The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV (No.) 183 CHICAGO, ILL., PETEK, 22. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 22, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Razgovori o razorozevanju - Dobra tetina pomore Rusiji V ŽENEVI SE PRIČELA NOV A RAZOROŽEVALNA POGA-JANJA. — PREDLAGA SE, NAJ BI SE PRIHODNJA ŠTIRI LETA NE IZDELOVALO NIČ NOVEGA OROŽJA__NEMČIJA BO ODLOČNO ZAHTEVALA SVOJE PRAVICE. HITLER GOVORI PODANIKOM Pariz, Francija. — Ponovno je prišlo vprašanje razoroževa-nja na dnevni red. Pogovori o tem so se pričeli ta četrtek v ženevi. Upanje je, da bodo ta Pogajanja prinesla kaj več u-sPehov, kakor so številna prejšnja, dasi tudi glede teh vlada Precejšnji skepticizem/. Vedno stara pesem: Države se boje druga druge in nobena si ne upa, da bi prva žrtvovala svoje orožje se tako izročila na milost in Nemilost svoje sosede. Kot začetek razorožitve se stavi neki predlog, s katerim se strinja tudi ameriška vlada, kakor je objavil predsednik Roosevelt v svoji poslanici, katera je bila v četrtek tukaj prečitana. po tem predlogu naj bi prihodnja štiri leta veljala za nekako Poizkusno dobo. Tekom tega ča-Sa naj bi se ne izvedlo zniževa-množine orožja, ki že zdaj °bstoji, marveč prepovedalo naj se izdelovanje novega orožja. Istočasno naj bi se uvedlo med-j narodno nadzorovanje, da se ta prepoved upošteva v vseh državah. Kako bo Francija sprejela ta Predlog, se ne ve. Bržkone je ne bo zadovoljil. Ima namreč strah Pred Nemčijo in trdi, da se ta stalno skrivaj oborožuje, kar je Proti vsem določbam verzajske mirovne pogodbe. V prvi vrsti stegne torej zahtevati, da Nemčija uniči svoje orožje, izdelano na tihotapski način, in nato bo sele ona pripravljena, pogajati se glede nadalnjega. Nemčija bo tudi nastopila odločno, kakor se napoveduje. Zahtevala bo, da mora veljati na vsak način za vse države enaka Pravica. Ako je Francija oboro-Zena, sme biti tudi ona sama. Enako tudi glede mednarodnega Nadzorovanja. Nanj pristane ^emčija le tedaj, ako ne bo sa-Jo enostransko, in se bo torej Francija nadzorovala enako, ka-se bo Nemčija. Tudi v osta-erti bo baje Nemčija pripravlje-privoliti v iste pogoje, kakor bodo sprejele druge države, se te obvežejo, da ne bodo l2delovale orožja tekom prihodkih štirih let, bo tudi Nemčija j Podpisala. Tako vsaj zatrju-l Jo vesti iz Berlina. -o-- HOOVERJA POZDRAVLJALI V CHICAGI Chicago, 111. — Bivši predsednik Hoover ima še dosti pristašev. To se je videlo pretekli t°rek zvečer, ko je prispel v tukajšnje mesto, da si ogleda svetno razstavo. Na North Weston postaji so ga pričakovale ve-Jke množice, katere so mu navdušeno vzklikale v pozdrav. Ka-°r se je izrazil, namerava o-tati s svojo soprogo v Chicagi Kakih pet dni in bo večino tega ^asa prebil na prostorih svetovne razstave. Odklonil je tudi yoj0 pravico, da bi se mu kot ivsemu predsedniku oddalo na st 21 strelov, ko stopi na sve-oS° razstavo- Kljub njegovi . kI°nitvi pa so se ti streli ven-I oddali> ko je v sredo stopil L a Ustavo. rusija si opomogla Sovjeti napovedujejo izredno ugodne življenjske razmere — Dobra letina končala lakoto. Moskva, Rusija. — Življenjske razmere prihodnjo zimo bodo v Rusiji tako ugodne, kakor že niso bile dolga leta. Tako mnenje se čuje iz sovjetskih uradnih krogov. Povod za taka optimistična pričakovanja daje dobra letina, o kateri se trdi, da je letos taka, kakoršne ni imela Rusija kar zgodovina pomni. Resnica je, da je bila letošnja žetev izredno ugodna. — Vendar pa to ne daje povoda, da bi se Rusi vdajali prevelikemu optimizmu. Skrb namreč i obstoja, da se bo veliko žita | pokvarilo, in sicer vsled rje, ali pa pri prevažanju vsled skrajno slabih transportacij-skih sredstev. Tako se poroča, da je okrog 25,000 železniških tovornih vozov pšenice z juga v veliki nevarnosti, da se na potu pokvari, ker jo prevažajo kar na odprtih vagonih. Rusija pa je tudi krvavo potrebovala letošnje dobre letine. Lakota, ki jo je prestalo prebivalstvo, je bila naravnost strahotna. Koliko človeških žrtev je ta lakota zahtevala,, se ne more niti približno ugotoviti. Nekateri trdijo, da je pomrlo vsled nje samo v Ukrajini okrog milijon oseb. Drugi pa zopet stavijo to število brez primere višje, na štiri, nekateri celo na osem milijonov. Komunisti sami priznavajo, da je vladala skrajna lakota, vendar pa po njih trditvah je 1« kakih 100,000 oseb v njej izgubilo življenje. -o- BUTLEGERSTVO NA SVETOVNI RAZSTAVI 1 Chicago, 111. — Trije moški, i 3d katerih sta dva, Leo Leon in i Ben Morris, lastnika neke re- i ?tavracije v Oriental Village na i svetovni razstavi, so bili prete- j kli torek aretirani na obtožbo ] nekega uradnika Hollywood kon- 1 cesije. Tožitelj navaja, da sta v ponedeljek prišla dva od ome- 1 njenih k njemu, in zahtevala, da od njih skupine kupi pijače, ki jih prodaja v Hollywood kon-| cesiji. Ko je zahtevo odklonil, je eden od njih potegnil revolver in mu zagrozil. Ob aretaciji so obtoženi zanikali krivdo. -o-- JETNIK UŠEL IZ KAZNILNICE Chicago, 111. — Iz tukajšnje Bridewell jetnišnice je v torek popoldne ušel 23 letni James Daly. Poročilo o njegovem pobegu se je vložilo šele popolnoči, kajti pričakovalo se je, da se bo jetnik vrnil. Užival je namreč pri oblasteh izredno zaupanje in poslan je bil s trukom, da okrog jetniških poslopij pobere odpadke. Izginil pa je on in .truk z njim. Ix Jugoslavffe. SKUPINA SLOVENSKIH ROMARJEV SPREJETA V POSEB-NI AVDIJENCI PRED SV. OČETOM. — NESREČNA SMRT KMEČKEGA FANTA V GORENJSKIH PLANINAH. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NOVICE. Mase kakih 160,000 članov nazijskih n'apadalnih čet so nedavno poslušale svojega vodjo Hitlerja, ko jim je govorlr v Niircmaergu ob proslavi ustanovitve stranke nazijev. X I potrebnih še petdržav 31 držav se izrazilo za preklic prohibicije. --0- Samo še pet držav je potrebnih, da bo dobila prohibicija svoj zadnji smrtni sunek in da je bo konec za vedno. Pretekli torek ste dve nadaljnji državi ratificirale preklic i8. amend-1 menta. Ti dve državi ste New Mexico in od nekdaj suhaška Idaho. V zadnji je preklic zmagal v razmerju 5 proti 4, v prvi pa celo 3 proti 1. Na ta način je do zdaj 31 držav glasovalo za preklic ; potrebnih je skupno 36 držav. -o- PRIMARNE VOLITVE V NEW YORKU . New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu so se v torek vršile primarne volitve za župana in za mestnega kontrolorja. Kot kan-'idata za župana sta bila izvo ljena J. F. O'Brien in pa F. H. LaGuardia, ki je bil dolga leta član kongresa. -o- PAMETNA ODREDBA HITLERJA Berlin, Nemčija. — Kancler Hitler je ukazal, da se morajo ulice vseh mest očistiti beračev in podobnih oseb. Za tiste, ki so v resnici potrebni, bodo skrbele posebne dobrodelne organizacije nazijev; lenuhi, pijanci in sleparji pa niso upravičeni do ni-kakega usmiljenja. -o- KLOBUČARSKE STAVKE ŠE NI KONEC Chicago, 111. — Pretekli teden je bilo poročano, da se je stavka klobučarskega delavstva končala in da so se delodajalci in delavci sporazumeli. To je le deloma resnica, kakor smo bili zdaj naknadno informirani. Delati se je pričelo v tistih tovarnah, ki so podpisale, da priznajo unijo; takih je kakih 85 v mestu. Ostale, kakih 20, ki niso v zvezi klobučarskih delavnic, se pa še vedno trdovratno upirajo, da bi priznale delavske pravice, in delavstvo teh je še vedno na stavki. Naprošeni smo, naj opozorimo slovensko klobučarsko delavstvo, naj bo previdno, ako gre iskat dela, da ne bo šlo v take tovarne, v katerih še vednc vlada stavka. križemsveta — London, Anglija. — število porok v tukajšnjem mestu se stalno veča. DoČim je v prvi četrtini tega leta stopilo v zakon le okrog 12,000. se je v drugi četrtini to število podvojilo. — Atene, Grčija. — Zastopniki ameriških oblasti so v torek predložili grškemu zun. ministru uradno zahtevo, da se izroči Samuel Insull Ameriki v svrho sodnega postopanja. — Celi kupi dokumentov so bili v zvezi s tem izročeni mini-sterstvu. — Moskva, Rusija. — Neugodno vreme je povzročilo, da se je moral ponovno odložiti polet v stratosfero, ki ga nameravajo podvzeti trije ruski znanstveniki. Polet se je imel podvzeti v sredo. — Šangaj, Kitajska. — Da se ugodi japoskih Zahtevam, izdeluje kitajska vlada načrt, po katerem se bodo postavke za uvozno carino znatno znižale. Fin. minister razmotriva z i ostalimi člani vlade, koliko naj c bo to znižanje. -o—- s UGRABITELJI PRED FEDE- ( RALNIM SODIŠČEM , Oklahoma City, Okla. — Vj] torek se je pričela obravnava < pred tukajšnjim federalnim so- ] diščem proti ugrabiteljem, ki so v noči 22. julija odvedli petro- < lejskega milijonarja Ch. F. Ur-1 schela, ga držali v jetništvu devet dni, na kar so ga izpustili, | ko jim je bila plačana odkupni- ' na 200 tisoč dolarjev. Pred sodni jo stoji 12 oseb, obdolženih, da so sodelovale pri ugrabitvi. Od teh je enega, Alberta Bates, Urschel takoj spoznal, da je bil, tisti, ki je prišel v njegovo hišo j z nekim drugim moškim s stroj-j nico v roki. Med obtoženci je tudi prosluli zločinec Harvey Bailey, katerega so morali v zaporu vkleniti, ker je dostikrat poskušal uteči. Pri obravnavi je Urschel povedal celo zgodbo, ka-! ko se mu je godilo med časom , jetništva. Skozi vseh devet dni , i je imel zavezane oči in zamaše-i na ušesa. Ponoči so ga priklenili - na postelj in podnevi je moral ) ležati na tleh v neki garaži, in > sicer pod stalnim nadzorstvom. --o-- j Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; citajte ga! dijaštv0 na stavki Kakih tisoč dijakov višjih šol šlo na ulice. —0- Chicago, III. — Del dijaštva na dveh tukajšnjih šolah na zapadni strani mesta je v sredo zapustilo svoje razrede in se odpravilo na obhod po ulicah. Njih število je znašalo kakih 1000. Iz napisov, ki so jih demonstranti nosili, in iz njih vzklikov, se je sklepalo, da je bilo celo gibanje pod-vzeto v protest proti temu, ker je šolska oblast zaprla Crane nižji kolegij, kakor tudi odredila več drugih izprememb, da varčuje z denarjem. ___o-- KAJ VSE IMA NRA NA SKRBI Portland, Ore. — Poleg vset drugih skrbi, ki jih ima NRA, b: morala poslovati tudi kot ženi tovanjska posredovalnica. Tu kajšnji glavni stan NRA je nam reč prejel iz Huntington, W. Va. od neke ženske sledeče pismo "Prosim, pošljite mi imena dve! zanesljivih moških, ki bi bil; dobra moža, in želela bi dopise vati z njima z namenom ženi nitve." Pismu je priložila ei dajm. Nekdo si jo je pošteno privoščil. -o--l SKOK SE MU "PONESREČIL" ' New York, N. Y. — Neki moški je imel pretekli torek namen, da si vzame življenje s skokom s tukajšnjega Empire state! bldg. Spravil se je na okno 86.1 nadstropja in — skočil. Malo j začudil pa se je, ko je v na,sled-' njem trenotku že pristal, in si-j jcer živ, četudi ne popolnoma ! zdrav. Namesto na cestnem tla-1 iku se je namreč znašel na bal-1 konu enega nadstropja nižje. Je-li bil vesel ali jezen, poročilo ne1 pove. -o- NOVA SKUPINA NA STAVKI New York, N. Y. — Poleg več drugih stavk, ki točasno trajajo v tem mestu, se je v torek pričela še ena. Proglasila jo je ; unija barvarjev in dekoratorjev, i katerih število znaša 15,000. Za-, htevajo 30 urno delo na teden in plačo po $1.65 na uro. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Slovenski romarji pri papežu Skupina slovenskih romarjev, ki je odšla kmalu po Velikem Šmarnu na poučno potovanje po gornji Italiji, se je nedavno mudila tudi v Rimu. Vsi ti slovenski romarji so bili sprejeti v posebni avdijenci pri sv. očetu in sicer v dvorani papeža Pij a X. Ko se je prikazal sveti oče v dvorano, so ga vsi enoglasno pozdravili z vzklikom: Živijo sveti oče! Vsem zapored je podal roko in prstan v poljub. Nato je vprašal voditelja, koliko prebivalcev ima Ljubljana in omenil, da to meste imenujejo na tri načine, Ljubljana, Laibach in Lubiana. Nadalje je papež vprašal, v kate-!rem svetovnem jeziku bi naj | nagovoril skupino romarjev. Na odgovor, da veČina romarjev razume nemško, je imel na skupino nagovor v nemškem jeziku, kjer je omenjal Slovenijo kot lepo domovino, da pošilja blagoslov mestu Ljubljani in celi Sloveniji. Nato je še rekel, da pošilja poseben blagoslov še vsem tistim ljubim in dragim, na katere romarji ravno mislijo. Avdijenca in zlasti prikupljiva domačnost in neprisiljeno občevanje z vsemi romarji je na vse navzoče napravila nepopisen in globok vtis: -o- Smrtna nesreča na Begunjščici Lepota gorenjskih planin je že marsikoga zapeljala, da je pohitel iz varnih potov v nižini j na nevarne čeri in tam našel žalostno smrt.