jluja ni vrl j:i »
I ,r„   l,r.-> |..-i!|au| M VM t*t* * i trt« . • I ,4 ..-trt L u . •-'
|'<» po»H vsi
|,„l WU .
,, Mrt i.u
Vf.lui-t ju v ||' .
lll^irt'ii«.!""'! »'• 11
Oznanila i
it i,.,.|i;.. .!?,•• Ivin .
VTtU s I plinijr lr , ll     lutinie Ur»t. ki. ..•     Ii-U i'kr.it. 1r. U      li-ki Skrjl
■ I     ral.....       |.U. i.
j* prost..rg.
■it.
Vr Maiiboiu '^JS. iol)iuaija 1S(>!).
Tečaj II.
Dva programa.
Program narodnega kandidata g. dr. Doinlnknš«.
Volivcem
mariborskega, št. lenarskega in slov. bistriškega okraja.
Pred dvema letoma sto mo volili za poslanca. Večina graškega deželnega zbora je volitev zavoljo nckterih zunajnih napak pri prvih volitvah zavrgla.
Denes hoilete pokazali, ah mi še zaupate.
Mojo politične misli so niso spremenile, novo skušnje so me v mojem mišljenji lo potrdile,
Dual iz em, ki je imel Nemcem in Magjarom izročiti gospodarstvo nad drugimi narodi, zdi se mi nepravičen , in no bo mogel dolgo trpeti.
Iz napak in krivic, ki tiče v dualizmu, izvirajo zdanje ustavno ■/. ni o t n j a v e.
Naša u s t a v a na j se torej na postavni poti s p r e-m 6 n i , k a j t i avstrijski narodi so h o d o S e le p o t e m m o d seboj spravili (sprijaznili), kod a r h 0 imel o d o n t a k o p r a v i e e k a k o r d r u g i.
Dokler so a v str i j s k i narodi ne nauče, da bi bili eden proti drugemu pravični in dokler no bodo sosedove svobode ravno tako spoštovali in branili, kakor svojo, toliko časa svobode ne bodo imeli, in ako bi je dobili, jo zopet izgubo. Vsako ljudstvo ima sveto dolžnost ohraniti si in braniti svojo narodnost.
Pravico do narodnosti še tako staro zatiranje ne more pogubiti dokler narod živi in si je svojega življenja svest; kajti pravica jo starejša kakor krivica. Prepričan sem tudi, da morejo narodi v duševnom in materijalnom obziru le na narodni podlagi napredovati, he s pomočjo domače ga jez ika si more narod pota odpreti do omike in pridobitkov človeškega uma ; domači jezik posamezno združuje in jih veže v živo celoto. Samo ono ljudstvo, ki svojo bratovsko celoto čuti in se je zavoda, moro 2 drugimi narodi vred politično in društveno napredovati in poravnati, kar je zamudilo V svojih neprijaznih okoliščinah. Jasno , jo da narod , ki jc kakor mi Slovenci razcepljen na pet kosov, ravno imenovanega namena ne moro doseči; boj za našo narodnost nam jemlje zdaj šo naše najbolje moči.
Zato in ker imamo pravico , da si svojo narodnost ohranimo, ter da duševno in materijalno napredujemo, moramo tirjati naj se združijo vsi Slovenci v eno kraljestvo, ktero bo s avstrijskim cesarstvom ostalo V neločljivi zvezi. Kako pa so bo imelo to združenje dogotoviti, treba bo še lo natančneje dogovoriti iu puteni bodu o zedinjenji sklepali oni, kterih se doataja.
Po mojem prepričanji se jo na dalje sprava  z O gorsko pre-
naglila . donesek, ki ga morajo neogeiski narodi za potrebo vsega cesarstva plačevati, je prevelik in brez prave primere s tem. kar Ogerska plačuje in bi lahko plačevala. Zdi se mi torej potrebno, da se tudi to spremeni iu poravna.
Stoječe armade so bilo vselej najslabeja podpora državam, svobodi in prestolom (tronom). Avstrija naj bi iskala svojo moč v zadovoljnih narodih. Ako bo to storila, lahko bo po mojem prepričanji brez škode zmanjšala svojo stoječo armado.
Kar se tiče pravosodja, zdi so mi najbolj potrebno, da se prične v civilnih zadevah soditi očitno in ustno (ne pismeno); tako bi postale pravde krajše in cenejše. V kazenskih ali kriminalnih zadevah naj bi sodile porotne sodnije, to jo take sodnije, v kterih bi razsojali izmed ljudstva izbrani možje. Ti pa naj bi se ne jemali — kakor jo zdaj nasveti v.miio  - samo i/,  mest, ampak tudi izmed prebivalcev po deželi.
Silno potrebno se mi zdi, da se davkarske postavo sploh pre-drugačijo in izboljšajo, posebno da se spremeni užitnimi (dao)in da so cestne mitnice (maute) popolnoma odpravijo.
Dalo hi so še o marsičem govoriti, pa naj samo s kratka rečem: kjerkoli bom imel svojo besedo govoriti, povsod se bom ravnal po želji naroda, s klerim sem po rodu ene in isto krvi. in pa tako, kakor mi bo voljo vala svoboda in napredek.
