DVAKRAT OBRESTU
Po polževo do farme
Z dograditvijo vodarne Brest bi moralo po vseb pravilih biti rešeno tudi vprašanje gradnje fanne Brest, za katero je bil te-meljni kamen položen že pred dvema leto-ma. Res je, da je vodarna predpogoj za možnost tako gradnje kot obratovanja no-ve farme, in ta predpogoj bo izpolnjen oktobra letos, ko bo po ceveh novega vo-dovoda stekla prva voda podtalnice iškega vršaja. Pa se je pri gradnji nove fanne zapletlo. Kljub temu namreč, da je investi-cija zapisana tako v mestnih kot tudi v naših občinskih smernicah za letošnje leto, so jo Ljubljanske mlekarne, ki nastopao kot investitor, iz svojega letošnjega plana investicij izključile.
Po besedah zastopnika Ljubljanskih mlekarn, ki se je udeležil seje izvršnega sveta, kjer so člani razpravljali o novi far-mi, je namreč ostalo odprto vprašanje sub-vencioniranje proizvedenega mleka. Po sedanjih ocenah - tako so nam povedali pri Mlekamah - bo liter mleka s farme Brest dražji od litra mleka s katere druge fanne, za 20 odstotkov. Dmg problem pa je - tudi to trdijo pri Ljubljanskih mlekar-nah - da je banka črtala sicer že odobreni kredit za gradnjo farme. Investicijska vre-dnost je za sedaj - tako to trdijo pri Ljub-ljanskih mlekarnah - da je banka črtala sicer že odobreni kredit za gradnjo farme. Investicijska vrednost je za sedaj - tako je bilo načrtovano pred nekaj leti - 55 mili-
jonov dinarjev, brez dvoma pa bo končna cena precej višja od načrtovane, saj se je v tem času podražilo vse, kar bodo pri grad-nji potrebovali. Resnica je, kakor vse ka-že, nekoliko dmgačna. Pri gospodarski banki namreč letošnjih kreditov sploh še niso obravnavali in če bi pri Ljubljanskih mlekarnah želeli, da bi vključili v phoritet-ne investicije tudi farmo, bi morali pripra-viti specifikacijo vseh stroškov za gradnjo in ekonomiko kasnejšega poslovanja in vse te izračune predložiti banki. Vendar do sedaj tega še niso naredili.
Na novi farmi pri Igu bo 300 krav mJe-karic, ki bodo po dosedanjih načrtih dajale 1,000.800 litrov mleka letno. Poleg tega pa bodo na kmetijskih zemljiščih razen krmilnih rastlin lahko pridelovali tudi dru-ge poljščine. Bodo pa se seveda morali ozirati na to, katere poljščine bodo na tem področju lahko pridelovali, saj je farma locirana v tretjem varstvenem pasu nove vodame in bi uporaba prevelke količine naravnih in umetnih gnojil lahko ogrozila čistost podtalnice. Prav tako bo treba upo-števati varstvene ukrepe pri sami gradnji farme, saj bo treba preprečiti, da bi gnoj-nica pronicala v podtalnico.
Fanna sama ne bo predstavljala nepo-sredne nevarnosti za podtalnico nove vo-darne, še posebno ne, če bodo pri gradnji upoštevani vsi vamostni predpisi. V pri-meru, da bi voda le bila onesnažena, bi bilo nevarao le takrat, kadar bi bil nivo podtalnice tako nizek, da bi morali pri
črpanju uporabiti dekompresijo. To pa je zaenkrat malo verjetno. Res pa je, da bo zaradi teh varnostnih ukrepov gradnja in tekoče vzdrževanje fanne dražje, kot bi bilo sicer, kar je tudi vzrok za to, da bo mleko z Bresta dražje od ostalega mleka. Pri Ljubljanskih mlekarnah pravijo, da so se v zvezi s tem že obrnili na skupnost za preskrbo, ki pa zaenkrat še ni dala nobe-nega odgovora. In končno je morda ta ocena cene mleka nekoliko previsoka in mleko ne bo tako drago.
Po zagotovilih članov izvršnega sveta in tudi njegovega predsednika Franca Mar-tinca, pokrivanje razlike v ceni mleka ne bo predstavljalo posebnega problema in IS je mnenja, naj se Ljubljanske mlekarae zaenkrat ne ubadajo s tem problemom in naj farmo začnejo graditi. Predsednik IS je namreč tudi zagotovil, da informacija o tem, da je banka črtala kredit za gradnjo farme, ni točna in, da kredit bo.
Razumljivo je namreč, da se člani zavze-
majo za gradnjo farme, tako zarfldi tega, ker je le-ta v mestnih in občinskib smerni-cah, ki jih je treba upoštevati in izpolnje-vati, kot tudi zato, ker si v zadnjem času v občini še posebej prizadevajo, da bi kme-tijstvo spravili na zeleno vejo. In del tega kmetijstva je tudi že tako dolgo načrtova-na farma Brest. Kako se bodo dogovorili, je težko reči, vendar je več verjetnosti, da bo obveljala beseda IS, ki zastopa splošne družbene interese, kot upiranje Ljubljan-skih mlekarn. Morda je sicer res nekoliko razumljivo stališče investitorja, ki si ne želi imeti v okviru svoje delovne organizacije farmo, ki naj bi že vnaprej bila obsojena na to, da bo poslovala z izgubo. Sicer pa smo izgub pri proizvodnji mleka že nava-jeni, saj se o njib pogovarjamo iz leta v leto in če IS Ljubljanskih mlekarnam za-gotavlja, da bo razlika v cenah pokrita, le-te ne bi smele iskati izgovora, da bi farme ne gradile.
MOJCA KAUČIČ