Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta_________________.7.— 1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.

NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V .

Let. 3. št. 138.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 21ST, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 138.
IZJAVA VELE-POSLANIKA D. F. JUGOSLAVIJE - STANOJE SIMIČA
Washington — Vele-poslanik D. F. Jugoslavije Simič, je podal časnikarskim poročevalcem ob svoji povrnitvi v Združene države, naslednjo izjavo:
"Moja neizogibna odsotnost iz Združenih držav zadnjih deset tednov, je obenem za mene prijetna nepričakovanost, da se zopet s zadovoljstvom povrnem na svojo dolžnost ter doprinesem kolikor več mogoče za boljše razumevanje med vašo in mojo domovino, To je na polju, katerega vi časni-karski predstavniki raznih časopisov predstavljate in katero zna ša veliko odgovornost. Med tem, vsekakor upam, da bo vedno več in več ameriških žurnalistov mo glo obiskati Jugoslavijo in se prepričati na licu mesta o obnovi naše tako močne prizadete in porušene domovine ,za časa vojne, ter kako se čutijo in delajo naši narodi pod novo demokratično vlado, Kot vam je znano, zunanji poročevalci so dobrodošli na obisk v Jugoslavijo, kjer ne obstoja več cenzura za zunanja poročila. Jugoslavija je prva država v Evropi, katera je odpravila vojno cenzuro.
Nadejam se pa tudi, da bodo kmalu bolj svobodno izmenjavana navadna pisma narodov obeh držav. Žal temu, da vsa pisma iz Jugoslavije v Ameriko morajo potovati najprej v Italijo, kjer so podvržena zelo strogi cenzuri, po večini in ako ne v vseh slučajih z strani zaposlenih oseb na cenzuri bivši četniki, katerih sovražnost napram Narodno-osvobodilnemu gibanju vam je dokaj znana. Je n.pr. pač tako, kakor da bi poslana pisma iz Francije v Ameriko potovala najprej preko Španije, kjer bi jih cenzurirali ubežni člani bivše Vichy vlade. Prepričan sem, da me boste tudi razumeli, kakšen izvir intrig in neresnice vsebuje tak način. V zvezi z tem naj omenim tudi glede paketov s živili in obleko zelo nujno potrebne reči, ki so jih poslali sorodniki svojiem v Jugoslaviji, da niso dospeli na določeno mesto. Okrog 10.000 takih paketov je bilo poslano po pošti iz Združenih držav in so potovali z istim parnikom, kateri je peljal pomoč z strani UNRRE Jugoslaviji. Mi znamo, da so ti paketi iz-loženi iz tega parnika v italijanskem pristanišču, kateri pa niso dospeli na svoje odločeno mesto v Jugoslavijo. Kje so zdaj ti paketi in kaj se je zgodilo z njimi od tega časa, nam ni znamo.
Tudi s zadovoljstvom zapažam boljše in večje razumevanje glede razmer v moji domovini, kljub neštetim oviram. S zadovoljstvom sem čital rezultat o nedeljskih
Zmaga Narodne Fronte
v Bolgariji
•
Sofia, 18 nov. — Velika večina volilcev se je udeležila splošnih volitev, ki so se vršile zadnjo nedeljo kljub protestu Združenih držav, da se volitve odloži za dalj časa in z tem omogoči volitev po mnenju Združenih držav še nekakšnega "velikega" števila volilcev. Kakšno število volilcev protest ne omenja, razen da ponava-lja, češ da sednji način volitev ni demokratičen.
Toda ogramna večina naroda v Bolgariji je glasovala za Narodno Fronto (Otečestveni Front). Začasna vlada pred volitvami je izdala izjavo, da ne vidi nobenega vzroka za protest Združenih držav proti načina volitev vBol-gariji. Ta "večina", katera se omenja v protestu, je sestavljena od bivših kolaboracionistov, kateri so vred z nemškimi okupatorji terorizirali ljudstvo. Toda zunanje velesile seveda niso naslovile protesta, kakor so ga naslovile sedaj v njihovo obrambo.
volitvah, katerega je prineslo ameriško časopisje. Če tudi so tu in tam v Ameriki osobe, katere nikakor ne morejo zapopasti dejstva, da so to bile svobodne in demokratične volitve, sem prepričam da ne deli njihovega mišljenja ogromna večina ameriškega naroda. Poročila, ki jih iz Jugoslavije pošiljajo vaši poročevalci, potrjujejo jasno, da so bili svobodni obiskati volišča in opazovati način volitev, da ni nobenega dvoma v tem.
Dne 29 novembra se začne prvo zborovanje izvoljenih poslancev za Zvezno vlado in Ustavno Skupščino v Belgradu, to je na dan druge obletnice proklamacije Demokratične Federativne Jugoslavije dne 29 novembra 1943 leta v Jajcu. Ustavna komisija je že pripravila načrt začasne državne ustave, katera je tiskana v stotisočnih izvodih in razdeljena med ljudstvom po vsej Jugoslaviji. Verjetno je, dokler začne zborovanje nove vlade, bodo izražena številna mnenje in priporočila za ustavo z strani vseh slojev naroda v Jugoslaviji."
Atomsko bombo se uporablja kot gorjačo proti miru in Sovjetski Uniji
Moskva, 18 nov. — Atomsko bombo se uporablja v mednarodni politiki velesil proti miru in proti Sovjetski Unij, se glasi članek sovjetskega pisatelja A. So-koloff, katerega istočasno deloma citira dopisnik za njujorški "Times", Brooks Atkinson. Po njegovem mnenju je ta članek eden najresnejših in prevdarnih odkar jih je bilo z ozirom na sodobne mednarodne zadeve dose-daj priobčenih.
A. Sokoloff pravi: "Atomska bomba je poslužila kot signal mednarodni reakciji v svetu za novo križarsko gonjo proti Sovjetski Uniji.
V zelo resni in kritični dobi v kateri se nahaja Anglo-Sovjetsko-Ameriška koalicija, ljudje na zunaj izpodkopavajo mednarodni mir z drzno in sovražno gonjo proti Sovjetski Uniji. Uporabljajoč neuspeh londonske konference Sveta zunanjih ministrov, atomsko bombo in stališče zaveznikov v Nemčiji ter daljnem vzho-
BRITSKA POLITIKA V INDIJI IN INDONEZIJI SRAMOTA ZA ANGLIJO
London — Prof. Harold Laski, predsednik laboristične stranke v Angliji, je imel ob priliki 56 rojstnega dnveva indijskega voditelja Padita Nehru-ja, precej zanimiv govor. Laski si želi odgovoriti, kdaj bo Anglija spoznala svojo odgovornost napram indijskemu ljudstvu. Označil je njeno sedanjo politiko v Indiji in Indoneziji kot veliko sramoto za Anglijo, oziroma za ves angleški narod.
Neodvisnost Indije je neizogibna pravi prof. Laski.
Toda, če se spominjamo prof. Laski je označil politiko Anglije napram španskemu fašističnemu diktatorju generalu Franku, tudi za sramoto. Zagotovil je javnost, da bo sedanja "laboristična vlada" očistila ta sramotni pečat. Preteklo pa je že pecej časa od tega, da tako prof. Laski, kakor tudi britska laboristična vlade nista razen obljub podvzela ničesar. Navadno kadar je treba konkretni odgovor, tedaj prof.
Laski ponovi znano krilatico so-cijal-demokracije: "Jaz govorim le osebno — to je moje osebno mnenje." Toda prof. Laski ni vložil protesta v poslanski zbornici proti intervencije v Indoneziji in pozval na odgovornost odgovorne kroge. Seveda tega ni storil. Omenil je samo, da je "sramota" za Anglijo. In zakaj jo laboristična vlada ne opere?
PRED STAVKO PRI GENERAL MOTOR CO.
Detroit, 20 nov. — Okrog 350.000 delavcev zaposlenih pri General Motor Co., najbrš da bodo oklicali stavko ako kompanija ne pristane na zahteve avtne unije glede poravnanja zvišanje mezdne lestvice. Avtna unija CIO je naslovila omenjeni kompaniji zahteve za zvišanje mezdne lestvice delavcem v splošnem.
j
mezdno lestvico le uraanim uslužbencem.
du (Japonski) kot podlago za provokacijo med Anglosaksonskimi državami in Sovjetsko Unijo. Sokoloff dolži, Hearst-McCormik profašističjii tisk v Združenih državah in katoliško časopisje v Angliji za drzno in zelo nevarno kampanjo v raznih zadevah."
Nadalje Sokoloff pravi: "Nekateri pisatelji se trudijo opravičiti medsebojne. interese Združenih držav in Anglije, med tem, ko londonski "Observer" neprestano ponavlja znano" nazistično oceno o moči Sovjetske Unije, čgš da je njena moč na "nogah iz gline." Citirajoč izjavo Paula Winter-ton-a, kateri je dejal, da se moč Sovjetske Unije z atomsko bombo lahko potisne in zmanjša na stopnjo drugo razredne velesile, da imata zdaj Vel. Britanija in Združene države izredno priliko utrditi njum vpliv po vsej Evropi.
Kaj drugega naj pomeni to, pravi Sokoloff, kakor apel za sprečitev sodelovanja Sovjetske Unije v Evropskih zadevah? Kaj drugega naj pomeni istočasno hipokratična fraza o "moralnem vodstvu", kakor masko impiria-lističnega apetita, kateri še vedno sanjajo v svojih impirialističnih sanjah, kako bi spravili Sovjetsko Unijo iz tega sveta?
Mrzlična vznemirjenost o vojni zahteva, da Sovjetska Unija zvrne svo pozornost na strani varnosti mednarodnega miru, kajti atomska bomba kot razvidno, je izpremenila stališče celo nekaterih zunanjih krogov, kateri so do včeraj zagovarjali mednarodno sodelovanje in kooperacijo.
ČRNA REAKCIJA BI POZDRAVILA NOVO VOJNO
Sokoloff izraža prepričanje, da se zasnov za Anti-Sovjetsko kampanjo sestavlja iz več razlogov. In med prvotnim, nekateri reak-cionarji, pravi Sokoloff bi pozdravili novo vojno kot edini način za njih, da se izognejo, kompliciranih problemov ki so nastali v zvezi ¡z povojno rekonstrukcijo, namreč, brezposelnostjo in borbo za tržišča, kakor tudi rešijo precej neprijetnega vprašanja v Indiji, ter nacionalnega osvobojenja v Siriji, Palestini, Grčiji in Španiji.
Po drugi plati tega vprašanja,
nedvomno da pustolovci, kateri zagovarjajo križarsko gonjo proti Sovjetski Uniji, so navdušeni deloma tudi z naklonjenostjo toča-snega stališča Združenih držav in Angliji, katero se zapaža v raznih zadevah. Nekatero angleško časopisje označuje to stališče kot priprave za omejitev za mednarodno sodelovanje. Med tem, ko ga v druženih državah kar enostavno imenujejo, kot stališče "velike gorjače."
V naši domovini, katera je enkrat in za vselej se rešila impirialističnih elementov, ne obstojajo take socialne grupe, katere bi bile pravne rušiti mednarodni mir. Ne mogoče si je zamisliti da bi pričali taki situaciji kakor obstoja v zunanjih državah, kjer uradni predstavniki pojejo himno in poveličujejo mednarodno sodelovanje, ko pa istočasno vplivno časopisje, magazini in revije odkrito napovedujejo vojno."
De Gaulle se poslužil ostavke za notranjo krizo
Pariz — Glasom tukajšnih poročil, general de Gaulle je podal ostavko in sicer potem, ko je prišlo do ne sporazuma med glavnimi političnimi strankami za formiranje koalicijske vlade. General de Galle je bil komaj pred nekaj dnevi soglasno izvoljen za predsednika začasne vlade, katera je imela oblikovati in postaviti temelje ustavi četrte francoske republike.
Takoj po tem naznanilu posamezni krogi trdijo, da je prišlo do nesporazuma med njim in komunisti, ker so slednje odklonili podpirati njegov načrt za sestav nove vlade. De Gaulle je namreč na prepreden način skušal ignorirati komuniste, največje število poslancev posameznih strank z tem, da je imenoval na vse važne položaje v vladi svoje pristaše. Komunisti so opravičeno vztrajali pri svoji zahtevi, da se važne položaje pravilno razdeli med glavne politične stranke. Najvežnej-ši položaji v vladi se smatrajo: ministerstvo za zunanje zadeve, ministerstvo za notranje zadeve in ministestvo vojske in mornarice.
Pregovori med avtnimi stavkarji in kempanijo
Windsor, 20 nov. — Zdi se, da
se je arogantnost avtnega magneta Ford Motor kompanije nekoliko omehčala in predvsem vsled dejstva, ako bi nadaljevala z svojo trmoglavostjo v zadevi stavke avtnih delavcev, je edini izhod, da vmes poseže federalna vlada in poravna spor.
Kakor razvidno Ford kompanija je odgovorila na povabilo unijske-ga predstavništva, da je pripravna stopiti v pregovore. Točasno so v teku pregovori med predstavništvom avtne unije in predstavništvom Ford kompanije.
Mestni župan, Arthur J. Reume izraža mnenje, da so precej po-voljni znaki o odbri nameri z o-ben strani za dosego sporazuma. Situacija se je precej spremenila in je upati da pride do sporazuma med stavkarji in kompanijo.
| Poglavitna zahteva avtne unije je priznanje unije in priznanje kolektivnih pregovorov ,z resničnim unijskim predstavništvom. Proti tej zahtevi Ford kompanija je vztrajala z vso svojo arogant-nostjo ne hoteč ničesar slišati o priznanju avtne unije kakor tudi kolektivnih pregovorih. Da opra-
viči svojo trmoglavost je skušala razbiti stavko pod izgovorom zaščite tovarniškega poslopja in tudi življenja bližnjih prebivalcev vsled nevarnosti eksplozije plinskih in vodnih cevi. To je poslužilo kot vzrok provincijalnemu ministru za javni red, da pošlje preko 200 provincijalnih in državnih policajev na lice mesta stavke. Toda odločnost avtnih delavcev, kateri so zabarikadirali vse glavne ulice z avti in avtobusi, je sprečila to drzno in neopravičeno namero.
Ob tem času podrobnejših poročil o poteku razgovorov, zaenkrat ni. Vsekakor je upati, da morda pride do sporazuma in z tem zaščiti opravičene zahteve avtnih delavcev in njihovih družin. „
General de Gaulle dosleden reakcionarni politiki, je seveda odklonil zahtevo komunistov z enostavnim izgovorom, češ da je nemogoče s komunisti doseči sporazum, ker da delajo po navodilih iz Moskve in ako bi se imenovalo enega njih na važni položaj v vladi, bi to znatno vplivalo na francosko zunanjo politiko. Dejal je tudi, da morajo komunisti najprej "dokazati", da se njihova zunanja politika res bazira na nacionalni podlagi in ne na naklonjenosti napram drugim državam. Dokler pa tega ne "dokažejo", je odločno proti imenovanja komunistov na važne položaje v vladi."