V Mariboru, 27. februarja 18f!'J.
Dr. IVi-d Dominkii«.
i*r«»Ki*;Mii vladnega kandidat   atotiilka NcmHim,
Žlahtni gospod!
Dne 27. t. in. bodo nova volitev dežolskega poslanca iz naših volit-nili okrajev.
Dva kupa stojita drug drugemu V trdem volitnem boju nasproti, „u-redbi zvesti" in „slovonsko-duhovski" kup; prvi je mene za nastajavcapostavil.
Obrnem se tedaj k Vam s prošnjo, da voljno Vaš glas meni dosti, in obetam, če bom izvoljen, da bom zvesto in marljivo pomagal dodelati našo deželno uredbo in da bom vsak čas porok za pravice ljudstva.
Naj Vam še smem nekaj o namenih bojevajočih kupov in zaničljivih pripomočkih, s kterimi si prizadeva duhovski kup svoj namen doseči, povedati.
Deželni uredbi zvesti kup hoče miren razvoj našega uredbinoga življenja v svoboščiuski in uspešoni nainemlii in na poti postav; hočo prosto Avstrijo in nerazločeno Stirsko deželo; on hočo oprostenje iz neprenosljivega pritiskajna one tamne moči, ki lo po poneumiienju ljudstva svojo srečo najti zamore, ki ime našega zakona napčno rabi, da bi zelo posvetno in silno sebične namene dosegla.   Deželni uredbi zvesti kup   se ui in so no bodo ni-
Listek.
Mladika.
Izilalu in založila J. Stritar In J. Jurčič.   I. loto J8G6.
Preteklo leto slovesnosnih proizvodov ni bilo bogato. Posebno je beletristika birala, beletristika slovenska, ki je od nekdaj že bila in še je — prava pastorka. In ravno ona bi se morala najmarnoje obdelovati, ker njeni predmeti so vzeti tako rekoč iz sredotočja človeškega življenja in delovrtnja, iz tega, kar sramožljiva poezija srce imenuje. V tem, kar so prestari in novi pesniki „srce" imenovali in imenuje, klijejo snovi vsega človeškega pod-jemanja , vso človeške sreče in nesreče, in zato ima zdrava in prava beletristika pri vsakem narodu premogočno vlijanje na narodovo življenje. Toga so ve da sedanji preučeni modrijani, posebno oni, ki se postavljajo na kako doktrinarno stališče, nočejo priznati; tem je beletristika konečno. ako ne huje, vsaj igrača ali pa celo strup, s kterini so mladi svet — ki tudi brez beletristike ljubi in žaluje — zavduja, in zato sovražijo vse, kar simo spada, ter se križajo že z daleč pred vsako „zabavno" knjigo. Pustimo jim to veselje! Saj oni ne bodo s svojimi nazori krvi v vodo, ognja v led, mladih src v plesnjive gobe spremenili, kterih ne užiga več druga iskra, nego iskra hladnega egoizma in premodrc koristnosti. Svet se bo vrtil, kakor do sedaj, bodo so veselil in žalil, kakor do sedaj, in sive teorije ga ne bodo no za eden las modrejšega pa tudi no — nemirnejšega storile. In ravno tak svet popisovati, to jo zadača, ne pa igrača beletristov.
Pri tej ne samo zemeljski, ampak tudi lepoučni suši, ki jo vladala v preteklem letu, nam pa zelena „mladika" ni samo za to ljuba, ker je edina sveža (frišna) bil, ki jo na slovenskem literarnem polji izrasla. To bi slaba hvala za njo bila, in bi nas opominala na ono: „Mcd slepci je ta, ki z enim očesom vidi, kralj." Kaj takega se z »mladiko" ne godi, in ko bi so godilo, trojno gorje nam. „Mlađika" so nam je ugodila, ker je v resnici vredna svojega imena, ker je nadepolna — mladika literarna. Ko je (pazite!) vidozno hirala naša literatura, ko je utihnil nas „Glasnik", ko so bile uvenole in pomrle druge cvetici ko jo glas slovenske politike donel iu odmeval od domačih gor in bobnov   ko se jo branil v bojih javnega življe-
nja Slovenec sovražnih napadov, — rastla in razširila se je v veseli rasti ,,mladika" ter nam trudapolniin ponudila prijazni počitek v svojej , čeravno tenki in ozki senčiei. Hvala jej za ta počitek I Kako nas jc on razveselil in okrepil, to hočemo iz hvaležnosti našim dragim rojakom povedati, ter jim priljubljeno nam „mladiko" priporočiti.