— V nedeljo, 27. ' avgusta se je odpravilo na Be-'gunjščico več izletnikov, med njimi je bil tudi kmečki fant, 251etni Valentin Košir iz Za-puž in njegov tovariš Rudolf Gašper lin. Srečno sta prišla dc koče, v višini nekako 550C . čevljev. Od tam sta se po krat-! kem počitku podala na pre. proti Smrečni peči, kjer je na obronkih pečine pravcati pa- ; radiž planik. Ko sta šla tako naprej, je Valentin opazil prav izredno krasno cvetko planiko, | katero je hotel na vsak način dobiti. Ko se je spenjal po pečini navzgor, se mu je odkrh-nil kamen, za katerega se je z roko oprijel in nesrečnež se je j j prevalil nad 600 čevljev v glo- ( , bočino v strah in grozo vseh na-, Ivzočih turistov. Obležal je na J kupu kamenja z razbito gla-|VO, katero mu je razbilo ka-jmenje, katerega je pri padcu | sprožil in ki je priletelo za I njim. Ponesrečeni mladenič je J komaj malo poprej; zapisal v I spominsko knjigo v planinski I koči: "Prav luštno je tukaj." Gotovo ni vedel, da ga bodo j čez nekaj ur mrtvega nesli mimo koče. \ : --O- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl g. Fran i Plevnik. — V Mariboru je u-j mrla Jožefa Vabič, viničarka z okolice, stara 50 let. —VLjubil,j ani je umrla Meta Bežek, že- na dvornega svetnika Božidara Bežka. -o- Nezgoda Progovni delavec Jože Pe-trič iz Notranjih goric je bil zaposlen v Ljubljani pri prevažanju železniških pragov. Pri tem mu je eden pragov padel na nogo in mu jo zlomil. —.—o-- Opekel se je Pri gašenju požara se je nevarno opekel Anton Štrajhar, posestnik v Zaplazu pri Trojanah. V neosnaženem dimniku ' so se namreč vnele saje in je grozila nevarnost, da zgori hiša, ker je pričela tleti že streha okoli dimnika. Hitel je z domačini, da pogasi ogenj, pa so ga plameni nevarno opekli po vsem životu, da so ga morali spraviti v ljubljansko bolnico. -o- Požig na Grobelnem Dne 7. sept. malo pred 1. po polnoči je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Lenasija v bližini postaje na Grobelnem. Plameni so kmalu objeli vse poslopje. V veliki nevarnosti je bila drvarnica, ki je skoro tik gospodarskega poslopja, in pa stanovanjska hiša. Posrečilo se je gasilcem, da so sosednja poslopja obvarovali nesreče. Gospodarsko poslopje je pa popolnoma zgorelo z vsemi pridelki, ki so bili tam. Kakor poročajo, so imeli v tem poslopju tudi nekateri posestniki 'shranjene svoje pridelke in so tudi oni prizadeti. Edino živino se je posrečilo spraviti o pravem času. —.—o- Če strela gospodari > Iz Čateža pod Zaplazom pi- > sejo, da je tam po zadnji ne-- vihti zapustila strela žalostne i spomine. Tako je treščilo v pod posestnika Vidgoja na visoken griču, ki je zgorel do tal z vse mrvo in slamo. Isti dan je strela udarila v malo hišico, kjei je imela stara Mandkova mat svoj kot. Strela je vrgla ras stene podobo in bolnica je sko čila s postelje in bežala ven Kmalu je onemogla padla m tla, streha je pa bila naenkra (v plamenu. Prihiteli sosedje s< ,pobrali bolno ženico in jo od jnesli k sosedom, hišica je pa 1 pol ure popolnoma zgorela. -o- Odlikovanje Z zlato svetinjo za vestn službovanje je bil odlikova 'žandarmerijski narednik-vod 'nik Martin Kerin. Nesreča starega delavca Po nesrečnem naključju je ' septembra padel v Ljubljar jpod mimo vozeči tovorni avt< .mobil 501etni delavec Iv. M< reti, koroški rojak. Kolesa s (mu šla preko prsi in mu prizs .dejala nevarne poškodbe, d je v nevarnosti njegovo življi nje. katerih še IfcMERlKANSKi SLOVENEC ■ ii i iMMHii-in.nir .. ......um ................. Petek, 22. septembra 1933 l&fcMERIKANSKI SLOVENEC [Enn in najstarejši slovenski The first and, the Oldest Slovene itet,- Ust v Ameriki. Newspaper in America. HEft Ustanovljen leto 1M1, Established 1891. ' Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, iMon- fctljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. L --- F Izdaja In tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO* f Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: ||849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelcfon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Bjaj, 11. >--- Naročnina: Subscription: Z« celo leto.....................$5.00 For one year ______________________$5.00 Za pol leta________2.50 For half a year________________2.50 Za četrt leta_______________________ 1.50 For three months ------------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za. celo leto_____.$6.00 For one year________$6.00 Za pol leta_____3.00 For half a year_______ 3.00 Za četrt leta___1.75 For three months____1.75 Dopisi važnega pomena za hjtro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne, i— Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nova civilizacija v razvoju? Italijanski predsednik vlade, duce Mussolini, pravi v neki svoji razpravi, da nastopa v razvoju človeške družbe nova civilizacija. V čem prav za prav obstoja ta nova civilizacija, Mussolini ne pove, pač pa trdi, da je eden glavnih vzrokov te nove civilizacije nepsebnost kapitalizma. Zasebni kapitalizem se je razvil in njegovo življensko eksistenco ne branijo več njega pravi "lastniki", marveč tretje, tajne osebe, direktorji in upravniki. Ti ljudje imajo danes absolutno gospodarsko moč, kateri se klanja družba z oblastmi vred. Ta tajna oblast direktorjev zapoveduje in vodi vse javno življenje. Resnica je, da je premalo onih, ki bi hoteli in mogli braniti civilizacijo demokracije. Zato fašizem lahko izvaja svoje eksperimente tre*-BU'tno v interesu dozorevajočega kapitalizma. Civilizacija pa to ni nova. To je. povratek v suženjstvo, v dobo večje brezpravnosti delovnih ljudi. Fašizem utrjuje kapitalizem, zaostruje in poslabšuje pa socialni položaj delavstva. Zakaj, ka,kor v fašistični diktaturi izpočetka, tako bo tudi v stanovski državi, kolikor se. ta zamisel uresniči, diktiral absolutno kapitalizem. Doba fašistične civilizacije torej