__St_81. V Gonei, v torek dae 9. oktobra 1906. JLetnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldue za meato ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dati prejob ß. zvečer. Staue po pošti prcje'man ali v Gorici na dorn pošiljan celoletnoS K, pollotno 4 Kin Öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici y to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, J e 1 1 e r s i t z v Nuiiskih iilicah in Le- *>an na Verdijevein tekaliSöu po 8 vin. GORICA. (Bjutrauje izdanje). ITredniStvo in upriivniätvo ae nahajata v «Narodni tis karri i>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat pd 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat. tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežio). Organizacija hipotekarnega kredita. (Govor g. Svotoslava Premrou-a na Til. katoliškem shodu, in sicor v socijalnom odsoku). Dovolite, da nepripravljen nekoliko utemeljim dodatno točko k resolucijam ^ II. delu socijalnega programs, katero 8em si dovolil danes zjutraj staviti. Sli- šali ste že včeraj od g. državnega po- slanca Stajerskega, dr. A. Korošca, kako žalostno je stanje našega kmetijskega stanu. Povedal vam je vzroke, radi ka- terih je prišel kmečki stan do tako tež- kega položaja, obenem pa tadi povedal sredstva, s katerimi bi se dalo ta težki položaj olajšati, kolikor mogoče odpraviti. Ene točke njegovega govora se hočem bližje dotakniti, ker jo je le splošno omenil, kakor se je tadi le splošno oziral na isto točko II. katoliäki | shod. Ta točka je vprašanje o razdol- ževanju kmečkih posestev. Naäa organizacija ima demokratičen, a tudi izrazit agrarni značaj, ki je samo- obsebi umeven, saj je 90 odstotkov na- šega naroda kmečkega stann. Zato se mora ozir&ti tudi na razmere tega stanu, mora orediti svoje delovanje v prilog istega. To se je doslej storilo, in sicer zelo živahno in vspeäno potom zadružne gospodarske organizacije, ki se očividno razvija. Ali zadružno gospodarska or- ganizacija, kakor se pri nas razvija, ima le palijativen pomen. Ona more sicer olajäati položaj kmečkega stana, nikakor pa ne more ustaviti rastočega propadanja gospodarskih sil naäega kmetijstva. Propadanje kmečkega stanu v go- spodarskem oziru se jo pričelo, v onem trenotkn, ko ae je kmetu dalo popolno | svobodo, odgovarjajočo liberalnemu gos- podarskemu dnhn 1848 leta. Prosto raz- polaganje z zemljiščem, istočasno obre- menitev zemljišČ, nastala vsled odprave posebnih privilegijev sevdalizma, predvsem pa izprememba naturalnega gospodarstva v denarno gospodaratvo so pripravile kmečki stan v dolgove. Dolgovi so pa od leta do leta tako silovito, tako stra- hovito rastli, da so prišli do ogromne številke 8000 ir.ilijonov v Avstriji sami. Naraščujoča zadolžitev zemljišč, vedno pogosteje se ponavljajoče dražbe, rastoče izseljevanje kmetov v tuje dežele pa niso mogle ostati skrite onim, ki Iju- bijo ljudstvo in skrbijo za dobrobit svo- jega naroda. Začeli so iskati vzrokov in izvorov propadanja in prišli vsled tega na sled, da sedanja nredba hipotekarnega zemljeknjižnega kredita ne odgovarja potrebam in gospodarski zmožnosti kmeč- kega stanu. Da ne govorim predolgo, navajam na kratko hibe tega kredita, ka- tere so spoznali vsled svojega poučevanja. Te hibe so : 1. Obrestna visokost nikakor ni v razmerju z ekonomično silo kmečkega stann. Kmet pridela le vedno gotovo množino pridelkov, odvisno od raznih uim, množino, s katero mora zadostiti vsem svojim življenskim potrebam. Ob- resti, pa, katere plačuje danes za najeta posojila, so previsoke, ne odgovarjajo gospodarskim njegovim silam, zato mora j najeti vedno le nova posojila v pokritje obresti, tako da zaleze vedno dalje v dolgove in se bliža vedno bolj propadu. Potrebno je torej, da dobi cenenih po- sojil. 2. Posojila, danes dobiva bodisi od privatnikov ali pa od denarnih zavodov. Privatniki in tudi denarni zavodi pa iš- čejo svojega dobička, ker hočejo za svoj izposojeni denar dobiti kolikor mogoče visoke obresti, obema pa je dobrobit kmet a samega deveta briga. Eakor hitro se jim pa nudi boljaa prilika, odpovejo kmetu posojilo. Emet more le polagoma odplačevati svoje doJgove; zato pa po- trebuje časa, katerega ne morejo in no- čejo nuditi ne privatniki in ne denarni ' zavodi. J Iz tega se razvidijo takoj oni trije j glavni pogoji, katere zahtevamo za zemlje- \ knjižni kredit, ki odgovarja značaju kmeč- kega stanu, namreč nizkoobrestna, ne- odpovedljiva in obrokoma vračljiva amor- tizacijska posojila. Te pogoje pa morejo I nnditi le javnopravni občekorislni za- vodi, pri katerih je vsaktera dobičkarija a priori izključena, in katere moreta osnovati država ali dežela. j Tadi nekatere ßlovenske pokrajine ; imajo že takih zavodov, ki pa so več ali , manj prepojeni z narodnostnimi mo- men ti. Nam Slovencem pa je potreben tak zavod, ki bi specijelno naše razmere imel pred očmi, zavod v katerem bi si sami rezali kruh, sami gospodarili. Tak zavod pa si moramo sami ustanoviti, in sicer je v tern oziru za nas najboljša ,'zadružna oblika. Ta zavod bi v zvezi z drugim že obstoječim zadružništvom izpopolnil to, česar ne'more izvršiti drugo zadružništvo. Govornik je predlagal na to pri- merno resolucijo. lftisi s prvega zadnižnega shoda. (Küiiec.) Glede nižjega pouka pa naj bi se pOBtopalo tako. Pri dunajski visoki soli za poljedelstvo, ali pa na tehničnih vi- sokih šolah ali univerzah posameznih de- žel, ali pa pri poljedelskih akademijah naj bi se vršili vsako leto šesttedenski učni tečaji, katerih bi se udeležili urad- niki in upravniki zadrug, potem učitelji kmetijskih zimskih in gospodarskih Sol, v svrho, da si pridobijo potrebno znanje za praktično izvrševanje zadružništva v ožjem delokrogu, odnosno da se vsposo- bijo za nižji pouk zadružniške ideje. Oso- bito bi se moralo pridobiti za pohajanje ' takih tečajev učiteljstvo, ker je to najbolj sposobno razširiti zadružniško razume- vanje in delovanje širom vse dežele. V tern oziru naj bi nam bila v prvi vrsti v vzgled danska ljudska visoka sola, ki sicer nima namena širiti strokovne izo- brazbe v ožjem smislu, pač pa širi splošno izomiko v ljudske mase. Polje- delstvo