# »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni 6prejemana za celo leto6 kron, za »/» '®ta 3 krene, za V4 leta 1 krcno 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIV. V Ljubljani, 19. aprilja 1901. List 16. Šopek presv. Srcu Jezusovemu. v. lnquietum cor nostrum, doneč requiescat in Te, Domine. ,S. Aug.) Nemirno je naše srce, dokler ne miruje v Tebi, Gospod. (Sv. Avguštin). Izletel je golobec bel iz ladije v izmrli svet — ko v svftu našel ni miru, do Noa se je vrnil spet. — Oj tudi jaz pohitel sem za sreče senco od Boga; miru, tolažbe sem iskal — a kdo, a kdo naj mi je da?! Pač so mi čaše nudili, napolnjene pijač sladkččih in vabili so me med se ust ljubkih in oči žarečih . . . Posegel sem po čašali teh, A strup je — strup, kar bil prinesel do usten sem, do usten sem, da v dno sem duše se pretresel . . . O Noe — Jezusa Srce, vzprejmi golobca — srce moje: saj v Tebi le svoj najde mir, le v Tebi svoje zmage boje . . . Generoz Maver. Sv. Katarina Sienska, zavetnica Rimskemu mestu. (30. aprilja). (Konec). Pri sv. Katarini je posebno govoriti o njenem zasebnem življenju in njeni kreposti, njenem trudapolnem delovanji, bližnjemu v telesno in dušno korist, o njeni skrbi in požrto-valnosti, ko je nastopila v javnem življenji ter posegala v javne državne in cerkvene zadeve, ter slednjič o njenih spisih. A) Njena svetost in krepost ste bili res iz-vanredni. Prav radi teh jo je sv. cerkev svetnicam prištela; kajti sv. cerkev zahteva od svetnikov junaške čine krščanskih čednosti in čudežev, bodisi v njihovem življenju ali pa po smrti storjenih. Katarina se odlikuje po globoki ponižnosti, pristni pobožnosti, vzorni pokorščini in vzglednem samozatajevanju. Ona je bila sicer zelo učena in modra, a to ni bila njena zasluga, le bolj dar božji. In na kako junašk način je te čednosti izvrševala? Kako se je srčno bojevala zoper izkušnjave, kako voljno in potrpežljivo je prenašala zopernosti telesne in dušne, zlasti zlobno obrekovanje? Ker je bila Bogu prijetna, treba je bilo, da jo je izkusila izkušnjava. Mnogo je bila izkušana. Lončarsko posodo pečar poskusi, pravične ljudi pa izkušnjava britkosti: to vse se je spolnilo pri sv. Katarini. V njenem življenju vidi vsak kakor v zrkalu svoje življenje, v katerem se ponavljajo iste izkušnjave in nas zadevajo enake težave. Pa milost božja je ljudem vedno na ponudbo, z milostjo lahko vse izkušnjave premagajo in vse težave pretrpe. Milost božja človeško voljo vabi k dobremu in jo krepi, ne dela pa jej sile in ne uničuje njene prostosti. Človek mora s prosto voljo sodelovati, sicer tudi največje milosti prejema zaman in morda še celo v svojo pogubo. Lastnega sodelovanja z milostjo božjo je treba ljudem, tako je storila sv. Katarina. Ona je učinila vse, za kar jo je vspodbu-jevala milost božja. Na to so ji dohajale druge še večje milosti in se je tako popolnila njena čednost: kakor piše psJmist (Ts. 8.'i) o delovanju svetnikov: »Blagor človeku, kateri ima pomoč od tebe, v svojem srcu si napravlja stopit jice. po dolini solz b kraju, ki si ga je odločil11. (To je: blagor človeku, ki prejema pomoč v tvoji hiši: zakaj tak ne zapusti le greha, ampak ozaljša tudi svoje srce z vsemi čednostmi, ki so. mu kot stopnjice iz tega težavnega življenja v nebeško domačijo, v katero je namenjen. Hijeron.) ..Zakaj postavodajalce jim daje blagodar: oni hodijo od čednosti do čednosti, vidi se Bog bogov na Sijnnii". »Zakaj Bog. 011, ki je pomagal, po-stavodajalec je in zato tudi