ne more biti doba nove, plemenitejše napredne civilizacije, marveč je zgodovinska epizoda v razvoju, ki skuša onemogočiti večjo socialnost družbe t:er zamašiti usta vsem onim, ki trde, da je družabni red krivičen in da ga je treba iz pre meniti. Ta "nova" civilizacija ne odpravlja razrednih razlik v družbi. Odločevalno besedo v fašistični deželi ima kapitalizem; in ta ne bo odpravljal razrednih razlik in krivic, marveč jih bo le še. odločneje, ignoriral ter zatiral s fašističnim terorjem. Kakšna civilizacija je to? Kdo naj bi se te nove civilizacije veselil? Delavstvo? Zasužnjeno delavstvo 1 Mislimo, cla ne! Delavskih. razrednih interesov fašizem noče in ne more braniti, zato si bo te interese delavstvo že samo moralo izvojevati tudi v Mussolinijevi "novi civilizaciji". ' Madjari sanjajo naprej Odkar se je vrnil, Gombos iz Rima, se neprestano govori v Budimpešti o možnosti.'revizije meja. Revizijonisti pričakujejo, da bo Mussolini predlagal Madjarski minimalno ponudbo, za katero bo zahteval pristanek Češkoslovaške. Mussolini, zastopa po tem mnenju stališče, da ne sme Madjarska i,ti, v svojih zahtevah, predaleč. S tem pase revisionistična liga in druge iredi, utistiične organizacije ne strinjajo. Sestavili so tvoj program revizije ip, ga predložili Gombosu. Ta program je v glavnem sledeč: 1. V slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji bo Hitler iz-praznil Gradiščansko. 2. V pogledu Jugoslavije je vse odvisno od, stališča Hrvatske.; M-adjarska bi se zaenkrat odpovedala restitutio in. integrum, če bi n.a tej strani revizija bila kombinirana z madjar-skirn kor:uoi\jcm do Reke in če bi Madjarska dobila svoboden pristop, do Jadranskega morja., V tem slučaj,u bi se Madjarska. lahko zadovoljila s, spremembo meje pri Franc Jožefo.vem kanalu. C. Z ozirom na Rumunijo bi se moglo svobodno razprav- Življen.ie je kapital, ki se o-brestuje le, če delaš; seveda pa ni prav, če obi;esti n)jte....$4,lj.23 Za $50.00 ............2175 Dfo ja $50,00. pošljitc....$51.S0, t Mpt. by Sdpg Ri:o B.iirt«igh». Inc. Ail rights rciervcd, ... da bi bij; ustreljen," prvi, J?a,ljdu.. "tfg dovršim delp z nožerp," krikne Fahd in zavihti roko, da bi ga zabodel. "Nikar tega!'' krikne Motlpg, "rajši ga odnesirno v tabopšpc in. tam sklenemo, kar bomo z, njim naredili." — V istem momentu se Tarzan malo premakne, kar je Motlog opazil. "Hitro ga povežite," ukaže zamorcem, "da nam ne pobegne." Ostrašci Tantor je najprvo mjsJil m ;>obeg. Dirjal, je po gozdu in za njim jc drla čreda slonov kot za svojim voditeljem. Tantor pač ni vedel v tej svoji i razburjenosti, da je raz njega pSdel njegov prijatelj Tarzap. Slon je pač bil le žival in je po svoje ravnal in dirjal naprpj, da se umakne zasledovalcem čim dalje mogoče. Af.abca in .zamorci pa so; se pomikali pr5vid-no proti kraju, kjer so preje taborili sloni, "Al-leh!" je kriknil Fahd, ki jc najprvi dospsl na lice mesta: "Streljal sem, "4> slpjop, pa sem, ubil nagega kristjanskega psa!": Ostati so se vznemirjeni razvrstili okrog pozorišča. Arabec Motlog je prevrnil Tarzana okrog in reče: "On ni mrtev, nikjer se ne pozna. . . Zvezali so ga trdno z kamelskimi črevami na rokah in nogah. Ko se je Tarzan prebujal iz o-motics, ki mu jo je zadal udar težke veje, kakor smo videli v tej, povesti, ie stresnil, svo.ip glavo, kakor kak veliki lev. Takoj je spoznal Arabe kot roparje, ki ugrabljajo slonovo kost. "Zakaj sem zvezan?" — V odgovor sta se rriu Araba smejala v ot?raz. . . Kaj pride zdaj? V§a pisma ifl poailj^tve naslovite na John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, IL*" 3jati o načrtu, da se ustanovi posebna država v bivšem Erdelju. .Liga za revizije mirovnih pogodb hoče preje, predno hoče formulirati svoje upravičeno stališče, počakati rezultat potovanja grofa Bethlena po Angliji, od katerega mnogi pričakujejo veliko blagoslova. Bethlen je odpotoval v Anglijo koncem meseca avgusta. Najpreje bo v Londonu proučil razpoloženje napram madjarskim zahtevani po revizjji, potem pa bo potoval po Angliji. 4. Glede na Češkoslovaško so vse madjarske revizijske in iredentistične organizacije zavzele intransigentno stališče in bi bile eventuelno pripravljene razpravljati le o koncesijah, ki tičejo podkarpatske Rusije, kar pa je zelo kompliciran problem, ki se veže tudi s poljskim in rumunskim vprašanjem. 5. Glede Slovaške trdijo revizij,onisti, da Madjarska ne sme sprejeti delne revizije; ta mora biti rešena po načrtu Jeh-ličke, tod,a Madjarska mora dobjti od Slovaške vse kraje, kjer živijo Madjari. Neskladnost med geografskimi in etnografskimi mejami bi se lahko izravnala, z rep&tificijjskim postopkom. V tej smeri je že izdelal načrt znani, falziljikator češkoslovaških bankovecv po 5 kron in francoskih frankov, profesor Julie-Meszaros, Po, tem načrtu bi po izvršeni teritorijalni reviziji Madjarska odstranila ostanke drugih narodov, kot je to storila Turčija po lo-zanskj pogodbi. Iz teh splošnih načrtov j.e jasno, da je madjarski revizij-o-nizem trmast, divji ift p^edo^n. V niadjarskih Eevizij,oniptič-nih krogih navdušenje za MussoJinija vedno, bolj ponehuje, ker baje Mussolini daje ftjadjarom nasvete, da sprejmejo in da se zadovoljijo le. z delno revizijo. ŠKOF POZDRAVLJA, SLOV. ŽUPNIKA Cleveland, O. Clevelandski dnevnik "The Cleveland Press." j.e prinesel v eni septemberskih številk jako, laskavo izjavo clevelandskega škofa, ki jo je podal o slovenskem župniku, pionirju Rev. Vitus Hribarju. List prinaša Rev. V. Hribarjevo sliko in sliko slovenske cerkve, pojeg pa piše približno takole: Malo več kakor pr§d enim mesecem je Right Rev. škof Schrembs izrekel: "Drugi Mojzes, ki je 40 let vodil svojo čredo iz puščave do jasne luči razuma iu vere." — Ta "drugi Mojzes" je Rev. Vitus Hribar, župnik St. Mary's cerkve na 15519 Holmes Ave., priljubljen voditelj enega največjih, centrov slovenskega in hrvatskega naroda v mestu,. Da se je škof Schrembs tako izrazil, je gotovo imel svoje vzroke in ni te pohvale izrekel kar tako. Rev. Vitus Hribar je bil v resnici prvi slovenski duhovnik, ki je bil posvečen v clevelandski škofiji in to