ee tu vzgaja v pravem pomenu besede, zato se ni čuditi, ako se je za- družništvo na Danskem povspelo do take viSine, ki je naravnost občudovanja vredna. | Izborni referat Sedläkov navaja po- tem nekatere učne načrte, ki so deloma v navadi na poljedelski akademiji v češ- kem Taborju, deloma pa so načrti pro- fesorja dr. Martina Fassbenderja, s po- Ijedelske akademije v Bonn-Poppelsdorfu, sedaj na poljedelski višji šoli v Berolinu in cJana pruske poslanske zbornice, ka- teri deluje neumorno na Nemškem z& U8tanovitev posebnih zadružnih šol. Referat konča s predlogom, katerega 8mo že omenili v poročilu o zadružnem shodu, in kateri se glasi tako-le: ,.Prvi avstrijski zadružni shod skle- ne : Visoka vlada in visoki deželni od- bori ae naprosijo, da sprejmejo v učne načrte kmetijskih učnih zavodov, ki so od njih bodisi osnovani, vzdrževani ali podpirani, pouk o zadružništvu v obsegu, odgovarjajočem značaju dotičnih zavodov, in da provzročijo vse, kar je potrebno, da se zadružni pouk kakor hitro mogoče i _____________ vvede v vseh kronovinah Avstrije, z vi- soko šolo pričenši da ljudske sole/ Ta predlog je bil enoglasno vsprejet in postal tako predmetna naloga, katere zadružništvo ne sine pustiti iz vidika tako dolgo, dokler se ne uresniči. Celi izvrstni referat pa se je oziral le na zadružno šolstvo kot tako, ne pa na zadružno izobrazbo na sploh. Iz vseh razprav na zadrnžnem shodu pa se je razvidlo, da manjka povsod še ona mno- žina zadružne misli, ki je potrebna za zdravi razvoj zadružništva in ki mora prodreti vsled tega v ljudske maae same. S splošnostnejšo izobrazbo, z raz- širjenjem zadružne in ž njo socijalne ideje sploh, pa se je pečal precej podrob- no III. slovenski katoliški shod, ki se je vrSil v Ljubljani dne 26, 27. in 28. av- gusta 1906. Socijalni odsek, ki je zboroval dne 27. avgusta, je podrobneje ntemeljil 8ocijalno delo, ki rabi za svoje vdejstvo- vanje temeljitega pouka in vztrajnega požrtvovalnega dela. Pouk socijalen je bo- disi splošen, bodisi podroben, strokovno navdahnjen. Sploäni socijalni pouk je mo- goo z dobrim, na sccijalne zadeve se ozi- rajočim časopisjem, prikrojenim za ljud- stvo, in zdobrimi knjižnicami s posebnimi socijalnimi oddelki. Vzgojiti je treba ljud- stvo k marljivemu in razsodnemu čitanju takih časopisov in knjig, poleg tega pa oživotvoriti pri ljudstvu razgovore in de- bate o socijalno-gospcdarskih predmetih, katere čita. Od časa do časa pa naj se vrše predavanja, kjer je rnogoče obširneje obdelovati važnejša socijalno-gospodarska vprašanja. Na ta način se da zadružniška rnisel prav lehko razširiti med narod. i Za bodoči naraščaj pa je potreben še šolski pouk. V tern oziru je sklenil socijalni odsek med drugim sledeče reso- lucije, ki so se potem na sklepajočem zborovanj'u nespremenjene sprejele in po- trdile. Citiramo te resolucije, v kolikor se nanašajo na zadeve poljedelstva, od- nosno zadružništva: a) „Jezikovni in računski pouk v ljudskih šolah naj se bolj nego doslej ozira na socijalnoizobrazbo. Zla- sti naj že ljudska sola stoji na višji sto- pinji, podaja temeljne nauke iz higijene, kjer naj se posebno poudarja äkodljivost alkoholnih pijač, dalje naj s primerno odbranimi opisi gospodarskih in kulturnih razmer iz proälih dob pojasnjuje učencem zgodovinski razvoj našega kmečkega, obrtnega in delavskega stanu; s tem poukom naj se v logiäki zvezi združi temelj ni pouk o pomenn združevanja, zlasti zadružništva in konečno naj se v praktiških vajah priuČe učenci domačemu knjigovodstvu," b) „Za kmečki stan priporočamo L1STEK. Povest iz doline. Pastuškin. (Dalje). Iz te zamišljenosti zdramijo Jožo koraki mrzlega jetničarja, ki se za- čujejo na hodniku. A Joža je razločil 9e druge korake, ki niso bili tako trdi in zaveatni kakor prvi, ampak bolj tihi in nekam boječi. In zdelo se mu je, da je že sliäal nekdaj take korake, to je bilo tedaj, ko ma ni Še zapisala svetna pra- vica na mlado čelo imena: ubijalec — a ni se mogel domisliti nikakor, čigavi bi naj bili. V tem obstane jetničar prav pred njegovo celico, ključ zarožlja v vratih in na pragu se pojavi — Jožina mati. „Dober dan, Joža!" „Bogdaj, mati!" Nastala je tišina, ona mučna, ne- zmerna tiäina, ko se zaveda človek povsem natanko, da bi je ne smelo biti in da bi moral govorili, mnogo in dolgo, Pa Be ne more domisliti, kako naj začne, kaj naj reče. Tega se je zavedala tudi mati, ki je stala pred Jožo in ga gledala, gledala... Zavedal se je tudi Joža — in vendar nista spregovori la, ampak sta se samo gledala in njuni pogledi, otožni in vlažni, ti so govorili razločno in jasno. „Shujäal si, Joža, shujšal", pravi konečno mati. „Shujšal", odgovori Joža kakor od- mev materinim besedam. „Ali ti je hudo, Joža?" „Hudo, mati." Joža je dvignil glavo in pogledal mater naravnost v lice. „Tudi vi ste shujšali, mati." „Od skrbi in bolesti. Kajti, vedi, kedarkoli se spomnim nate, me zaboti srce in zdi Be mi, da mi poči v tistem hipu. Hotela bi se razjokati v takih tre- nutkih, ampak eolze bo že vse iztekle, in tako me v prsih samo peče in žge, a hladila za ta ogenj — ni, ga ni, ga ni". „Jaz 8em nedolžen, Goščak je pri- segel po krivem. Potrpite, mati, Bog je pravičen". „Bog je pravičen, — prav praviš. Ne žaluj preveč, Joža, zakaj vsi vemo, da si nedolžen. Goačaku se meäa, ker ga peče vest in mu ne da mirn, in v takih trenutkih se izdaja sam za krivopri- sežnika". „Meäa se mu, pravite ?" „Da, Bog ga je kaznoval že na tem svetu in zato potrpi. Na svoji časti nisi iagnbil ničesar, ampak ravno nasprotno — pridobil si celo. Zakaj sedaj so pre- pričani o tvoji poštenosti tudi oni, ki so prej dvomili. Ampak pomagati se ne da. Goščak ni več pri čisti pameti, in nje- govo priznanje ne velja pred pravico. Ali mu odpuščaš, Joža ?" „Odpuščam. — Kako je doma?" „Po ßtarem. Izpočetka so nas gle- dali nekateri res po etrani, ampak sedaj smo vsem še Ijubši kakor prej". „In Marička?" „Revica, mori jo žalost radi očeta. Vene in bledi od dne do dne in bojim se res že za njeno zdravje". „Potolažite jo, mati, in recite, da ne 8ovražim njenega očeta radi tega, kar se je bilo zgodilo, naj se le potolaži, in