorodu s skladateljem.
Odšel je ▼ jedilnico in sedel na koncu mise s izrazom človeka, ki so ga že do smrti izmučili.
Ko so prinesli tretjo jed, Je spoznal po neizogibni tradiciji za potrebno !z-pregovoriti nskaj besed s sosedo, majhno črnolasko rjave polti in orlov: skega noska.
— Vam smem ponuditi malo «ina, gospodična?
*Mmi Oh ns, vina ns smem piti.
— Kaj so ga vam prepovedali rodi-
telji?
Zasmejala se je.
— Ne, zdravnik. Zadostuje pol kozarca, pa me popade migrena.
— V Dijonu sem poznal čudnega dečka. Vedno, kadar je šel na plesni večer, je vzel s seboj škatlico sode. Nekoč so se nekateri njegovi tovariši...
Anekdota ni bila posebno duhovita, toda dovolj dostojna, da bi jo mogel povedati advokat.
Dekle je pazljivo poslušalo. Njene družice so prekinile Eduardovo pripovedovanje s smehom, ki je pričal, da jim je zlezlo vino v glavo.
— Ivonna! Gospodična Ivonna Du-valettova, ali smem vedeti, kaj vas tako zanima?
Na njegovem obrazu se je poznalo silno presenečenje. Vendar se je pa premagal in vprašal;
— Oprostite, gospodična — — ali niste morda v soroau s skladateljem Duvalettom?
Vsak človek pride enkrat na vr?tQ. Tudi njemu je napočil trenutek odgovora,
— Da, gospod, — je odgovorila, _
on je moj oče.
— Kako sijajen talent! Njegova zadnja opereta je veledelo življenjske radosti, sile in zanosa. V Dijonu _ _
Bil je v svojem elementu. Znal je tako navdušeno govoriti o delih svojega soimenjaka, da ga je bilo veselje poslušati. Na dan je prikipelo vse njegovo občudovanje, ki ga je skrival dolga leta v srcu.
— Kako izborno poznate skladbe mojega očeta! — je dejalo dekle presenečeno.
— 0, to ni nič posebnega, sem namreč tudi sam malo glasbenik, — je odgovoril.
Cez tri mesece sta ee Eduard in fvonne zaročila. Od tui^ga dne jo bil rešen zadrege, če ga je kdo vprašal, ali je v sorodu s sklaiateijem Duvalet-t.mv Bil je celo ponosen na svoje so* rodstvo, čeprav se je bahal prav za prav s tujim perjem. Kakor da ni reč Eduard Duvalett, temveč Duvaieitov Bet. Ljodesn je te zadoščalo.
Svetozar Banovec
o sebi in o Ameriki
Večjih koncertnih nastopov ]e imel v Ameriki 82 — V
Ameriki je treba trdo delati
LJubljana, 6. junija.
Pred dnevi se je vrnil lz Amerike na povabilo uprave opernega gledališča. Drevi pa že nastopi na domačih deskah. 2e zaradi tega hI ga morali občudovati. Ki prišel počivat na lovorike, kar lz novega v stari svet — tiho, neopaženo, čemu bi počival, saj je bil skoraj 2 leti neprestano na nogah, preromal je a pesmijo skoraj vso severno Ameriko, na vzhodu in v osrčju tja, do zapada.
Zelo, zelo malo vemo o njem. Skopih besed smo bOi vedno, kadar je slo za domače ime, v nekaterih pogledih smo se vedno sila ozkosrčm, ker hočemo biti po drugI strani malo preveč sve taki, monde-
nega okusa ter se nam zdi vse tem bolj imenitno, čim bolj diši po — Španski vasi.
Banovec je nad pevec; s tem bi moralo biti povedano, da smo ponosni nanj in da so njegovi uspehi i naši, njegov sloves i nas.
Naša, dolžnost je torej, da vsaj pok ram-ljamo z njim
Kje drugje bi ga naj dobil, če ne v gledališču. Pri vajah...
Ze v hoji se mu pozna Amerika. Pri-hitel je nekoliko pozneje kot je bilo dogovorjeno. Vljudno se je oproščal a potnim čelom, bdi je po opravkih na kolodvoru zaradi prtljage. Da, tako, potovanje, prtljaga, carina — tu pa že vaje, takšen po-menek mora biti opravljen le mimogrede
vse v ameriškem tempu.
Ne, njemu se zdi zdaj vse drugače v domovini. Kot da se je ustavila ura in svet okoli njega. Tu ni govora o ameriškem tempu...
— Verjemite mi, — pripoveduje živahno — kar mori me ta ti Sin a, nervozen sem od nje, obenem mi pa še vedno brne v glavi ameriški stroji, vzvalovano divje življenje, naglica, hrup, nemir. O, seveda, to je popolnoma drugačen svet, vse je postavljeno, takorekoč, na glavo v primeri s Evropo. Človek se ne more dolgo v to dovolj vživeti in se med tem vrvežem orijentirati. Značaji, navade, mentaliteta, ves način življenja, dojemanja teh ljudi, gledanja na življenje — vse je drugačno kot pri nas. Tega ne moreš kar na mah, spoznati in razumeti. Ceniti pa znajo umetnost m umetniška prizadevanja. Toda treba je tudi dobro poznati njih okus, prednašanje mora biti bolj živahno in temperamentno.
— Zdi se ml da sem precej prepotoval in da je bik> dovolj dela. Večjih koncertnih nastopov je bilo 82, tu seveda niso všteti nastopi pri raznih dobrodelnih prireditvah med rojaki In sploh manj važnejši angažmaji. Na vzhodu sem nastopal ▼ vseh večjih mestih — New Tork, seveda, Cbicago, develand, Detroit, Shebovgan, Mflwaukee, Pittsburg, Waukegan — in tako podobno križem v mnogih krajih.
— Nastopal sem pred rojaki, tudi v hrvaških naselbinah, pri Čehih, pa tudi pred pristno ameriško publiko, tako n. pr. v Chicagu v dvorani Orchestra Hali, kjer gostujejo le res priznani umetniki svetovnega slovesa. Ta koncert je bil lani 18. maja, o njem ste tudi vi nekaj poročali. Program je bil mednaroden, vendar sem pa izbral predvsem jugoslovenske pesmi, med njimi največ skladb naših modernih skladateljev in sicer, da bi videl, kako bodo učinkovale pri Američanih. O tem koncertu so pisali vsi večji Čdkaški listi obširne, res laskave ocene. To me je veselilo tem bolj, ker je s tem tujina priznala našo lepo pesem. Za ta angažma so se zavzeli zame ne le rojaki, temveč predvsem Čehi in Jugoslovenl Vedeti je namreč treba, da pomeni že precejšnje priznanje sam angažma za Orchestra Hali. Zato me je tudi nekoliko skrbelo, kaj poreče ameriška kritika, saj ni šlo le zame, temveč predvsem za naš sloves v velikem svetu. Prodrl sem in vedno mi je še zagotovljena kariera med Američani, Če bi hotel nazaj.