Na izzivalno de Gaulle-vo izjavo ,Maurice Thorez, glavni tajnik Komunistične Partije je odgovoril: "De Gaulle-va izjava je žalitev 75.000 komunistov, kateri so dali svoja življenja za osvoboditev Francije, ko skuša govoriti o nacionalnem karakterju in politiki Komunistične Partije."
Med tem Socialistične Stranka druga po številu izvoljenih poslancev je bila v tej zadevi "nevtralna" ali pa celo pripravna podpirati, da de Gaulle zadrži predsedniško mesto. Toda do gotove meje odobrava njegovo stališče naprama komunistom v kolikor «se tiče važnih položajev v vladi. Zdi se pa, da so med samimi socialističnimi poslanci z ozirom na to različna mnenja.
N. pr. socialistični časopis Cite-Soir pravi, ako ne pride do sporazuma edini izhod je, da se imenuje Maurice Thorez novim predsednikom vlade.
General de Gaulle je vsekakor v svoji izjavi s ozirom na važne položaje v vladi odkril namero reakcije, katera skuša na vse kremplje tako v zunanji kakor tudi notranji politiki postaviti Francijo v zvezo zapadnega bloka. Poglavitni razlog za nastalo krizo je torej jasen.
14 TISOČ BREZPOSELNIH V TORONTU
Toronto — Okrog 14.000 delavcev je brezposelnih v tem mestu, je naznanil urad za brezposelno zavarovalnino. Medtem, ko se število brezposelnih povečuje z vsakem dnevom, mestne oblasti vpo-rabljajo policijo proti stavke op-tometrističnih delavcev, kateri so zastavkali pred dvema tednoma.
Mednarodno edinst vo in varnost miru v svetu, je nas cilj-Molotov
ARETACIJE V ŠPANIJI
Madrid — Glasom tukajšni poročil, v Španiji fašistični diktatorski režim generala Franka, je aretiral večje število "osumljencev", češ da so delali ,za roto proti njegovega režima.
Tudi aretacije ne bodo rešile fašistični režim v Španiji.
V naslednjem prinašamo v prostem prevodu tekst govora komisarja za zunanje zadeve Sovjetske Unije, Vjačaslava Molotova, kakor je bil potom radio posnet po United Press-u v Londonu. Molotov je podal ta govor ob priliki 28 obletnice Oktoberske Revolucije, katerega radi njegove važnosti z ozirom na mednarodno situacijo in različne probleme glede medsebojnega sodelovanja za trajen in pravičen mir, posnemamo v celoti za naše čitatelje. Priporočamo, da se govor temeljito preštudira bodisi na sejah ali predavanjih, ker edino na ta način je mogoče doseči njegov zgodovinski pomen. Ured.
Tovariši! Po nekoliko letih krvave, vojne, mi praznujemo 28 obletnico Oktoberske Revolucije v dobi mira in veličastvene zmage nad fašizmom. Štiri leta krute vojne proti Hitlerjevi Nemčiji, katera je razsajala ne malo po celi Evropi, so za nami. Tako tudi vojna proti agresivne Japonske, v kateri smo sodelovali v poletju tega leta. V tej junaški borbi odločilno mesto so morali zavzemati narodi Sovjetske Unije. Glavna zibelka svetovnega fašizma in svetovne agresije s zapada in vzhoda, je uničena. Mir je dosežen za vse narode v svetu. In sedaj smo dosegli tudi mi mogočnost povrniti se v mirodobno delo in ojačati našo zmago.
Od sedaj naprej nam je mogoče smatrati, da je naša domovina rešena nevarnost nemške agresije s zapada in japonske s vzhoda. Dolgo pričakovani mir — smo dočakali. Kakor je tovariš Stalin, rekel, sovjetski narodi se niso izogibali težkoč in mizerno ponašali pri svojem delu ter delovni moči
za zmago. Preživljali smo težka in naporna leta. Nemčija je z vso surovostjo napadla na našo domovino računajoč na fakt, da ji bo ta nepričakovani kriminalni napad zagotovil uspeh. In ne samo Nemčija, ampak tudi druge države so delile isto mišlenje, da Sovjetska Unija ne bo mogla dolgo vzdržati in da bo po nekoliko tednov, največ par mesecev, Hitler praznoval svojo "zmago" nad Sovjetsko Unijo.
In ni čudno, da je prevladovalo tako mnenje, ko vemo da je v za-padni Evropi brez večjih bojev našteval zmago za zmago. Toda take zaključke so sklepali v prvi vrsti oni, kateri niso nikdar priznavali zakonitost Oktoberske Revolucije in oni, kateri so se pokazali nesposobnih sploh razumeti popularni karakter sovjetskih narodov ustvarjen kot rezultat te revolucije. Nemška invazija proti Sovjetski Uniji je bila velikanska božja sodba, posebno za one naše zunanje prijatelje, kateri so takoj v začetku izgubili srce in tako z daleč opazovali neprimerne te-žkoče z katerimi se je naša domovina srečala v prvem razdobju vojne. Toda Sovjetska Unija je vzdržala in ostala na svojih nogah kljub kriminalnemu napadu proti nje.	,
MATERIJALNE IZGUBE IN
GLOBOKE RANE JI NISTA OMEHČALE SRCA
Materijalnb izgube in z vojno globoko zasekane rane v pr^em letu, niso zrahljale njene fizične in ne moralne moči. Naša armada je uspela reorganizirati in tudi ozdraveti samo sebe od prvih vdarcev. Sovjetski narodi so napeli svoje sile in vračali smrtno-
sne udarce sovražniku. Vsi se spo- Jugoslavijo, med tem, ko je poleg
minjamo ko je naša armada prešla iz defenzive v ofenzivo, naprej na enem samem področju dolge bojne črte, zatem na več področjih in naposled na celi bojni črti. V tej dobi so narekovali interesi samoobrambe potrebo formiranja enotne fronte vseh malih in velikih narodov proti hitlerjevi Nemčiji.
Danes je že vsakemu znano, da je Anglo-Sovjetsko-Ameriška koalicija uspešno izvedla svojo zgodovinsko nalogo, organizirajoč skupno borbo demokratičnih držav proti fašizmu. Znano pa je tudi, da je ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi postavila Nemčijo med dve bojni črti ter brezupen položaj. Toda istočasno ne sme biti pozabljeno, da je zaokre-nitev situacije nastopila na nem-ško-sovjetski bojni črti eno leto pred ustanovitvijo druge fronte ko so hitlerjeve horde pod močnimi vdarci Rdeče Armade morale odstopati na celi bojni črti.
Naši narodi prerojeni po Okto-bersi Revoluciji, so bili mogoči ne samti braniti samih sebe pred Hitlerjevim navalom, ampak tudi preiti v ofenzivo in obračunati s poglavitno gadjo zalego fašistične agresije. Zavedali so se svoje moči, katera nima ničesar skupnega s brezsrčno fašistično oblastjo, organizatorjem druge svetovne vojne. Postalo je jasno, da se Sovjetska Unija more z ponosom braniti in obenem vzdržati vso težo fašistične brutalnosti, nikdar prej primerjajoče v povesti. Hitlerjeva Nemčija ni ogrožala samo Sovjetsko Unijo. Pred-no je izveden napad na Sovjetsko Unijo, nemški fašizem je do tedaj že okupiral Norveško, Belgijo,
fašistične Italije imel svoje zaveznike v nekoliko evropskih državah.
Kot znano nekatere so zaključile militarno zvezo, vključujoč Španijo, ter pomagale manj ali več odkrito Hitlerju. Nevarnost Hitlerjeve invazije, je visela nad Vel. Britanijo. In ako bi bila vojna proti Sovjetski Uniji dosegla svoj nameravani cilj, bi danes vsa Evropa nedvomno ječala pod Hitlerjevo peto. Prav ta zamisel jih je tudi vodila planirati v različnem obliku svoj "novi red", katerega da postavijo v Evropi. Toda ta zamisel je vodila obenem fašistične prodance v podobi Kviz-linga, Lavala in drugih kateri so se prijeli dela za svoje nemške gospodarje.
BRUTALNO NASTOPANJE FAŠISTIČNIH RAZBOJNIKOV
Hitlerjevi fašisti, so začeli vsepovsod vstanavljati z vso brutalnostjo svojo strahovlado, katere je bil cilj: uničiti vsako najmanjšo sled demokratičnih ustanov, ter uničiti zlasti politične pravice delavskega razreda, izropati zasužnjene države, postaviti njihova vsa materijalna in ekonomska sredstva na razpolaganje kriminalnim fašističnim razbojnikom. Prvi uspehi njihove invazije, so znatno pospešili fašistično vrtoglavico. Začeli so že odkrito napovedovati svojo oblast nad Evropo in ostalim svetom.
Na ta način so odkrili pred celim svetom kriminalne načrte nemškega fašističnega avantu-rizma za oblast nemškega "nadčloveka" v Evropi in ostalem svetu. Prav zaprav je nemška fašis-
Holandijo, Francijo, Grčijo in tična teorija slonela na gospodar-
ski superiornosti arijanske rase nad drugimi narodi, katere se je smatralo za "nižjo raso", ter je obenem ogrožala obstanek civilizacije v Evropi.
Ljudstva v okupirani Evropi, so bila ne samo nemočna, ampak tudi slabo pripravljena za odpor proti fašističnih okupatorjev. Edino korak po korak zahvaljujoč neizmernim naporom najboljših patriotov in demokratov je uspelo zbrati in pripraviti demokratične sile v borbo proti okupatorjev, katere so začele pozneje naraščati in razvijati svoje vrste in moč.
Toda navzlic odporu v teh državah, kot n.pr. Jugoslavija, kjer so njeni narodi v splošnem podpirali Osvobodilno borbo, njim je manjkalo zadostne oborožene moči in tudi sil za zdrobiti hitler-jevo militarno silo.
Edino, ko je Rdeča Armada prešla v ofenzivo in začela drobiti v prah in pepel bajno "nepremagljivo" nemško armado, se je obseg osvobodilnega odpora zasužnjenih narodov proti nemškega impirializrfta povečal. Rdeča Armada je osvobodila narode so-< sednjih in drugih držav v Evropi, vključujoč tudi one, katere so v zadnjem trenutku prekinile zvezo z Nemčijo in se pridružile vsem drugim narodom v borbi za uničenje Hitlerizma.
Tako se je začela osvoboditev evropskih držav izpod hitlerjev-ske sužnosti in dosegla slavno stran v zgodovini zmagoslavne Rdeče Armade.
Fašistična Italija se je prva pridružila Hitlerjevi Nemčiji v vojni v Evropi. Od napada na Sovjetsko Unijo, rumunska, mad-(Nadaljevanje na 4 str.)
ZAHVALA IZSELJENCEM V KANAD!
Beograd, 18 nov. — Poslanstvo D. F. Jugoslavije v Ottawi je sprejelo naslednjo zahvalo in obvestilo od društva Rdečega Križa D. F. Jugoslavije, da so parniki naloženi z obleko in živili v -kanadskih pristaniščih srečno prispeli v jugoslovanska in druga pristanišča. Brzojavka v tej zadevi se glasi:
"Prosimo Vas, da izročite zahvalo našim izseljencem v Kanadi za njihovo naklonjenost in pomoč. Parniki: Henry W. Grady, Joel Chandler Harris in Prince Andrej srečno prispeli v Sicilijo, Bary in Dubrovnik. Sprejeto pomoč razdeli narodu društvo Rdečega Križa Federativne Jugoslavije."
Vasic.
Niso se rešili oportunizma
Pariz, 19 nov. — Začasna ustavna zbornica je danes z 400 proti 162 glasov ponovno poverila mandat generalu de Gaulle, da sestavi novo koalicijsko vlado in razdeli vladne položaje med tri največje politične stranke, Komunistično, Socialistično in Republikansko.
Komunistični poslanici so vztrajali odločno pri svoji zahtevi proti ponovnega mandata generalu de Gaulle, med tem, ko so se poslanci Socialistične stranke soglasno priključili Republikancem in poverili mandat generalu de Gaulle. Sledeč svoje prijatelje čez rokavski zaliv kadar se gre za resnične narodne interese, so seveda izbrali oportunistično pot, katera vodi vedno globočje in globočje v oportunistično močvirje iz katerega se bodo prav težko rešili.
TRETJEGA RAZREDA VELESILA
Lahore, Indija. — Jawaharial Nehru, vodja indijskega kongresa je v svojem govoru pred volitvami v Indiji dejal, da je Vel. Britani-. ja komaj tretjega razreda velesila,, toda skuša pod vsako ceno zadržati svojo oblast v Indiji.
J)
edinost"
Published weekly at j.	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Rezultat volitev potrjuje narodno voljo
Takoj po izjavi volilne komisije, katera je določila •datum za splošne volitve v Jugoslaviji dne 11 novembra, notranja in zunanja reakcija je zbrala v svoji obupnosti poslednje moči in začela podžigati kampanjo v javnosti, da se bodo vršile le "enostranske" volitve, namreč ene same stranke. Skozi stinjene zobe je porinila v javnosti, izmišljijo,, kako da bo "ogromna večina" volilcev z nede mokratičnim načinom prizadeta, katera bi drugače, ako bi vladala demokracija (seveda taka kakor jo reakcija zamišlja), za gotovo oddala svoj glas za opozicijo proti vladi maršala Tita.
Na ta način je reakcija skušala v obupni stiski opravičiti samo sebe, kot nekakšnega fakorja v Jugoslaviji, odnosno nosilcev narodne volje. Toda dobro vedoč, da ako se udeleži volitev doseže nič drugega kakor tako strahovit poraz, kakršnega ni doživela sem od 1925 leta.
Odstotki volilcev, kateri so se udeležili splošnih volitev kljub prošnjam reakcije, da jih bojkotirajo, potrjujejo narodno voljo in zavest. Ogromna večina naroda se je udeležila volitev in oddala svoje glasove za kandidate Narodne Fronte. Povprečno, če tudi zaenkrat nimamo podrobnejših podatkov o odstotkih oddanih glasov v posameznih volilnih okrožjih in skupno iz posameznih federalnih enot,, lahko trdimo, da znašajo nad 90 odsto-kov tako po udieležbi volilcev kakor tudi oddanih glasov za Narodno Fronto.