da___" — Joža je umolknil in ni izrekel be- sede, katero se je bil namenil izreči. „Dobro, Joža. Povem in jo po- tolažim". Nastala je zopet tišina, a to ne več tako mučna kakor prvič, zakaj usta so spregovorila in besede niso pritiskale več area, kakor ne bi mogle iz njega. „Zbogom, Jože !" „Zbogom, mati 1" Začulo se je zopet rožljanje ključa v vratih, odhajajoči koraki in njih od- mev in potem je bilo vse tako kakor izpočetka. Mati je odšla domov in solnce se je nagibalo k zatonu. Bila je trudna in hodila je počasi zlagoma. Ko je imela äe kake pol ure do donna, jo dohiti. Stefan, ki se je vračal takisto iz mesta kakor ona. „Mati Poljakova, počakajte no, poj- deva skupaj", je kričal za njo. Počakala ga je in potem sta se raz- govarjala od doma o tem in onem. Ko prideta mimo Goščakovega doma, opomni Stefan : „Nesrečna družina !H in za- mahne z glavo proti Goščakovi kmetiji. (Dalje pride.) kmetijske nadaljevalne sole, predvsem pa zimske kmetijske te- čaje, ki naj se nstanavljajo s pomočjo občin, dežeJ in države." Pooka v teh šolah pa bi se prav lehko priklopil ponk v zadružništvu v onem smislu, kakor je predlagal referent zadružnega shoda, g. Sedlak. V to svrho pa je potrebno, da se učiteljstvo na Slo- venskem, ki danes po večini stoji ob strani zadružniškega delovanja in smatra, da izgabi svojo cast, ako bi se tudi ono poprijelo socijalnega, zadružniškega dela, otrese te zmote in da se pridruži dragim na tem poljo delujočim. Kako lepa naloga za učiteljstvo : rastoči naraščaj priprav- Ijati naravnost za praktično, gospodarsko življenje in delovanje! So pač učitelji na Ceškem, Moravskem in drngod tudi v tem oziru daleč daleč pred nami Slovenci! d) „V izpolnjevanje proizvajalne tehnike in v napredek trgovstva z do- mačimi pridelki in izdelki naj se redno snojejo raznovrslne poljedeJske in obrtne razstav e." e) „Po vseh kmetijskih, obrtno-na- daijevalmh, rokodelskih, strokovnib in trgovskih šolah naj se obvezno poučuje tadi zadružno knjigovodstvo v z v e z i s pravnimi določilioza- d r u ž n i š t v u." 0 „Po učiteljiščih in semeniščih naj se vvede pouk v kmetijstvu po strokov- nem učitelju in v knjigovodstvu, zlasti z ozirom na zadružništvo." Torej resolucije na Dunaju, resolu- lucije v Ljubljani. Tam zbrani možje resnega zadružniškega dela, tu zbrani ti- soči večinoma v socijalnem, stotine pa naravnost v zadružniškem delovanja se nahajajocih mož. Ta in tam pa možje, ki vvažujejo resnost nomenta, resnost ti- hega, a eminentno važnega zadružniškega delovanja. Tu in tam isti klic po sploäni zadružno-gospodarski izobrazbi. Shodi in sestanki se pa ponavljajo in se bodo ne- pretrgorna ponavljali, in na vseh bo vedno glasneje donel ta klic, katerega bi skle- pajoč najbolje karakterizirali z izrekom referenta Jana Sedläka samega: „Luč iščemo za narod, in najdemo jo, moramo jo najti!" S1. P. Politiöni progled. Državni zbor. V petkovi seji posl. zbornice je predlagal tirolski poslanec Haueis, naj vlada popolnoma zapre uvoz živine iz balkanskih držav ia Rasije ler prepreöi vsaki poizkus, da bi se avstrijska živina ne smela izvažati v Nemčijo. Občinska zastopa v Inomostu in v Lincu sta namreč sklenila naprositi vlado, naj prepove izvažati živino v NemČijo in naj dovoli uvgz živine iz balkanskih držav in Rußije. Predlog Haueisov sta pobijala soc. demokrata Seitz in Schuh- meier kot zastopnika delavstva na Da- naju, ki zahteva cenejše meao. Predlog Haaeisov je bil vsprejet. Na to je pred- lagal nujnim potom ppsl. Rittel, naj se davek od sladkorja zniža od 38 na 26 kron per met. slot. Zbornica je skoraj soglasno pritrdila nujnosti predloga. Pri- hodnja seja bode v petek. Zastopstvo manjšin v cl leyacijah. Pred nekoliko dnevi je nemški poßlanec Sylvester vložil predlog za ureditev zastopstva Nemcev Ceške in Moravske v delegacijah. Jagoslovanski poslanci hočejo izrabili predlog posl. Sylvestra v to, da bodo s posebnim predlogom zahtevali, naj se tudi Slo- vencem in Hrvatom zagotovi primerno zastopstvo v delegacijah. Cesar v Pragi. V zaupni seji praškega mestnega sveta je naznanil župan, da je že prejel uradno obvestilo, da pride cesar v Pra- go začetkom novembra. Mestni svet ja stopil v dogovore z nekaterimi umetniki radi okrašenja mesta. Dr. Trumbič pri ministru Foftu. Spljetski župan dr. Trumbic in laj- nik spljetske trgovinske zbornice Vidovič sta bila te dni pri ministru za trgovino dr.u Fchu ter fcta mu izrazila želje apljet- skega mesta glede gradenj v lamošnji laki iti da postane Spljot srediäoe za novo parobrodno drustvo „Dalmacija". Minister je obljubiJ, da bo vpošteval želje mesta. Prihodnji šef generalnega štaba. VojaSki krogi povdarjajo, da še nikakor ni gotovo, da bi bil za prihod- njega šefa generalnega štaba imenovan F. M. L. Potiorek. Najbrže bo naslednik Beckov postal dosedanji vojni minister Pitreich. Za njegovega namestnika pa bo morda imenovan F. M. L, Terkulja. Kartei zeleza. Železniaki, kmetijski in trgovinski minister so sprejeli deputacijo kjučav- ničarjev, kleparjev in mehanikov, ki so prišli, da se izjavijo proti kartelu indu- strijcev z železom. Trgovinski minister dr. Fort je povdarjal, da so karteli mo- derno sredstvo, ki ima mnogo dobrega in mnogo slabega v sebi. Država doslej še ne more dosti ukreniti proti kartelom, pač se aspešno z njimi lahko bori mo- gočna organizacija delavcev in obrtni- kov samih. Za pravice čeških manjšin. V Pragi je bil velik shod, na ka- terem so govorili dr. Herold, dr. Baxa, dr. Dvorak itd. o krivicah. ki se gode Čehom tam, kjer so v manjšini. Sklenila se je resolucija, ki zahteva narodno ena- kopravnost in varstvo manjäin. Ravnateljsivo tirolskega namestništva je poverjeno dvornemu svetovalcu baronu Spiegeiseida, ki je istoäasno imenovan podpredsednikom namestništva extra sta- tum. — Železniški odsek, Železniški odsek ni imel včeraj seje, ker je železniški minister dr. Der- schatta obolel. Novi vojni stroški. Odgovarjajoe na neko interpelacijo posl. Steinerja, je v torek povedal domo- branski minister v posl. zbornici, crfe na- luerava ustanoviti vojna uprava petnajst topničarskih polkov za domobranstvo, in sicer bi dobilo naše domobranstvo