pred štiridesetimi leti. — Sko^i teh dolgih 40 let je bil. vedno dober in zvest zaščilnik svojega ljudstva .katerega sedaj vodi 12 duhovnikov, poprej, je pa imel na skrbi vse on sam. Pri-prosto sam pove svoje, zgodovino nekako takole: V mašnika je bil posvečen po Cleveland-skemu škofu Ignacij u Horst-niannu 29. julija 1&93 v kate,-drali sv. Jsaneza. Takoj, potem mu je bij o odločeno, da. organizira Slovence in Hrvate v Cle-velandu' in j^h združi v svojo župnijo. Pii'vič jil?, je zbral 0-koli sebe v cerkvi sv. Petra na Superior Ave. in 17th St. Ne dolgo potem so se preselili v cerkev sv. Vida na, Cjass, in Norwood Ave. ,ker je žu,pniko-val 14 let. Leta 19.07 je bil poslan v Barb.erton in, tam je v Cerkvi sv. Avguština služboval 15. let. Leta 1922 je zopet prišel v Cleveland in prevzel St. Mary's cerkev. Dovolj priprosta je ta zgodovina, ako pregledamo samo prazne črke. Pomisliti pa moramo, da jej bil prvih 12 let e-dini slovnski duhovnik v clevelandski škofiji in njemu je bila podana naloga, da je organiziral slovensko ljudstvo v župnije. Kako vse drugače je danes. Velika mnpžica 40,000 Slovencev in Hrvatov s ponosom in hvaležnostjo gleda na svojega junaškega voditelja. Na praznovanju, 401etnice mašništva Rev. Vitusa Hribarja dne 80. julija letos je bilo, ( ko je škof Schrembs omenje-, nega imenoval za Mojzesa svojega ljudstva. Precej obširna cerkev sv. Marije ni mogla sprejeti vase številnih množici ljudstva, ki so prihitele, da se poklonijo, svojemu častitljivemu: voditelju — župniku. Danes Rev. Vitus Hribar z zadovoljstvom zre. na svoje delo in se lahko nekoliko odpočije od trudapolnega dela s tem, da pusti, da mlajše moči. nadaljujejo njegovo veliko d,e-lo. On čuti, da je njegovo ljudstvo že izpeljano iz puščave nepoznanja tujine in običajev. Na mladih duhovniških močeh je sedaj odgovornost, da nadaljujejo njegovo veliko delo. --o- Res je težko spoštovati človeka, če ga dobro poznaš, toda za-J kaj, bi ne mogli spoštovati sočloveka vsaj toliko, kolikor spoštujemo sami sebe?! VELIKE REČI SO PRED NAMI Puelpjo, C0I9. Skoro je prepozno, ker se joročila tako odlašajo. Neka-;eri so sedaj že kar preveč /preženi, ker se v svoji agilno-?ti ne dajo ukrotiti, drugi pa v ej nezaposlenosti propadajo. Foda čas je še vedno dragoce-1a, od Boga odmerjena doba, caterega lahko vedno koristno iporabimo. — Cas moramo celiti, delo moramo ljubiti. V naši fari bo te dni prav veliko dela, in koristnega dela. Korist tega dela ne bo. ravno 0-sebna, ki moti in zadržuje, pač pa bo korist skupna, ki nikdar ne izgubi svoje veljave. — Frolic namreč imamo, veselo prireditev za korist in napredek fare in sicer 24., 25., 26. in 27. septembra. Celo leto smo odmisli- Bali smo se, da bi bil ves trud zaman. Sedaj se j,e pa cerkveni odbor ojunačil in že vidimo vsi pred seboj uspeh. Napredni fa-rani so se podali na delo in sedaj se ž;e pj:eb,ujlajp( tudi zaspani. — l^oški) vidijo nujno potrebo, in se mOične trudijo in zanima);0, žen^e so z njimi z dušo in telesom- Vsak faran je sprejel tikete in, vsak u,pa, da bo nekaj zadel, zato, se mu zdi zamalo in sramotno, da bi jih prinesel nazajj- Misli, si; sam pri sebi: naj že dobim konja ali kravo, teleta ali pre&ička, raco ali kokoš, ali pa če od vsega tega nič, sem vsa,i med onimi, ki vlečejo naprej. Cerkveni odbor je naprosil dr. Najsv. Imena, da prevzame vso skrb in kupčijo v nedeljo, 24. septembra. Young People Club bo prevzel to v ponedeljek, dr. sv. Ane in Kršč. mater pa ves tek in skok v torek večer. Upamo, da bodo vsi po-magači marljivo vršili svoje službe v vseh oddelkih in da se bo prijazno postreglo prijateljem naše cerkve in šole. V soboto sta se poročila Stanislav Brubnjak in Mary An-zick. Oba rojena tukaj in oba sta iz obče spoštovanih družin naše naselbine. V soboto ob 8., 23. septmeBra, bo poroka Janeza Germ, nečaka znanega Mr. Germa, in pa neveste Miss Rosie Perko. Tudi ta dva novo-poročenca sta zagledala luč sveta v naši naselbini in imata obilo sorodnikov, še več pa prijateljev. S pametno varčnostjo sta si prihranila, da jima bo mogoče začeti družinsko življenje v lastnem domu na Oakland Street. Cerkveni odbor, G. -o- PIKNIK NA WILLARDU WUMd, Wis. Roj alfi na Will avl U in okolici so vabljeni na piknik, katerega priredi društvo sy. Družine št. 136 KSKJ. v nedeljo. 24j. septembra. Vabljeni ste prav vsi. Z veseljem bo vsem postreženo v splošno zadovolj-nost. — piknik bo, v korist društvene blagajne. 1 V imenu društvenega odbora: Ludvik Peru^ek. VSE SE OBRAČA NA BOLJŠE Wa«kegan, 111. Odkar so se razmere vsled odloka predsednika Roosevel-ta izboljšale, je postalo tudi družabno življenje v Wauke-ganu veselejše in živahnejše. 1 Povsod je videti vesele in zadovoljne obraze. — Tako je bilo tudi v nedeljo 10. sept., ko so mi moje prijateljice pripravile pravi suprajz party za moj 351etni rojstni dan v hiši Mr. Johna in Mary Nagode na Victoria St. v North Chicago. — Ko pridem z družino tja, sem bila ob pogledu na pripravljeno gostijo in zbrano množico naravnost presenečena in tako iznenadena, da so se mi kar noge šibile, ker na kaj takega nisem nikoli niti od daleč milsila. Prav iz srca se zahvaljujem vsem mojim prijateljicam in. njihovim m.Or žem ter sestram in bratu mojega soproga Franka za tako lepo darilo, katerega ste mi po-' darili. Poleg tega stye pa še preskrbeli, da so bile mize bogato obložene z raznimi dobrotami. — Samo po sebi se razume, da je tudi naš godec Mr. Math Gregorin veliko pripomogel k zabavi s svojo harmoniko in nam dal priliko, da smo se pošteno zavrteli. — V prvi vrsti se zahvaljujem tem, ki so pripravo vodile in uredile, namreič: Mrs. Tillie Kuhar in Mrs. Mary Kink. Nadalje tudi vsem sledečim, ki ste pripomogle do tako lepega večera, ki mi bo ostal za vedno v spominu. Zahvaljujem se: Mrs. Jennie Habjan, Mrs. Frances Gregorin, Mrs. Polo-|na Treven, Mrs. Mary Svete, Mrs. Anna Kuhar, Mrs. Ivana Keber, Mrs. Josephine Židank, Mrs. Frances Jesenovec, Pres-cott St., Mrs. Anna Brus, Mrs. Mary Novak, Prescott St., Mrs. Josephine Gerželj, Mrs. Frances Jarc, Mrs. Antonia Mer-l.ak, Mrs. Frances Mesec (Tiš-lerjeva), Mrs. Mary Zorc, Market St., Mrs. Plestenjak Jerca, Mrs. Frances Setničar, Market St., Mrs. Mary Zavrtan, Mrs. Kedelein Agnes, Mrs. Mary Japelj, Mrs. Gertrude ! Opeka, Mrs. Frances Umek, Mrs. Helena Marolt, Mrs. Frances Hodnik, May St., Mrs. Rose Kavčič, Mrs. Antonia Dolinar, Mrs. Frances Istenie, Victoria St., Mrs. Frances Žu-pec, Mrs. Helena Nagode, Cummings Ave., Mrs. M. Le-skovec, Cummings Ave. Hvala lepa, oben,em tudi možem gori omenjenih zakonskih polovic, ki so z veselim pe.tj,em tudi veliko pripomogli k veseli zabavi, — Ta, večei; mi ostane v spominu, za vedno. Vedno se vas bom spominjala. dj;age prijateljice in prijatelji, kater re seda.j še enkrat iz srca, zahvalim jaz in cela moja družina. Mrs, M&ry Hodnik. -o- . M, ■ i'';.'