— Počitka res ni bilo. V Ameriki moraš biti stroj, če hočeš živeti. Človek mora biti jeklen, živci ne smejo nikdar odpovedati. Počival nisem niti en dan, 22 mesecev sem bil neprestano na eogah, v vlaku, avtomobilu, včasih sem se vozil na ekušnje tako daleč kot je iz Ljubljane v Trst, vedno sem moral hiteti vse koncerte sem aranžiral sam, sploh vse posle sem vodil sam, skoraj vsak dan sem odposlal do 20 pisem itd.
— Tega pa ne vem. Morda bodo vedeli ceniti ta trud, toda niti misliti si tega prav nihče ne more, kakšno delo je bilo, kot rečeno, zdi se mi, da sem precej sveta preromal, dolge poti so med posameznimi kraji, vse se zdi v Ameriki veliko in velikopotezno, pa Se neskončne železnice in avtomobilske ceste — vse to mi še brenči T glavi in se se ne morem prav umiriti in
morem vsega razporediti in se spomniti Pozneje bom skušal o priliki kaj napisati, ko se spomini vsidrajo to misli urede.
—-O rojakih bi vedel seveda miion'o povedati. Predvsem pa je potrebno naglasiti sila žalostno dejstvo: naši izseljenci nimajo nobenega stika z domovino. Popolnoma so pozabljeni ter prepuščeni sami sebi Da, mu knjig jun noče nihče poslati, četudi bi jih sprejeli z odprtimi rokami To meče na nas zelo čudno luč. Pomislite, niti skromnih not jim ne pošljemo, četudi kar gore za domačo pesmijo. Nobene za-slombe in tolažbe jim ne nudimo, kar se pa zelo maščuje. Povsod sem slišal te tožbe. Kdo bi se potem še čudil, če za Slovenci v Ameriki kmalu ne bo več niti spomina... Starejši priseljenci se še sicer vedno, ob vsaki priliki spominjajo stare domovine, a z bridko zavestjo. Mladina pa ima sploh žalostne pojme o starem svetu in če znajo rodni Jezik, se navadno sramujejo svojega porekla. Kajti otroci ne znajo ceniti trpljenja ln krvavih srag svojih roditeljev, ki so si morali ustvariti z golimi rokami nove domove, zgolj a pridnostjo so si omogočili eksistenco. V Ameriki m življenja brez truda ln dela. In starši se pred otroci lahko po pravici ponašajo a svojimi uspehi. Pravijo, glejte otroci, vi ne veste, kaj se pravi živeti... GoH in bosi smo prišli v Ameriko, sestradani, izvrženi... Otroci pa mislijo in tuhtajo, kakšna je potem takem Evropa. Necivilizirana, ljudje se še oblačijo kot v srednjem veku, o avtomobilih, nebotičnikih in podobnih ameriških prilastkih ni govora — morda vlada tam še celo suženjstvo. No, in iz stare domovine nI glasu — vse mogoče se lahko godi tam, pa se mladina končno sramuje rodnega jezika.
— Ne morete si misliti, kakšni reveži so naši ljudje tam kljub vsemu. Res, lepe domove imajo, njih hiše so takšne kot so tukajšnje večje vile, kruha tudi ne stradajo — toda kako se v Ameriki dela! Rrez počitka kot stroj, brez oddiha in lagodnosti. Kar vklenjen si v silno verigo dela, ki te vleče v jeklen tok neprestanega gibanja, ustvarjanja, izrabljanja — če se ustaviš, te stro nemirne sile življenjskega tempa. Morda so se res Že temu privadili, da se niti ne zavedajo vse peze, ki leži na njih. Toda na zabavah, prireditvah jih nikdar ne vidiš povsem sproščenih, veselih, še vedno jim leži jeklena skrb in nemir na obrazih, ne, kot vidiš pri naših tukajšnjih ljudeh, ko se zabavajo ter počivajo.
— Tega vam ne morem povedati — takšnega ognja, ljubezni do pesmi ne vidiš nikjer kot pri ameriških rojakih, ko zasliSijo domačo pesem. Kdo bi ne bil gi-njen, če vidi jokati stare, zrele, v življenjski borbi ojeklenele ljudi Te solze ne pomenijo sentimentalnosti, tožba so, strto hrepenenje za daljnim svetom, ki so ga morali zapustiti
Slikar B. Jakae
— Koliko so hoteli vedeti o stari domovini! V začetku so sicer proti vsakemu rojaku iz stare domovine nekoliko nezaupljivi, ker mislijo, da je prišel le zaradi dolarjev. Saj jih pač le takrat najbolj ljubimo, ko trkamo na njih mošnjičke. Toda moja pot je bila druga. Razumeli so jo ter se mi povsem zaupali.
— Med mladino je že mnogo izobražencev. Sploh se očituje povsod v slovenskih naselbinah, da smo v nekem pogledu naravnost rojeni za Ameriko. Naša marljivost, delavnost, poštenost, štedljivost in trdoživost so najboljši kapital za trdo ameriško življenje. Naši izseljenci so bili skoraj večinoma le težaki, dninarji, poljski delavci, zdaj so pa zastopani v novi domovini skoraj v vseh poklicih, povsod se znajo uveljaviti in asimilirati. Otroci priseljencev so skoraj vsi boljše preskrbljeni.