„ Mladika" nam prinaša poleg mnogih pesmi dvojo daljših povesti in kos romana „Zorina". Prva deljša povest je „Kvetinova Metka" od Borila Mirana. Predmet je vzet iz življenja slovenskega ljudstva, iu to iz dveh njegovih krogov: seljanskega iu gospodskoga. Mladi grajšak Teodor ali Dorko so zaljubi v kmečko deklico, Svetinovo Metko, in potem ko na Dunaji svojo nauke dovrši, se Metki izneverivši z gospodsko nevesto poroči. Metka previdevši nezvestost svojega ljubljenca, že pred to poroko zboli in kmalu za njo umre. Tri nesrečneže nam ta povest predstavlja: Metko, Valentina, Tc-odorjevega lovca, ki jo Metko tudi ljubil ali neuslišan bil, in nezvestega Teodorja samega, ki skrivaj na Metkini gomili kleče za zvestim in poštenim dekletom žaluje. V to povest vpletena je druga, ktero „Stara Marina" v VI. poglavji sama pripoveduje življenjepis, ki bi sam lehko bil predmet posebnega romana. Čemu prav ta „Marina" v celi povesti služi, se no da lehko povedati; jaz vsaj no vidim iz teka celo povesti, da bi se skoz Marino bilo kaj predrugačilo ali pa dejanje pospešilo. Kakor jo romantiško Mari-nino življenje, tako malo vemo ž njim kaj početi.
Ako se zdaj vpraša, kako je ta .povest" sostavljcna in razvita, moramo najproje preiskati, kake snovi ima ona v sebi. Ako vzememo „Mctko" za glavno osebo, kakor je to pisatelj sam storil, tedaj iz te povesti lehko naredimo tako „roman" kakor „novcllo". Ako si namreč Metkino življenje vzememo za predmet, ter ga od začetka do konca popišemo, tedaj dobodemo „roman", ako pa samo to zgodbo iz njenega življenja popišemo, njeno nesrečno ljubezen k Teodorju, tedaj imamo „novello" pred seboj. Naš pisatelj ni storil ne enega ne drugega. Za roman jo povest premalo razteguena in dobro zvezana in motivirana; za roman so pojedina dejanja in pojedina osebe v „Mctki" premalo opisane in nam tako pred oči postavljene, da bi videli, da lo tako iu drugače priti ni moglo. Ali v tej povesti ni ono trdne, prav iz življenja in njegovega razvijanja posnete zveze med mišljenjem in dejanjem razvidoti, ampak zdaj nam pisatelj značaje razvijati le znčinja, zdaj nam lc pripoveduje, kaj so jo zgodilo; zakaj pa, nam no povoda. Zato
koli našega zakona in Mfa vere lotil, on ga visoko čbla. njegov nameh jej Volite tedaj med kupom, ki nesrećo domovine vsklicuje in med onim.
eden in isti, kakor veličastnega vtemeljitolja našega zakona, pravi se mu „luč".lki si prizadevajo prosto in srečno stor.ti.
„Tema" je pa, kar naši nasprotniki hočejo. „Zakon" in ..narodnost" so nastavne besede, ki jih naSi nasprotniki vedno prežvekujejo, ki jim za-grinjalo za njihove neprilične namene biti morajo. Trganje in razpor je teme, ki ga sejejo med ljudstvo, ki je do pred nekaj leti brez ozira, alj nem.i. i)j   lovenci. v neinočeiii prijaznosti živelo. Vidno pipanje iu razpor ima biti
lapenjalo napredovanju našega, deželni uredbi primerjenega stami; s podpi-
bofanjem neoatumega souažtva hočejo naii sovražniki, kakor njihovi druž-niki v dragih pokrajinah naše lepe Avstrije, delovanje naše deželne uredbe.
Z nai višjim s poštovanjem se podpisuje žlahtnemu gospodu
naj ponižniši sluga Konrad s« i «11
()/ir u.-i zadnjo ras« slov. politik«1. *)
|S Kranjske.|
Ko so  bili slov. poslanci na  Dunaji zvedeli, da jc njih ravnanji'
nemo-očo storiti razpad Avstrije  namreč, vtemeljenje velikega južnoslavjan-' splošno nedeljo po naši deželi vzbudilo, sporočilo se je  bilo po Novicah",
rdjestva'je , ihov zad. i n.......n . akoravno naj poprej le o „sloven- d« bodo drz. slov. poslane, o svojem času deželnemu z on, zarad svojeg.,
k.aj,tvu^ govore.   /. dovoljen,-.....aiil.  nasprotnikov bi Avstrija le ravnanja m glasovanja odgovor da.    Ker je znano bdo kako sodno teho-
JI obit, ki nebi priznavala nobene državne vlado v lloču. ampak odi- -ovan,o duahzmu ker so tud: Poljak, svojo zmoto spoznavat, jch, m.s 1,1 b, smili.i uu.hiu, i |j0(jf) tlI(]| ZU|)C|J.lI11 slovenski duahsti svojo zmotnjavo spregledali, ter si
nega gospodov ^Uiu.m    ^ g ^ w ^ mogočfl lwcn&m in|j„ popraviti prizadevali, večina kranjskega dež. zbora zajčjega oportunstva
," i     n i       ii    „, « n.m.n JnuJl! voli-   nrmtnat i slov. dež poslancev odobrila ne bode, marveč da se bode kot zvesta za-uouoditi se, ker vsak domoljub vendar le »en   namen doseči zeli . „ptostost,
stopnica javnega mnenja kranjskih Slovencev neprestraseno ravnala v smislu
,011   namen iloson
napredovanje."