osem, ogrski honvedi pasedem takih top- ničarskih polkov. Vsled tega bi bilo ne- izogibno tudi zvišanje kontingenta no- vincev. Ti novinci bi se vadili topničaj- stva najprej pri topničarskih polkih stalne vojske in še le ko bi bili izvežbani na- stopali bi samostalno v poaameznih ba- terijah pri domobranskih polkih. Dokler bi domobranski polki dobili popolnoma vrejene svoje topničarske polke, trajalo bi Štiri leta. Častniki bi se pa za prvo potrebo vzeli iz topničarskih polkov stalne vojske. Stroške za take domobranske top- ničarske polke pa bi nosili tostranska državna polovica zase, a ogrska državna polovica za svoje honvedske topničarske polke pa tudi zase. Naša državna polo- vica bi bila pri tem za kake štiri in pol miljone kron na dobičku, ker bi se stro- ški za nameravane nove topničarske polke ne plačevalo iz skupnih vojnih kreditov. Domobranski minister pa je opomnil, da se bo vae to zgodilo, ako bodo Ogri v to privolili. Pred leti, ko je bil še gros Tisza ogrski ministerski predsednik so Ogri sami želeli vdobiti za svoje honvede posebno artilerijo. Zdaj pa, ko se hoče tudi našim domobranskim polkom dati to, kar bi imeli honvedi so poatali Ogri drugega mnenja in se, kakor se čuje od- ločno upirajo proti ustanovitvi honved- skih topničarskih polkov in sploh proti vsa- kemu povišanju vojnih stroškov. Ako se jim to posreči, jim bodemo morali bili mi neka- ko hvaležni. Pri vsem tem ostane pa ven- darle značilno, da se vnaši državi vedno le to zgodi, kar hočejo Ogri in nikdar kar bi hoteli mi. Papez ni dal hrvatskim škofom nobenih navodil. „Osservatore Romano" dementuje vesti nemških in drugih listov, da je papež glede reških in zadrskih dogodkov dal hrvatskim škoforn tozadevna navo- dila. Duhovščina se je vedla čisto ko- rektno. Dogodki na Ruskem. Zacasni centralni biro vseruske akii- demiške dijaške zveze je priobčil načrt pravil pod devizo, naj visoka Sola služi izključno znanosti. Zreza obsoja politične Bhode, olstrukcijo, bojkot in p<.litične ustaje. Členi zamurejo biti dijaki vsake politične ameri. Dnevnik „Devodnija4' poroča, da je bil Trepov za?trupljen in da je vsled tega umrl. Govori se, da so bili poleg Trepov a zastrupljeni §e trije generali in neki drugi visoki dostojanstveniki, ki so jih pa še pravočasno rešili. Srbija in Avstrija. Ako Avstrija ne popusti v trgovin- 8kem vprašanju, hoče Srbija sprejeti ca- rinsko vojsko brez odlašanja. Rusija, An- gleška, Francoska in Italija so izjavile gotovost, da s Srbijo sklenejo trgovinske pogodbe. Sporazum med špansko vlado in Vatikanom Med vlado in Vatikanom je prišlo glede vprašanja zakonskega načrta o bo- gočastnih združitvah do sporazuma na podlagi tamkajšnjega konkordata. Ustaja na Kubi. Ker ni prišlo na Kubi med vstaši in med vlado do sporazumljenja in ker je v veliki nevarnosti tudi lastnina ino- zemakih trgovin vsled ropanja revoluci- jonarcev, je sklenila vlada Zjedinjenih držav odposlati na Kubo več tisoč vo- jakov, kateri so se na raznih parnikib že odpeljali. Turčija mobilizira. Osnuje se 111. evropska redif-divi- zija. Mobilizacija vseh treh divizij se hitro vrši; bataljoni so Že skoro polno- ätevilni. Tudi divizija redifov v Hamsu- novu je dobila povelje naj se mobili- zira, skoro gotovo radi napetega razmerja med Tarčijo in Bolgarijo. Boji med Bolgari in Turki. Pri Komarov-Vakanu so Bolgari napadli turäko patruljo, ki je prekora- čila mejo. Neki turški stotnik je ubit. Bolgari so Turke prepodili čez mejo. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" je plačal pred- sedništvu: Ivan Pirjevec, c. kr. višji ra- čunski svetnik v Gorici 10 K. Upravništvu je došlo: Predsedništvo podpisanega odbora obžaluje, da se ni moglo, radi prepoznega obvestila, kor- porativno udeležiti pogreba, velecenje- nega gospoda Filipa Trpin-a, odborai ka ter večletnega predsednika cestnega od- bora. — Mesto venca daruje za šolske zavode K 30. — Gestni odbor ajdov- skega okraja v Lokavca, dne 8. okt. 1906. Srčna hvala ! Prcplačila za „Solski Dom" za dr. K. Ozvaldovo kujlgo „Naši kulturni delavci v zrcalu Prešeruovih poozij" : N. N 2 K 80 vin. Smrtua kosa. — V petek je umrl na Danaju nagle smrti tuk. lekarnar in hiäni pose.Unik g. Jakob Cristofoletti. Pokojnik je bil predsednik gremija le- karnarjev in častni mešoan gradežki. Bil je narnreČ blagajnik morskega zdra- vilišča v Gradežu in si jo pridobil za to zdravilišče mnogo zaslug. Njegovo truplo so prepeljali v5(.raj v Gorico, ter je pokopah na tuk. pokopališču. Umrl je v Žbandajn v poreškem okraju v Istri tamošnji žapnik, č. g. ŠimeŠemelič. Pokojnik je zapastil idtrski družbi Sv. Ctrila in Metoda 200 K. Dekliška pripravljavnica za iz- obraževališča za učiteljice društva „Šolski Dom" v „Malern Domu" v Gorici, ki je ob enem nekaka višja dekliška Sola za goriške Slovence, šteje tudi letos obilno učenk, namreč v prvem letniku 47, v drugem pa 42. O dobrih uspehih te pripravljavnice pričajo letošnji vzprejemni izpiti za tu- kaj^nje c. k. izobraževališče. Izmed 42 gojenk, ki so bile vsprejete v prvi tečaj, jih je 35 iz ,.Šolskega Doma. Izpit je napravilo še 15 drugih njih tovaräic iz „Š. D.", ki pa niso bile vsprejete radi pomanjkauja prostora. Na takih uspehih treba čeatitati društvu in učiteljstvu. Xapisi na železniČiiih postajah. — V prtkovi seji posl. zborn;ce so po- slanci dr. Gregorčič in tovariäi vložili interpelacijo na želez. miniatra zaradi napiaov na postajah ob južni in bohinj- Hki železnici. Oučina Sežana je že ope- tovano prosila, naj dobi ondotna postaja pravilen napis in naj se vsi oglasi objavljajo v slovenskem jeziku, ki ga brez izjeine govori tamosnje ljudstvo. Leta 1902 je 31 obCin sežanskega okraja j tern sriiislu vložilo proänjo na ravnateljstvo južne železnice, ki pa $e odgovorilo ni, Drago prošnjo z dno 28. maja t. I. je ravna- teljstvo kratkomtilo odbilo. E lake spake imen so na postajah Proseh, Nabrežina, Devin, Sovodnje, Rabijp, Zdravsöina itd. In ob novi bohinjski progi je napis „Anzza", ki ga ne razume živa duäa. S tem se naravnost prezira slovenski jezik. Vlada se sramuje priznati, da v Pri- morja živi slovanski rod, ker povsod vsiljuje nemški in italijanski jezik tudi na železničnih postajah. Poslanci vpra- šajo ministra, ali hoče prisiliti južno železnico, da napravi slovenska imena na postajah, ter vkreniti, da se odstra- nita ob bohinjski železnici prebivalstvu povsem tuja napisa „Auzza" in „Plava". Odkritje epominske plošče ba- ronu Füllerju-Karlovcanu v Rubijali. — Kakor že napovedano, se je vršilo v nedeljo v Rubijah odkritje spominske ploäce majorju barouu F ü 11 e r j u - K a r 1 o v č a n u, ki je 1. 