— Kot veste, sem baš na božič ležal v bolnici zaradi vnetja slepiča. Operiral me je rojak dr. Perme, mlad, dober zdravnik, prvi zdravnik clevelandske bolnice. Bolezen mi je vzela precej časa. Toda v Ameriki ne utegneš biti bolan. Imel sem sklenjenih več angažmajev, ki jih nisem smel odložiti, ker bi na ta način lahko zgubil kredit pri strogih Američanih. V Ameriki se koncerti, predstave itd. ne prelagajo in ne odpovedujejo. To naredi slab vtis. V Ameriki ne smeš nikdar pokazati svoje nemoči; težko bi bilo potem tudi sklepati angažmaje drugje, ko bi viden, da nisem držal besede v prejšnjih primerih. Zato sem napel vse sile, da sem se zopet postavil na noge. Bolezen je pa bila resna, v začetku so obupavali nad menoj. Januarja
— Res, naše ameriško časopisje ne ve mnogo povedati o naših v Ameriki, kar tudi nekoliko škoduje boljšemu medsebojnemu spoznavanju in vezem ■ starim svetom. Premalo je, če čitamo le o ameriških Slovencih, da je tu enega podarilo, tam so nekoga umorili banditi ah ga oropali Itd, ker si potem mislimo, da je Amerika nekakšen eldorado bandi tov ln sodrge ter da so tam zločini nekaj vsakdanjega. Dobro bi bilo, da bi se pisalo kaj natančnejšega o razmerah ln življenju naših izseljencev, o prireditvah, društvenem življenju itd., da bi se zbudilo večje zanimanje za nje v stari domovini.
— Vsekakor bi pa morali nekaj storiti za medsebojno zbliževanje ter tesnejše vezi Z Jakcem nameravava ustanoviti klub
Ivana Zormana, (po imenu najpomembnejšega poeta ameriških Slovencev — o njegovem delu bi bilo tudi treba spregovoriti kaj obširnejšega). Namen kluba bo gojiti z ameriškimi rojaki tesnejše stike.
— Reči moram, da je bil tudi Jakac povsod toplo sprejet ter je dosegel s svojimi deli najlepše priznanje in uspehe. Seveda, o vsem tem res ne morete mnogo vedeti.
Torej, enkrat pozneje, ko se bom nekoliko bolj zbral, bom kaj napisal o Ameriki, še mnogo imam na srcu.
Cas je bil odmerjen in je potekel G. Banovca je čakala vaja z dirigentom Sicer bi pa človek še sedel in poslušal, zlasti, ker vsi ne vemo ceniti časa po ameriško. In še marsičesa ne.
arstvo v prvi polovici junija
Neka] praktičnih nasvetov onim, ki hočejo umno
vrtnariti
sem zopet pel in sicer v clevelandskem znajti mnogo Imam v glavi, a zdaj se neradni.
Ljubljana, 6. junija.
Kar smo povedala iz sadjarstva za dru* go polovico maja, velja tudi prvo polovi* co junija, zlasti o zatiranju sadnih škod* Ijivcev. V tej dobi je največ opravila pri oblikovanih drevesih. Na piramidah po* spešuj, da bodo mladike vojnih vencev (etaž) enakomerno rastle. Tistim, ki rasto prebujno, priščipni konice na dolgosti 30 om, da si šibko rastoče opomorejo. Ako vzgajaš kordone in palm ote, je prva po* levica junija najprimernejši čas za vpogi* banje mladik ki so namenjen« za ramena, ker so še zeljaste in gibke. Ko olesene ali šele v pomladi, ne moreš tega napraviti, ker se lomijo. Da se pa rast ne zaustavi, privezi konice vpognjenih mladik pošev* no ob količku. Približno štiri tedne kasne* je odvezi mladike od količkov in upogni jih nadalje, pa zopet privezi konico po* ševno ob količku. Ako ne privez eš konice mladik poševno navzgor, zastane rast, za* daj ob deblu pa odganjajo za obliko dre« ves nepotrebni in nadležni odganjki. Tudi pri visokodebelnatih drevesih vzgajaj kro* no po navodilih, ki veljajo za piramidalne pritlikavce. V juniju se začno sadni škod* ljivci preobrazovari v bube ki si iščejo skrivališča. Ovij okrog debel 15—30 cm široke pasove iz valovite lepenke, odend jih s pergam m tri rm papirjem in dobro po* veži Vsake tri tedne odvezi te ovoje ter očisti s šcet&o žuželke, kri so zašle v te pa* s ti v kako posodo in jih pokončaj. Po vsakem pre^leoovanju pasov poveži jih spet osnažene na debla za nadaljni lov nenasilne golazni.
Paradižnikom postaji kole. Za naše podnebne razmere je n a jpriMadmej&a vzgoja paradižnikov ob kohi z enim, naj* več z dvema odganjkoma, Id srasteta ob
straneh prvega cveta. Pridno odstranjuj zalistmike, nikaT pa listja. Brez listja je pridelek drobnejši, kisel, brez okusa in vonjave. Povedati moramo, da je še lan* sko leto mnogo ljubljanskih lastnikov vr» tov naredilo ta pogTešek, ki so s tem po* kazali popolno nevednost o življenju rast* lin. Da peronospora ne popali paradlžni* kov, jih poškropi vsakih 14 dni z bordo* loško brozgo. Pregosto izkalilo zelenjad, zlasti korenstvo prem vaj. Na kapuznicah se bo javil metulj kapirzov belin, ki bo prišel odlagat rumena jajčka v skupine na spodnje strani listja. S pregledovanjem lahko uničimo jajčka in tudi zel en o* rume* ne gosenice, dokler so mlade, ker žive za* družno, skupaj. Kadtar odrastejo, je škoda znatna in tudi pokonča van je težavne jše, ker se razpasejo. V prvi polovici junija sejemo še pozni fižol, grah, korenje, list* nato zelje, mesečno redkvico, redkev, so* lato, kolerabe in endivijo. Zalivaj s toplo, prestamo vodo, rajši poredkoma in teme* ljrto, kakor vsaki dan in pomalem.
Na cvetličnem vrtu nadomestimo od* cvetu joče pomladne rastline s poletnimi. Na rabatah posadi nižje spredaj, višje zadaj. Na skupinah na prostem pa postavi v sredo večje, proti robu čedalje manjše. Vrtnice so v polnem cvetju. Čim odevete* vajo posamezni cveti, odreži jih nižje spodaj nad prvim razvitim popkom. S tem pospešiš ponovno cvatnje. DaJHje poveži h kolom, da ne poležejo in da se ne polo* mijo. Ker so noči toplejše, zalivaj laneni* ce zvečer s toplo vodo. Afoo jih po en* krait na teden zaliješ z razredčeno gnojni* co aii z lahko raztopino umetnih gnojil, podpreš rast in cvet Ako zaostaja voda v kakem lončku, presadi cvetico nemudoma, da ne zboli ki usahne. J. S.