daje moč postavo izpolniti: on vodi človeka od čednosti do čednosti in se mu daje gledati in vživati.) Tako so delali tudi Kristovi apostoli. Tudi male milosti so dobro porabili. Dasi se je bilo spre men jenje apostolov o binkoštih res hipoma vršilo, a apostoli so se na to pripravljali. Vidi se. kako sv. Duh njihova srca nagiba z navadnimi milostmi. Te milosti hi« apostoli marljivo porabili ter z njimi skrbno sodelovali: in v plačilo zvestobe in sodelovanja so jim dohajale obilnejše milosti, in ker so tudi te porabljali z enako zvestobo, bili so z izvanrednimi milostmi obdarovani. Sedite v mestu, jim je Jezus naročil. To je tako rekoč prva iskra svetega ognja, ki o binkoštih tako planiti: namreč dar izbranega duha in bega pred svetom. Pobesedno ubogajo naročilu. .Jezus jim je veleval, naj ostanejo v Jeruzalemu in oni niso zapustili niti sobane, nit« templja. In bili so vedno v te m pel ju. Ali so mogli še bolj ubogljivi biti? V plačilo za to prejmejo dar molitve, ki je tudi sicer navadna milost, ko se nikomur ne odreče, bili so stanovitni v molitvi! Vsled ubogljivosti, s katero so se udali duliu molitve, so prejeli duha plamteče gorečnosti, ki je odsevala na gorečih jezikih, ko so se prikazali nad njihovimi glavami. Ta čudovita milost jim je bila podeljena v plačilo za radovoljno sodelovanje s prejšnimi darovi. In zdaj, ko so bili napolnjeni s sv. Duhom, gore ognja: ta ogenj plamti na vun. Oni govorijo, glasno oznanujejo veličanstvo božje, poslanstvo, smrt in Kristovo vstajenje. S svojimi vzvišenimi nauki sklepajo sveta dejanja. Oni usta no v-Ijajo cerkvene srenje z nedopovedljivimi težavami in po zvestem sodelovanju z vedno rastočimi milostmi prejmejo milost, ki je krona vseh drugih milost, namreč milost za Jezusa Krista trpeti in umreti. Apostoli so postali možje molitve, ker so se pokorili božjemu povelju, ter so 10 dni sredi truša sveta tiho in zbrano živeli. Tu so pridno rabili močno orožje molitve, postali so goreči oznano-valci besede božje, močni v besedi in v dejanju: po neutrudljivi gorečnosti, s katero so sirili spoznanje iu ljubezen pravega Boga, so se njemu popolno darovali. Ker so bili na zemlji prvi m učeni ki vojsko v al ne cerkve, postali so v nebesih slavovenčani poglavarji poveličane cerkve. Tako so se svetniki posvetili. To se vidi v življenju Frančiška Sal., Frančiška Ksav., sv. Ligvorija, sv. Katarine in dr. Po tem potu in na ta način sv. Duh svetnike in svetnice posvečuje. On pomnoži in po-vikša milosti po meri, po kateri se rabijo. V začetku je le rosa, ki pada v kapljah. Ako se ta hvaležno sprejme in dobro izkoristi, potem se rosa spremeni v obilni rodoviten dež, ki rodi sadove pristne čednosti in visoke popolnosti. Prostovoljno si, o Bog, odločil milost svojemu ljudstvu. B) Iz te notranje popolnosti in lepote sv. Katarine (vsa lepota kraljeve hčere je znotraj, govori sv. Duh) izvira njeno blago dejanje na zunaj, do bližnjega v telesnem in dušnem oziru. Ljubezen do Boga je polnila njeno srce in ta jo je vnemala za ljubezen do bližnjega po besedah sv. Ivana ap. (I. Iv. 4. 