Dokler se pa kup, ki se krivo slovenski imenuje, z duhovskim za roko vodi iu jc z njim v iskreni zvezi . tako dolgo ne bode nobenega po-enačenja. Mi živimo v Avstriji in le od zložne proste Avstriji zamoroino našo sreCO dočakati, oni kup pa išče svo|o srečo zunaj.njih domovina ni Velika-Avstrija, ampak „Kusija ali Kim."
Da bi si pridruženčev za svoje misli pridobili, da bi svojemu nastajava, pri pribodni volitvi pomogli, se volilcem celo zmanjšanje davkov obeta.
Našo denarstvene zadeve so takošno. da se nimajo vsi poslanci srečne imenovati, če bojim mogoče, zvišanju davkov ogniti se; na zmajn-šanje teh se pa zdaj ne da misliti, in kdo take reči oboja, goljufojo svoje volilee s takim krivim slcparjenjeni.
' Kdo omenjeni pripomočki več no pomagajo , se oseb samih lotijo in mojo ime pred volilci, kakor jim jo le mogoče znižujejo.
Ilaztresuje, «e da sem luteran , da som neiueo, ki kar nič v srcu ne čutim za slovensko ljudstvo in njegovih potreb ne poznani; pravijo, da sen, od  vlade odvisen, da, celo svarijo pred menoj ker sem vojak itd.
Nikakor nisem luteran, ampak, zna biti, bolje katoličan, kakor nekteri
federalističnega programa, na podlagi kterega je poslanstvo sprejela, da bode Cehe ali vsaj Poljake posnemala, ali pa da bo svoje mandate položila. Vendar, da bi bila reč še bolj gotova, napisal in izročil sem 24. avgusta pr. leta g. tir. J. Iileivveisu naslednje pismo, ktero zdaj tukaj slovenskemu svetu priobčujom.  Pismo se glasilo je tako-lc:
Blagorodni g. doktor'! — Deželni zbor se jo pričel, kteremu se bo gotovo tudi dualistična ustava v potrjeuje predložila ali vsaj na znanje dala. Ta ustava, kakor Vam je znano, je takova, da je noben pravi slov. poslanec hvaliti ne more. Nekaj loga sem v „Slov. Nar." mislim že dokazal, drugo še dokažem če ho treba, in praznost znanih izgovorov in zagovorov Slovencem (ki so za takove reči prenomarni in raji lo davkarja preklinjajo , kteri jc v tej reči nedolžen, dasiravno zmeraj večo davke od njih zahtova,) kolikor mogoče prav po domače razložim. Da nisem tega zdavnaj že storil, je bilo krivo pomanjkanje političnega lista, pomanjkanje časa, zlasti pa, ker sem si mislil da so vsaj naši deželni poslanci vsi toliko razumni, dosledni in značajni, da se s sotismom in puhlim izgovorom zmotiti dali ne bodo. Novejše dogodbe mi so to misel in nado žalibože precej oslabile. Moral bodi onih gospodov''ki' to"tajijo',"pa' nisem hinavec, ampak nosim v svojem srcu se torej, dasiravno z delom preobložen, pisanja lotiti, ktero - Uog mi je neskažon nauk krščanske pohlevnosti in potrpnosti, o kteri ona črna drhal| P"«"1«. ~ v,'lJil 1,! na»' pravični reči, ki je po krivi politiki slovenskih nič več ne ve, ker so je pri njih bitje podobi omaknilo. | državnih poslancev na napačni pot zagazila.   Jaz mislim, da bodo tudi slov.
Sicer pa ljudje, ki menijo, če koga „luterana" imenujejo, da ga v|deželni poslanci v kranjskem dež. zboru to priznali, in da no bodo lo v
javnem mnenju znižajajo, le sami sebe opsujejo.
Alj za ljudstvo zrco imam in njegove potrebo poznam, čez to, prosim, naj se popraša v Kamci in okolici, kde se že kakih devet let obilnih dokazov neizmernega zaupanja od prebivavcev veselim.
Da sem od vlade odvisen, ne bode nobeden veroval, ki se spominja potrošnininih oskrbnih, cestnininih in drugih javnih zadev, kterih som se za prijateljem svojim Hrandstetter-jem naj bolj odlično udeležil.
Pa častniku, bivšemu v končnem miru, vojaško lastnost oponašati, je reven pripomoček k volilnemu podhiiskovanju. Služil sem zvesto in pošteno in ne brez slave in ponašam se s svojim vojaškim življenjem; da pri meni ni v vojaku državljan zginil, bodo mi morali celo moji nasprotniki priznati. Med vojaki očetnjavi vedno zvesto iu poštono služiti in v petih vojskah življenje in zdravje voljno za dar prinesti smelo bi se više ceniti, kakor med vojščaki na tujskem z ruskimi denarji in hrepenenjem po llimii očetnjavo poginu izdajali.