S
de
naši čitatelji
škandalozno početje
Mnogi, ka smo radi nastopa svojega vo* jaSkega roka izstopili iz dosedanjih privat* ndh služb, smo sedaj, vrnrvši se od voja* kov, brez posla, dasi so nam službodajalca obetati, da nas bodo po odsluženju sprejeli zopet nazaj v službo. To se seveda v veči* ni primerov ni zgodilo. Razumljivo je, da je v delodajalčevo korist, če odpusti urad« nika, ki je recimo že par let pri njem in s trudom dosegel dosti lepo plačo ter sprejme na mesto njega recimo žensko moč, ki mu dela ns pol zastonj.
Ali se ne pravi to vojaštvo na prav uma« zan način izrabljati v sebične svrhe? Kaj smo pa zakrivili s tem, da smo zdrava in sposobni za vojake in da s ponosom slu« žimo kralju in domovina? Ali more bita to vzrok, da izgubimo kruh, medtem ko dru* gi, bodisi, da niso sposobni ali pa niso vredni, da bi služili v naši vojska, lepo ostanejo na svojih mestih in v mnogih pri* meri h še v svoje svrhe izrabljajo odsotnost oziroma izstop svojega kolege, ki je pozvan k vojakom. AH je takšno škandalozno po* četje nekaterih brezvestnežev mogoče v državi, kakor je naša? In tri nobene zakon* koneke zaščite za nas prizadete?
Prizadeti.
Svojevrstno
otroško igrišče
Na Cankarjevem nabrežju mižati pri* den mož; otrok mu je dala sodba dvoje v v vzgojo in tudi boljša polovica je še ved* no za pomoč. Ker neu trudlr vemu mojstru oči vidno primanjkuje časa za vzgojo svojih potomcev — končno tudi to ni njegova dolžnost — en mati menda misli, da je naj* bolje, če otrok raste kakor pač ve m zna. Tako sta dva navedena nadebudn'ka na ži* živahnem nabrežju — med frančiškani m Trančo adaptirala svoje obširno otroško igrišče. Ker še ne razumeta, da javna cesta ni prostor za igre s huronskim vp:tjem in presunljivim smehom in jokom — ki se sn* ši tja do frančiškanskih golobov ;n razve* seijuje tudi ves nasprotni breg osušene Ljub* rjanice, — se skoraj vsak dan ponavljajo pod kostanja pretresljivi prizori. Otrocr dvignejo strašno »tulbo«; na cesto vdreta z dveh raznonih odprtin rednika. Nekdo je šel mimo; otrok je zadel vanj — evo m ci* den ta. Vročekrvni ode se pri obrambi inte* resov svojih mladih poslužuje precej »toč* n*h* metod in ne zbira sredstev. Toda, kdor pride v njegov »rajon«, mu ne pomo* ga nihče več! Cesta okoli njegove delavni*
ce je za njegove otroke!
Ker se taki prizori ponavljajo vedno češče in je zadnje čase razkrila to idilo tu* da policija, prosimo, naj pri morebitni ob* ravnavi kakršnegakoli incidenta pouci tu* di starše obeh nebogljencev, da morajo otroke nadzirat5, ne pa jih puščati, da. se prekopicavajo po mili volji koder jim je drago, in se jim mora umikati vse, kar ho* d* tam mamo in poslušati vse, kar jih dose* že njihovo celodnevno cviljenje.
Siti sosedi.
Higijenske razmere v škof ji Loki
Kdorkoli bo pričel energično in vsestransko iniciativno reševati higijenske razmere v Škof ji Loki, bo storil veliko in dobro delo, kajti položaj, ki je nastal zadnje čase, je zdravo mislečemu človeku pač nerazumljiv. Ne gre pri vsej stvari samo za meščane, ki jim tudi ne more biti vseeno, kako so urejene higijenske prilike v mestu, tem večjo škodo utegne Imeti škofja Loka z izgubo letovišč a rskega značaja, ki ob takih mizernih okoliščinah gotovo ne bo napredoval. Tujsko-prometni odsek se trudi, dela in gradi — na drugi strani pa se zopet vse poruši z zanemar-jenjem osnovnih zahtev letoviščarskega kraja. Pa evo nekaj primerov:
Prevoz m odvoz fekalij je bil svoječas-no že točno odrejen, sedaj tega ni več m se osobito gnojnica prevaža po mestu po mili volji posameznikov. Doživljamo celo, da se greznična gnojnica vozi ob nedeljah, praznikih — vsak dom, kar čez dan in to ob času, ko si številni posetniki, turisti in gostje, ki prihajajo v škof jo Loko morajo ustvariti ne ravno vzgledno mnenje o domači upravi. Radi teh prevozov se širi po cestah neznosen smrad in to tem bolj, ker vozači le prečesto polovico ali še več vsebine razlijejo po cestišču... Da to nikakor ne gre, je več kot razumljivo in čudimo se higijenski oblasti, da kaj takega trpi.
In dalje! Za nekim gostilniškim poslopjem, pred očmi sreske izpostave in okrožnega zdravnika je na dvorišču tolika nesnaga, da je ni kmalu para. Umazane stene, obča neurejenost, smrad in straniščna gnojnica se razliva vse vprek — da joj. Menimo, da bi bila več kot dolžnost vseh merodajnih činiteljv, tolikšno nemarnost s prvim dnem odpraviti. Hiša je last predsednika gospodarskega odseka škofjeloškega občinskega zastopa. Brez komentarja!
Froie1 za kopalne plašče
priporoča tordka
A. & E Skabernd
Ljubljana.
Par hiš dalje vam udari v nos smrad po kožah, kakor bi le-te spadale v sredo mesta na Mestni trg. Izgleda da se zahoče nekaternikom privilegiranega položaja, ki mu nihče ne upa, ali ne more blizu. Križi in težave so z odvažanjem smeti, ki menda še sedaj nimajo svojega stalnega ležišča, čeprav je občinski zastop izdal tozadevna točna navodila. Prav taka zanikr-nost je s stepanjem smeti na ulico; postopanja ki se ga marsikatera služkinja, pa tudi gospodinja sama rada posluži.
Lahko bi zapisali še to in ono, pa bodi za danes dovolj. Pač pa pristavljamo nujno željo, da posežejo v stvar oblasti, ki izlahka nepotrebno zlo odpravijo, tako da bo prekrasna okolica Loke lepa izpopolnitev k bodočim snažnim, čistim, zdravstveno neoporečnim odnosom v mestu samem!