21). In to zapoved imamo od Boga, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata. Torej je sv. Katarina dela krščanske ljubezni bližnjemu skazovala, najprvo telesna dela. Ubogim, zlasti sramežljivim hišnim ubogim, je delila obilno miloščino. Z enako ljubeznijo je skrbela tudi za bolnike, posebno rada je stregla takim trpinom, od katerih so drugi kar bežali: zlasti za časa kuge je pokazala svojo junaško ljubezen, ter se je za bolnike kar žrtvovala*). Kdo pa more dopovedati, koliko ljudem je dajala dobre svete, zveličanske nauke. Neštevilni so oni grešniki, katerim je ona vra*a nebeška odprla, neštevilni, koje je pripeljala do spoznanja samega sebe, do resničnega spreobrnjenja in poboljšanja. Ker je le ena duša več vredna kakor ves svet, koliko zaslugo ima človek, če že eno dušo Bogu pridobi; koliko zaslug pa si je stekla sv. Katarina, ki je na tisoče duš otela večnemu pogubljenju! kakor to lepo opisuje sv. Jakob (5, 19—20): »Bratje moji! ako kdo izmed vas zajde od resnice, in ga kdo vrne, naj ve, da kdor grešnika vrne od njegove krive poti, rešil *> Glejte tudi dandanes častite armade usmiljenih sestra, teh apostolic krščanskih kreposti; teh junaških izgledov krščanske zdržnosti. Kdo je stvarja? Vera, ljubezen do Krista. bo njegovo dušo smrti in pokril veliko število grehov". Tak človek po razlaganju kardinala Gruše ni le rešil njegove duše, ampak tudi varuje, ohranjuje, izveliča ter pripravlja za nebesa svojo lastno dušo. Vzvišen izgled sv. Katarine je žaril kakor svitla zvezda v 14. in v vseh poznejših vekih. Njo nam je posnemati, kolikor moremo ter tako izpolnjevati besede sv. Ivana ev. (I. 3. 18.): „Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in v resnici." In Jezus pravi: „V tem ljudje spoznajo, da ste moji učenci, ako imate ljubezen med seboj". Te besede imajo dandanes velik pomen, ko se poželjenje sveta, poželenje oči in napuh življenja širi po svetu kakor široka povodenj, grozeč vse človeštvo potopiti. Res je sicer, da naj kristijan skrbi za vsakdanji kruh, skrbi tudi za dobro ime in svoje poštenje, pa ta skrb ne sme presegati pravih mej, ampak mora biti modro vrav-nani po pravilih sv. vere in pameti, po besedah Jezusovih, ki pravi: „Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice". Brezmejne svetne želje pa druga drugi roko podajajo ter se ne dajo nasiti. „Komur ostaja imetja, temu nedostaje časti in veljave", pisal je ve-ljalen mož. Nespametne želje pa človeka tudi često zapeljejo na kriva pota, do zločinov razne vrste in vsled teh je ljubezen mnogokrat ponehala po besedah sv. Mateja 24, 12: Ker je hudobija obilno rastla, cmrznila bo ljubezen pri mnogih. Jasni izgled sv. Katarine naj nas bodri in vnema za krščanska dela usmiljenja, dokler je dan, kajti pride noč, ko nihče več delati ne more. C) Glejmo, kako je sv. Katarina posegla v javne zadeve in sicer prvič v državne. Zanimivo je, da je ona to storila po navdihnjeniu sv. Duha in naprošena od raznih oblastev. Saj so jo Florentinci sami prosili, naj zanje posreduje pri papežu v Avignonu. Trudila se je pomiriti med seboj se vojskujoča mest; in sovražne stranke v Florenci. Kolika dobrota je bila to za ondotne stanovnike. V javno življenje dandanes posegajo učitelji, udje du-hovske in deželske gosposke, zastopniki ali poslanci v raznih zbornicah in razni časniki, ki delajo tako zvano javno menenje. Duhovska in deželska gosposka ima veliko oblast v rokah ter zelo vpliva na telesni in duševni blagor stanov-nikov ter na javne zadeve. Zato jo pa tudi čaka velika odgovornost pred Bogom, ker silno ostra sodba se godi njim, ki so predpostavljeni, zakaj nizkemu se skaže usmiljenje, mogočni pa bodo močno kazuovani (Modr. 6, 6—7.). Itako imajo razni zastopniki in poslanci v zbornicah veliko veljavo, oblast in tudi vpliv na javno življenje, na javn • zadeve, ter odločujejo z besedo in glasovanjem osodo svojih volilcev ter naroda. Ako