Ti odstotki jasno kažejo, da je narod enoglasno pri splošnih volitvah obsodil povrnitev mornarhije in tudi črne reakcije, katera je izžemala ljudstvo do skrajnosti vsa leta do sedanje vojne. In ko je vojna z kriminalnim pohodom nemških in italijanskih fašističnih razbojnikov dospela na domača tla, vsa ta reakcionarna družina vred' z kraljem, je ubežala in si poiskala dobro zavetje v tujini računajoč na nič drugega, kakor na samosvojo povrnitev na oblast po skončani vojni. Toda oni, tisoči in milijoni, katerim ni nikdar dajala ne zaupanja in ne prednosti v kakršnem koli oziru, seveda niso delili njenega mišljenja. Potoki krvi in solza skozi štiri leta nadčloveške borbe, ter zadnjih 23 let prezir, zapostavljanje in preganjanje, nimajo prav ničesar skupnega z mišljenjem brezsrčne in osovražene reakcije. Ti potoki narodne krvi in solza, so neposredno veličastven izraz narodne volje pri splošnih volitvah po novem svobodnem in diemokra-tičnem življenju. Narodi Jugoslavije hočejo resnično in stvarno demokracijo, nikakor pa fiksno in po želji peščice ljudskih izkoriščevalcev. Med resnično in fiksno demokracijo, bi menda bil najbližji primer: "živeti človeka dostojno življenje brez strahu na pomankanje, ali pa hirati poleg neprestanih obljub vedlno v strahu in pomanjkanju."
Zatoraj narodi Jugoslavije so pri volitvah zavrgli fiksno demokracijo, katera je dajala ogromne dobičke peščici ljudskim izkoriščevalcem, diočim je držala v strahu in pomanjkanjem ogromno večino naroda. Oni so sedaj postavili temelje novi, stvarni narodni demokraciji od katere bodo želi vsi pošteni državljani zaščito bratske enakopravnosti, narodno svobodo in narodni napredek kot celota. Take demokracije se zavedajo— tako demokracijo hočejo — in za tako demokratično narodno vlado na čelo z maršalom Titom, so tudi glasovali.
0 politični vzgoji narodnih množic, o množičnemu delu in organizacijskih vprašanjih osvobodilne fronte
Vsebinsko organizacijski značaj Osvobodilne Fronte je danes popolnoma jasen. Osvobodilna Fronta je enotno vseljudsko gibanje, enotno na terenu, enotno glede na svoj aktiv, enotno v svo jem vodstvu. Dosledni prerast Osvobodilne Fronte iz koalicij skega gibanja v enotno gibanje, končnoveljavno dosežen in sprejet na I. zboru aktivistov, je svojo skoraj poldrugoletno preizkušnjo odlično prebil. Razume se samo ob sebi, da da bi se bilo treba slehernemu eventualnemu poizkusu, tako enotnost razrahljati ali celo razbijati, že na samem začetku zoperstaviti.
Glede oblik množičnega dela OF naj iznesemo potrebo po večji pestrosti. Množično delo O F je zadnje čase obstajalo predvsem v sklicevanju političnih konferenc in sestankov, mitingov, shodov in zborovanj. Ta sredstva so nezadostna. Naše politično delo se mora pokazati v slehernem pojavu javnega življenja in tudi v individualnem vplivanju na ljudi. Potrebna nam je večja gibčnost in iznajdljivost. V tem pogledu morata spregovoriti zlasti iniciativa in iznajdljivost naših terenskih organizacij ter aktivistov. Politična linija in politično delo Osvobodilne Fronte morata tudi pronicati v naš upravni in gospodarski organizem. Če politična linija in politično delo Osvobodilne Fronte ne bi pronicala v naš upravni in gospodarski organizem, če ga ne bi naravnost usmerjala, bi naše upravno in gospodarsko ravnanje povsem zabredlo v suh nenačelni prakticizem, kar bi rodilo izredno kvarne posledice.
V organizacijskem pogledu sodi med osnovna vprašanja — vprašanje terenskih odborov in razširitev okrajnih ter okrožnih odborov Osvobodilne Fronte.
Naravnost neodpustljivo je, da naši tovariši ponekod še niso prešli od zaupniškega sistema na sistem množičnih terenskih odborov, ki zajemajo vse prebivalstvo dotičnega naselja odnosno terena in ki jih vodijo tajništva, obstoječa iz krajevnih funkcionarjev Osvobodilne Fronte. Terenske odbore je torej treba vsepovsod oživiti odnosno vzpostaviti v smislu, v kakršnem smo
vprašanje obravnavali že lanskega leta in kar nam je lani omogočilo aktivizacijo ljudskih mno žic že pred italijansko kapitula cijo.
Od ozkega tri do sedemčlanskega sistema okrajnih in okrožnih odborov OF, ki marsikje pre vladuje, moramo preiti na širok mnogočlanski sistem okrajnih in okrožnih plenumov z njihovimi ožjimi tajništvi odnosno izvršnimi odbori. V plenume je treba pritegovati čim več politično razgibanih, aktivnih in zanesljivih ljudi s terena in oskrbeti njihovo redno sklicevanje ter skupno obravnavanje vseh perečih vprašanj političnega in množičnega dela Osvobodilne Fronte.
Na tem mestu je treba spregovoriti tudi o napačni težnji, da bodi vodeči kader v narodno osvobodilnih odborih vsepovsod do kraja istoveten z vodečim kadrom v organizacijah odnosno odborih Osvobodilne Fronte. Taka težnja bi lahko izrodila Osvobodilno Fronto v nekako ozko "državno partijo", česar pa mi nikakor nočemo, kajti Osvobodilna Fronta je — kot smo že poudarili — vseljudsko politično osvobodilno gi-banje.Brez dvoma predstavlja vodeči kader OF hkrati osnovno jedro naše narodne oblasti in ga mora predstavljati. Jedro pa seveda ne pomeni do kraja izvedene istovetnosti. Razvidno je, da nam bosta množičnost terenskih odborov in vzpostavitev odnosno razširitev okrajnih ter okrožnih plenumov Osvobodilne Fronte
.. , ,.	, , . . pripravljenost,** množično "du
J _ranje]vanju haprisotnost" in politično
sle več ko 2000 novega kadra. Brez dvoma moramo strmeti za tem, da se ta novi kader, ki smo ga dobili pri volitvah, tudi politično prekuha, politično aktivizira v doslednem duhu Osvobodilne Fronte in čim bolj zlije v eno z našim starim aktivističnim kadrom. Ne gre za to, da bi sleherni novo izvoljeni odbornik postal vodilni funkcionar Osvobodilne Fronte. Gre pa za to, da se novoizvoljeni odborniki razvijejo v dosledne in zavedne pristaše O-svobodilne Fronte in seveda tudi — kolikor je mogoče — v zavedne politične delavce OF.
Ko govorimo o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih O-svobodilne Fronte, ne smemo pozabiti na vlogo tako imenovanih aktivov Osvobodilne Fronte, se pravi, rednega sklicevanja krajevnih in okrožnih aktivistov, obravnavanja perečih nalog in pomanjkljivosti, razlaganja politične linije in vsestranskega in-struiranja. Že v prvih razdobjih našega osvobodilnega gibanja nam je uspelo razgibati najširše ljudske množice prav zaradi tega, ker so naši aktivisti razumeli svoje dnevne in širše naloge, ker so znali citati naše direktivne članke, jih prenašati v prakso in delgvati v njihovem smislu med množicami, ker smo jih vsestransko sistematično učili, kako naj reagirajo na sovražnikove manevre in na procese v ljudskih množicah, kako naj usmerjajo ljudsko razpoloženje in ljudsko aktivnost. Osnovno sredstvo za tako
napačnih teženj odnosno dejan skih procesov, ki lahko povzročijo izroditev Osvobodilne Fronte v nekako ozko "državno partijo".
Hkrati z napačno težnjo za spremembo Osvobodilne Fronte v "državno partijo" pa nastopa tudi nasprotna nepravilna težnja, ki se izraža v zanemarjanju političnega dela med novoizvoljenimi člani narodno osvobodilnih odborov. Nekatere naše organizacije in nekateri naši aktivisti ravnajo namreč tako, kot da bi novo izvoljeni odborniki ne imeli z Osvobodilno Fronto ničesar skupnega. Naglasili smo že, da šo nam volitve samo doslej prine-
zmog-
ljivost nagih aktivistov so bili ravno njihovi krajevni, okrajni in okrožni — aktivi. Dejstvo je, da so zadAje čase naše organizacije glede rednega sklicevanja, vsestranske uporabe in temeljitega instruiranja naših aktivov precej popustile. To napako treba odpraviti za vsako ceno in takoj.
Izgleda, da pojem "aktivist O-svobodilne Fronte" ni povsod docela razčiščen. Ponekod ga razumejo preozko, ponekod po preširoko. Preozko razumevanje predstavlja vsekakor mnenje, da so aktivisti samo ilegalci v neosvoboje-niti predelih odnosno tako imeno-
vani "poklicni" politični delavci na osvobojenem in neosvoboje-nem ozemlju. Aktivist Osvobodilne Fronte je danes sleherni, ki dejansko, zavedno, dosledno in disciplinirano — dela za Osvobodilno Fronto, če hočemo zares neprestano dvigniti nove kadre iz ljudskih globin, moramo skrbeti, da bomo dobili in vzgojili čim več legalnih in na svojem terenu do mačih aktivistov, zlasti iz vrst žena. Prenatrpanje terena s tako imenovanimi ilegalci je ponekod postalo neposredna ovira za na-daljni razvoj Osvobodilne Fronte, v pogledu mobilizacije pa je marsikje demoraliziralo ljudske množice. Preširoko pa se razu meva pojem "aktivist" čestokrat, ko gre za disciplino. Pojavili so se primeri, ko so se prav aktivisti pokazali nedisciplinirane. Danes je treba do skrajnosti dvigniti disciplino med našimi aktivisti. Aktivist, ki ni discipliniran in požrtvovalen, ne zasluži imena aktivist in ga je treba iz seznama aktivistov črtati. Najostrejše obsodbe je tudi vredno, da so se marsikje na Gorenjskem in Primorskem mogli za aktiviste OF proglasiti ljudje, ki so bili dejansko skrivači pred mobilizacijo. Sploh se pojavlja danes pred, nami važna naloga, da svoj akti-vistični kader pregledamo, da izvajamo kontrolo nad njimi in da ga tudi izčistimo, kjer bo treba, kajti razumljivo je, da se bo ravno med aktivistični kader skušal vrivati sovražnik.
Zadostno pažnjo moramo po svetiti —...enotnemu kovu aktivi-stičnega kadra. Zbor naših aktivistov danes ne predstavlja več z vseh vetrov znešenih političnih in javnih delavcev iz koalicijskega gibanja, temveč je enoten zbor, ki dela po enotnih direktivah in ki ga je treba tudi enotno — vzgajati.
Še nekoliko besed o načinu in smereh našega prodiranja. Naše organizacije in odbori posvečajo še vedno premalo pažnje — osnovnim središčem.
Prav danes, ko se pripravlja odločilna borba, je treba z vso naglico prodirati tudi v osnovna središča.
III. o nekaterih osnovnih po-
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
( Nadaljevanje )
7. Divizija "Isonzo" st. 115-NMOD 7. VIII. 1942, usmrčena Anton Geršič, in Konrad Kusold. 8. Isti st. 116-NM 7. VIII. 1942, usmrčena Franc Jerman in Franc Šetina.
In to je smrtni udarec mornarhiji kakor tudi celokupni osovraženi reakciji, katera seveda ni odnehala od svojih zlobnih namer. Ona bo nadaljevala svojo strupeno propagando proti narodni vladi. Ona bo pritiskala na kljuke posameznih uradov,, naklonjenih njeni volji, da bi dosegla zadoščenje. Spomnimo se dela carske bele-garde po Veliki Oktoberski revoluciji proti vladi Zveze Sovjetskih Socialističnih Republik. Ta garda, podpirana po mednarodni reakciji, ni odinehala od trošenja laži in provokacij vsa leta po prvi svetovni vojni. Toda njena ogabna dela niso mogla zaustaviti novega socialističnega /družabnega reda. Njegova moč se je dvigala z vsakim dnem na opustošenih razvalinah korupcije carske strahovlade, ter dosegla najvidnejše mesto med vsemi svobodoljubnimi narodi v svetu.
Tako tudi narode Jugoslavije, nihče in tudi ogabna reakcija ne more sprečiti, da bi ne ustvarili najlepše ideale — stvarno narodno demokracijo, svobodo in narodno enakopravnost!
Radi postora smo bili v prejšni izdaji prisiljeni na omejitev rodbinske pojasnitve zgornje slike. Zato smo dali ponovno ponatis slike.
V sredini na sliki sta brata: Mirko in Vinko Klemenčič, iz vasi Sel na Luži( po domače Martinovi). Na levi in desni strani sta tudi brata Polde in Ivan Klemenčič (po domače Prešarjevi). V sredini sedeča Enika Simonič, rojena v Osojniku pri Semiču, sestrična Mir-kota in Vinkota Klemenčič.
To je skupina mladih partizanov in partizank iz Bele Krajine, kateri so se borili proti fašističnih razbojnikov in z svojo hrabrostjo dosegli tudi višje vojaške čine in važna mesta.
9.	Poveljstvo vojaške posadke Semič, zapisnik o smrti 13. VIII. 1942. Usmrčena Anton Stariha in Ivan štrukelj.
10.	XIV. bat. kr. karab. tenen-ca Črnomelj 21. VIII. 1942, javlja usmrtitev 9 tolovajev.
11.	Poveljstvo premičnega oddelka Divizije "Isonzo" st. 173-NM od 31. VIII. 1942, javlja usmrtitev sledečih: Fravc Pokoren, Marija Delak, Pavel Koter, Albert Kašček, Franjo Korpat, Bruno Skočir, Janez Klavič.
12.	23. pešpolk Como st. 2500-1 od 17. IX. 1942, usmrčen Janez Svetič.
13.	Vojaška posadka Semič, za pisnik o smrti 18. X. 1942. Usmrčen Matija Saje.
14.	XIV. bat. kr. k»bar Tenen-ca Črnomelj 17. X. 1942, usmrčen Matija Sajl.
15.	Vojaška posadka Semič, št. 471, zapisnik o smrti od 6. XI. 1942, usmrčeni od belogardistov ujeti Alojz Doltar, Milan Koče-var, in Jožef Hutar.
16.	Isti st. 38-191, usmrčen Jožef Ferlež.
17.	23. pešpolk Como št. 486, zapisnik osmrti 14. XI. 1942. Usmrčeni od belogardistov zajeti Janko Cimerman, Janez Pezdirc in Alojz šetina.