Ljubljanski tramvaj
Vzeli so nam mesečne in letne karte, sedaj pa niti dijaških kart niso hoteli pred prvim izdajati. Ker pa morajo dijaki prvega že zjutraj v šolo, naravno niso mogli pravočasno kupiti mesečnih voznih listkov in so na ta način oškodovani za en dan vožnje in še za vožnjo v remizo po nov *i-stek in nazaj. Z bloki, ki jih prodajajo po 25 komadov, je isto, da mora iti vsak v remizo po nje in plačati karto tja in nazaj. Ko bo nova remiza gotova, bo pa treba napraviti še daljšo pot.
Če že noče tramvajska uprava Esfkov na tramvaju prodajati, naj bi si vsaj omU-lrila pisarno v mestu, kjer bi se prodajali vozni bloki in dijaSke karte. Miorda bi jih mogla prodajati v kaki trafiki aH banki v bfežini magistrata afi poŠte sM pa pri »Putniku«.
Razdelitev na cone ni enakomerna, ker se iz Šiške lahko pripelješ za 1 Din do glavne pošte, docam Je treba plačati z Viča, Ud mata ah doleniskega kolodvora po 1.50 Din, Nai bi se še pri teh progah prvi dve coni raztegnili do pošte, kakor je iz Šiške raztegnjena cona od Evrope do pošte.
Dtijaškan voznim ttsfkom naj bi se priznala pravica eventudmo naknadno izrabiti neuporabljene vožnje v teku istega meseca, ker se večkrat zaradi počitnic, bolezni aH kake druge zapreke listek ne izrabi niti do polovice.
Rečeno je bik> tudi, da tisti, ki ima i o mesečne karte, to izkoriščajo in sede ves dan v tramvaju. Jaz o tem nisem prepričan. Pa če bi se tudi kdo več vozil to>t običajno, je vendar imel pravico za to plačano. — Ker so sedaj napitnine odpravljene, sera pa prepričan, da bj bili sprevodniki z mesečnimi abonenti zelo zadovoljni, ker bi ne imeli dela z njimi, tem manj, čim več bi jih bilo.
Bili pa so abonenti tisti, ki so zahtevali red v vožnji in jim ni bilo vseeno, če tramvaj zvečer prezgodaj zapelje v remizo, kot se je to pogosto godilo, abonent pa je moral peš domov. Prizadeti
DOBRA IN POCENI ZABAVA
ŠLAGER
Izposojevalnica gramofonskih plošč ln gramofonov
LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ŠT. 2
Odškodnina malenkostna.
Potrebna knjiga
Revija >Slovenski tisk< je pravkar izdala lično knjižico >Jezikovno rešeto< — odtisk člankov, ki so izhajali v tem Časopisu in ki vsi razpravljajo o napakah slovenskega pisanja. Po članku prof. A. Sovreta >Sest resnic o tujkah«, ki ga bo vsak Čitatelj prebral s pridom in sklenil, da se pomožnosti odvadi nepotrebnega tujkarenja, se vrsti dol^i niz Člankov o pravopisnih, stilističnih in jezikovnih napakah s primeri, ki so vzeti iz listov in revij in ki se pojavljajo v vsakdanjem pismenem jeziku prav pogosto. Te napake in nepravilne oblike so razložene zelo jasno in članke čitaš tudi sicer i užitkom, ker so dobro spisani. Predvsem pa bo >Jezikovno rešeto« praktično rabil vsak, kdor piše slovensko-
Lep in čist iezik — to j 3 pri velik i h naro-dih zahteva dobre vzgoje prav kakor lepo venednje. Pri nas v tem vse preveč grešimo: naša narodna slovenščina, trnovska korespondenca itd. ne razodevajo posebnerra spoštovanja do jezika. Res je, da se v zadnjih letih obrača na bolje, vendar bo tudi oni, ki piše dobro slovenščino, ČeŠče v dvomih, kako naj postavi katero besedo ali izraz; v tem mu bo >Jezikovno rešeto<. Čeprav še ni popolno, dober svetovalec. Knii-do je uredil naš znani jezikoslovec prof. dr. Rudolf Kolarič. Stane samo 14 Din in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in ariboru. fS bo zadosti odziva, izidejo še nadaljnji zvezki.
Stev 125
>S L. O V E N S K I N A H O D«, dne 6 junija 1931
Stran V
Zane Grey:
39
Skrivnostni jezdec
Roman.
— CoMie, Hjubftem te! Kaj ne veš, da te ljubim? — je šepetal Wflson ves
iz sebe. — On pa--morda te res
ljubi--toda bil je--- bil je--
Moore se je moral ugrizniti v jezik, da ni izgovoril uisodnih besed, da je zatrl v sebi nekaj groznega, obupnega in podlega. Omahnil je nazaj na posteljo, izčrpan m poražen.
— Wade, pridateU moj, lepo vas prosim, storite kaj, — je zašepetal in se obrnil proseče na lovca, kakor da je on zadmja njegova nada. — Povejte GoFrie, kaj bi pomenila njena možitev s tem človekom in kako strašen bi bil ta udarec zame. Ne vrnem se domov. Nikoli se ne ganem od tod. Ce bi mi ne bila povedala, da me ljubi, bi bil lahko prenesel vse. Zdaj pa ne morem. To me ugonobi. Wade.
— Fant, zdi se mi, da že zopet fantaziraš, — je odgovoril lWade. — Dava, ko sem prišel k vam, ste v sanjah
nekaj pravi'li — ob vso pamet ste___
No, zdaj me pa poshišajta oba. Oba imata prav. Menda še nisem videl dveh ljudi, ki bi bila tako v škripcih, kakor sta vidva.
Obmolknil je, porinil Columbino lah-
no od sebe. stopil k VVUsonovi postelji, mu popravil zrahljane obveze in po-gdadil zmečkano odejo. Poiem je sedel na rob postelje in si pomladil redke sive lase. Končno je dvignil glavo in iz njegovega obraza, polnega gub :n brazd, iz njegovih globokih, tajinstve-nih oči je odsevala iskra, drzna in nepremagljiva v svojem upanju, pa naj je bHa še tako žalostna v svojem brezmejnem razumevanju človeških muk in človeške borbe.
— Wade, za božjo voljo vas prosim, Tešite Columbino! — ga je rotil Wilson.