nesebično in stvarno obravnavajo dotično zadevo, potem bode njihovo delovanje narodu na veliko korist: drugače pa bode njihovo delovanje narodu na škodo, ako je vodi sebičnost strast in drugi enaki oziri. Itako so vplivni na javno življenje in javno mnenje razni časniki, in želeti je, da so si ti svesti velike odgovornosti za svoje delovanje pred svetom in pred Bogom. D) Sv. Katarina je pa tudi vplivala s svojo modrostjo in svetom na premestitev papeževega prestola iz Avignona v Rim, oziroma na papeževo vrnitev v Rim. Odkar so bili papeži v Avignonu, cerkev ni bila več neodvisna, papeži so bili kolikor toliko odvisni od francoskih kraljev, ki so močno vplivali na sveto stolico v korist francoski državi. In glej, sv. Katarini je šteti v zaslugo, da je ona s svetom in pogumom nagnila papeža Gregorija XI. k vrnitvi v Rim. To je dejstvo svetovnega pomena. Ozrimo se na današnji položaj svete stolice. Leta 1870 so Pie-montezi vzeli sv. Očetu rimsko mesto in deželo. Papežu so le pustili Vatikan ter so rekli, da papež ostane vladar in so mu ponudili 4 milijone lir odškodnine za oropano deželo in večno mesto. Sv. Oče Pij so protestirali zoper ta grozoviti čin ter niso hoteli vsprejeti tiste plače ali odškodnine: tudi sedanji papež Leon XIII. so i večkrat protestirali zoper silo storjeno sveti sto-lici, povdarjali svoje pravice do cerkvene države in do večnega mesta in naglašali, kako so po laški vladi omejeni v vladanju sv. cerkve. Papeži imajo prav tako pravico do cerkvene države, kakor slavna habs-burško-lotaringiška vladarska hiša do avstrijskega prestola. Razloček je le v tem, da je avstrijska država stara dobrih <>00 let, papeževa cerkvena država pa že okoli 1150 let. Iz tega se vidi, kako jalov je ugovor onih, ki trdijo, saj je laška vlada sv. Očetu ponudila pokojnino ali odškodnino. Seveda, tem pa nočemo trditi, da je posestvo cerkvene države bistven pogoj — conditio sine qua non — za obstanek cerkve same. Da sveta cerkev obstoji, zato ni s cela potreba svetovne sile njenega poglavarja. Za vspešniše njeno vladanje v prospeh blagra katoličanov, v polajšanje izpolnitve njene naloge po vsem svetu, torej ne za esse, za ^obstoj" — ampak za melius esse —za boljši obstoj je treba cerkvi svetovne s u v e r e n i t e t e, — veljave, ali svetovnega vladarstva njega poglavarja. Papežu in vsemu krščanstvu ni toliko skrbeti za obstoj sv. cerkve za vesseu: zato že skrbi sam Jezus Krist. ki je rekel: vrata peklenska je ne bodo premagale: temveč skrbeti jim je za „melius esse~. in to „boljši obstoj" je bre^dvombeno svetim vladar8tvo sv. Očeta papeža. — Dal mili Bog, da bi sv. Oče kmalo zadobili prostost ter vladarstvo cerkvene države, da bi kmalu prenehala gnjusoba razdejanja, ki se zdaj širi v svetem mestu. K Sv. Katarina je pa tudi spisala šest obravnav o božji previdnosti in o duhovskem življenju in JG4 listov razne vsebine ter je tudi s temi svojimi sp;si mnogo korist la ljudem. Tudi dandanes imajo knjige in časopisi važno nalogo in velik vpliv na ljudi. Dandanes vse bere Naj bi pisatelji pomislili, kako velik vpliv imajo tiskane besede. Latinski pregovor slove: „Verba volant, littera manet44 — to je „B~sede izpreletč, črka ostane44. Naj bi bili pa pisatelji svesti si svoje velike odgovornosti pred svetom in pred Bogom, ter dobro naj bi premislili, kaj pišejo in kako. Ker se dandanes toliko napada vera izpodkopava veljava starišev in vseh predpostavljenih, pa tudi nravnost, torej naj bi vsi, ki so zmožni, z uma