1813 branil ta- kratni rubijski most Čez Vipavo s 40 možmi naše vojske proti 3 bataljonom francoskih peäcev in 3 topovom, ki so hoteli most razdejati in tako omogočil naši armadi, da je potem sovražne na- pade francoskih čet odbila. Za to svoje junaško delo je bil odlikovan z redom Marije Terezije. Baron Füller je bil rojen v Karlovcu na Hrvatskem, umrl pa je 1. 1878 v nekem samostana. — Slav- nost se je pričela ob 10. uri s sv. maäo na prostem, katero je daroval Č. P. L i n. Med sv. maäo je imel govor najprej v — italijanskem in šele potem v slo- ven8kem jeziku, kar je navzočo množico presenetilo, ki je med ital. govorom na tiho mrmrala. Mi č. patru Linu nič ne očitamo, ker on je imel gotovo tak ukaz. Ali reči moramo, da tako postODa- nje ni bilo pravo, pa naj je zagreši kdorkoli, kajti Lahe bi se bilo lahko seštelo na prBte z veterani vred, ki so sla/nosti prrsostvovali. Ko ae je odkril cesarje/ spomenik v Fari in spomenik v Kormi- nu je bilo slovenskih veteranov okoli 200 na omenjenih slavnostih, sloven- skega gevora ni bilo slišati, v Rubijah pa mogoče za 10 farlanskih ve- teranov se je govorilo najprej italijan- ski in šele potem slovenski. To je dvojna mera, ki v odboru veteranskega dru- ätva bi ne smela biti. Z mirno vestjo lahko rečemo, da italijanakega govora v Rnbijah se ne more na noben način opravičevati ne z enega ne z drugega stališča. To dajemo na znanje gospodom, ki so to zakrivili. — Po sv. maäi je pred- sednik goriško-gradiščanskega veteran- skega društva g. J a c o b i pozdravil ve- terane in množico v slovenskem in nem- škem jeziku. Potem pa je v — n e m- äkem jeziku govoril o junaških delih Füllerjevih, öesar pa 99% navzočih ni razamelo. Množica je pričakovala, du izve kaj natančnejega o Füllerju v slovenskem jeziku, a spet se je zmotila in zopet je bilo čuti mrmranje. — Potem so äe govorili grof Altems, župan baron B i a n c h i in polkovnik pešpolka št. 47. — Zatem se je vršilo pokladanje vencev, katerih se je položilo 6 in sicer: Zupanstvo Sovodnje z na- rod aim trakom, oddelek veteranskega društva Sovodnje, veteransko dra^tvo za. Goriško-Gradiačansko, dražina barona Bianchija, čaBtniki goriäke garnizije in častniki pešpo^ka St. 52., pri katerem je pokojni Füller služil. — PIoščo je bla- goslovil c. pater Lin v družbi s 6. g. vikarjem Pahorjem iz Sjvodenj in s č. g. kuratom Zego iz Gabrij. Ploäöa nosi n emä ko - slovenski napi8. Sloven- ski tekst se glasi: „Max baron Füller von der Brücke je kot podporoönik 52. peš- polka dne 6. oktobra 1813 branil ta most s 40 možmi proti trem francoskim bataljonom in trem kanonom tako ju- naško in vspešno, da je bil odlikovan z viteškirn križcem reda Marije Terezije." — Slavnosti se je udeležilo okoli 130 veteranov s zastavo, častniki goriške in gradiäcanske garnizije, dvorni svetnik in voditelj goriškega okr. glavarstva gros Attems, več uradnikov in droge visoke aristokracije ter jako velika množica Ijudatva. Med sv. mašo je svirala vojaäka godba. Po končani slavnosti je bil defile. — Rubije so bile vse v narodnih, cesar- skih in deželnih zastavah. Glas ljudatva je bil edin v tem, da slovenäcina je bUa pri ti slavnosti na drugem mestu. Ctslaoemu predsedniätvu veteranskega društva bi priporočali, naj vpošteva narodnost kraja, v katerern se vrše take slavnosti. Po končani slavnosti je g. župan baron Bianchi povabil aristokracijo v grad. Povabil je tudi polni pevski zbor društva „Zvezda", ki je zapel par pesmi. Aristokracija je čestitala pev- akemu zboru, dočim so hčerke g. barona pogostile pevski zbor z vinom, sladči- cami in srnotkami. Eleklrarna ob Ilublju. — Last- niki vodne sile Hublja so naäli stro- kovnjake, ki hočejo izkoristiti gonilno silo za elektrarno, ki bi da|ala elektriöai tok za razsvetljavo in obrtao uporabo vsej vipavski dolini in Gorici. Nnjmanjäa vodna sila je proračunjena na 750 konj- skih sil, srednja na 1200, najviäa na 2000; najmanjša se da povišati do 2000 z napravo vodnih nabiralnikov, kar je lahko izvedljivo. Od Sv. Lucljc nam pišcjo: Za- pnBtil nas je nas dosedanji kapelan ča- stiti g. Fran Švara. Njegovo delovanje roed nami nam bo ostalo vedno v spo- minu. V kratki dobi svojega bivanja med nami ustanovil nam je s pomočjo svojih ^omišljenikov pevako in tamburaško drnšt- '¦ˇo, ki se je spremenilo potem tadi v izobraževalno društvo. Le malo jih je bilo v naši sari, ki bi ga ne bili spošto- vali in ljubili. Vsi napadi na njegovo osebo v „Soči" so bili le laži in podia obrekovanja. „Sočinemu" dopisniku bi pa «vetovali, da bi molčal. kajti zgodi ae prav lahko, da ga tadi mi razkrin- kamo ter ga sveta v pravi luči poka- žemo. Kdor je gospoda kapelana poznal in zaaledoval njegovo delovanje, prepri- &»n je bil o tern, da je bil gospod ka- pelan ves navduäen za napredek ter pravo izobrazbo našega ljadstva. Farani. Neotesanost nekaterih Vrhovcev. ~~ V nedeljo popoladne je priredilo društvo „Zvezda" iz Sovodenj - Rabij v družbi 8 štandrežkimi tambaraši javni Concert v Rabijah pred gostilno g. Iv. Pelicona, h kateremu je prišlo vse polno ijadij domačinov in iz drugih krajev, tako da je bil prostor pred gostilno ves zaseden. Komaj je društvo „Zvezda" za- Pelo in tamburaši zaigrali par komadov, so nekateri Vrhovci začoli koncert mo- titi in mad proizvajanjem programa vpiti in kričati. Da ni ugajalo to ostalim po- sluäalcem, ki so prišli, da se n<-koliko razvedrijo pri petja in tambaranja, se razame ob sebi. Ko omenjeni društvi nista mogli koncert nadaljevati, stopil je žapan g. baron Bianchi k nagajivcem in jim uljadno rekel, naj molčijo, ko se izv&ja program. To pa je razsajače še bolj razkačilo in začeli so kar žugati draštvama