— O, če bi bilo le mogoče! — je vzdihnla Columbina, ki ji je bila vzela Wilsonova mila prošnja zadnjo odporno moč.
— Dekle, — je dejal VVade svečano, — ostanite pri svojem prepričanju. A vi, Moore, bodite mož in nikar ji ne delajte še večjih težav in preglavic, kot jih že ima. Položaj je tak. da si ne moreta pomagati. Sicer pa — tu imamo opraviti s starim Bellaundsom, ki se pač ne bo več izpremenil. Morda mu to ali ono ne gre v račune, toda svojih neumnih nad giede sinovega sipame-tovanja in poboljšanja bi ne opustil za vse na svetu. Izpremenil bi se pa lahko Jack. Ce se ozrem nazaj na vsa leta svojega življenja, se spominjam mnogih miladeiničev, kd so se po lastni krivdi ugonobili. Ce gre za ljudi, čijih križi in težave so mi pri srcu, sem nekakšen
prorok. In redko se zmotim. In tako. draga moja, mi laliko verjameta, če pravim, da se bo o pravem času nekaj zgodilo. Kar se tiče prvega oktobra — — no, tako hitro se pa Coirie ne bo poročila z dobrim Jaokom Bettoundsom.
X.
Nekega dne je dejal VVade Bellound-su: — Človek nikoli ne ve, kaj tiči v psu, dokler ga temeljito ne spozna. Psa so kakor ljudje. Mnogi so zelo lepi, v resnici pa mso vredni počenega groša, in tako je tudi z ljudmi. Ce je pes rojen za to, da se klati brez gospodarja okrog in moTi ovce, ga nobena sila od tega ne odvme. Dva psa imam, ki se sploh ne dasta dresirati.
— Katera dva? — je vpraiaJ Bel-lounds.
— Prvi je Kane, — je odgovoril te-vec. — Komična žival. Nikaikor ga ne morem ukrotiti. Zdaj se me boji, ker sem ga pošteno haklestil, ko me je hotel ugrizniti. Ne morem ga pa r^ripraviti do tega, da bi me imel količkaj rad. Miss CohirribHio ima menda rad in prepričan sem, da bi bil v njenih rokah prav dober pes. Kje ste pa dobili tega psa, BeUotmds?
— Hm, če se prav spominjam, je bil rojen v Lousiani.
— To priča o nagonu, ki se pojavi tu pa tam pri njem, — je odgovoril Wade. — Zelo rad ima namreč človeško Bruižlbo, toda ne vedno. 2e opetovano sem ga zasačil pri tem. Lov na
rise ali medvede ga pa nič kaj ne veseli. Prvotno sem mislil, da bi utegnil moriti ovce, pa sem se zmotil. Njegova mati je morala loviti sužnje in Kane je podedoval ta nagon.
— Pa ga dresirajte na človeško sled. Bili so Časi, ko je bil tak pes zelo dobrodošel. In če se navadi na Coliie, naj ga ima, posebno če se vam bo zdel po-raben.
— To ni napačna ideja. Miiss Collie se izprehaja in jaha večinoma sama po okolici, ne da bi nosila s seboj revolver.
— Pa vendar ne mislite reči, naj ji tzprehode p rep o vem?
— Ne, dokler ne zaide predaleč, — je odgovoril Wade resno. — Sicer sem jo pa že posvaril. Oni dan sem srečal med farmo in Buffalo Parkom nekaj prav sumljivih tiče v. To niso bili lovci, ne iskalci zlata, ne živinorejci, ne turisti.
— Kaj ne peveste! Ali mislite, da so ti tujci v zvezi z živino, ki sem jo nedavno pogrešil?
— Tako daleč menda to ne sega, — je odgovoril VVade, — toda njihovi obrazi mi niso bili nfč kaj všeč?
— To se mri zdi zelo čudno. Bliža se oktober in kmalu dobimo sneg. Pa vendar ne mislite, da hočejo ti tujci prearmovati v gozdovih?
— Ne. In Lewis se strinja z menoj; saj se ga spominjate, a?
— Da, poznam ga, V mislih imate tistega komičnega zlatokopa, ki se kla-
ti po Buffalo Parku in stika za zlatom, je-li? Bil je pri meni. Dober dečko, toda   nor s svojim zlatom.
— Lewisa sem večkrat srečal, zciai tu, zdaj tam. Predvčerajšnjim sem izgubil pse. Panter ;im je bil ušel in drevo, Le\vis je slišal besno lajanje in počakal je pri njih, da sem pribite! jaz. Potem mi je povedal nekaj važnih novic Glejte, njega skrb:, kaj namerava početi ta tolpa, ki se klati po Bttffal ) Parku, in poskusil je zalezovati jo. Nekdo je v gozdu streljal za njim. Priseči sicer ne more. da je bil iz te tolpe, pač pa lahko priseže, da ni bilo s.i-mo golo naključje, da mu je zažvižgala krogla mimo glave. Le\vis pravi, da ti vražji dečki neprestano jezdijo v Elge-rio in zdi se mu, da so v zvezi s Snii-thom. ki ima tam krčmo. Ali poznate Smkha?
— Ne, in tudi potrebe ne čutim nobene, da bi se seznanil z njim, — je odgovoril Bellounds kratko. — Ta mož je napravi! name takoj zelo čuden vtis. Od prijateljev vem za najrazličnejše zgodbe iz Elgerie. Nihče mu ne more dokazati, da je lopov. Jaz se nisem v takih primerih še nikoli zmotil; a možje nimajo kar tako tebi nič meni nič brazgotin na obrazih.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Poeeni in vendar najboljša »e
SEVERJEVA OTOMANA
z 32 peresi  v  sedežu in  4 V zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 550.— do 850*—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! Najbolj«! materijal!
RUDOLF SEVER. LJUBLJANA.
Marijin trg št. S.
o
N
e
Fotokeramika - umetno slikanje na steklo in porcelan
M. Staniiić 1 Sinovi, Sombor —   Ljubljanski velesejem — Paviljon J 658—659
2
N
e
Surovo maslo
(Tafelbutter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju.
Franc Kolleritsch
APAČE PRI GOKNJI RADGONI
Specijalni entel oblek in volan
francoski sistem pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
(poleg hotela štrukelj)
»BREDA« žepni robci :.om. Din 2.-vezenje zaves, pregrinjal in perila.