svitlim mečem ter z besedo in s peresom stali na braniku sv. vere, veljave in morale. Žal, da je tudi veliko talentov zakopanih, od katerih bo treba Bogu odgovor dajati. Častivredna Katarina Kmerih pravi v svojih spisih: „Gorje vsem mlačnim obdelovalcem na vrtu božjem: ako se kaka milost ali dar poizgubi, ki bi mogel bolnika ozdraviti, slabotnega ojačiti, lačnega nasititi. od tega bodo odrajtati morali sodnji dan hišnemu gospodarju do zadnjega vinarja". Neki škof na Nemškem ie rekel nekoč: „Da bi sv. Pavel živel v sedanjem času, gotovo bi bil pisatelj41. Zdaj pa še beseda do bralcev. Ni vse zlato, kar se sveti, ni vse dobro, resnično in vzpodbudno, kar se tiska. Glede knjig in časopisov pravo pogodč oni, ki se vedejo po besedah sv. Pavla, ki pravi: „Vse poskusite, kar je dobrega. ohranite44. Blagor mu, kdor se drži tega ravnila. Poglej, kar se ti pošlje na dom na ogled. Kar ti ni po všeči, kar je zoper vero, kar je pobujšljivega — vrni! Proč pa z ne nravnim berilom, proč z nespodobnimi slikami in podobami. Ko prideš v prodajalnico, ne vzameš, kar se ti nudi, ampak si izbereš, kar je tebi na korist, po tvojem okusu. V tem oziru bodi izgled mož, ki je bil velikan učenosti, mož, ki ga čisla ves učeni svet, ki ga posebno poznajo Slovenci in vsi Slovani, ta mož jeklenega značaja je bil slavni profesor slovanskih jezikov na dunajski univerzi dr. Frančišek Miklošič. Nad trideset let je učil na vseučilišču, spisal veliko učenih knjig, ki stanejo vse skup nad 60 gld. Dika je bil vseučilišču, bil vrl katoličan in zna-čajen mož, skrben oče svoji družini. Radi svojih zaslug je bil od presvitlega cesarja povzdignjen v vitežki stan in postal ud gosposki zbornici. Ko je zbolel, dal se je prevideti s sv. zakramenti za umirajoče ter mirno v Gospodu zaspal. Sijajen je bil njegov pogreb. Kar se redko zgodi pri pogrebu kakega lajika ali svetnega človeka, tu se je zgodilo. Dva škofa sta mu zadnjo čast skazala, namreč poprejšnji škof ljubljanski, sedanji goriški nadškof kardinal dr. Jakob Missia in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik. — Tu naj sledi črtica iz njegovega življenja, ki se veže s pričujočim mojim spisom. Miklošič je bil naročen na list „Vaterland44 nemšk, konservativen časnik. Nekoč so mu njegovi znanci očitali, zakaj da ne naroča liberalnih listov „Neue freie Presse44 i. dr. enakih. A odgovoril je čvrsto in možato: „Nočem, da bi se moji otroci pohujševali44. Dal mili Bog, da bi slovenski možje posnemali tega učenega in značajnega svojega rojaka! Župnik Alojzij Kummer. ---- Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dalje.) XVIII. Tržič. Ko si dospel po državni cesti, ki pelje iz Kranja proti Ljubelju na Koroško in pustil na desni kriško župnijsko cerkev, tedaj se začnejo gore kar hkratu pomikati skupaj. Z ravnega polja prideš v ozko sotesko ter misliš, da te dovede pot v samotni kraj, toda kako presenečenje, ko ugledaš pred seboj množico hiš s prav mestno podobo. To je trg Tržič, znan ne samo zaradi krepke individualnosti njegovih prebivalcev, temveč tudi zaradi tu cvetoče obrtnije. Razste-guje se ob koncu dveh dolin (spodnje in šen-tanske), iz katerih pritekata Bistrica in Mošenik, ki dajeta zadostno vodno moč za vsa tukajšnja podjetja. Latinsko ime No v um forum ali Neofo-ru 1 um kakor tudi nemški izraz Neumarktl kaže, da je Tržič ne1'a nova naselbina. In res je ohranjeno ustno izročilo, sloneče na zgodovinski podlagi, da je bil nekedanji trg v podnožju Košute, kakih šest kilometrov