.'. " ' r— TRIGLAVSKE STRMINE V CtflCAGl Chicago, 111. V si?edo večer dne 27. sept. >b 8. uri zvečer bo prikazovan trasen slovenski film "Triglavske strmine", spremljan od, slovenske godbe. O- tem slov. filmu so veliko pisali slovenski listi v Clevelandu in se o ljem laskavo izražali. V sredo /ečer ga bomo imeli priliko vi-leti v šolski dvorani, sv. Štefa-la. Ker svoje domače kraje ^sak rad vidi, je naravno, da bo vsak, ki le more, šel ta lepi film gledat. V Detroit^ Mich,., kjer je bili prikazovan pred par dnevi-, j;e bila dvorana polno nabita. Tako tudi drugje in, povsod prosijo za ponovni, prikaz. Triglavske strmine bodo prikazovane. tudi v Jolietu, Wau,-keganu, Milwaukee, Sheboy-ganu, La Salle, Rock Springsu in v Seattle, Wash. Citatelje o-pozarjamo na tozadevni oglas, ki je objavljen v današnji številki tega lista. -o—- ČLANOM DRAM. KLUBA NA ZNANJE Chicago. 111. Opozarjam vse člane dram. kluba, da se otvori prva seja letošnje sezone v soboto dne 23. septembra v cerkveni dvorani, kakor po navadi. — Ker je ta seja zelo važnega pomena, prav uljudno vabim, da se je gotovo prav vsi udeležite. Priporočam tudi, da naj vsak član skuša pridobiti vsaj še po enega novega čl#na, ker rabimo novih moči Tisti pa, ki bere te vrstice, je prošen., da, nas ta večer poseti. — Vsem kličem : dobrodošli! — Na svidenje v cerkveni dvorani v soboto 23r septembra. ?rank Ko^pr^, tajnil^. -0- LJUBITELJE!^ ŠPORTA NA znanj,?, Cfcucaao, m. Vsi ljubitelji športa ste vabljeni na, farno igrišče v nedeljo dne 24. septembra. Ta dan se bodo spoprijeli najboljši igralci farne lige zoper prvo St. Štefanovo skupino. To bo. jjako tesna in huda borba. Igrali bodo dvakrat. Začetek pi;ve borbe bo ob pol eni uri (12:3,0 P. M.) popoldne, druga borba se bo pa začela po l^ratkem odmoru za prvo. Med, odmorom bo še par letalskih točk. Zvečer 24. septembra bo veliki ples in zabaya St. Štefa^skc farne lige v šolski dvorani. U-deležite se gotovo, da s tem pp-kažete fantom malo hvaležnosti, ker se so celo poletje borili. Namen te zabave j,e pokriti dolg, katerega so si nakopali z igriščem. Pridite vsi na zabavo in dajte mladini koraj^o, da si, bodjC zopet drugo leto vzdržali, skur razne skupine. Vstopnin^ na za bavo je samo 25, centov. Na svidenje v nedeljo 24. septembra. -S— ____n_____ AMteRiK'Af&siiii &mm Petek, 2-2. septembra i933' SLIKA IZ SLOVENSKEGA FILMA sv. Družine VABILO NA PREDSTAVO KRASNEGA FILMA Triglavske Strmine Prvi slovenski film iz stare domovine, spremljan od slovenske g-odfoe Mična ljubezenska zgodba iz slovenskih planin z nepozabno krasnimi prizori. Kaj, takega ameriški, Slovenci niso, videli. Dve uri in pol neprekosljivega duševnega užitka. Ta film je 0 Poklicnih kinematografov in igralcev. Ljubljanska kritika se je divila njegovim krasotam! Lepa slike iz 3ko:?jc Loke, Kranja, Ljubljane, Novega mesta; Vrhnika in Cankarjev >mer;ik, narodne r©že, ljubi jamski nebotičnik, ki jc obenem nz.jvečji v Evropi ne le v Ju- »taviji, Amerik?.nci v Ljubljani in narogo drugih krasnih slak. Pridite gciovo, ne to _____;;_n VRŠI SE V SREDO, DNE 27. SEPTEMBRA 1933 OB 8. URI ZVEČER v šolski dvorani sv. Štefana, Lincoln Str. in Cermak Road ^opnina je samo 35e, za otroke 15c. - Po predstavi bo ples in prosta zabava ■'•f OMBA: — V Detroitu, kjer je Mrs. Tauchar prezentirala ta film, so se Slovenci odzvali tako wnogobrojno, cla je bila dvorana nabito polna. Ljudstvo je izredno zadovoljno in pozvalo je Mrs. Tauchar, da se zopet, vrne s filmom predno gre nazaj v Evropo. V Clevelandu je imela Vee predvajanj z izredno dobrim uspehom in tam so aranžirali, da bo zopet presentirala v me-|p!« decembru t. L Jbe Hauser, igralec na, Minneapolis žogarski skupini, ki ga vidimo na sliki na desni, se je v letošnji igralci sezoni proslavil s tem, da je napravil, največ takojKvanih "home runo v", vseka skupaj 64. __ |; (THE HOLY FAMILY SOCIETY) , VSTANQVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 II;2tŽ^hw£h Sede?: Joliet, ; Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod: vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: |! Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet, 111. k podpredsednik: Pljilip Živec, 507 Lime St., Joliet, ill. U Podpredsednik: Ka.thrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, HI [Glavni tainik: Frank J. Wedip, 501 Lime St., Joliet, 111. ! Blagajnik' John Petričl 1202 N. Broadway St., joliet, lit. ' Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa, I Vrhovni z*kayuilf; Or. Martin J. Isec, 900 N. Chicago St„ Joliet, I'll. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Žtwkel, 1199 N. Broadway St., Xoliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St„ No. Chicago, 111. ? POROTNI ODBOR: j§; Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinpis. | Joseph Pavlaltovich, 39 Winchell, St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh. Pa. Wary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III 11 URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago. 111. Do dne L jantarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članica^ ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin m posmrtmn ter bolniška podpora v znesku $105,187.91. Zavaruje se lahke za $250.00, $500.00 ali $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki8 Naznanjam tudi članstvu, da j, je glavni predsednik DSD. na-'g manil kampanjo za mladinski 1 ^ jddelek naše organizacije in j 5 prosim vse člane in članice, da j se te kampanje udeleže in vsak-' do naj gleda, da bo dobil kolikor j mogoče več članov v mladinski ] oddelek, ker v tej kampanji se ] nam nudijo še posebne nagrade. ] Vsem bralcem Amerikanske- : ga Slovenca pa naznanjam, da je imela Zveza Slovenskih Dru- [ štev svojo sejo 15. septembra. Na tej seji se je sklenilo, da bomo imeli naš program na Radio, To bo preskrbel predsednik Zveze John Zivetz Jr., in bo že, v listu pravočasno poročano, ke^ daj se bo program vršil. Do sedaj smo imeli že osem takih programov in vsi so bili jako iz-vrstnb izpeljani. Za naprej pa nam je predsednik Zivetz obljubil, da bo še boljše. — Hvala lepa bratu Zivetzu, ki se toliko trudi za povzdigo slovenskega živ-lja v Jolietu in okolici. Gcrnja slika je povzeta iz slovenskega filma "Triglavske strmine", ki se bo kazal prihodnjo sredo v šolski dvorani \l) , Chicagi. Lepo se zahvalim vsem čla-)m, ki so mi šli na roko in mi omagali na pikniku 3. septem-ra, katerega je priredila Zveza lovenskih Društev. Ta dan je i! zares naš dan v Rivals park i ni videl tolike udeležbe na ikniku. Tukaj se je uresničil regovor, da — V slogi je moč. - Posebna hvala delavcem ki j delali za baro in prodajali ti-ete, kot so: Louis Martin,čich, oseph Gersich, John Petric, aka Plut, John Rus, Martin 'rnugelj, Frank Plankar, Jo-eph Horvath, John Kren, Math b-dešich, John Videtich in 'rank Videtz. Hvala lepa pred-edniku in manegerju športne-a kluba. V soboto pa vsi na sejo, ka-or sem že v začetku omenil. — 'ozdrav na vse članstvo DSD. John Kramarich, preda. --o—--- Z URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, III. Članicam našega društva se laznanja, da bomo imele v pone-leljek večer, 25. septembra bun- ] :o pai;ty. Vse članice se prosijo, la bi vsaka darovala kako navado- Prajze, prinesite na dom 1 meni, ali pa k sosestri pred-1 lednici Mjary Kovačič, ali p£i k! >lagajničarki sosestri Tereziji 3intar. Rade bi imele vse dobit-ce do ponedeljka opoldne, da bono videle koliko jih bo in če jiht 30 premalo, da jih lahko še do-j ; phen's KSKJ. No. 1 team, first ? [game starts at 12:;» R M. i j Following the first game track . will be circling bases, accuracy 1 ['events will be held. The contests r 1 baseball throw and 60 yard 1 'dash. Second game will take 1 place after these events. All are 1 requested to attend and enjoy a / 'good time. - j In the evening the Parish e i League-will hold their First Annual Dance, at St. Stephen's - Hall, Cermak Rd. and Lincoln , St. at 8 R M. Tickets will be - 25c. 1 j slovenci V jolietu pozor: Podpisani sporočam, da vodim že •od spomladi edino ! Sloveuskoi mlekaVflo rv Jplietu. Mleko razvažam na do-,move. — Slovenskim gos»odinja.nj 'se. priporočam za naročila. "Poštena 'in točna postrežba bo vedno moje , geslo, —■ Rojaki, podpirajte sloven^ ,sko podjetje! Charles A. Koleto ' SLOVENSKA MLEKARNA ,1510. Gora Street, Joliet, 111. Phone 9133 Veliki zaključni tlJOLIJK •j a«, vi bi I v nedeljo, 24. sept. i NA K E G L O ¥ E M VRTU J v Willow Springs, 111. Priredi ga gospodar sam. S Prosta vstopnina in brezplačen prigrizek i za vsakega udeleženca. ijf Slovenci iz Chicage in drugih okoliških krajev, ki iste nas obiskavali tekom poletja, pridite še zdaj, da se. zadnjikrat pred nastopom zime skupno zabavamo v prosti naravi. Zabave bo dovolj za vsakogar. Igra John Kochevarjev orkester. Iskreno vabljeni vsi! Petelr, 22. septembra "1933 Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. "AMER. SLOVENCA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. 326 S STATE ST. oooooooo OOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo* OOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za na« ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. phones: 2575 in 2743 anton nemanich & son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois ROJAKI SLOVENCI! H Kadar želite o- n-v krasiti grobove svo- AL/* ... j ., jih dragih, ne poza-* bite, da imate na razpolago lastnega - " ' rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. DR.J.E.IMI ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. LEADING PRESCRIPTION DRUGGISTS F I N G L BROS. E. G. FINGL, R. Ph. G. A. W. FINGL, K. Ph. G. — Two Stores — 1858 West Cermak Road Phone Canal 9694—9695 1758 West 21st Street Phone Canal 9734—9735 CHICAGO, ILLINOIS gMg-t^,.— AMERIKANSKI SEDVENEC Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin ^ "Vedno čez Golico?" " "Navadno." "Zakaj nam tega niste naznanili?" "Počemu?" "Veste, da ga že dolgo zasledujemo?" "Ne vem; kaj pa je naredil?" "Cez mejo hodi brez dovoljenja in na Štefanovo je napadel stražnika ter mu grozil, da ga ubije." ''Saj ni res!" plane vmes Cilka. "Financar je prvi začel in Matevžu grozil." "To vemo mi bolje ko vi!" trdo odgovarja orožnik. "Poleg sem bila!" "Nevesta bo vedno ženina zagovarjala!" ji oponese orožnik. "Le kaj Vam je naredil?" zaihti dekle. "Povedal sem že!" "To si je izmislil samo stražnik Ivan, ker ga ne mara in bi ga rad spravil v zapor." "Priče so tudi proti Matevžu izpovedale," trdi orožnik. "Saj tudi financarja ni ubil on!" brani Cilka Matevža. "Kdo pa?" Cilka noče izreči Tilnovega imena, čeprav je prepričana, da ni Matevž zmožen takega dejanja. "Stražnik, ki je bil z ubitim, trdi, da je Matevž ubijalec!" nadaljuje stražnik. "Laže!" vrže Cilka iz sebe. "Zaprisežen je, uradna oseba je in edina priča! Pa tudi druge okoliščine govore za Matev-ševo krivdo!" Cilka zaihti vnovič in glasneje. Tedaj stopi v hišo Janez. V hlev je zaslišal iz hiše Cilkin jok in materino glasno govorjenje in to ga je vrglo iz omotice, da se je vzdramil iz bolečine premišljevanja in prišel pogledat, kaj naj bi bilo. Ko zagleda v hiši orožnike, prebledi ko zid. "Janez, kaj ne, da ni Matevž!" plane Cilka k njemu in velike solze se ji točijo po licu. Iz oči žge v Janeza strašno pričakovanje, pritrdilo vprašanju. Janez prebledi še bolj in skloni glavo. Ne more iz sebe izdaviti besede. "Jezus, Marija, Janez, reci!" plane dekle znova. Toda Janez