— Namodernejse
Anton Zalokar
tvornica pohištva
Št. Vid nad Ljubljano
razstavlja na velesejnra
v paviljonu E
žbeni oklic
Dne 15. junija 1931 in nadaljnje dni dopoldne od 9. ure naprej se prodajo v Skof ji Loki — Kolodvor (na Trati) — potom javne dražbe vse v konkurao mano tvrdke »Mlino-stav«, d. z o. z. v Škof ji Loki — Kolodvor — spadajoče premičnine, kakor: razni »troji, vsakovrstni vijaki, matice, razna pločevina, kotno in drugo želez je, osovina rasne debelosti, električni materijal itd.
Upravitelj konkurzne mase:
Dr. Fran Jerala
HjnovejSi >Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-j natika. Ceniki franko. Najnižje cene.
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Kar lovska o. 4-
> mM al i og1asi<
Vsaka beseda SO par.  Plača mm lahko tudi s» znamkah. Za odgovor znamko? — Na vprašanj* brez znamk* m* m mu od&tvariama, >~  Najmanjši oQla» Wn ^fmmm
PES
mlad volcjak z znamko Bt. 1011 se je izgubil. Najditelj dobi nagrado. — M. Dachs, Prule 23.
1817
VEC LEPIH SPALNIC
masivnih, politiranih, po ugodni ceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarje; 20 minut od postaje Skof ja Loka. 1820
elektr. konces. podjetje
Ljubljana, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za so-lidnost in zmerne cene.
POHIŠTVO
Politirane spalnice Din 5500.— pleskane >   2800.—
postelje >     250.—
omare >    550.—-
kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvu »SAVA«
---»   Tudi na obroke!--
68/L
UBARSKEGA POMOČNIKA pridnega, zanesljivega in samostojnega delavca z lastnim popolnim orodjem, za mešano, predvsem malo delo in lažja zlatarska popravila — takoj sprejmem Janko Jazbec, Crikvenica, Primorje. 1821
D ALIBOB KLAVIRJI PLANINI
razstavljeni  na  velesajmu v
Ljubljani 30. V. do g. VL 1931.
DALIBOR, Češka prima znamk* Jamči za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. — Tudi na obroke, mm Paviljon E. 1742
URE
popravlja, renovira; večletno jamstvo. Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, I. nadstr., vhod Vidovdanska cesta št. 1
SAMOSTOJEN VRTNAR
star 34 let, neoženjen, verziran v vseh panogah vrtnarstva, želi premeniti službo, v kateri bi imel dobro bodočnost; sedaj v
Še ne odpovedani službi. Cenj. ponudbe na upravo 3>Slov. Naroda« pod »Vesten vrtnar/1794«.
FORD AVTO
št. A 850.751, rabljen 3000 km, 5sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri; American-motors, Ljubljana.
49/L
Modroce,
neresnice, posteljna mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago in žimo — dobite najceneje pri
F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg štev. 6
POZOR! NOVOST!
Specijalna čevljarska delavnica za moške in ženske
GOISERJE
ter vseh ostalih čevljev Vam naredi točno in solidno ter po meri. — Popravila se sprejemajo.
MIHAEL PETERNEL, LJUBLJANA, Breg št 1
FRIZERKO
prvovrstno, zmožno vodne on-dulacije, ki obvlada nemščino, sprejme takoj — Ivan Kunčič, Bled. 1793
Elegantna obleka
s čipkami, damska in kostum, temno modro, novo, poceni naprodaj. — Eržen, Poljanski nasip. 24. 1818
DRUŽINSKA E0TSA
s sobo, kuhinjo in velikim vrtom, nekaj sadovnjaka, ob glavni cesti blizu kolodvora — naprodaj. Pojasnila daje: 14-povnik, Limbus pri Mariboru.
1819
I. SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO Gajeva ulica štev« Z
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana.
OTOMANE ~
VINOTOĆ Prispela so najboljša vina. -— Liter od Din 10.— naprej. — Z dežele se vabite! Mrzla in gorka jedila. Cene nizke. — Mestni trg 13. 1824
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri ti
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Klavirje,
planine sDalibor4 (ČSR)
ki ste jih videli na Velesej-mu, so prvorazredni instrumenti oklopne konstrukcije, agrafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, električne svetiljke, začasno Se za reklamno ceno Din 15.200 na obroke od dinarjev 400 izključno le pri tvrdki
Alfonz Breznik
LJUBLJANA, Mestni trg 8 (magistrat)
Din £20 do 820
po izberi blaga stalno v zalogi
SITAR KARL, LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 12.
(Dvorišče)
Modroce afrik Din 220.—, tridelne Din 300.—.
Ribiške potrebščine
vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg.
prvikrat na ljubljanskem veleseimu
samo 8000 parov srbskih OP ANK po zelo nizkih cenah:
par
Dečje do št. 29 Din 30.— od št. 30 do 34  > 40.— Ženske >   50.—
Moške >   60.—
Paviljon E 505—506.
Moderne spalne divane
zimnice, otomane, fotelje in  vsa tapetniška dela izdeluje
solidno in poceni
KOBILICA AVGUST
TAPETNIK IN DEKORATER LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 25, dvorišče
QQOQQQQQQQQQQQQQQQQQ
Najboljši šivalni s troti in kolesa
„APLER" - „GR1TZNER"
švicarski oletUni stroji Dubied"
za đom, obrt ln industrijo, edino le pri
JoSs Peteline
Ljubljana
Telefon 2013.
Elegantna oprema, neprekosljiv materijal t
NOVOST!
Šivalni strof kot damska pisalna
miza
Nizke cene! Tudi na obroke!
NOVOST !
Kreditni zavod za trgovino fn industrijo
L JUB.LeIA]¥A. Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopfu)
Obrestovanje vioc nakan in prodaja vsako-vrstnm vrednostnih papirjev, deviz In valui. borana s srodila, predujmi in kredit! vsake vrste, esfcomcrt bi Maso menic ter neka rila v trn- in Inozemstvo tale - deposfta
Brzojavke: Kredit, UnbHana. — Telefon §t 204«, 2457, Intemrban 2706, 2806.
J
(Bolexnt ze/cc/ccr, slabo prebavo
nepravilno vrenje v želodcu urejuje FU GOL. FIGOL odpira slast, čisti in osve* zuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki le* karni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMELIĆ, DUBROVNIK 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din.