18.	Poveljstvo vojaške posadke Semič st. 508 od 27. XI. 1942. Usmrčen od belogardistov zajeti Mihael Škrjanc.
19.	Poveljstvo vojaške posadke Semič št. 484 od 15 XI. 1942, usmrčen od belogardistov zajeti Štefan štefanič.
20.	Poveljstvo vojaške posadke Črnomelj št. 598-1 od 17. III. 1942, usmrčen Janez Kuzma.
Dne 21. I. 1943 so bili v coni škocjan ujeti sledeči partizani: Ivan Rob, publicist in dijak, Josip Rodič, kmet, Jurij Jager, uslužbenec cestne železnice, Josip Pelko, mizar, Alojz Udovec, kmet, Franc Turk, sedlar Alojz Mako-vec, kmet, Ivan Vadnjal, mehanik, Ivan Strojan, slikar.
Ivan Rob je bil slovenski knji-ževnjik in ga je osebno ujel podporočnik Puleio od 5 čete 24. polka, zvezni oficir 2. čete MVAC. Zapisnik pravi da je v trenutku ko je bil ujet irazil željo, da bi videl svoje brate, ^ potem pa bi lahko umrl češ: Chi per la patrija muore, vissuto e assai!" — Kdor za domovino umre, je živelj dovolj.	,
Z aktom poveljstva 9. Armad-nega zbora z dne 9. II. 76 6-4 je odredil poveljnik Armadnega zbora usrelitev zgoraj imenovanih,
kar je bilo tudi izvršeno.
•
V naslednjem opuščam številj-ke aktov in dneve usmrtitve ujetih partizanov in navajam samo mesec in imena. Januarja je bilo us-mrčenih 8 in sicer: Stanko Klemene, Ivan Bregar, Janez Nema-nič, Filip Tratar Jože Hafner, in Plut Martin.
Februarja je bilo usmrčenih 13 in sicer: Alojz Pate, Franc Zupančič, Janez Grabnar, Franc Kic, Jože Jane, Anton Bovhan, Franc Rugelj, Feliks Berk, Janez Inti-har, Franc Rodič, Karel Unetič, Jože Luzar in Janez Kukar.
Marca je bilo uesmrčenih 17 in sicer: Anton Cukajne, Franc Koren, Jcwe Medved, Viktor Becele, Anton Mušič, Anton Malerič, Ivan Grlika, Leopold Pavliha, Jože Povce, Ludvik Brajner, Franc Murk, Anton Jakše, Štefan štefanič, Janez Kuzma, Ivan Dragan, Ignacij Gabršček, Fran Rodič.
Aprila so bili usmrčeni 4: Alojz Urbančič, Franc Bolite, Jože Planišek, in Albin Capuder.
Junija je bilo usmrčenih 12 in sicer: Janez Kambič, Ivan Ber-dik, Anton Tomšič, Ivan Kuzma, Avgust Kastelic, Ivan Vončina, Vinko Semalič, Albin Blašica, Jože Jermanič, Franc Majcen, in Anton Kovačič.
Julija je bilo usmrčenih 5 jetnikov: Anton Tomšič, Anton Kambič, Janez Berdik, Viktor Pizelj, Anton Udovič,
Dovolj je za primer. Nadaljevali bi lahko še naprej, naglažam da je to le poizkušnja izmed ene tretjine pregledanega arhiva ene same od vseh Italjanskih formacij, ki jih je bilo za 6 divizij na slovenskem ozemlju.
MVAC ZAVEZNIK OKUPATOR-SK^ VOJSKE
Ali je sploh treba besed o tem? Vsak otrok ve, da je bela garda, fantje v italjanskih uniformah s črno baskovsko čepico in s prekri-žanim mečem kot značko na nji, del redne italjanske vojske. Vodili so italijanski oficirji. Bili so v posameznih4 italjanskih formacijah in skoro v vseh posadkah. Skupno z Italijani so se borili proti naši NOV in POS, kakor se od 30 septembra 1943 dalje borijo kod domobranci skupno z Nemci. Narod je imenoval te ljudi bela garda, belogardiste, italjani pa uradno MVAC, Milizia Volontaria Anti-communista sami pa se sedaj sramežljivo imenujejo le še "Vaške straže". Vkljub temu pa trdijo nasprotniki, da smo mi bili zavezniki okupatorja ne pa oni.
Knjiga "V znamenju OF" na strani 172 priznava, da so se konec avgusta 1943 Ustanavljali proti-komunistični oddelki in Vaške straže, ki "so uničevali po vsej pokrajini porazdeljene komunistične oddelke ter jih odgnali od slovenskih vasi".
Brez dvoma so nasprotniki prepričani, da bo to stvar težko zagovarjati. Verjetno je, da bodo potem skušali utajiti, da so ustanovili na povelje generala Rose-nerja dne 20. IX. 1943 Slovensko domobranstvo, in ga bodo imenovali — Vaško stražo ter trdili, da smo mi bili v zvezi z Nemci! Saj tudi sedaj trde, da smo bili v zvezi z Italjani, oni pa so imeli pri njih le Vaške straže.
O nastanku Bele garde pišejo "Črne bukve" prav ginljivo: velika italjanska ofenziva zoper našo vojsko v juliju in avgustu 1942 je postavila slovensko prebivalstvo pred izbiro, ali da gredo v gozdove in tam poginejo, ali da ostanejo in jih pobije cesarska vojska, ali da gredo v internacijo, ali pa da primejo za orožje, ki mu ga je zdaj na robu obupa in uničenja začela ponujati cesarska vojska, tako je prišlo do ustanovitve Vaških straž do "bele garde".
"Cesarska vojska in OF sta s svojimi dogovorjenimi nastopi ljudstvo prignala do tega edino možnega koraka, če je ostati pri življenju". "Slovensko ljudstvo je bilo prisiljeno zaradi ohranitve
golega življenja vzeti orožje ter se v senci bajonetov braniti pred rdečimi razbojniki", (stran 206) Nastanek bele garde opravičuje torej S somoobrambo ljudstva! Kdo more ob takem vzeti "Črne bukve" resno? Saj vsakdo ve, da ni res, da bi bila šele roška ofenziva, ki se je pričela 16. VII. 1942, in ki je po besedah "V znamenju OF" uničila komunistično golazen, dala povod za ustanovitev bele garde, in neresnica je, da se je bilo komur koli razen italjanske vojske braniti pred nami. Spet naj govore dokumenti-' Eden od duhovnih očetov bele garde je bil dr. Lambert Ehrlich, ki ga je zadela roka ljudske sodbe spomladi 1942. Le-ta je v nekem razgovoru 1942 sam poudaril, da je v interesu slovenskega ljudstva potrebno dejansko sodelovanje z italjanskem okupatorjem, ki se ne zadovoljuje s praznim zatrjevanjem lojalnosti. Duhovno je bela garda obstojala že davno pred ustanovitvijo formacij v senci italjanskih bajonetov. Kaže se, da je bil prvi korak za dejansko ustanovitev bele garde storjen 16 II. na sestanku pri Ljubljanskem škofu dr. Grego-riju Rožmanu. Dokument I-5-H divizije "Isonzo". "Pro memo-ria 17 Febbraio 1942" pravi namreč dobesedno sledeče:
"V Ljubljani so se sestale včeraj višje osebnosti bivših strank (razen članov konzul te-župana itd. ki so splošno zaničevani zaradi njihove politične korupcije iz dobe Jugoslavije) na konferenco pri škofu z namenom ustanoviti neke vrste odbor, ki naj bi bil tolmač želj prebivalstva pri italjn-skih odblasti in ki bi naj vplival na oblasti za boljši način upravljanja okupiranega ozemlja, člani tega odbora so celo nekatere osebnosti, ki so že pripadale OF".
"Škof je prevzel vodstvo tega odbora, ki mora postati pravi predstavnik vseh plasti slovenskega prebivalstva. Na konferenci (Slovenci jo imenujo forum) so bili sestavljeni nekateri pogoji, ki se naj predlože italjanskem oblastem za bodoče sodelovanje:
a) odstranitev vseh sedanjih članov konzulte, župana in več drugih slovenskih oblasti;
(Nadalje prihodnjič)
manjkljivostih naših aktivistov,
Ko razpravljamo o pomanjkljivostih naših aktivistov, je vsekakor potrebno obravnavati na prvem mestu dejstvo, da so aktivisti marsikje še vedno ozkogrudni, zaplotniški da njihovo miselnost čestokrat obvlada smešni lokalni patriotizem. Ta lastnost je dandanes posebno vidna in hudo ovira naše aktiviste. Po eni plati so namreč vsa vprašanja ožjega slovenskega narodno osvobodilnega gibanja izraziteje kot kdajkoli poprej odvisna od vsedržavnih jugoslovanskih uspehov, po drugi strani pa je treba prav sedaj ljudskim množicam v vsej širini in globini — čeprav seveda popularno — pokazati in razložiti" mednarodni in domoči značaj, mednarodni in domači pomen ter ozadje vsega dogajanja. Osko-grudnost našega aktiva se dostikrat izražava v nezadostnem obravnavanju vsedržavnih vprašanj, včasih gre pa še dalje, tako da imamo posla s primorskim, gorenjskim in štajerskim lokalnim patriotizmom. Zakoreninjene ostanke izkogrudnosti in lokalnega patriotizma, ki imajo seveda tudi svoje objektivne korenine v suženjski preteklosti in dolgotrajni reakcionarni vzgoji, moramo sistematično, iz dneva v dan odpravljati. Konec konca gre tukaj za jasno zavestno in vsestransko utrjevanje splošne in dosledne demokratične zavesti slovenskih ljudskih množic tiste demokratične zavesti torej, ki nas ne veže samo z ostalim jugoslovanskim ljudstvom, temveč tudi z občimi in pristnimi demokratičnimi pokreti po vsem svetu. To pa seveda pomeni da je treba predvsem med našim aktivom tako zavest poglobiti in ji dati izraza v praktičnem ravnanju.
Druga slabost naših aktivistov je v tem, da često nastopajo zgolj kot registratorji. Mislim na prenašanje in tolmačenje političnih in vojnih vesti. Ob današnjih burnih odločilnih dogodkih je povsem nezadostno, če se zadovoljujemo z njihovim registriranjem, namesto da bi se potrudili razumeti njihovo notranjo vzorčno zvezo in ugotoviti njihovo koristnost ali škodljivost splošnemu demokratičnemu toku, našemu narodno osvobodilnemu gibanju itd. ter vse to popularno, slehernemu razumljivo, razlagati najširšim ljudskim množicam. Registriranje je torej treba nadomestiti z — analizo. Brez tega si ob današnjem dogajanju niti zamisliti ne moremo resnične in dosledne demokratične vzgoje naših ljudskih množic, njihove borbene budnosti, njihove pravilne demokratične reakcije na sleherni mednarodni in domač pojav.
Odpravljati in odpraviti to slabost pri sebi in z živim primerom tudi med aktivisti — je še prav posebna naloga vse naše propagande in zlasti našega tiska.
V zvezi s slabostjo, ki smo jo pravkar omenili, se morajo naši aktivisti zavedati da je potrebna neprestana reakcija na vse pojave v razpoloženju in mišljenju naših množic odnosno — kar je točneje — da je dostikrat treba reagirati tudi že v naprej. Nikakor ni dovolj, če samo sam zase beleži manever ki ga recimo pripravlja notranji sovražnik, ali pa če na primer javljaš višjemu formu da vrši sovražnik podtalno defetistično propagando itd. Na vse to je treba med množicami reagirati — takoj in ne šele takrat, ko se že pojavijo kvarne posledice. Prav tako moramo porabiti sleherno, tudi najmanjšo priliko, da dvignemo v množicah duha borbene samozavesti in požrtvovalnosti, zlasti pa je potrebno, da znamo tolmačiti današnje velike in odločilne dogodke. Razume se, da se za tako pravilno reakcijo in lastno aktivnost naših političnih delavcev izredno pomembni njihovi lastni sestanki, na katerih obravnavajo, kako in s kakšnimi sredstvi čim uspešneje razvijati množični polet osvobodilnega gibanja. Taki sestanki naših aktivistov pa so ravno aktivi, o katerih smo razpravljati zgoraj.
Nadaljna slabost naših aktivistov je njihovo oklepanje starih delovnih metod, njihova hoja po izvoženih tračnicah tudi takrat, ko se okoliščine temeljito spremenijo. Tako na primer naši aktivisti ponekod še dandanes vztrajajo na zaupniškem sistemu, čeprav so razmere tudi v okupiranih predelih že zrele za množične terenske odbore ali pa recimo ohranjujejo ozke okrajne in okrožne odbore, dasi razmere zahtevajo široke odbore. So primeri, ko gre stvar (Nadaljevanje na 4 st.)
Poročilo iz glavnega tajništva
Parkrat se je že priporočalo onim naselbinam kjer še nimajo odseka Z.K.S., da naj se oktivizi-rajo. Prav sigurno je, da se nahaja v teh krajih nekaj zavednih Slovencev ali Slovenk, ker to je razvidno iz pisem katere pošiljajo za priobčitev v "Edinosti". To je pisma, katere so oni dobili iz starega kraja od svojih dragih sorodnikov ali družine. "Priobčite to pismo v Edinosti da bodo ljudje vedeli kaj je kruti fašizem delal z našem narodom", je po navadi priloženo še posebno pismo. To je vse lepo naj ljudje znajo kaj se je delalo da ne bo prigovorov da je bila sama propogan-da, kakor je bil zafrknjen marsikateri aktivist Z.K.S., kateri je vedel da bo marsikatero oko rosno ali pa zalito z solzami, ko bojo enkrat pričela prihajati pisma iz starega kraja. Vse to je bilo znano onim kateri so zasledovali borbo našega naroda, akoravno bolj bledo in ne tako živo kot se je razkrilo ravno iz teh pisem ki prihajajo sedaj iz domovine. Mi jih radi priobčujemo in obžalujemo samo to, če smo kdaj prezrli kako priliko, da nismo storili še več da se ta fašistična svojat razkrinka in uniči. Toda nastane eno vprašanje, katerega nam morajo pomagati razčistiti oni kateri imajo dokaz v rokah, od sorodnikov ali družine, — zakaj se ne gibljejo hitreje, zakaj se ne organizirajo v Z.K.S. ? Težko je to razumeti. Naši bratje v domovini, so delali vse drugače. Ko je bil že v ječi, ni klonil — ampak stisnil je pesti, da mu je pognalo kri v sence, — in rekel: "Ne boš več dolgo gazil naše zemlje, — štrli te bodo . . ." Tako pravi eden mali stavek ki pove mnogo. Tukaj danes še ni potrebno govoriti iz ječ nekaj enakega, toda kje je garancija da ne bo potrebno jutri, črez en mesec, ali eno leto. Močne organizacije to morejo preprečiti.