dvigne obraz in strašna žalost je v njegovih očeh. Cilka se opoteče in se zgrudi na stolico brez besede. Od groze niti zaihteti ne more. Tudi trdim orožnikom seže sočutje v srca in oči, ko vidijo strašno nemo bridkost dekletovo in obup v Janezovih očeh. Toda njihova služba ne sme poznati ne usmiljenja ne sočutja: varuhi in izvrševalci zakonov so, branitelji pravice. Čeprav mu v usmiljenju do ubogega dekleta silijo solze v oči, vendar jih požre nazaj vodja o-rožnikov in vpraša službeno strogo: "Vam je kaj znano, kdaj Matevž zopet pride v Dobravo?" Mati, Janez in Cilka se spogledajo. Janez odkima, Cilka skrije obraz v dlani, le mati ne vedo, kaj bi in kako. In orožnik materi ponovi vprašanje. "Menda kmalu radi oklicev z našo," v zadregi izjecljajo mati. "Gotovo veste, katerega dne?" "Za nedeljo menda." "Mati, govorite odkrito: kdaj pride Matevž zopet?" trdo vpraša orožnik in stopi bliže k materi. "I, menda v nedeljo k dnevi," se utrga iz Hribarice. Janez stopi iz hiše in odide ven, o-rožnik si zabeleži materino izjavo. Nato se znova obrne k njim: "Mati, ker ste odkrito povedali, vam ne bomo delali sramote, da bi ga pričakovali pri vas, ampak ga bomo ujeli na poti semkaj. Toda nihče od vas ga ne sme obvestiti, da ga pričakujemo. Zapomnite si to. V nasprotnem slučaju boste tudi vi kaznovani!" Cilka glasno zaihti in orožniki ne morejo dalje poslušati trpkega joka, ne gledati bridkosti v Hribarjevi hiši, ampak takoj odidejo. Za njimi se vrne v hišo Janez. "Mati, čemu niste bili tiho?" "Ko so pa vprašali!" "Drugače bi bili lahko rekli!" "Lagati ne smem!" se hudujejo mati, ki jim. samim ni ljubo, da so izdali Matevža. Ali laž jim je bila vedno zoprna, četudi bi šla v njihovo korist. "Zdaj je, kar je," de Janez. "Toda Matevž v soboto ne sme priti!" "Prepovedali so nam, obvestiti ga." "Tako? Ce so Vam, meni niso! Bom pa jaz šel in ga obvestil!" "Kam neki, Janez? Zdaj v Golico in čez? Si neumen? Ko že dežuje in je nevarnost plazov vedno večja! Pa tudi poti ne boš kos, prestar si!" "Bomo videli! Pa koga drugega pošljem!" se je glasil Janezov odgovor in v zahvalo mu je bil Cilkin hvaležni pogled. Toda laže rečeno ko storjeno. Poskusil je Janez res isti dan sam, ali moral se je vrniti, ker je spoznal, da je pot pretežka zanj. Ko pa je iskal drugega, ki bi bil šel čez, ga ni našel kljub obljubi dobrega plačila. Vsi Dobravci so videli in vedeli, da so mejo od Babe in Kepe sem do Kočne gosto zasedli orožniki in nikdo si ni upal nositi kože naprodaj. Zato je Janez iskal do petka zvečer, ali zaman. Čeprav se je zvečer zvedrilo, vendar ni bilo mogoče dobiti nikogar za nevarno pot. Janeza je to peklo tako, da ni mogel Cilki prikrivati skrbi. Pa ga je dekle potolažilo: "Janez, pisala sem davi Matevžu. Jutri dopoldne bo pismo dobil, če je doma. In v takem vremenu gotovo ni šel v gmajno, posebno, ker je rekel, da mora ostati par dni doma, da malo Majdi pomaga." Ta dvom, da ne bi Matevž pisma v roke dobil, pa je bil v Cilki sami večji, kot je pokazala Janezu v besedi. Hotela je pač Janeza pomiriti, ubožica, pa niti sebi ni mogla dopovedati in je od ure do ure rastla v njej skrb za Matevža. Čimbolj se je prelival dan v večer, tem nemirnejša je bila Cilka in vsake pol ure so njene oči svetleje in plašneje gledale skozi okno in trepetaje je prisluškovala v vsak šum, v vsak korak, ki je zazvenel pred hišo in v veži. Zapel pa je proti večeru, ko se je že razlival mrak v Dobravo, v veži korak, ki je bil Cilki predobro znan. Čudno se ji je stisnilo srce ob u-darcu teh stopinj kakor še nikdar. Kot slutnja velike nesreče, slutnja groze in strahu. "Dober večer, Cilka," pozdravi financar Ivan, ko stopi v hišo. "Si kar sama?" Cilki je tako čudno strašno v srcu, da ne more odgovoriti. "Saj bom kmalu zopet šel, Cilka, samo nekaj naj ti povem!" "Dober večer," šele sedaj odzdravi Cilka in se nehote odmakne v drugi kot izbe, kakor bi se hudega bala od stražnika. NEURADNI DOKUMENTI IZ RUSIJE Znano je, da boljševiki nikoli ne izdajo, kako slabo žive. ruski kmetje in delavci doma. Zato pa prihajajo tu in tam večkrat naravnost strahovita poročila na dan, kako kmetje in drugi stradajo. V Berlinu so otvorili razstavo, ki ne vsebuje ničesar drugega nego pisma, slike in podobno dokumentarično gradivo iz sovjetske Rusije. Te stvari so poslali skoraj izključno nemški kmetje svojim sorodnikom in znancem v Nemčiji ter dajejo nekaj vpogleda v to, kakšne so razmere v boljševi-škem raju. V nekem pismu stoji n. pr.: Imam bolnega moža in tri lačne otroke, ki sedijo ob prazni mizi. Najmlajšemu je tri mesece in mu nimam ničesar dati. Strašno je za mater gledati, kako ji otrok od glada umira. Ostala otroka dobita vsak dan tri majhne čebule in majhen košček repe. Drugo pismo: Po prijateljih sem zvedel, da je mogoče po Vašem posredovanju dobiti podporo v živilih. Obračam se zato do Vas s prošnjo za pomoč, ker je naš položaj težak in vsak dan težji. Tudi moja žena je bolna in mora vseeno podirati v gozdu drevesa. O-troka so mi poslali pred tremi tedni sem, potem ko smo bili ločeni skoraj tri leta. Smo že tri leta v pregnanstvu v Uralu in smo videli že mnogo bede. Sest mesecev sem ležal zaradi trebušnega legarja. Zdravje mi je uničeno, da ne zamorem več težkega dela, v gozdu pa ni lahkih del. V tretjem pismu, ki nosi sledove solz, stoji: Poslal sem Vam že tri pisma, a nisem prejel odgovora. Če tudi to pismo ne bo pomagalo, bomo umrli morda gladu. Beda je tako velika, da jedo ljudje mačke in pse. Tudi z živino, ki je poginila, se hranijo. Ljudi umre toliko, da jih ni dovolj, ki bi izkopali grobove. Dvajset do trideset mrtvecev polagajo v eno jamo. Od gladu so izumrle že cele hiše. Ne zaprite nam svojih src. Zložite skupaj in nam pošljite kakšno miloščino. Pismo nekega ukrajinskega učitelja sinu v Berlinu: V nekoliko dneh bo Velika noč. Vi boste jedli pogačo, mi suh kruh. Že cele mesece nismo videli jajca v hiši. (Drugega dne velikonočnih praznikov) : Včeraj je bila Velika noč. Zju- NA PRODAJ je grocerijska prodajalna. Zadnji lastnik je na prostoru 15 let. Vprašajte na: 2056-West 22nd PI. Chicago, 111. xx>ooo