oddaljen od sedanjega Tržiča in da so ga imenovali Forum in Lubellino ali Loibel. Nekaj gore se je podrlo, vrh tega pride še povodenj in trg je bil v razvalinah.1) Ljudje so se pravočasno rešili, bežali nižje v dolino in vsi vstanovili novo bivanje, sedanji Tržič. Stara pisma nam svedočijo, da je za časa oglejskega očaka Gregor i ja de Montelongo (1261 —1260) še stal Forum in Lubellino ali Loibel. Leta 1261. ga je namreč dobrotni in pobožni koroški vojvoda Udalrik III. podaril stiškemu samostanu, da bi imeli ondotni menihi nekoliko večje dohodke in lož je skrbeli za reveže. Ker se 1. 1320. omenja že oppidum nov um (novo mesto), zgodila se je katastrofa, vsled katere je bil pokončan prvotni trg, med 1261 in 1320. Ljudstvo išče vzroka imenovani nesreči v bajki, da se je v gori prebivajoči zmaj začel stegovati ter jo vsled tega raznesel. Izmed starejših župnikov so znani: Martin, plebanus in Novo foro 1. 1475. Gašpar Raubsack. Od 1484 do 1498 je gotovo župnikoval v Tržiču, bržkone pa že nekaj časa poprej in tudi nekaj let pozneje. Leta 1498. je kupil od bratovščine sv. rešnjega Telesa v Kranju, ko je bil ondi arhidijakon Matija Operta, mlin na Bistrici blizu Kovorja.2) Filip Kopoš (Khoposch), plebanus 1506. Gašpar Jančič 1595. Njega nahajamo od 1571 do 1581 kot vikarja v Križih pri Tržiču. V Tržiču je imel težave s patronom Lovrom Paradeiser, ker si je poslednji lastil župnikovih dohodkov. Jurij Vide, umrl tukaj 1. 1635. Tomo Podgorec, predlagan po baronu Henriku Paradeiser, potrjen po oglejskem očaku Marku Gradonik 13. oktobra 1635. Podgorec je župnikoval veliko let, ker mu je bil šele 1692 imenovan naslednik. Matija Košir. Za njim: Anton Kristijan 1704—1710. Prezen-tovala sta ga 10. januarija 1704 patrona Vajkard Ferdinand Barbo grof Waxenstein in Henrik Julij baron Werneck, potrdil pa očak Dionizij Delfin 30. aprilja 1704. O Kristijanoveni času je štela župnija 3000 duš. Po njegovi smrti 1. aprilja 1710 je imenovala vdova Marija Re- M Schumi II. 216. 2) J. Parapat v letopisu »Slovenske Matice« 1870. nata pleni. Barbo iz Novega Grada (Neuhaus) za tržiškega župnika Gašparja Ko ni g, kateremu sta nasledovala Jurij S a m n i c (1746) in Matija Magušar (1754). Od cesarja Josipa II. dobe do sedanjega časa so pastirovali župniki: Bernard Lukančič 1783—1801. Fran Jabomik 1801—1807. Valentin Prešeren 1807—1819. Tomo Jeseničar 1819 — 1828. Ivan Zalokar 1828—1835. Ivan Fink 1835—1851. Alojzij Košir 1851 —1*68. R i ha r d Frank 1868—1880. Sedanji župnik F ran S p e n d a 1 je prišel 25. novembra 1880 kot administrator v Tržič, bil 11. januarija 1891 po stolnem proštu dr. Leo-nardu Klofutar slovesno umeščen kot župnik tsr imenovan leta 1900. knez-škofijskim duhovnim svetnikom. V začetku 14. veka je imel goriški grof Albreht v svoji lasti Tržič in vsled tega tudi cerkveni patronat, v 16. veku so imeli to pravico graščaki Paradajzarji, ki so posedovali tudi j grad Altgutenberg zunaj Tržiča nad cerkvijo sv. Jurija. Konec 17. stoletja so izvrševali patronat gospodje de Werneck, v 18. stoletju pa grofje Barbo Waxenstein in Auersperg kot gospodarji graščine Neuhaus. Župnika Valentina Prešeren je predlagal slavni vojskovod ja Josip V e n c e 1 j grof Radetzky kot lastnik tržiške graščine od 1807 do 1819 in še sedaj imajo prezenta-cijsko pravico vsakodobni gospodje omenjenega posestva. Župnijske matice se začenjajo z letom 1635. Najstarejša je krstna knjiga, ki sega do 1635, poročna gredo 1693; najmlajša je mrliška