Jasno je torej da ni dovolj da znajo oni kateri se že leta in leta, bore ter poskušajo organizirati
narod z težkimi napori. Pomagati morajo tudi vsi oni kateri še niso organizirani, da se v bodoče take in enake strahote preprečijo, pomagati morajo da se razbiti fa. šistični ostanki ne bojo mogli več zbrati in ponoviti še enkrat, kar je nedolgo kar minulo če kdo ima vprašanje, kako to preprečiti ? Odgovor je jasen in odločen: Organiziraj se v protifašistične organizacije! Za nas Slovence je taka organizacija, "Zveza Kanadskih Slovencev." V njo naj se vpiše vsak Slovenec in Slovenka ki želi dobro, sebi svojemu narodu in človeštvu. Odlašanje pomeni dajati potuho onim reakcijonar-nim krogom, kateri še vedno upajo da se jim bo posrečilo razbiti enotnost naroda, posebno delavskega razreda, malih obrtnikov, kmetov in trgovcev. Samo poglejmo danes v Windsor, kjer je velika stavka avtnih delavcev, kako oni, kateri so dobili odlikovanje od Hitlerja, vrtajo na vse načine da se razbije stavka, da bi tako delavci ostali praznih rok, brez strehe na ulici.
To ni za kar se je narod boril in polagal težke žrtve na bojni in domači fronti. Fašistična golazen se umiče na zapad, nekateri že kar goltajo njihovo propagando in v tem je nevarnost večja kot se vidi na površju. Potrebno je da se gibljemo hitreje, važno je vedeti kdo je naš prjatelj ali obratno. Končno še to: nikomur ni treba misliti, "češ, to pa ravno meni sliši." Sliši vsakomur kot opozorilo, ne sliši pa posamezni osebi. Vsem bi se priporočalo da natančno, prouče. "Referat Borisa Kidriča, o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne Fronte." Izšel je v zadnji "Edinosti", nadaljevanje in konec je pa v današnji številki. Proučite ga natančno posebno aktivisti kateri se zanimajo za razvoj in delovanje Osvobodilne Fronte.
J. Smrke
Ponosna sem da sem Slovenka in daje moj mož dal svoje življenje za svobodo
Uspeh koncerta Timminške Mladine v Kirkland Lake
Timmins — Dne 11 novembra je naša Timminška Mladina, to je Mladina pripadajoča k "Mladinskemu krožku"Krka" št. VPZ. Bled, skupno z odrastlo Slovensko in Hrvaško Mladino pripadajočo v tamburaški zbor "Tito", priredila prvi mladinski izletniški koncert v Kirkland Lake.
Bilo nas je kar dva polna avtobusa. Ko smo prišli v Kirkland Lake na Main St. pred Union hotel, so nas pozdravili grupa naših poznatih ljudi in mladine, med njimi tudi nekaj glavnih odbornikov V.P.Z. Bled, želeč nam dobrodošlico. Nato so nam takoj pomagali spraviti našo mladino v že pripravljeno sobo h kosilu. Naj še omenim kako je bilo lepo videti, koso naša odrasla dekleta pomagala manjši mladini pri kosilu, da so se lahko poslužili dobrot kj so bile razložene na mizi.
Po končanem kosilu smo takoj odšli na Wood St., v Poljsko dvorano, kjer smo imeli malo poku-šnjo za nastop na koncertu. Ob 5 uri je bila zakazana večerja in po večerji smo zopet odšli v dvorano. Ob 6.30 je bila dvorana pri-lično polna, ali posetniki so še vedno prihajali. Ob 1.15 smo začeli s programom.
Prvi je pozdravi našo Timmin-ško Mladino in vse navzoče Gl. predsednik VPZ. Bled, br. Louis Pečevar. Za njim je pozdravil našo Mladino in navzoče Gl. predsednik vse Mladine ki spada v VPZ. Bled, br. A. Novak, z lepim in pomembnim nagovorom za Mladino in starejše. Zatem je pozdravil vse navzoče br. Joe Kna-felj predsednik odseka št. 3 "Krka" VPZ. Bled in naposled v imenu Timminške Mladine in v imenu Mladine tamburaškega zbora "Tito", je pozdravil br. John Lavrič, ter razložil pomen zakaj ? — da smo prišli z Tim-minško mladino v Kirkland Lake in kakšnega pomena je učenje naše mladine na polju napredka in kulture v slovenskem jeziku. Po njegovem pozdravnem nagovoru se je odgrnil zastor in na odru je stala lepo v vrstah naša mladina skupno z tamburaškim zborom pripravna k izvajanju na splošno zanimivega programa. Z ene strani odra pride deček, kakih 10 let star v narodni nošnji pristnega Gorenjca izpod Triglava, ter izreče v lepih besedah naši mladini dobrodošlico. To je bil Vinko Oto-ničar, sinček nam dobro znanega rojaka in rojakinje Matija in Tončke Otoničar. Nato pride z druge strani odra deklica, kakih šest do sedam let stara, katera istotako v lepih besedah izreče dobrodošlico naši mladini in ji izroči krasno
Anica Ambrožič, hčerka nam poznanih Janez in Frančiška Ambrožič. Izročivši sliko, sta se oba deček in deklica pridružila naši mladini. Na znak pevovodje je iz števila grl polne in zdrave Mladine zadonela: "O Canada", "Hej Slovenci" in Lepa naša domovina."
Nadaljnih točk programa ne bom opisoval, ker imeli smo približno 25 točk na programu kot: Petje, deklamacije, petje z spremljanjem na harmoniko, duet z spremljenjem na tamburice itd. Po zadnji točki programa se je br. John Lavrič zopet vsem navzočim prav lepo zahvalil za udeležbo in omenil, da v nasprotnem slučaju tudi v Timminsu ne bodo tega pozabili, da nebi enako povrnili.
Po skončanem koncertu smo se zopet zbrali v Union hotelu na prigrizek in okrepčilo, ter nato ob 12.40 po polnoči odpravili nazaj v Timmins.
Upam, da mladina ne bode pozabila tako hitro tega jzleta in da ji ostane v daljšem spominu. Glavni odbor VPZ. Bled je na tem našem koncertu res pokazal, da ima v vidu napredek in boljšo bodočnost za našo mladino. Tem potom se še enkrat v imenu Mladine, mladinskega krožka VPZ. Bled št. 3 in krožka tamburaškega zbora "Tito", najlepše zahvalim vsemu članstvu odseka št. 1 in št. 14 VPZ. Bled ter Gl. odboru za tako lepo udeležbo in pomoč ob našem prihodu. Enako najlepša hvala sobratom Hrvatom za njihovo tako lepo udeležbo.
Kakšen utis je napravil naše Mladine koncert v Kirkland Lake, naj prisotni sami objavijo. VPZ. Bled želim obilo novih članov in enako Z.K.S. v tej kampanji, a listu Edinosti veliko novik naročnikov.
Še enkrat hvala vsem, kar je kateri prispeval za uspeh koncerta.
John Lavrič
Chaput Hughes — Cenjeno uredništvo! Tukaj vam prilagam pismo, ki sem ga pred par dnevi prejela od svoje prijateljice Marije Razboršek iz Brežic v Sloveniji. Ker do sedaj še nisem videla v časopisu nobenega pisma iz okolice Brežic, mislim, da bo zani malo naše rojake, ki so doma iz te okolice, kako so ljudje tam preživeli leta vojne.
štefi Zidar
Brežice, 7-8-45
Ljuba moja Štefka!
Ravno danes sem odgovorila Micki na njeno pismo, ki sem ga dobila pred dvema dnevoma. Rada bi bila tudi Tebi pisala pa nisem imela naslova, kajti vsa Tvoja pisma, ki sem jih skrbno hranila sem med to vojno izgubila. No danes pa dobim Tvoje pismo, katerega sem se silno razveselila. Odgovarjam Ti takoj, saj pošta tako dolgo hodi in vem, da že težko čakaš kakšnih vesti iz domačega kraja. Pisala Ti bom vse, vse novice kot nekdaj, dasiravno nisem več tista Marja kot nekdaj. Mnogo — mnogo sem se izpre-menila — izpremenila me je vojna in trpljenje, ki smo ga prestali.
Sedaj pa kar začnimo, sicer bo zmanjkalo papirja.
Leta 1941 takoj ko se je začela naša "golgota" sem morala že meseca avgusta zapustiti Brežice. Takrat sem bila še v službi pri dr. Pečeku, njemu so vrzeli hišo, on je moral pa kot zdravnik na Senovo pri Rajhenburgu. Ali se še kaj spominjaš na ta kraj, v 4 razredu osnovne šole smo bili enkrat tam na izletu. Oh, kje so tisti časi. Torej jaz sem morala tja, Breda z otroci je pa pobegnila v Ljubljano, kjer je bivala do konca in je še zdaj tam. Dr. pa niso pustili od tukaj in tako sem bila več kot dve leti na Senovem, kjer mi je še napram drugim kar dobro šlo. No, leta 1942 je moral pa haš ubogi tata zapustiti "Spodnje-Štajersko", za njim kmalu tudi mama in Fedor, ter seveda tudi jaz. Mi v začetku nismo bili pre-
prirodno sliko kot dar mladine iz Kirkland Lake. Ta deklica je bila seljeni ker smo Postojni po očetu
Vabljeni sle vsi ne sejo
Timmins: ...— Lokalno Vječe Južnih Slovanov bo imelo svojo redno sejo:
V nedeljo 25. novembra — ob 7. uri zvečer na: Boarding House, 112 Balsam, N. Vabijo se vsi člani in simpati-čarji, da se seje udeleže točno ob 7. uri.
Tajnica "Vječa"
v Novo mesto, ki je k sreči pripadalo k Italiji in nas kot "tuje državljane" niso mogli preseliti, so nas pa potem politično osumili in preselili. Bivali smo v Gor. Radgoni na Madžarski meji. Jaz sem bila tam samo 3 mesece, potem sem pa pobegnila sem doli v naše kraje k partizanom. Partizanskega življenja Ti nebom opisovala, bilo je res hudo posebno letošnja zima, vendar bodo to moji najlepši spomini. Lansko leto (1944) 30 oktobra sem se v partizanih poročila z mojim Editom, ki sem ga poznala še iz Senovega. Že na dan poroke je moral pa moj mož seveda tudi kot partizan na dolgo pot proti Pohorju, kjer je že na potu padel. Štefka ne moreš si predstavljati moje žalosti, vsi so se bali, da bom znorela, zdaj mi je pa tudi iz dneva v dan hujše, posebno ko srečam danes tega, jutri onega znanca iz "zelenih gozdov". Ja Štefka jaz sem doprinesla svojo žrtev za domovino, 4 leta sem trpela in zdaj se moje trpljenje nadaljuje.
Še druga nesreča nas je zadela in to že leta 1942. V gradu kjer smo stanovali je eksplodirala neka granata in je dobil Fedor hude poškodbe na oči. Zdravniki so nam rekli, da bo popolnoma oslepel, hvala bogu se to ni zgodilo. Vidi že, seveda mora nositi očala, normalno pa ne vidi. To nas je grozno zadelo. K vojakom pa mu ni bilo treba iti, saj tudi šel nebi, temveč se je že v začetku odpravljal k partizanom pa ga je nesreča prehitela. Mesto njega sem šla potem jaz. Bila sem v partizanski bolnici, da si ne boš predstavljala nevem kakšno bolnico. To je navaden bunker (za-
kop) pod zemljo v gozdu. Spati na tleh, večkrat z ranjenci vred bežati ko ti krogle švigajo okoli ušes, ni bilo ravno užitek in marsikaterega tovariša smo izgubili.
Moji stariši so imeli radi mene sitnosti, ker sem pobegnila v partizane, pa hvala bogu se jim razen preselitve ni ničasar zgodilo. Zdaj smo se vrnili v Brežice. Kako smo našli doma ne bom opisovala. Pohištvo je razbito, perila niti koščeka, začeti bo treba zopet z nova. Nismo pa mi edini, zdaj smo si res vsi enaki, vsi berači. Eden pomaga drugemu kot ve in zna, zadovoljni smo, samo da smo svobodni. Popolnega reda res še ni, pa se bo že počasi uredilo, da le nismo več lačni in nas nihče ne preganja. O z lakoto smo si bili pa zefo dobri prijatelji. No pa to se vse pozabi, zamujeno nadoknadi, le mojega moža mi ne more nihče vrniti, življenje je le eno.
Brežice so se zelo izpremenile. Saj veš, da so bile vedno nemčur-sko gnezdo. In vsi ti ljudje morajo zdaj od tukaj samo z kovčekom v svojo "obljubljeno" deželo, kot mi nekdaj, le da za njih ni več povratka. Ti so bili z nami najhujši, ti "trpini", ki so z našimi žulji obogateli. Pajdaš Gustl je obsojen na smrt na vešalih, kar si je tudi zaslužil. No brežiška dekleta so se dobra izkazala. Ur-šičeva Nada ima z nekim Nemcem otroka, saj je tudi z njim pobegnila. Marjana so pa naši lastni ljudje do smrti linčali, ker je kot gestapovec zelo grdo ravnal z Slovenci. Hudelistovega Vinkota so Nemci ustrelili, Babi-ka je bila v koncetracijskem taborišču, Tilerjeva Fanika je padla v partizanih, ravno tako Tvoj bratranec Mirko. Mnogo jih še manjka ki jih Ti nisi poznala. Moj prejšni fant, je tudi že 42 leta pa-
del v partizanih, Tugo je pa vse srečno prestal dasi je bil 3 leta v partizanih. Srečala sva se enkrat v gozdu, čisto slučajno prišel je iz Hrvaškega. Tvoji iz Čateža so se že vrnili, vsi živi, le Mirkota ni, bil je že poročen in ima sinčka. Frančinškanska cerkev tudi ne stoji več, podrli so jo takoj prvo leto, ko so nas zasledli. Ravno tako so odstranili vsa znamenja in križe. Sploh so pokazali svojo visoko "kulturo". Jaz Štefka sem jih sovražila od prvega dneva, nihče mi ne more ničesar očitati, zato sem dobila tudi dobro in poverljivo službo. Zdaj sem v pisarni, rada bi se pa zopet posvetila svojemu poklicu, pa me za enkrat ne pustijo stran. Vsi moramo in tudi hočemo delati za našo novo državo, da očistimo vse in preženemo za vselej povzročitelja tolikega gorja in naše ljube svete nam zemlje. Ja Štefka, takšna sem in bom ostala, ponosna sem, da sem Slovenka, ponosna sem, da je zgubil moj mož življenje v borbi za svobodo in ne v vrstah okupatorja. Huda je ta moja žrtev, veliko trpim vendar z zavestjo, da žrtve niso bile zaman.
Štefka piši mi pogosto, saj to mi je zdaj edino veselje če dobiip kakšno pošto od mojih najdražjih. Piši mi pogosto in veliko, tudi jaz Ti bodem pridno pisala.