a pretepom. Kar se zažene par teh neotosancev proti nekaterim po- slaäalcem in koacerta je bilo konec. Vse je bežalo na vse strani, in občinska atraža je inorala sablje potegniti, da je mir vzdržala. Malo je manjkalo in kri bi tekla zaradi par razuzdancsv, ki se vina nažrejo, pokern pa z rezilom žagajo mirnim IjuJeni. Članom druätva, županu sovodenjskemn in opajskemu ter straži se je zahvaliti, da ni bilo kaj hujšega. Ko so dva rajhojča zbuntlca areti- rali je bilo konec nemira, med tern pa se je skoro vae občinstvo razšlo. — Čio- vek res ne veruje, da imamo äe tako razuzdano mladino, ki si v neizmernem žrenju vina nakoplja grenkih ur, ki jih bo Bvoj čas äe britko obžalovala. Kaj vlada zahteva od južne železnice. — Pri se*tavi investicijskega načrta bo vlada zahtevala od jažne že- leznice tadi to, da naj se tozadevne ko- lodvore in drage naprave izvräijo kolikor mogoče hitro, vea inveUicijski program pa mora biti izvräen v treh letih. Tiri se morajo znatno pomnožiti, kar bi stalo dva—4 milijone kron, ne pa samo tri, kakor ima proračunjeno južna že- leznica. V postajah, kjer je velik promet, zahteva država, da jažna železnica uvede tako slažbeno razdelitev uradnikov, ka- koräna je pri državni železnici, to je, po dvanajstarni službi mora biti štiriin- dvajseturni počitek. Zato bo treba po- večati osobje, kar bi na leto stalo en milijon kron. V potovalni sezoni, od 1. julija do 15. septembra, ?e mora število vlakov pomnoiiti. Vladne zahteve bodo brez vecjih težkoč prodrle. Zanimlvosti o karavaiiskem pre- doru. — Karavanski predor je bil do- dH'an ravno v petih letih. V jesent leta 1901 so ga začeli deUti, 17. maja 1905 Js padla zadnja atena med Koroäko in panjsko, slovesno prebitje pa se je ob- h»jalo 21. janija 1905. Čez dobrih pel- flaJst mesecev pa se je dne 30. sept. 1900 slovesno peljal skozi predor prvi vlak in od 1. oktobra 1906 redno vo- z>jo vlaki skozi predor. = Koliko je stal *a predor? Kdo ve? Pri proračunu so se vreaaii za cälih 14 milijouov kron, fcatere so morali dodatno lansko leto zahtevati. Ker pa je bilo vedno dosti popravila že „zgotovljenih" delov pre- d°ra, gotovo niso zadostovali tuü ti mi- ljjoni. Natancneje pa je znano, kolifco človeških žrtev je stal ta predor. Na je- seniäkem pokopaliaču leži 29 večmoma mladih santov in mož, ki so se pri gradbi predora ponesrečili. Potnik, ki ae voziš skozi karavanski predor, spominJKj se, da so tla, po katerih se voziä, napo- jena s krvjo! — Celih enajst minut vozi osebni vlak skozi predor s kranjdke na koroäko stran, s koroske na kranjsko Pa 14 minot. Xapadi. — V nedeljo proti večera so napadJi neki mladeniči 20 letnega Alojzija Per^oljo iz Šmirtnega, ko se je äe precej vinjen vracal domov in so gi tako natepli, da so ga morali prepe ljati v tak. bolnišnico. htega večera ata napadla dva ne- znanca 22-letnega Štefana Lažnika iz Solkana, istotako vracajoöega se domov, ter ga ranila z nožem na hrbta. Tadi Lažnik je prišel v tak. bolniänico iskat zdravniške pomoči. Nagrobui krlži in kainni. — Od- delka III. in IV. na tak. mestnem poko- pališča, na katerih so bili pokopani oni, ki so nmrli v dobi od 18. avgasta 1893 pa do 13 aeptembra 1894 se bodeta pri- čela prekopavati. Za to se pozivljajo lastniki nadgrobnih kamnov in križev, da se zglase pri tuk. manicipija do 30. novembra t. 1. ter da tam reklamirajo omenjene nagrobne kamne in križe, ki bi v nasprotnem slučaju prešli v last mestne občine. Prememba določeb glcde utiska poštuih vrednotic. — G. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja: Vsled od- loka c. kr. trgovinskega ministeratva z dne 5. aeptembra t. 1. at. 26336—P raz- glaäa se tern potom, da je od sedaj naprej mogoče vročevati materijal v svrho ntiska poštnih vrednotnic pri vsakem poštnem urada in da se izvräi toliko prepoäiljatev od prejemnega arada na osrednji kolekovni urad na Dunaju, kolikor tadi povrnitev materijala od tega urada na oni poštni urad, kjer leži vro- čevalec prevzeti markirani materijal, uradnim potom, to je za vroöevalca brez- plačno. Iz zavoda sv. Nikolaja. — V počeSoenje godu č. g. Frančiška Guština dahovnega voditelja v zavoda so nabrale nekoja zavedna dekleta 58 kron. Ta svota nabrana med slažbajočimi dekleti znači dovolj jasno, kako velike vrednosti je zavod sv. Nikolaja v Trstu. Svota je sprejeta s tern večjim veseljem ker je zbrana od trada in znoja teh poane- manja vrednih mladenk, ki so s tern pokazale tadi spoštovanje do voditelja tega zavetiača. Srčna hvala dekleta vsem, osobito pa oni iz koje je prišla ta dobra ideja. Slovenska dekleta le posnemajte take, ki na tako plemeniti način kažejo svojo zavednost in človekoljubje. Odbor. „Tihi sveder" pred porotuiki. — V sredo se je vržila pred tržaakimi po- rotniki obravnava proti 27 letnema us- njarju Ivanu Garzonu, ki je bil tožen, da je izvršil aam ali v družbi dragih tatov vlom v mestni bolniänici. katera tatvina je bila a prevrtanjem blagajne izvršena v noči od 30 na 31. januarja t. I. Ta- tovi so vzeli pri tej priliti 3689 K 8 v. Ddlje je bil Gerzon tožen, da je tatinski družbi preskrbljeval orodje, namreč oni zloglasni „tihi sveder". Toženec je priznal le, da je pri raznih mehanikih naročal jeklene ploščate krožce, in jeklene va- larje za nekega Dordolo, ki je pa umrl, predno je Gerzon to priznal. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe, poostrene s postom vsak četrt leta. Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljnbljaui 175. vodstvena seja se je vr- šila v družbenih prostorih rNarodnej?a doma". Začetek ob 3 uri pop. dne 20. septembra 1906 Navzoči : Tomo Zapan (prvomestnik), dr. Karel vit. Bieiweis-Trste- niški, Fr. Črnagoj, Aleksander Hadovernik (blagajnik), dr. Ivan Merhar, Laka S^etec, (namestni prvomestnik), Anton Svetek, dr. Ivan S/etina, Ivan Šabic, dr. Pavel Turner ter Ivan Vrhovnik. Izmed nadzor- niätva je bil navzoč dr. Fran Ilešič. V smislu § 18. družbenih pravil sta se ude- ležila seje tudi zastopnika moške podraž- nice na Greti pri Trttu: Fran Godnik in Josip Katalan. — Prvomestnik je otvoril sejo ter pozdravil prav posebno äe v prvo navzoče izvoljence in povdarjal, da še ni bilo tolike udeležbe do sedaj na vodstvenih aejah, želeč, da je ta vzgledna vnema za našo dobro stvar trajna za vselej. Ča8tital je imenom vesoljne družbe namestnema prvoraeatniku Luki S/etca na njega 80tem rojstnem dnevu, ki je bil rožnovenški ponedeljek, 8 oktobra t. I. Potem, ko so se obširno razpravljale razm^re ua rojanskem družbinem otroš- kem vrtca v Trstu, se je imenovala do- sedanja tržiška ot o^ka vrtnarica gdČ. Agneza Staralova za otroško vrtnario v Rojanu in dosedanja rojanska otroäka vrtnarica gdč. Marica Črnigojeva za otro- äko vrtnarico v Tržiču. Ravnateljem vodstvene pisarne je bil izvoljen dr. Ivan Svetina, ki je cb enem vsprejel začasno vesc^ljno tijnikovanje. V ožji odbor v smisla § 18. drazbenih pravil so bill iz- voljoni Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karfl vitez Bleiw Mi>--Trstenižki, Aleksan- der Hulovernik (denarničar\ Laka Svetec (namestni prvomestnik), dr. Uan Svetina (ki že vrsto let namestan v tern oiboru glavnega tajnika) in Ivan Šobic. Vodstveni svetova ci v smislu § 18 al. 3 so bili iz- voljeni ces. svetnik I/an Marnik, stolni dekan Andrej Zamejic, hišni poseatnik Oroalav Dolenec, odvetnik dr. Fran Munda ter c. kr. prof, v p. Makao Pleteränik. Zahvala ae je izrekla izatopivšima vod- stvenima adoma županu stolnega meata Ljubljane Ivanu Hribarju, ki ima bistve- ne zaaluge za Velikoväko äolo ter kano- niku Antona Žlogarju, ki je dražbi taj- nikoval od njenega začetka do letoänje vel. akupäöine. Potem ko se je rešilo veö notranjih drnžbenih upravnih zadev, je zakijuöil prvomeatnik ob xj2l. ari zveöer sejo. — Zopet ßQiiarcjalca deaara ppi- jell. — Dn6 1. t. m. je priäel h gostil- ničarju J. Hylejn v Št. Vid pri Ljabljani neki Italijan iz htre, Jožef Siber. Kmalu nato je priäla tja tadi kuharica Ivana Prevc iz Kranja ter ae je pridražila Ita- lijanu. Siber je zahteval zaae in za Prevčevo prenočiače, kar je pa goatil- ni5ar odklonil. V veži je stopil Siber h goatilničarja ter ma dejal, da lahko po- stane bogat mož ter ma pokazal zavi- tek 50 in 20 kronskih dobro ponarejenih bankovcev. Siber je goatilničarju dejal, da je član družbe ponarejalcev denarja v Italiji, sedaj ga pa poaareja v Svici. Proda ma 200 ponarejanih goldinarjev za 40 R, tako da goatilničar napravi dobička 160 K. Siber je prosil gostilni- čarja, naj ga ne jzda, gostilničar je pa šel po orožnike, ki so Sibra in Prevčevo prijeli. Proti zvišanju poštnih in tole- fonskih pristojbln. — Dunajska trgov- ska zbornica pripravlja proteatno akcijo proti zviäanju teh priatojbin ter vabi vse trgovske zbornice po državi, naj se jej pridružijo. — Trgovci v 1'ragi so skle- nili, da s I. januvarijem 1907 odpovedo naročnino za telefon, ako vlada v resnici poviša telefonake pristojbine. Novi predpisi za signale na av- strijskih žclezalcah. — V noči od 30. aept. do 1. okt. ao pričeli na avatrijakih železnicah vvajati nov zi8tem za 8ignale. Te signale uvedejo polagomi tekom de- setih let. Stari zistem aignalov je iz šest- deset let. Ppospehsadjarstva. — Na občnem zbora sadjarskega draštva češkega, ki se je vršil minole dai ae je razprav- ljalo marsikaj, kar mora tudi nas Slo- vence zanimati. Tajnik A. Polter je po- ročal namreč na omenjenem shoda o organizaciji sadno trgovine. Hvalil je, da se je na razstavi po- kazalo ne le krasno sadje, ki ga Češka že prideluje, ampak da se vidi tuii tr- govska prireditev za razpoiiljanje aadja . Zt povzdigo sadjereje ima velike zasluge sadjarski inšpektorat češkega poljedel- skega sveta. Slarejäa doba je bila zßdovoljna a tern, da ae je aadjarstvo povzdignilo na zavodih in na veleposestvih. Zdaj pa ae morajo te pridobitve na polja aadjaratva razširiti med vae Ijadstvo. Ta namen imajo okrajni vrtnarji, ki naj bodo vzori praktičnih sadjarjev, uöitelji in uradniki, ki naj tadi sestavljajo natančno statisti- ko sadjaratva. Ta novi atan okrajnih vrtnarjev in sadjarjev je za napredek sadjardtya velike vafcnoati. Če se o.ga- nizuje sadjarstvo, bomo imeli mnogo več aadja in ga bomo prodajali za mnogo višje cene. Ker 8e bo kmet odslej veliko bolj bavil s aadjarstvom, bo mnoi;ina aadja na trga narasla. A vaJed tega ne sme pasti cena — in zato je treba organizirane prodaje: Prodaja mora bili zadražna. Sadjarske zadrage naj imajo svoj aedež tam, kjer je okrajni sadjar, in tadi v drugih krajih. Clani druätva naj bi oddajali svoje sadje v skapno pro- dajalno. Ta bi vsakdo svoje sadje pro- dal gotovo in za dobro ceno. S tern bi se sadje obvarovalo uničenja, in kmet bi na svoje sadje gledal kakor na gotov denar. D jslej je prodaja sadja na krm- tih čisto navadna in vsled tega nen- godna; vse drugače bi bilo, ko bi *a zadruge prodajale v velikih množinah. Na^e sadje na svetovnem trga nirna no- benega imena, a to mora dobiti po za- dražni prodaji. S tern bi so tadi kupci oprostili od tajih sadnih agontov, zlasti dunajakih, in rnogoče bi bilo izvažati sadje v ino- zemstvo. Predavatelj priporoča, naj vzame organizacijo sadnega zadražni^tva v roke češka Gispodarska zveza „Udfedni jednota öeakych hosodär.skych společea- stev". Ta naj bi preakrbela prodajo sadja kot pooblaščenka vaeh zadrug. Sadje bi ostalo povsod na rnostu, in bi se Gospodarski zvezi le n.-tznanilo. Ta bi tudi sakturirala vse zneske in jih inkasirala za zadrage. 