smislu 19. §. dež. reda (Poljakom enako) pretresovali, ali jo nova dualistična ustava kranjski deželi srečo prinesla ali ne, čeravno bi se tudi tukaj sila mnogo povedati dalo, zlasti o novi šolski postavi, ktera nam je narodnost našo na najnevarnejeni meslu "grozovitim raniti nakanila, deželno avtonomijo nam s tem pomnoživši, da si je nltrancmška državna oblast, kteri je „Fiihlung Oesterreichs mit Deutsi hlaiid" še vedno njena glavna naloga, sebi in svojin neniškobirokratičnini organom še veči vpljiv do našega šolstva prilastila, kakor ga je dozdaj imela ; s tem gotovo ni dež. avtonomije pomnožila, to se ne vjema niti s politično, niti z narodno, niti s cerkveno svobodo, to nikakor ne diši po deželni avtonomiji in svobodi; mnogo torej bi so o taceni in eiiacem v dež. zboru govoriti dalo; pa vendar mislim, da so kranjski deželni zbor s tem zadovolil  ne bode, temveč da bo kar naravnost vse dolo-
*) Sestavka smo tiskali, kolikor so nam je zdelo, da gft prenaša naša slabotna tiskovna svoboda — kar smo is sicer Ispustili t zgodilo sejo zato, kar smo imeli »voj priigrani in svoje lastno prepričanje pred odffii, Vredn.
je ta „povest" bolj „novelli" podobna; ali novella zopet ni, ker nam prepočasi toče, ker se pisatelj mnogokrat — n. pr. z Marininim životopisom— ustavlja in ker se na nekterih mestih preveč v dobrotnosti in popise spušča, kar je lehkokrilati novelli zoperno. Skoda, da Miran ni raji „roman" spisal, nego „povest1*, Koliko borb, koliko nasprotnih značajev in okolščin so tu ponuja! (irajščak iu kmečko dekle, gospodar Teodor in služabnik Valentin ki oba Metko ljubita; šum in govorica kmečkih ljudi in Teodorjevih sorodnikov nasprotovanje takošni zvezi, in enakih zanimivih položajev na kope več! Iz dobrih lastnosti te povesti: krasnega jezika, lepega označevanja 09cb in krajev, zadohljenja v človeško mišljenje iu čuvstvovanje in drugih lastnosti — iz vseh teh sodim jaz Mirana za čisto posebno sposobnega, napisati nam krasnih romanov. Njegovo pero je zato kakor ustvarjeno. In ravno ta predmet, kterega si je v povesti „Svetinova Metka" izbral, bi bil zavoljo svoje mnogostranosti za roman kakor nalašč pripraven. Da so nam taka nadeja spolni, to po obetanjih g. Horisa trdno upamo.
Preidimo k drugi „povesti": „Sosedov sin", ktera jc od g. Jurčiča. Tudi ta predmet je naslikan iz življenja na kmetih, in to ne samo v osebah nam predočenih, ampak tudi v govorili in v jeziku samem. Jurčič ima neprecenljivo sposobnost, objektivno opazovati domače slovensko življenjo; to se vidi iz zanimivih in resničnih prizorov, ktere nam predstavlja. Tako res mislijo, delajo in — ljubijo kmetjo. „Kranica" jo res ljubeznjiv otrok; priprosta v vsem, tako tudi brez. vse afektaeijc v ljubezni k Štefanu; in Štefan je ves priprost in nepokvarjen fant, ki čuti sramoto v svoji rodovini in si prizadeva, z lepim in poštenim obnašanjem ta madež, zbrisati. Kako ljubeznjiv par sta Franica in Štefan! Ljubših in nežnejših, zdravejših in priprostejših dveh zaljubljencev si ni misliti! In kako karakteristično se Opisuje sojem, krčmovanjo in sploh vse kmečko življenje! Vse jo čisto resnično, pa nikjer surovo ali nesnažno! Pri vseh tel, lepotah kratkih opisov kako gladko iu prirodno teče celo dejanjo povesti. Zares! boljšega popiso-vatelja domačega slovenskega življenja še Slovenci nismo do zdaj našli.
S kosom romana „Zorin", iz kterega je „Evelina" vzeta , ne vemo kai storiti, kakor če pohvalimo krasni jezik, in se poveselimo lepih krajev in misli, ktere g. Ilorisovo popisovanje enodnevnoga izhoda v nas vzbuja Preden k pesniam prejdemo, moramo še omeniti enega prozniškegii
spisa :
------------
„Ako bi človek vse videl ali vedel" od Horisa. Ta spisek jo esc (razprava), ki ima dosti resničnega v sebi. pa še več pretiranega, da ne rečem neresničnega. Tu se „ženskim", in to colo „lepim ženskim" leviti bero! Jaz nočen, žensk zagovarjati, pravo zato ne, — ker so same naj bolje znajo; ali samo to omenjam, da so morda možki tudi nekaj krivi. Ne vem, če ne bi pritrdil mlademu Sidu španjskemu junaku, ki pravi proti Fernandu, svojemu kralju, v onem znanem prizoru „pri studencu": „ženske so kakoršni so možki; ako so ktero slabo, možje so tega krivi!" — Kar se pa drugega v tem spisku šo tiče, namreč tožbe o pohujšanji sveta, mislim, da jo je naš Boris z -— nihilisti preveč potegnil. Kam bi človeštvo prišlo, ko bi vs, začeli tako žalovati in revo sveta premišljevati T Ali bi postali sami „trapisti" — ali pa bi morali iz sveta pobegniti. Tega menim, naš boriš ne bode ničesar Slovencem nasvetovaif/
Med pesmami, o kterih šo na konci hočem sporodati, jih je veselih in žalostnih. Prav žalostna jo ona: „Izgubljeni sin", ki jo s svojimi pregrehami in s svojim zaničevanjem maternib svetov ubogo staro v grob spravil, in si potem sam življenje vzel. Po naših mislih bi sin. bil pametneje ravnal, ko bi sc ohranil ali poboljšal, ali da bi bil raji celo življenjo žaloval m so po svetu podal, nego da se jo sam pogubil. Ali ker ta sin zavoljo prevelikega kesa in prevelike žalosti ni mogel pametno ravnati, zato je podoben izid sina mogoč, akoravno jo našemu čutu strašansk. Povest toga čina je po okolnostih res lehko resnična; samo bi jaz željo izrekel glede tako na to, kakor na podobne pesmi, povesti itd. slovenske, željo namreč, naj se pesniki takih strašnih povesti raji izogibljejo. Naš narod je zbegan dovolj, mladež sentimentalna dovolj; čemu jo še dregati k temu'?