Kako pa vaši, Boga zahvalite, da vam je bil ta krvavi ples pri-zanešen.
Za danes končam, oglasim se Jcmalu zopet, ne bom čakala na odgovor. Zdaj ko pošta zopet deluje se moramo še tesneje povezati med seboj in nadoknaditi vse kar smo v teh 4 letih zamudili.
Prav lepo pozdravi vse Tvoje, kot Tvojega moža ter vse Slovence.	,
Tebe in otroke pa poljublja, Tvoja
Marja
Pripravimo se za kampanjo Edinosti
Za vzgled naj nam bo 20-letna partizanka
Vabilo na sejo
Timmins — Jugoslovanski klub delavske progresivne partije odr-žava svojo sejo dne 25 novembra ob drugi uri popoldne v prostorih 112 Balsam St. N.
Tem potom naproša se vse člane in članice, kakor tudi one, kateri žele pristopiti v naš klub, da se udeleže seje. Na seji bomo imeli več važnejših vprašanj za razpravo in je že radi tega neobhodno važno, da so člani in članice navzoči.
Tajnik
Timmins: — Dan za dnem odlašam z dopisom, ker sem zelo zaposlena. Odprli smo malo trgovino in na vso srečo mi je šel soprog zopet v Toronto, zaradi poškodbe na roki.
Mislila sem da ne bomo izpolnili kampanje za otročje oblekce sto procentno, ali ko čitam dopise iz drugih naselbin, vidim da smo jo izpolnili, kajti v Tim-mins-u smo šli na veliko. Malo paketov je, ki je stalo manj kot $10.00. Eni so darovali še več. So pa tudi taki kateri pod raznimi pretvezami niso darovali še nič, kot naprimer: "Saj naši nič ne dobijo", kimovec seveda pritrdi," Ja, ja saj res, jaz tudi tako mislim". Tretji zopet: Kako pa da vedno "kolektate", saj je sedaj Tito na vladi. Le Tito naj gradi bolnice, jaz ne dam tudi centa, jaz bom že pomagal kadar bom prišel domov, kar z tisočakom na "grenci", ali sedaj ne dam ne centa. Saj naš nič ne dobijo. Pokaži mi potrdilo če je že kateri naš kaj dobil i.t.d. '"Ki-mivci pritrdijo", tako, tako. — Pa ni tako. Resnica je da naši tudi dobijo, kar je bilo že objavljeno v Edinosti in drugih časopisih in tudi ne bo dolgo ko boste dobili, pismo iz kraja da so tudi naši dobili darove katere smo mi poslali. Končno pa je vseeno kdo dobi samo da dobi oni kateri je najbolj potreben. Za vzgled naj nam bo tista dvajset letna partizanka: Ko je bila ranjena v nogo, je še naredila peš 20 milj do prve zdravniške postaje. Ko je rekel zdravnik da ni druge pomoči, kot odrezati nogo in ji je hotel dati pomoč da bi zaspala, in tako nebi trpela bolečin, — je ona to odklonila rekoč: Da je drugod potreba še večja in sama, si bo lajšala bolečine z partizansko pesmijo, ko ji bojo rezali nogo.
Ravnotako je z obleko, naj jo dobi najpotrebnejši. Zato apeliram na vse one kateri še niso nič dali, to store ker je še vedno čas da se oddolžimo našim vrlim partizanom in partizankam. Nadaljujmo kampanjo za obleko in otroško bolnico. Jaz sem pripravljena storiti vse kar je meni mogoče. Ne morem vas obiskati od hiše do hiše, ker moram biti, doma v trgovini, radi odsotnosti mojega moža. Vsled tega vas prosim ako imate kaj obleke da vam je premajhna ali vašim otrokom, ali jo pa mogoče lahko dobite od svojega prijatelja, ali koga drugega, da jo prinesete na 104 - 5th, Ave.
Obleka naj bi bila lepo očiščena, zravnana in naredite paket, ter zapišite kaj je v paketu do najmanjše stvari. Jaz bom skrbela da bo šlo na odrejeno mesto.
Jaz se vam najlepše zahvaljujem za vašo pošrtvovalnost, kar ste naredili do sedaj in tudi kar še boste, posebno našim aktivist-kinjam katere so po svojem delu neumorno šivale, to so: Pepca Zamejc, Ana Cividini, in Ana Starič. V imenu našega naroda ki pričakuje vašo pomoč. Marjeta Slak taj. lokal. S.K.J.S.
Geraldton — Na zadnji seji tukašnega odseka Zveze Kanadskih Slovencev je bilo zaključeno, da se obrnemo na Upravništvo Edinosti, da nam pošlje nekoliko nabiralnih pol. Namreč naš namen je že zdaj začeti zbirati za prihodnjo kampanjo Edinosti in smo si določili denarno kvoto $50.00. To smo storili iz razloga, ker je tukajšna naselbina maloštevilna in se ljudje selijo v druge večje naselbine.
Zatoraj v kolikor se tiče prihodnje kampanje Edinosti, je največ odvisno od tega, kako smo se pripravili. Ako smo začeli z delom takoj v samem začetku kampanje, katera navadno traja dva meseca, je upati na dosego uspeha. Toda ako smo začeli šele v začetku kampanje pripravljati načrt in ugibati kako bomo izpolnili dolčeno kvoto, je težko pričakovati dobre rezultate. Zato je treba vnaprej pripraviti vse ali pa celo začeti z delom, da bomo res v tej kampanji dosegli uspeh kakor v nobeni prejšnih.
Morda bo kdo rekel, kaj nam je mari kakšna kampanja Edinosti. Saj sem naročnik in že to bi morSo zadostovati. Resnica je, da je le malo takih kateri bi ne bil naročnik Edinosti, ter poleg tega se zaveda, da je začasno nemogoče da bi se list vzdrževal od samih naročnikov. Toraj začasno je treba na en ali drugi način znašati to breme s zavestjo, da širimo narodno edinstvo in da ga z časopisom kakršna je Edinost okrepčujemo v polni meri. Ako je kdaj koli kakšen rojak imel pred seboj večje potrdilo resnice, ki jo je Edinost od svojega začetka zastopala, ima danes. Edinost je podpirala narodno osvobodilno borbo pod vodstvom maršala Tita vedoč da podpira resnične narodne interese. Podpirala je za narod koristne stvari vse skozi v tej vojni in prepričan sem, da bo tudi v bodoče. Pisma, ki prihajajo iz starega kraja, so ravno tako potrdilo vsega tega, da je Edinost pravilno žigosala narodne izdajalce, da je pravilno sledila pot narodnega edinstva, katero edino more osrečiti delovno ljudstvo in narod v splošneni. In ta potreba je danes toliko večja, kajti s zmago nad nemškim, italijanskim in japonskim fašizmom, še ni rečeno da je svetovni fašizem uničen. Prijatelji fa šističnih doktrin, so najbolj aktivni danes pri vsakem spornem vprašanju v narodnih in mednarodnih zadevah, ter skušajo pod vsako ceno povrniti svet v predvojno dobo. To jim je namen in tako tudi delajo z vso doslednostjo profašističnih ciljev.
In z čem se moremo braniti
pred navalom reakcije ako ne z svojim časopisom, kateri odločnejše danes kot včeraj zagovarja narodno edinstvo in nas opozarja na zelo nevarne namere posaz-nih kapitalističnih krogov. Da — edino z časopisom nam je bilo mogoče pobijati nedoslednost in lažnjivo propagando za dobo vojne, katere je bil cilj delati sovraštvo in mržnjo med narodi za interese posameznih sebičnih reakcionarnih krogov. Tako nam bo mogoče tudi v bodoče razbiti omrežje črne reakcije z. tem, ako bomo sami svoj časopis podpirali z vsemi sredstvi za njegov obstoj.
Matt Butala.
Pomoč jugoslovanskim otrokom iz Timminsa
Timmins: — Tajnica lokalnega S.K.J.S. pošilja sledeče poročilo, ter se obenem zahvaljuje vsem onim kateri so že darovali in apelira na sve one kateri še niso to storili da je še vedno prilika. Kateri misli kaj darovati, bodisi novo ali ponošeno obleko, naj prinese lepo zašito in oprano v paketu z listo kaj je vse v paketu do najmanjše stvari, in dalje bo ona skrbela da bo šlo na odrejeno mesto. Posebno se zahvali, ak-tivistkinjam katere so neumorno šivale, to so: Pepca Zamejc, Ana Cividini, in Ana Starič. Naj se pripomni da je malo paketov kateri bi stali manj kot $10, kot to ona poroča.
Pismo Iz Calgary
Tukaj v Calgary postoji odsek Zveze Kanadskih Slovencev že dve leti in sigurno mislijo po drugih naselbinah po Kanadi, da mi spimo, ker se bolj redkoma o-glašamo od .tukaj. V resnici ne oglašamo se pogosto, ker so naše roke zelo težke po naših delovnih dneh, ali vseeno ne zaostajamo za drugimi naselbinami. Delamo vse kar nam je več mogoče za pomoč v stari kraj.
Kar se tiče samo Slovencev, nas je prav malo v Calgary, ali to nas ni držalo nazaj, da se ne bi podali na delo za v prid našega bednega in po fašizmu oropa-nega naroda.
Po letu smo napravili tri zabave za denarno pomoč za kupitev otročje obleke. Napravili smo čistega $265.00 in smo to vsoto poslali direktno Svetu Kanadskih Južnih Slovanov v Torontu. Potem smo se zopet podali na delo, za zbiranje denarne pomoči da se postavi otročjo bolnico v starem kraju. In v oktobru smo imeli zabavo v to svrho, ter naredili čistega dobička $150.00. Vendar pa z tem ne mislimo prenehati, kajti pomoč narodu v starem kraju je več kot potrebna v Vseh ozi-rih tako tudi za zgraditi otročjo bolnico.
Največja hvala pri vsemu gre našim članom in članicam ter drugim prijateljem v Calgary, kateri so pomagali in prispevali v pomoč. Na prvemu mestu se moramo zahvaliti našemu br. John Seredy in njegovemu patnerju Lukač, ko sta nam dala svoje prostore in tudi z avtom pomagala v te svrhe. Lepa hvala našim kuharicam, ki so spekle pravo starokrajsko pečenko. To ste bile Mrs. Mary škoda in Rossie Gradišar. Hvala vama! V veliko zaslugo gre našemu br. Bencina, ko je prav lepo skrbel za pijačo, da smo imeli vsega dosti. Želim
se zahvaliti tudi br. Raščanu za dobro delo, ker je imel veliko truda z to zabavo, še enkrat hvala vsem, kateri so kaj pomagali bodisi z delom ali denarnim prispevkom za to plemenito svrho.
Prispevali so denarno kot sledi: Po $20.00, M. Raščan, Frank Po-povič 11, Frank Gašparič 10, F. škoda 7 in B. Balog 6 dolarjev. Po pet dolarjev: F. Popovič, J. Perša, F. Bencina, J. Rauch in P. Radmanič. Po tri dolarje: J. Gradišar, C. Karan, F. Knaus. Po dva dolarja: M. Gruich.
Odsek Zveze Kanadskih vencev je prispeval $55.00.
Slo-
Vsega skupaj vsota $150.00.
znaša zgornja
Naj tukaj še enkrat pripomnim, da smo zelo hvaležni vsem in vsakemu, kateri je kaj pomagal v prošlosti in da bi nam pomagali tudi v bodoče za pomoč našemu hrabremu narodu v stari domovi-
Kar se tiče kampanje za novo članstvo, mi smo napravili zabavo na domu br. Gradišarja, na katero smo povabili vse Slovenie, člane in prijatelje. Toda žal temu, da je bila isto večer zabava, katero je priredil tukajšni odsek Zveze Kanadskih Srbov. Tako so bile dve zabave isto večer kar seveda ni prineslo tistega uspeha, kakor bi bil drugače. V bodoče je treba paziti da se ne zgodi kaj takega in na ta način utrjevati bratsko kooperacijo za splošni napredek.
J. Gradišar, tajnik
širite oitajte in postanite naročnikom Edinosti
Darovalci otroške oprave so sledeči:
"Krožek Južno Slovanskih Žen", oblekel 27 otrok. Mladinski "Tito" Klub je oblekel, 10 otroko. Ana Starič, oblekla, 4 otroke.
Po 3 otroke oblekli: — Frank Knafel, Marija Zupančič, Družina Cividini, Tilka Benčina, Joe Glad, Grga Briški in Andrej Palčič.
Po 2 otroka so oblekli: — Joe Gornik, Družina Kraševec, družina Jarc, družina šile (Zogar), Nik. Bracika, Ana Čop, Ana Turk, Mija Jezerinac, Jure Žagar, Reza Zupačič, družina Mavec, Joe Kna-felj, Pavel Rajakovič, Lojze Lavrič, Helena Horvat, Vera šuš-tar, Beta Sporer, Krank Mahov-lič, družina Krkuc, Ani Cotze, Janez Novosel, Ivan Robek, Frančiška Pleše, Marija Delost, T. M. Slak, Frank Brkopec, Dra-gotin Jezerinac, Frank Beg, in Jure Tomac.
1 otroka so oblekli: — Ivan Salmič, Lojze Hrib, Janez Stu-pica, Rudolf Gašparac, Ivan Kapš, Frank Baraga, družina šustaršič, Katarina Plut, družina Kalčevič, Roko Novinc, Marta Plut, Ivan Jezerinac, Petar Barič, Frank Anzelc, Janez Lavrič, Peter Ko-betič, John Dolščak, Ivana Zgonc, Ivana Turk, Lojze Rus, Janez Jerovšek, družina Gusek, štefa Hočevar, Ana čopin Medirise Pavlin.
Od vsake gori imenovane osebe smo naredile paket, kateremu smo priložile njegov ali njen naslov. Ako je pa kakšna pomota naj se zglasi kateri bi bil prizadet. V imenu otrok prav lepa hvala vsem skupaj.
Marjeta Slak Tajnica, lokalnega S.K.J.S.
Sovjetski časopis o uporu na
Moskva — Časopis "Nova doba" v članku "o sporih v jugovzhodni Aziji", pozdravlja Narodno-osvo-bodilno gibanje v Holandski Vzhodni Indiji in Francoski Indo-Kini. Aleksander Guver avtor članka pravi, da ima Anglija velike gospodarske interese v onih krajih in obsoja njen način oborožene intervencije kot sredstvo za obnovo ho-landskih in francoskih kolonij.
Narodi Indonezi in Indo-Kitajci se bore za svojo narocjno neodvisnost in obliko vlade, katero si sami postavijo po svoji želji kakor določa Atlantski čarter. Poraz fašizma je zelo vplival na narode v Aziji, kateri se že dolgo vrsto let bore za svojo nacionalno neodvi-nost pravi ta članek.