0 tern se je razvnela živahna de- bata, v kateri so vai naglašali, da je taka zadružna organizacija sadjardtva nujno polrebna. ' Sadno razstavo je sklenila otvo- riti c. kr. kranJ8ka kmetijaka dražba ter pozivlja vse sadjarje, ki ae hočejo ude- ležiti, da naznanijo to družbi do 10. t. m. Vsaka vrsta jabolk ali hrušk mora imeti z zabojem vred najmanj 5 kg. Sadje mora biti pravilno zavito ter ae bo ko- likor nioč ugodno prodalo. Dražba bo tadi razdelila premije za najlepäe sadje. Nesrcce na železnici. — Iz Pia- čenca poročajo : V nedeljo zvečer je pri mosta čez reko Pad skočil s tira mi- lanski ekspreani vlak, namenjen v Rim. Gla8om zadnjih poročil so bile štiri oaebe ubite, 28 pa ranjemh, ki so jih pripeljali v razne bolniänice. Na vlaka se je na- hajala tadi obitelj Ferrianija, prokaratorja na kasacijakem sodiäöu v Rima. Proku- ratorjev Bin je mrtev, njegova žena in druga dva sina so pa poSkodovani. Med ranjenci je tudi Anglež Wnitö. Na postaji Putinoa ata trčila skap tovorni in oaebni vlak. 35 oseb je bilo ranjenih med temi več njih težko. Radi pesini „Die Wach am Rhcln". — V Sarajevu sta imela 28. septembra deželni inženir Vihar in banöni aradnik Nikola Precca dvoboj, pri ka- terem je bil Vihar težko ranjen. Povod dvoboju je dal renkontre mei obema v kavarni Hof dne 26. aeptembra. V ka- varni je igrala ciganaka godba. Dražba, pri kateri je sedel ing. Vihar, je naročila godbi, naj zaigra „Die Wacht am Rhein" ! Ko ao cigani jeli svirati to peaem, so Hrvati pri sosedni mizi jeli žvižgati in klicati „abzug". To je „Nemcakl Viharja tako razjarilo, da je stopil k hrvatski mizi in pozval Precco na dvoboj. No, v dwoboja je'dobil mož zaslaženo plačilo 1 Ta dogodek je veleznačilen in kaže ja3no, da vsenemška hidra že v Boani dviga drzno svojo glavo. Nove postne zuamke za Bosno in Ilercegovino — provokacija hr- valskega naroda. — SI. novembrom t. 1. se upeljejo nove poätne znamke za Boano in Harcegovino. Hvalevredno je pri tern, da je 18 različnih znamk umet- niško okasno izvräenih, kar se aicer o poätnih znamkah ne more reel Na vsaki znamki je podoba kake bosansko-her- cegov8ke pokrajine ali prizor iz tamoä- njega življenja, na eni podoba cesarjeva. Tern bolj čudno je pa, da so napiai na bosansko-hercegovakih poštnih znamkah — samonemški. To je razžaljenje ne le bosanskega ljadstva, ampak vaeh avstro- ogrskih Jagoslovanov, kajti a tem ae na zunaj nemäöina kaže kot deželni in aradni jezik, kar pa nikakor ni. Naj- odločneje moramo proti temu protestirati in zahtevati, da se nemške poätne znamke za Bosno in Hercegovino odpravijo ! Važua iznajdba. — Varäavski in- ženir Weingott je izamil telefonski aparat, ki ni veči kakor žepna ara ter ga more vsakdo noaiti pri sebi v žepu. Vsak na- ročnik dobi kljač, s katerim lahko odpre vsak telefonski kontaktni predalček ki se nastavijo po vseh ulicah. Kakor hitro naročnik zveže svoj žep in telefon s predalckom, lahko govori z vsakc postajo. Dedičl milijona. — Predlanskim je umrla v Pragi hišna posestnica Ana Grohmann brez oporoke, zapuativäi nad milijon iron. Zi dediče se je pri- javilo par sto oseb. OJvetnik Katz, ki je vodil zapuäcino, je dokazal, da je med priglašenci le 24 upravičenih dedičev, in sicer 8 sorodnikov po očetu, 16 pa po materi. Ker je bil oče goapodične Groh- mann Nemec, mati pa CWiinja, pripade Nemcem ena tretjina, Cehom pa dve tretjini. Srečni dediči pripadajo večinoma nižjim slojem, dva sta voznika, eden 8lnga, ena je kaharica itd. Vsak teh dobi p0 20—40.000 K. Država pa dobi na za- puščinskih pristojbinah — 100 000 K. Clklon v Novem Orlcansu. — Iz New-Yorka poroöajo, da je v Novem Orleansa razsajal grozen ciulon. Pretr- gane so vse brzojavne in telefjniäke zveze. Več his je bilo popolnoma pora- äenih, rnnogim je ciklon odneael strehe. V mesta ni človeakih žrtev, pač pa je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih v okolici. Loterijske številke. 6. oktobra. Danaj......49 68 25 28 69 Gradec......53 83 21 14 51 Na prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrb- Ijena kmetija, obsežna za veleposestvo. Nalančneje se izve pri g. Iv. Mukaruviču na Sv. Gorl pri Oorlci. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja. stroje tud1 na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gtorici ulica Vetturini . št. 3. Rojahi! ftupujte narodni koleh „Šolskego Dornn". Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejša iziajäta novep stoletja. Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna nra /. znamko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z minutniui knzalom, bliščeča, lepa in natanCno idoč.-i s 3- letno garancijo. (lileg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako uni no ugaja, sc demir vrnc in jo vsak rizik izključon. Pošilja se lo proti povzetju, ali naproj poslunomu denarju: M. J. Ilolzer's Wwe Marie Ilolzer riirt'ii itnd ^(ilihiiinn-l'iiliriks-MfilcrliLirtN t-n «rroKN, Krakiiii O«ut. DieiclNg. 7!{, St. Scluist iiinu;assc L'ti. Zalauatolj c. kr. državnili urailnikov. llustfovimi cfiilk ur in /In»nine gratis. Zastopniki se iščejo. Sličiic anoceno so ponarojene. __________________»______________________ Pri naročitvi 10 žepnih ur.se pošlje 1 gratis. SODE za heia in črna vina, nove in stare, izvrstno ohranjene, kakor tudi ogrskc sode, debele od od 6—7 cm. od 56 1. do 20 hi. in še več, ima v zalogi in nove izvršuje ter stare popravlja Franc Bus j an, sodar v Gorici, Via Cappella št. 8. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! UDO kroilO Iiagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže a potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Pozor! Eno krono nagrade " Pozor! Eno krono nagrade! to Prosiva aahtevati listke! * .CeatFalua posojiluiea, rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesBčno odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice pa \\\ no vhnjizbo po S°|o z 1!8°!o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera V za hranilne vloge je nespremenjena. :* Noznonilo. Kdor liocc imeli res dobro, za- nesljivo, trajno in Irpežno iiro, naj se z zaupanjem obrne do Ign. Lapanja, urarja v Podmelcu. Poprava ur trpežna in po nizki ceni. f Ceniki se razpošiljajo brezplačno na ^^k dom. Poslrežba slrogo poštena. Franc Podberšie avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihiz krašnega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska ceta 19 — v Medjatovi Mši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Tsprejenia: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij. premicnin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nizjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za zivljenjc in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska savarovalnica sprejema savarovanje pod tako ugodnitnipogoji, dase lahkotneris vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. W Svoji k svojim! *W& Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trat, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!