V 2WtO bolj žalostnih, kakor veselih pesmi spadajo najlepše pesmi Mladikme: „Popotno pesmi." Nekaj teh je prav po Prcširnovo zapetih n. p. „Dei.es tukaj jutri tam", „Kena voda, lepa reka" itd. Otožnostsentimentalno^ nahajamo (ml, tu v obili meri, ali jezik in beseda, kakor tudi misli so prelepe, pravo klasične.
Prav dobro de človeku žaljivka: „Preširnovgod v Elizii", kjer so posebno dobremu označevanju dotičnih oseb čudimo. Zanimiv bi bil prinu'r podobno poezije, ki vsako leto Vodnikov god povišujo. No vom, čo jo BorU na kaj podobnega mislil; nekoliko zlobo bi v tem gotovo bilo, ali -
\
vanje slov. drž. poslancev obsodil in zavrgel, kajti dež. naš zbor kot zvest zastopnik javnega mnenja ogromne večine kranjske dežele ni imel pravice poslancev drugače na Dunaj poslati in poslanci niso imeli pravice poslanstva drugače prevzeti, kakor da bi tudi na Dunaji obče inneii|e kranjske dežele bodi si z adreso ali hm adrese neprestrašeno zastopali. Splošno mnenje kranjske dežele pa je lolo izrečeno v znani adresi kranjskega dež. zbora: da se februarska ustava oziroma njena glavna točka — širji državni zbor le po širjeni državnem zboru „ustavno" predelati more. Oži februarski „reichsrath" ni bil za lo delo kouipotenten. torej je bil vtem »zim popolnoma „n nastaven."
„Mir ist (las Vorhaltniss Tngarns in umi zum Gesnmmtataate nicht raglich —rekel je v Snieiiiiigoveni reicbsratbu svo|e dni sedanji čisla jtunski ninister dr. (liskra — es ist ko i n anderes Verhaltniss, o. tvolehes der "2(». ■'clir. vorgezeicbnot bat." Ravno to je dan za dnuvoni. leto /a letom podarjala vsa garda nemških „verfassungstrouerjev" rekoč: da Madjari, llr-atje in Krdeljci, ako hočejo kaj doseči, morajo na Dunaj v reichsratll iriti, ker se ustava dingači ustavno (vorfussungsmassig) predelavati in pO-iravljati ne more in no sme. — Ali ko je cesar v svojem imenitnem sopt. lanifestti Magjaroni privolil, da smejo svojo ninoje o skupnem zastopu za kupne drž. zadeve posebej doma v svojem peštanskoin dež. zboru izjaviti, in la hoče potem enako veljavno mnenje tudi družili kraljestev in dežel za.!i-lati, je presvetli cesar sam od revizijo fobr. Statuti) po „ustavnom potu" ulstopil; zatorej tudi dunajski zbor, ki 80 je potem sklical, ni mogel biti liti širji. niti oži ustavni februarski roicjisrath, ampak bil je čisto nov, zreden torej le posvetovalen zbor,  in Kranjskemu dež. zboru ni mogel ni-
Jtdo po pravici zameriti, ko jc izrekel, da ne moro taoega zbora za „ustavnoga" spoznati, najmanj pa nemški nstavoljubljenci. Kajti oni sami so -.kozi j| leta neprenehoma trdili, kar je Kranjski deželni /.bor izrekel, kar nas že Mrava pamet uči in kar jo tudi iz II. febr. statuta o skupnem drž. zastopu azvidno , da namreč oži februarski reicbsralb širjega ustavno predelavati ic more iu ne sme, in kakor hitro so tega dela loti, postane neustaven, orej tudi njegovi sklepi, kot nevstavni no morejo občne ustavne veljave meti, dokler jih tudi posamezni deželni zbori ne odobrijo in ne potrdijo.
To je bilo jedro adreso Kranjskega dež. zbora (in sicer ne piškavo, am-ink prav zdraVO iu okusno jedro, vsled kterega smo imeli Slovenci ustavno iravo, sklepe izrednega reichsrutlia lo takrat sprejeti . ako bi februarko tako predelali, da no bi le Nemcem in Magjaroni po volji bila, ampak neobhodno potrebno državno edinstvo zares skupne državno zadeve varovala, sicer pa vsem posameznim, obstojnim dolom Avstrije enake politične iu narodno pravico privoščila, torej tudi nam Slovencem zedinjeno Slovenijo. \'n g ,,]„ ustavno samostojnost, avtonomijo in ravnopravnost narod*,) podelila.