Med tem znano je, da Indonezia šteje okrog 70 milijonov prebivalcev, katerim se skuša zaradi nekoliko tisočev druge narodnosti naprtiti ,z orožjem tujo oblast. Izgleda, da kršilci Atlantskega Carterja gledajo s zamižanim očesom na njegove določbe, kakor za časa nemške in italijanske agresije v Španiji, ko so pod "neintervencij-sko krinko" dopustili pošiljanje vojaštva in orožje proti španski republikanski vladi.
Tako izgleda demokracija v praktičnem pomenu in sicer ona, katere merilo so privatni interesi.
Mednarodno edinstvo in varnost miru v svetu je naš cilj - Molotov
(Iz 1 strani)
žarska in finska vlada so istotako sklenile vojaško in politično zvezo z Hitlerjevo Nemčijo v borbi proti Sovjetski Uniji.
Bolgarija pod vlado hitlerjevih agentov se je enako znašla na strani Nemčiji. In res, le v redko izjemo evropske države pod vlado z fašističnimi in napol fašističnimi režimi, so vezale svojo usodo z Hitlerjevo Nemčijo v drugi svetovni vojni. Vsled tega poraz Hitlerjeve Nemčije ne pomeni le poraz nemškega fašizma, ampak poraz fašizma tudi v drugih evropskih državah. In v tem je izraz pomena naše zmage in katerega je treba soditi z stališča kot militarni, moralni in politični poraz fašizma v Evropi.
Po skončani vojni v Evropi, naloga zavezniških sil je bila obračunati z Japonsko na vzhodu ter tako pospešiti dosego miru po vsem svetu.
SOVJETSKA UNIJAJE ZVESTO IZPOLNILA SVOJE OBLI GACIJE
Sovjetska Unija ni ostala po strani za izvedbo te naloge, ker na to jo je vezal medsebojni sporazum dosežen v tej vojni s zavezniki, kakor tudi neposredno interesi varnosti za našo domovino na vzhodu.
Mi se prav dobro spominjamo, da je pred to vojno Japonska ne-kolikokrat napadla našo domovino. Toraj na vzhodu je obstojala neprestano nevarnost japonske agresije. Vse to je zahtevalo za napoved vojne z strani Sovjetske Unije — Japonski.
Danes je mogoče brez kakih težkoč videti, da odkar je začel nemški fašizem preživljati strahoviti poraz za porazom na so-vjetsko-nemški bojni črti, izhod japonske agresije na vzhodu je izražen v prejšnem zaključku.
Sovjetska Unija je napovedala vojno Japonski, ter z tem pospešila ne samo konec japonskega imperializma, ampak konec vojne na vzhodu. Japonska je z kapitulacijo pred zavezniki sledila vzorec Hitlerjeve Nemčije. Z tem pa niso poraženi samo načrti nemškega impirializma načrt za dominacijo Evrope ampak tudi japonskega impirializma za dominacijo Azije.
Do pred nedavnem so zapadni in vzhodni fašisti smatrali ta načrt, kot en korak na potu za svetovno dominacijo iz česar je razvidna njihova kratkovidnost in vsa zahrbtna drznost agresivnih namer v naši dobi.
Zmaga nad japonskim impiri-alizmom kot eno poglavitnih zibelk fašistične agresije na vzhodu, ter osvoboditev Kitajske od japonskih okupatorjev, je ogromne važnosti za konstruktivni demokratični razvoj narodov.
SOVJETSKA UNIJA POLAGA VSE SILE IN SREDSTVA ZA
IZGRADITEV TRAJNEG IN PRAVIČNEGA MIRU V SVETU
V interesih demokratičnih držav, je treba ojačiti to zmago. Prav zato Sovjetska Unija polaga največjo važnost v pregovorih med zavezniki za vstanovitev dovolj močne kontrole glavnih velesil nad premagano impirialisti-čno Japonsko. Težkoče, katere se vsled tega stališča pojavljajo, niso odstranjene v kolikor se tiče vprašanja. Toda kljub temu Sovjetska Unija izraža svoje prepričanje, da se vsi svobodoljubni narodi zavedajo potrebe ojačiti zmago nad agresivno Japonsko, ter tako ustvariti v resnici odločno kooperacijo zavezniških velesil.
Nemčija in Japonska sta se morale brezpogojno predati zavezniškim silam. To ja dokaz, da je Anglo-Sovjetsko-Ameriška koalicija odsegla po njej postavljeni cilj.	»
S zadovoljstvom se zapaža priznanje odločne vlogo naših narodov za zmago v drugi svetovni vojni, ter posebno v interesih demokratičnih narodov z odstranitvijo največje nevarnosti nemške fašistične agresije. Sovjetski narodi so imenovali vojno proti nemškega fašizma, kot "veliko patriotično vojno."
NAMEN UNIČITI SLOVANSKE NARODE
Posnemajoč njihov primer, patrioti drugih narodov so se naučili kako se je treba boriti za neodvisnost in svobodo svoje domovine. Resnica pa je tudi, da so sovjetski narodi osvobodili ne samo svojo domovino, ampak tudi pomagali junaško borfoo za mir in svobodo narodov v Evropi.
Pred enim letom, tovariš Stalin je dejal: "Zdaj vsi priznavajo, da so Sovjetski narodi z svojimi ogromnimi žrtvami rešili civiliza-
cijo v Evropi pred podivjanimi fašističnimi uničevalci. V tem je izražena največja zasluga sovjetskih narodov v povesti človeštva."
Druga vojna je v marsičemu-različna od prve svetovne vojne. Na prvem mestu po številu držav, ki so sodelovale v tej vojni, kakor tudi življenskih in materijal-nih izgubah za časa vojne. Štiri petine ljudstva v svetu, je na en ali drugi način sodelovalo v zadnji vojni. Skupno število mobiliziranih z obeh strani, je znašalo, 110 milijonov ljudi.
Med tem je pa prav težko najti izjemo, katera država je bila v resnici nevtralna v drugi svetovni vojni. Dovolitev druge svetovne vojne, to se pravi, da niso bile podvzete dovolj odločne mere proti fašistični agresiji, katera je povzročila nikdar prej primerja-jočo vojno v povesti človeštva, tako po številu ljudskih žrtvah kot uničenje materijalne vrednosti. Vsiljena vojna našim narodom, katero so imenovali "veliko patriotično vojno" edino kot odgovor fašistični agresiji. Hitlerjeva Nemčija je napadla Sovjetsko Unijo ne samo z ciljem okupirati njeno ozemlje in uničiti sovjetsko državo, ampak z ciljem uničiti veliki ruski in slovanske narode v splošnem.
ŽIVLJENSKE ŽRTVE IN '
MATERIJALNA ŠKODA
Dokler niso narodi Sovjetske Unije reorganizirali samih sabe na podlagi Stalinove izjave: "Vse za vojno" in naposled zlomili hrbtenico nemški armadi, Hitlerjev-skim banditom, se ti niso sramovali • vporabiti kakršno koli sredstvo v svoji divji sovražnosti na zasedenem ozemlju. Pozabiti to, bi bil največji zločin napram milijonom nedolžnih žrtev in njihovih družinskih vojnih sirot, kakor tudi napram vsemu našemu narodu.
Ravno tako je nemogoče pozabiti veliko materijalno škodo, ki so jo naredili nemški okupatorji in njihovi satelitni gospodarji za dobo okupacije sovjetske ozemlja. Zato in za glavno zločinstvo v tej vojni, se mora odgovarjati. Nemški fašistični okupatorji so porušili ali zažgali: 1, 710 mest in 70.-000 vasi v naši domovini. Porušili ali zažgali so 6 milijonov stanovanjskih poslopij in z tem prizadeli 25 milijonov prebivalcev brez stanovanj. Med najbolj prizadeta mesta v tej vojni spadajo: Stalingrad, Sevastopol, Leningrad, Kiev, Minsk, Odesa, Smolensk, Kharkov, Voronezh, Rostov ob Donu in mnoga druga.
Hitlerjevci so uničili ali poškodovali 31.850 industrijskih podjetij, katera so vposlovala blizu 4 milijona ljudi. Nadalje so uničili 98.000 kolektivnih farm, največ kolektivne farme v Ukrajini in Belorusiji. Oni so ubili ali izgnali v Nemčijo 7 milijonov konj, 17 mlijonov glav živine in ducat milijonov prešičev in ovac. Prizadete škoda nacionalni ekonomiji in našim državljanom, kakor je preračunala posebna komisija znaša 679 bilijonov rubljev.
Mi ne moremo tega pozabiti. Mi moramo zahtevati od držav, ki so povzročilo to vojno in prizadela naši domovini škodo, da isto poravnajo. Nihče ne more Zanikati te opravične zahteve naših narodov. Ta zahteva obenem ne nudi mesta za argument na podlagi pravice in želja narodov Sovjetske Unije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POZOR DETROIT IN WINDSOR
0 politični vzgoji narodnih množic
Društvo št. 518 SNPJ. in društvo "Novo Življenje" IWO., priredita skupno veselo zabavo v soboto zvečer dne 1 decembra. Priprave za to zabavo so že sedaj v teku tako, da bo res nekaj izvrstnega to večer v dvorani, 437 S. Livernois.
Vsled tega naprošamo vse ljubitelje družabne zabave, da se tako iz Detroita in okolice kakor tudi naši sosedje iz Kanade, udeleže.
Vstopnina 50 centi po osebi. Začetek ob 7 uri zvečer.
Odbor:
VABILO NA LETNO SEJO
Odsek št. 3, Krka V.P.Z. Bled, poživlja vse člane in članice da se udeleže seje, katera se vrši dne 2 decembra ob 2 uri po poldne v prostoru Harmoni hali 4th Ave Timmins. Posebno pa opominjam, vse one člane in članice ki se niso udeležili skoraj niti ene seje v tekočem Letu.
Letna seja je zelo važna, kjer se bo volil Odsekov odbor za pri-hodno leto 1946.
Društveni Brat — Sestra; zatorej ne pozabi v nedeljo dne 2 decembra.
Frank Anzelc, tajnik.
(Iz 2 strani) celo tako daleč, da se naši aktivisti še vedno poslužujejo istega ozkega delovnega načina, ki je ustrezal v časih splošne okupatorjeve in belegardistične ofenzi-vnosti, ki pa je absolutno nezadosten, zaviralen in škodljiv danes, v času naše splošne ofenzive in našega splošnega poleta.
Aktiviste je torej treba vzgajati tako, daj bodo znali metode in oblike svojega dela zavreči, čim se prežive, da bodo znali novim razmeram ustrežno iskati nove delovne načine, prijeme in organizacijske oblike.
Našim aktivistom moramo — dvigniti njihov koricont, razširiti jim moramo obzorje njihovih nalog, obzorje naših strateških in taktičnih prijemov, obzorje naših sredstev. Ozkost naših aktivistov, njihova navajenost na ozke razmere, na ozke naloge, na drobna
in ozka sredstva — je dandanes, ko zavzemamo ves slovenski in jugoslovenski obseg, ko razvijamo svoj splošni polet in svojo splošno ofenzivo, bojujemo borbo za končno zmago, ena izmed osnovnih nevarnosti.
Slabost ki se je marsikje pojavila — našfe organizacije si morajo to odkrito priznati in ki je popolnoma nasprotna vsemu našemu načelnemu, v dosedanjih težkih borbah prizkušenemu in izčiščenemu pojmovanju pravih borcev, je birokratična rja. Biro-kratična rja je vsekako sorodna vztrajanju na starih delovnih tračnicah, druži pa se tudi z vrtoglavico od uspehov in z napačnim pojmovanjem funkcije ter položaja. Kjer se pojavlja vrtoglavica od uspehov in kjer naši aktivisti svojega položaja in svoje funkcije ne pojmujejo kot izredno veliko osebno odgovornost do
Pomoč iz Oshawe narodu v starem kraju
Oshawa: — Sporočam, da smo poslali dne 10. nov. 1945 štiri zaboje obleke v Montreal na: COUNCIL of CANADIAN SOUTH SLAVS, c/o Harbor Cold Storage, Que.
Darovalci so: Družina V. F. Rucigaj Frank Fister in žena, Leo čampa in žena, Rudy čampa in žena, ter Cerkev sedmih ad-ventistov. Obleka je vsa v dobrem stanju in dobro zapokana v lesene zaboje. Teža je okrog 500 funtov.
Lani smo poslali 2300 funtov, letos poleti je Leo Čampa odpeljal k Petricu 2 velika zaboja, tako da je šlo iz Oshawe približno 3000 funtov obleke v stari kraj. Zadnja pošiljka je vsebovala:
1.	Zaboj: — Moških sukenj, 10. Ženskih plaščev, 18. Moških 5. Moških sukničev, 13. Telovnikov, 7. Hlač, g. Pletenih jopičev, 2.
2.	Zaboj: — Ženskih oblek (komplet), 12. Ženskih plaščev, 4. Moških sukenj, 12. Ženskih kril, 12. Pletenih jopičev, 14. Hlač, 2. Moških sukničev, 3. Bluze, 3. Sne-
žne obleke, 2.
3.	Zaboj: — (Ponošena in nova obleka). Otroških: pletenih jopičev, 18. Obleke, 34. Sukničev, 6. Hlačk, 8 Nogavic, 18. Kapic, 12. — Ženskih: Oblek (komplet) 25. Rokavic, 6 (oprav).. Kril 6. Oblek za deklice, 5. Odeje (plahte) 3. Čevljev, 3 (pare). Spodnje obleke, 7.
4.	Zaboj: — (Ponošena in nova obleka) Čevljev (parov) 14. Nogavic, (parov) 5. Ženske obleke, (komp.) 31. Žen. krila, 12 Moške hlače, 5. In 8 raznih drugih komadov. — Otročja nova obleka: Pletene kapice, 4. Odej, 3. Čeveljčkov, 3. Pretenih jopičev, 3. Spalnih plaščkov, 2. In še 34 raznih drugih komadov, kakor nogavic, plenic, srajčk, i.t.d.
Gornje poročilo nam je poslal V. F. Ručigaj iz Oshawe. Poročilo kaže prav odlično delo z ozirom na majhno število tamošnjih Slovencev. Priobčujemo ga z veseljem, da bojo bralci videli da tudi majhno število more dosti napraviti.
REZULTAT VOLITEV V JUGOSLAVIJI
Beograd —- Maršal Tito je imel daljši pogovor s dopisnikom londonskega "Times", v katerem je pojasnil stališče nove demokratične federativne Jugoslavije glede njenih odnošajev z drugimi državami. Zavrnil je zunanja dozdevanja, da bi Jugoslavija postala kot nekak "privesek" Sovjetske Unije, kakor zamišlja in dolži notranja in zunanja reakcija. Jugoslavija želi dobre odno-šaje tako z Sovjetsko Unijo, kakor tudi zapadnimi zavezniki, Anglijo in Ameriko. Ako so naša čustva in simpatije napram Sovjetski Uniji kot bratskemu narodu, to še ne pomeni, da ne želimo prijateljstva s svojimi drugimi vojnimi zaveznicami.