J. PICEK
■■■■■■■■■■novo mesto
ŽELEZNINA IN SPECERUA
Poljedelci pozor! Kakor vsako leto. Imam tudi letos veliko izbero v kosah: gorenjske, korošice, turške peklenske, magnetne kose i. dr. — Fine brusne kamne. — Polnovredni trboveljski in dalmatinski cement, betonsko železo, Stukatur in druge stavbne potrebščine. Težakovo olje, najfinejši Ave-narius Carbolinej. Galica, cepi In i gumi, žveplo, gumi cevi.
Najnižje dnevne cene.
Specialna mizarska in tapetniška delavnica po najmodernejši arhitekturi
Lancoš — Sitar« Ljubljana
WoIfova ulica 12, dvorišče
Na velesejmn paviljon ,,E"
Zaradi nesreče Inventurna odprodaja
sascufaktnriiega in konfekcijskega blaga pa doboko znižanih cenah. — 6e vljudno priporoča
UMRIJH ROGELJ
UUBLJAHH, So. Petra cesta 26
Franc Jager
prlporoCa svoje najmodernejša fotelje vseh vrst« modroce« otomane. Hitio, zložljiva postelje, patentna divane L t d
i Prostor za posteljnino. I Garantirana konstrukcija! J
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
J.
dražba s o. s. pleskarstvo In sobosfikarstve Ljubljana. Sv. Petra e. 83.
Za splošno ključavničarstvo
se priporoča
IVAN KRALJ
Ljubljana, Gregorčičeva 5.
Deske
■
ITT, za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode in letve raznih dimenzij prodaja po zelo nizki ceni
„Ilirija", d. z o. z«,
LJUBLJANA, Dunajska cesta s t. 46
Telefon št. 28—20, 25—85.
Malinovec
iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »Pri orlu« v Celju. 61/L
PUCH
MOTORNA KOLESA
250 in 500 cm3
na odplačilo v 18 mesečnih obrokih
samo pri generalnem zastopniku
ALOJZ USSAR
zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev
Maribor. Tre Svobode št* 2
(prej Gosposka ulica 20).
Istotam se dobijo  tudi  nadomestilni deli za Puch - motorje.
2aS-----PREHLADU -o ISHIJASLI mV^-V
DOBIVA SE v VerH ifl/,BlJ SARAJEVSKA 84
I LEKARNAH PO CENI L»H. 7S
Za velik rudnik laporja v Dunavski banovini se išče za
takoj zdrav in energičen
rudarski nadzornik
(Ober stei ger )
Šolan v vseh rudarskih poslih, z uspešno prakso, popolnoma vajen obračunavanja dela v rudnikih ter poznalec Zakona o zavarovanju delavcev in Rudarskega zakona, — Ponudbe s prepisi spričeval, označbo referenc, životopisa ter zahtevo plače na upravo »Slovenskega Naroda« pod št. 1790. <—■ Samo interesenti izpod 50 let starosti pridejo v pošte v.
ca zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
»T „JUGRAD"
' Jugoslovanska gradbena kreditna zadruga r. z. z o. z. I     v LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 351. F    Krajevno zastopstvo: MARIBOR, Aleksandrova 48
Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. (Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.)
****** _
"ti
mvalm stropi
SI
ZALOOO
JPRT
TVRDKI
ŠELENB UROOVA ULICA 6. TELEFON 29-80
NOVO IREJEM
trgovina
železnine, porcelana in »teklenine
11. ZIIJ(
Ljubljana, Dunajska c 11, poleg „Figovca"
ima vedno v zalogi po nizkih cenah kompletno kuhinjo kakor: kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto; razen porcelan, kakor servise itd.; razno steklenino; razno posodo in steklenino za gostilne in restavracije, moderne stroje za kuhinje, vse gospodinjske in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodar, in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, železnino, nosilke, cement, kompletne kopalnice in straniščne naprave, želez je in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in
kopalnice, 7134
NA DEBELO!    ZAHTEVAJTE PONUDBE!    NA DROBNO!
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lov* ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISEF rniškar. Ljubljana. Kongresnu       ?tev. o
Naše hrenovke, kran ske klobase
in sploh vsi mesni izdelki žanjejo splošno pohvalo. — Oglasite se na velesejmu v našem paviljonu na veseličnem prostoru. — Toči se tudi izborno »Unionsko« pivo.
Se priporoča
Ivan Javornik
Ljubljana, Domobranska cesta 7.
ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. ne odstranite v 3 dneh z
RADIO BALZAMOM
Na velesejmu paviljon H št. 306 (znotraj) je nad 100 zahvalnih pisem vsakemu na ogled. Po pošti pošiljam franko: 1 lonček za 10 Din (predplačilo) na povzetje 18 Din; dva 28, tri 38 Din. V inozemstvo več poštnine. R. COTIČ, Ljubljana VII., Kamniška ulica 10a (Janševa). 7131
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik, BRUŠENA in NEBRU- f
ŠENA STEKLA; vseh vrst:zrcalna, specijalna, lede- t
nasta itd., MARMORNATO STEKLO v najlepših o
pastelnih barvah, PORTALNE SIPE za izložbe vseh \\
vrst — priporoča J J
„KRISTAL" IK D. 1
tovarna ogledal In brušenega stekla, edino čisto t
domače podjetje. X
o
Centrala: MARIBOR, Koroška cesta 32, teL int. 2132 j|
Podružnica: LJUBLJANA VE, Medvedova cesta 38, \\
telefon int 3075.
Podružnica: SPLIT, Zrinjska ulica 6, telef. int, 368. *
Prometni zavod za premog da de Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah PREMOG
na debelo
fenanM in InonemaM i
in mtlnstcfjake
KOVAŠKI PREMOG^
Bvai^nlHld, žarski m pimakt
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. t LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15 X
m
ff
i
m
TdrfoB it £495
1
m I
|1
m
.M m
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTLPLTE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FTNEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE
JUGOGRAFIKA
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23
lis HI
m
m m
m
b • •:
m m
m m
m m
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Delniška dražba pivovarne
PIVOVARNA in SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in £RNO PIVO V sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT
Ljubljana
Telefon:
LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023
Brzojavi:
Pivovarna »TJNION«, Ljubljana Pivovarna >UNION«, Maribor
Urejuje Josip ZapanOft, ~ Za »Narodno tiskarno«
mm Za Ppravo in inaeratnl dal Usta; Oton Gnrlatof. ~+ Val t Ljubljani.