Po razpuščenji dež. zbora našega so drugo volitve vsemu svetu prav očitno razodele, da je bilo v adresi javno mnenje ogromno večine Kr.ijske dežele izrečeno; ali z drugimi volitvami so se poslanci naši tudi tako trdno navezali na to, kar so v adresi izgovorili, da bi jih v resnici ne mogli nineti »ko bi od tega odstopili za ljubav tistim Nemcem, kteri so ustijo, da bi z Veseljem pozdravili Avstrije razpad, ako jim se bi šo v Cislajtaniji hogemo-fliija odvzela (ali, kar je eno in isto, ako bi Cehi, Poljaki in Slovenci nehali njih podložni biti, to jc, le pred davkarjem ravnopravni, sicer pa zadovoljni s tisto mrvico pravic, ktera pade od bogate mize nemških gospodov.) Ravnanje slov. drž. poslancev jo znano, . . . ali jaz upam, da se večina naših deželnih poslancev vsemu i emu vkljub še zmerom dosledno svojega programa drži; jaz upam torej, da ona ravnanja slov. državnih poslancev ne bo odobrila , tem več jim rekla :   Veste kaj ,   Vi  niste prav ravnali.
Reklo se nam je. da ustava prepoveduje drž. poslancem adrese, da jim prepoveduje celo prošnjo deželnega zbora s solmj na Dunaj jemati, češ, da so to inštiukcije, kterih 16.§. febr. štatuia o drž. zastopu ne dopušča; ali vaša sveta dolžnost jc bila. obče mnenje iu prepričanje dežele, ktero zastopate, iu kteio je tudi vašo lastno mnenje iu po ustavi utrjeno prepričanje bilo, s seboj v svojem srcu na Dunaj nesli in po njem se zvesto ravnati. To je bila vaša sveta dolžnost. Kot pravi rojaki in bi se bili morali tudi brez adreso po adresi ravnati; vse postave in vsi paragrafi avstrijanski in celega sveta vam tega prepovedati ne morejo; prepovedati no smejo. --Ker tega storili niste, ravnali ste na svojo roko. no pa kot zvesti zastopniki dežele, ktera na- je s poslanstvom počastila. (Ako niste mogli, kakor pravite, iieinško-inagjaiskega dualizma podreti, kdo. za I loga svetega! vam je dal pravico zidati ga?! Mi torej vašega ravnanja in glasovanja na du-najskem, /e tako neustavnem reichsrathu odobriti no moremo. — Tako naj ravna, tako so obnaša dež. zbor Kranjski, ako neće tudi on svojemu mandatu nezvest postati, oko se neco tudi on pregrešiti zoper obče mnenje deželo, ktero zastopa, ako boce to biti, kar smo od njega pričakovali, ko smo ga volili. Tako torej naj ravna boje* se niti Petra niti Pavla. Ako ga spel razpuste, gotovo tudi dualizmu sam globoko ranijo, bi če tudi ne, — saj vzeti nam ne morejo pravic, kterih nimamo, Slabše nam skoro v nobenem obziru več iti ne more, kakor nam gre to nima vsak Slovenec, torej tudi vsak slovenski poslanec, ako ne skriva grdega sebeljublja pod plaščem lepega rodoljubja, očitno priznati. Praznili obljub, papirnatih pravic, revnih in žalostnih časov smo Slovenci že sili do kraja. Toga mora konec biti iu popolnoma odpraviti so nemško pijonirstvo,
Ako se pa tudi dež. zbor Kranjski svojemu programu izneveri, ravnanje
drž. slov. poslancev odobri in dualiz.cn potrdi, potem neba on ipso lacto Kranjski deželni zbor ali zastopnik ogromne večine Kranjske deželo hiti! razprtija bo zarad tega velika, grozno velika; ljudstvo naše, ktero sije pri volitvah res Bila mnogo za zmago prizadelo, bo strasno demoralizirano itd. — A vsega tega ne bo inkdo drugi kriv, nego Kranjski deželni zbor sam, zlasti pa tisti poslanci v njem, kteri niso svoje nalogo prav iiineli in se nevredne pokazali velikanskega zaupana, ktero smo do njih imeli. Ergo vi-dennt consules! —
S) o \) i s i.
Iz Ljubljane.
vršile volitve za mostni natančni izid.  Izvolji mb
/. /'. [Izv. »lop.I Uez dober teden torej so bodo /bor, in jaz vam vendar lahko žo donos priobčim bo :;i) iu vsi so bodo vzidi iz ljubljanskega konšt. društva. Iz „Candidaten-Liste", ki žo prav pridno roma po mestu, je razvidno: da je med njimi dobra polovica tujega nemškega elementa; diuga manjša pa kranjskih odpadnikov. Poka/ali so pa ludi konštitucijonalci, da znajo biti enakopravni, ter stavijo v tretjem razredu za kandidata tudi narodne,",:) g. Vrhoven, kteri pa seveda m- bo prevzel volitve, ltes lepo spričevalo si dajo ljubljanski meščani, da se polovico kurulieiiib stolov nimajo oddali svojim ljudem! Ako vse ponudnike ogledamo, moramo izreči: da dve tretjini mestnega zbora boste mrtve pri debatah, in ne boste mogle govoriti ni slovenski ni nemški.