Maršal Tito je podal zgornjo izjavo takoj po veliki zmagi narodne fronte, pri nedeljskih voli-
VABILO NA ZABAVO
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Montrealu priredi domačo zabavo v soboto dne 24 novembra v prostorijah Jugoslovanskem Domu, 3447 St. Lavrence St.
Ker se na tej zabavi poleg dobre godbe obetajo razne druge dobrote tako za suha grla kakor tudi lačne, uljudno vabimo vse naše rojake Slovence in Slovenke, sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže. Ves dobiček od zabave je namenjen vprid pomoči narodom v stari domovini in tudi vprid kampanje našega lista Edinosti.
Ne pozabite v soboto dne • 24 novembra. Na veselo svidenje!
Uljudno vabi odbor
tvah, katerih rezultat je smrtni udarec mornarhiji in reakciji. Narod je z ogromno večino po vseh federalnih enotah glasoval za kandidate Narodne Fronte.
Kje je sedaj tista "ogromna" večina katero je napovedovala kraljevaška, mačekovska in rožma-novska reakcija? Odstotki oddanih glasov pri volitvah jasno kažejo, da je ta "večina" zamišljena kot način za javno mnenje v sovražni gonji proti narodni vladi, proti demokraciji, proti resnični svobodi — proti tekovin osvobodilne borbe narodpv Jugoslavije. Dobičkanosni položaji reakcije, so bili tista "ogromna večina" radi katerih je reakcija dvignila toliko hrupa in jeze v zunanjem svetu.
Izvestija zavrnile drzno obtožbo
Moskva, 20 nov. — "Izvestija", je danes v uvodnem članku odločno zavrnila drzno in provokacijsko obtožbo v zunanjem časopisju, češ da Sovjetska Unija podpira z orožjem osvobodilni pokret v Perziji. Izvestija pravi: "Britske časopisne agencije so naredile kupe obtožb vsled nemirov v severni Perziji, z namero da se zakrije resnični vzrok za nemir med žandar-merijo in reakcionarnimi veleposestniki ter demokratično liberalnimi elementi. Toda nič manjša ni namera te obdolžitve, da se zakrije resnično stanje v Palestini, Egiptu in Indoneziji."
Odsek Zveze Kanadskih Srbov v Torontu, priredi veliki koncert vprid kampanje Srbskega Glasnika, edinega demokratičnega časopisa Kanadskih Srbov v tej deželi. Koncert se vrši v nedeljo dne 25 novembra v Victory Theatru, Spadina in Dundas St. Začetek ob 2 uri popoldne.
Na programu nastopi poleg domačih talentov dobro znana pevka narodnih pesmi Aleksandra Djordjevič iz Detroita, kakor tudi njena prijateljica Rakila Kazan-ska. Na programu sodeluje znano Macedonsko pevsko društvo in tamburaški zbor "Tito".
Tem potom vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe iz Toronta in okolice, da se udeleže.
Istega dne to je v nedeljo dne 25 novembra se priredi koncert
v Hamiltonu v prostorih Ukrainian Workers Hall, 746 Barton St. Začetek ob 8 uri zvečer.
Ker na istem programu nastopijo zgoraj omenjena pevska društva, tamburaški zbor, solistkinje itd., se pričakuje velika udeležba Slovencev, Hrvatov in Srbov iz Hamiltona in okolice.
Odbor:
NAZNANILO
Kirkland Lake — Sporoča se tem potom članstvu Veča v tej okolici, da se bo radi volitvenega shoda, vršila redna seja lokalnega Veča isto nedeljo, t.j. 25 novembra u Ukrainskem delavskem Domu, 23 Hudson Bay Ave., samo z to spremembo, da se začne seja točno ob 7 uri zvečer.
Tajnik.
naroda in do gibanja, tam se tudi zlahka pojavi karierizem.
Poudariti moramo, da birokra-tizem, vrtoglavica ...od uspehov, osebna neskromnost in pojavi karierizma nimajo prav ničesar skupnega s pravo samozavestjo pravih borcev.
Prave borbene samozavesti, ki je tudi pri dobrih aktivistih premajhna, in ki od aktivistov zahteva, da samozavestno nastopajo za gibanje, za novo Jugoslavijo, ne pa zase osebno, da torej nastopajo kot predstavniki zmagovitega narodno osvobodilnega pokreta in zmagovite nove države, kot ljudje, v katere so uprte vse ljudske oči — take prave samozavesti pri birokratih in ka-rieristih seveda ni. Taka prava samozavest namreč predpostavlja — osebno skromnost in visoko razvit čut odgovornosti.
Birokratizmu, vrtoglavici od uspehov in pojavom karierizma je treba napovedati najostrejši boj. V naših aktivistih moramo stopnjevati tistega duha, ki nam je edini omogočil premagati vse neskončne težave in odnašati zmage v neenaki borbi — duha požrtvovalnosti, duha popolne predanosti naši veliki stvari, duha osebne skromnosti, duha borbene, svetle samozavesti zmagovitih pripadnikov in aktivistov zmagovitega gibanja.
Napaka, ki jo je treba danes zlasti ostro kritizirati, obstaja v tem, da naše organizacije in naši forumi včasih nepravilno pojmujejo vprašanje naših umikov. V razdobju naše splošne ofenzivno-sti, našega splošnega poleta smo. To seveda še ne pomeni, da je sovražnik že popolnoma onesposobljen izvesti na tem ali onem sektorju svoje ofenzivne sunke. Toda te svoje ofenzivne sunke izvaja v razdobju svojega nastopajočega razsula. Iz tega pa seveda sledi, da sme biti naš umik, kjer ga je sploh še potrebno izvesti, le delen umik, le neposredna priprava na naš lastni ofenzivni sunek. Kljub temu se je Tetos spomladi in tudi še deloma poleti dogajalo, da je naš aktiv svoje umike izvajal na način, kakršen je bil na primer nujen in primeren 1942. 1., v času splošne sovražne ofenzivnosti doma in v Evropi.
Odveč bi bilo še prav posebej naglašati da je take vrste političnim in organizacijskim umikom treba danes napovedati najostrejši boj.
Spregovoriti moramo še o odnosih naših aktivistov do vojske. Pri udejanju medsebojnih odnosov med vojsko in terenom srečujemo namreč dostikrat težave. Popolnoma nepravilno je, da se med našimi terenskimi aktivisti razvija marsikje nekakšna "terenska samozavest", zaradi katere pozabljajo, da so eno z našo vojsko. Razširitev in utrditev naše vojske je danes naša osnovna, naša najosnovnejša naloga, njej so podrejene vse druge naloge in tega se morajo zavedati vsi naši delavci na vseh naših delovnih popriščih.
Ko govorimo o pomanjkljivosti in napakah, ki jih je treba odpraviti, ne mislimo delati krivice našim aktivistom. Zavedamo se, da je naš aktivist omogočil zmage Osvobodilne Fronte. Njemu se moramo zahvaliti, da je Osvobodilna Fronta pred svojo odločilno in končno zmago. Naš aktivist je s svojimi napori, s svojo krvjo in s svojim življenjem priboril dosedanje uspehe. Poleg naših oficirjev in borcev v Narodno Osvobodilni Vojski predstavljajo naši aktivisti najboljše sinove in hčere naših množic in našega naroda. Jasno spregovoriti o napakah je bilo nujno potrebno na pragu naše — končne zmage. Končna zmaga je namreč blizu in nič nam je ne more več iztrgati iz rok, če ji bomo posvetili vse svoje sile. Posvetiti končni zmagi vse svoje sile, pa predvsem pomeni, v borbenem poletu odpravljati napake, ki so ji napoti.
Važno za St, Catharines
St. Catharines: — Prosi se v-se tiste člane Z. K. S. kateri so zaostali z članarino šest mesecev, da pridete na prihodjo sejo katera se bo vršila pri bratu J. Saje na farmi.
Dne 25. novembra ob 2. uri popoldne t.l.
Po mojem mnenju bi si moral vsak član ali članica vzeti toliko časa, da se vdeleži seje, vsaj vsakih par mesecev enkrat. S tem bi mi prihranili da ne bi mučil mojega "Forda" za tistih ubogih 25c. Pridite vsi na sejo.
J. Plut


Iz francoščine prevedla K. N.
1.
"Kljub temu!" je živo odivmil Španec, čuteč, da je prišel odločilni trenutek. "Moja žena je, to mi zadošča. Če hočeva ali nočeva, poročena sva in nihče nasvetu tega ne more zanikati. Osebno sem pripravljen izpolniti vse svoje dolžnosti do nje, in ne zahtevam od nje ničesar drugega, kakor da ona tudi to stori."
Globoko je zajel sapo, potem je pa počasneje a še trdneje nadaljeval:
"Dovolite, da se začudim, kako to, da francoska meščanska družina, družina, ki na splošno slavi po spoštovanju tradicije in dane besede, nikakor ne more razumeti, da je vez,, ki naju veže z Orano nerazdružljiva."
Ta očitek je zadel gospoda Le Cadrerona v živo.
"Ah, tako torej hočete zasukati to zadevo!" je vzkliknil ogorčeno. "Hvala Bogu da imamo na francoskem še sodnike, ki bodo razsodili, koliko resnice je v vaših trditvah."
"Oče," je kriknila Orana, kajti te poslednje očetove besede so presegle njeno pričakovanje.
Nikakor ni marala, da bi se vsa zadeva tako nerodno zasukala. Trpela je, poslušajoč žalitve svojega očeta in ponižanja, ki jih je moral trpeti njen mož z,aradi njegove trmoglavosti. "Oče! Povedala sem ti že, da k besedami svojega moža nimam ničesar pripomniti. Njegova žena sem in želim njegova žena ostati. Zakaj se torej tako trudiš, da bi izpremenil mojo odločitev?"
"Ker hočem preprečiti še večjo neumnost!" je zagodel stari graščak. "Bolje kakor ti in tvoja mati vem,, kaj je tvoja sreča."
Kakor da ne bi bila slišala besed svojega očeta, se ie Orana obrnila k Morenu in mu z odločnim, čeprav
J	T
otožnim obrazom dejala:
"Pripravljena sem oditi z vami, gospod, kamor koli, kajti jaz ne bom prelomila besede. Zame je moj zakon sveta dolžnost, dolg, ki ga bom plačevala vse svoje življenje. čast mi veleva, da ne poslušam pomislekov svojega očeta in da grem z vami."
Moreno jo je presenečeno pogledal. V tej lepi in odločni ženski, ki je tako trdno izgovorila te odločne besede, je bilo kar težko spoznati plaho Orano. Val brezumnega veselja mu je žalil srce. Ne, njegova ljuba„ mala žena ga ni izdala, ga ni zatajila! Oranine odločne besede so naredile na gospoda Le Caldirerona globok vtis. še nikoli ni slišal iz ust svoje hčere tako odločnih besed. Kako samostojna je bila ob strani tega španskega moža! čudno! Samo zaradi nekakšne namišljene dolžnosti po vsej sili tišči v svojo nesrečo. Nekoliko zmeden zaradi hčerinega odločnega nastopa gospod Le Cadreron ni takoj vedel, kaj naj odgovori, in se je v zadregi ozrl okrog sebe.	/	........
Gospa Le Cadreronova je začudeno opazovala svojega moža. Zdielo se je, da odobrava odločni nastop svoje hčerke, toda hkrati se je vpraševala, kako bo ta odločitev delovala na njenega moža.
Dobro je poznala trdoglavost svojega zakonskega druga, zato je dvomila, da bi se kar meni nič tebi nič sprijaznil z okoliščino,da bo Orana odslej živela s svojim možem.
Morena so Oranine besede silno razveselile. Molče je čakal, kaj bodo ukrenili drugi,, instinktivno vedoč, da bi bila zdaj sleherna beseda odi več. Njegove temne oči so postale krotkejše, okaok trpko stisnjenih ustnic je zaigral sproščen smehljaj. Bojeviti južnjak prejšnjih minut se je umaknil ljubeznivemu Špancu, o katerih prislovični vljudnosti beremo v starih romanih.	t
Še pred nekaj minutami je bil pripravljen ostro nastopiti, da bi dosegel svoje pravice. Zdaj,, ko jih je njegova žena sama položila predenj, so pričeli vstajati v njem dvomi, ali prav počne, če izmamlja Orano od domačih, če jim jo odtujuje in če jo namerava odpeljati v negotovo bodočnost. Nekaj trenutkov je okleval, potem se je pa obrnil k svoji ženi, se priklonil in spoštljivo depal:
"Oprostite, senora, če bom zdaj dozdevno odklonil vašo besedo. Zdi se mi, da sem pravkar doumel nekaj, česar prej nisem niti slutil, če bi zapustili svoje starše in živeli z menoj, bi pač živeli v veri, da izpolnjujete svojo dolžnost, toda ta dolžnost bi za vas pomenila žrtev, čeprav sem vam globoko hvaležen za vašo zvestobo in vdanost, ne bi mogel privoliti v to žrtev, v to odpoved. Vaš oče je pravkar izrekel nekaj besedi, ki so hudo ranile moje samoljubje,, Upam, da ni tako mislil, kakor je govoril. . . Moj ponos, ljuba senora, pa mi brani, da bi imel od najine zveze korist, kakor to mislijo vaši starši. Odpotoval bom, senora, poslovil se bom od vas. Imel sem pač vse previsokoleteče načrte in sanjal sem vse preslab ke sanje. . . Oprostite mi. . ."
Gospod Le Cadreron je začudeno poslušal to govorjenje mladega moža. Morda je ta Španec zaigral romantično komedijo? Morda — ali je to mogoče? — pa govori resnico?, ves srečen se je obrnil k svoji hčeri:
"Zdlaj slišiš, Orana! Pravim ti, da želim samo tvojo srečo!"
"Ne", je vzkliknila Orana in na njenem nežnem obrazu se je spet pokazala prejšnja trmoglava odločnost. "Neglede na to, kaj vidva govorita — jaz bom držala svojo besedo. Nisem pozabila koliko dolgujem svojemu možu. čustva hvaležnosti ki jih gojim, do vas gospod, so dovolj globoka, da odtehtajo zanesenjaško ljubezen nekaterih novoporočencev. Prepričana sem, da ta čustva zadoščajo, da bom mirno in vdano živela ob vaši strani, Moreno. Razen tega sem verna katoličanka in verujem samo v ločitev zakona, ki ga loči Bog!"
(Nadalje prihodnjič)