z začetno letnico 1698, Župnik Ivan Zalokar (1828 —1835) je spisal zaznamek vseh duš (status animarum) v metelčici. Stara cerkev je bila zidana v gotskem slogu, kakor kažejo trojna visoka okna v ška-pulirski kapeli; tudi pri glavnih vratih in pri obeh vhodih pod stolp je ohranjen gotski slog. A vse je bilo v slabem stanu. Tako čitamo leta 1806: „In Anbetracht dessen, das der kleine, zur Seelenanzahl unverhaltnissmassige liaum und der ganz baufiillige, sogar gefahrvolle Zustand der j Pfarrkirche bekannt ist, liaben sich Melirere an-geboten, den Bau derselben zu unterstiltzen, vvas aber zur Stunde noeli hinausgeschoben wird.u Sedanjo cerkev, posvečeno Marijinemu oznanjenju, so začeli staviti leta 1808. ob času župnika Valentina Prešeren. Vravnalo se je tako. da so premožnejši tržani delalcem dajali hrano in vsako soboto zasluženo plačilo, krojači in črevljarji pa so v Preski napravljali pesek, katerega so rovtarji ob nedeljah popoludne vozili k cerkvi. Kovtarji so dovaževali tudi apno, kamen in opeko. Glavno svoto so dale seveda župnijska cerkev in njene podružnice, poleg tega se je našlo dosti blagih dobrotnikov, ki so prispevali z denarjem, med njimi tedanji posestnik tržiške graščine podmaršal grof Josip Vencelj Radetzkv z darom 300 goldinarjev.') Toda prišla je vojska in ž njo lota 1809. nastop francoske vlade, na vse to je vpej>elil 30. marcija 1811 skoro ves Tržič- grozovit požar, v katerem je zgorelo 75 ljudi.-) Zato so morali prenehati z zidanjem ter so še le 181 o pričeli zopet z delom. Pomniti je, da si) tržani težko preredili in plačali toliko de-laleev, ker je bila prav to leto velika draginja, v sledečih dveh pa celo lakota. Akoravno se je torej tržiška cerkev gradila v zelo kritični dobi, dovršeno je bilo vender glavno delo že do tretje nedelje meseca oktobra 1815. Ta dan jo je blagoslovil kranjski dekan Avguštin Sluga ter prvič opravljal v njej službo božjo. Slovesno ] »o s večen je je izvršil 21 let pozneje knezškof Anton Alojzij \Volf 12. junija 1836. Zidana v renesanškem slogu meri cerkev 32.7."»/// po daljavi in 10.90 m po širjavi. Te številke kažejo, da ima bolj ozko. podolgovato obliko. Na oboku svetišča vidimo zbrano izraelsko ljudstvo pod goro Sinaj, slika Leopold Laverjeva iz-za leta 1815. Pod obokom so štirje evangelisti s kronogramom DOCTRINAM IESY CHKISTI STRIPSEKTNT. (Pisali so nauk Jezusa Krista. Kesede kažejo letnico 1815, ko je bila dozidana cerkev. Krasna slika Marijinega oznanjenja v velikem oltarju kakor tudi vrhnja sv. Trojice je delo Leopold Laverjevo. Ob evan-geljski strani svetišča se gre v škapulirsko kalilo. katero so razširili leta 1856., ob listni strani je žagrad. Na stenah prezbiterija gledamo ') Kranjci se sicer ne moremo ponašati, da bi prištevali Radecki-ja svojin r(»jakom. vender pa si je izvolil slavljeni mož za svojo soprogo KrančiSko Strassoldo, groficD kranjske rodovine, ter prav vsled te zveze posedoval tržiško graščino od 18«»7 do 1>1!». Mislil si je izbrati Tržič tudi za svoje stalno domovanje, toda viharni časi so ga klic.di na bojno polje, kjer si je spletel venec neumrljivih odlikovanj. Skladatelj Ivan Pogačnik mu je posvetil slovesen »Te l»eu: laudamus«, ki se čuje menda še sedaj v tr-žiški cerkvi. > Ogenj se je začel ob eni zjutraj v hiši kovača Mateja Klander v zgornjem koncu trga ter vpepelil vsled močnega severnega vetra 151 hiš in nad K«) dclalnic. Župnik Prešeren poroča škoiijstvu: »Das \Veinen. \Vehklagen und dis bis an die Ver-zweitlung