Narodni volilni odbor (?) ni postavil kandidatov, zato tudi volili ne bomb mogli, (iledali bomo Ic iz za kolis, kako bo polisk.il g. Dežman „die huuptcr seiner lieben" v mestno dvornno. Pes da se je lansko loto hudo grešilo zoper postavo, ki nam valje srenjsko avtonomijo, lo tisti nadležljivi deputaciji na ljubo, kteri je stal na čelu dr. Turniček. Le iz tega nagiba se
trva.iime rerr.ioa (■ tram
Da se s pretresom še drugih poezij, prav nožnih iu lepih, predolgo ne mudim, naj končno sodbo izrečem : „Mladika" je posvojeni sodržanji tako, kakor tudi v oziru jezikove pravilnosti izbrano delo, iu moja želja je. da bi so vresničile te-le besede pregovora:
„1/ tebe teatra za ientr6 poženi,
iteti broja.11
Janko Pajk.
I in več ne In
Vam
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodovintko-romantioen obraz; fieskl ipiial Prokop Ghocbalouiek, poslovenil Podgorioan.)
III. Dalje.
„Ali meniš, da jaz znam, kdo je bil to? Človek gotovo ne. to vem, ter jo tako nenadoma prikazal se sredi šatora , prav kakor iz. zemlje , stalje iioleg mene in poleg njega. Ha, Radić I Vsa groza, ki so jo kednj čutili ljudje, ni nič v primerji mojemu strahu, ko je tista senca, tista postava tako nenadno prikazala se mi , da sem nje gorko sapo čutil, kako me je krčevito prijel in stisnil mi desnico!"
„Ne znam, ali ti je krčevito stisnil jo tako, kakor ti mojo stiskaš," —■ oponese mu Radić iu hoče roko vzeti Tomaževiću.
„Nikar ne otročari!" — posvari ga, „110 boj se lastne fantazije, to je lc v tvojih mislih bila tista postava, živa stvar ni bila to, kajti dobro sem pazil na vhodu v šator."
„Veruj, kar ti drago," — razbudi se Radić, „samo ne izdaj se vojski, zdaj se jej vondar morava pokazati. Ali čuješ? Vukman nekako resno igra.   Idi, prvi te solnčni žarki pozdravijo za kralja."
„0h vendar, strijč!" — vzdihne Tomažević, „ko bi bil vendar raji čakal, da bi mi natora sama bila spraznila bosniški prestol!" —
„Prepozno je zdaj žalovati,   kar je, to je! Le posilil si natorol" „Lehko govoriš , ti nisi dvignil roke nad starca, ali  vendar je bil moj oče, o Bog!" — vskrikne na glas, preplašil ga je strašni spomin na očeta. —
„No , pa kar idi in brž raztrobi, kaj si učinil," - - razsrdi so Radić, »zato da te na drobno "kosce raztrga narod; ne pozdiavi to z vriskom, ne pokrije to s krono." —
.0, no mara pa je lo senca bila to! — Jaz pa hočem biti kralj,
bocom, da 1111 krona leskeče na glavi!" -z nogo lopofno ob tla Tomažević. „Kraljevo ime, vladarska slava, žezlo, purpur in krona — to je mojo po vsej pravici. Gorje torej tistemu, kteri bi me utegnil zavirati, to vso sem sam kupil si s srčno krvjo kupil, s smrtnim strahom -- žezlo je mojo, moja je krona, dal sem za-njo vragu srečo svoje dušo. Idi |a — ukaže obupno odločen , ..z.daj sem še kraljevič, ali le malo ur, pa bodom kralj!'1
Oba izgineta v temi tjekaj , kjer ju čaka vojska, Bojni krik je žo razvnel vojščake, zato godrnjajo.
Ko hitro se zgubita v temi, prikaže se nekdo iz šatora; to jo tista prikazen, ki jo srci; žene, da vidi ta ponočni dogodek.
„Nisein se prevari!, omeni poluglasno sani sebi la moški, „propoz.no sem prišel, da bi bil odvrnil to grozovitost!" — Obrne se k šatoru in poklekne. „Kralj moj!" — jame jadovati ves žalosten z vzvišenim glasom, „poslednji trenotek si me se klical, ukazal mi, naj te osvetim, pa to tudi učinim, tako gotovo, kakor gotovo je Bog v nebesih, I log, ki je videl grozo denašnje moči! Osvetim to, kralj, priseznm to svetemu spominu ua-te, na tvojo smrt!"
Seže v nedrijo , vzeme iz njega vrvico v rulo zavito, pritisnejo k ust 110111, in zopet varno vtakne nazaj.   Po tem vstane s tal. „Tako ,  — moj život je osveti posvečen. Poinozi Rog!'1 — Obrne BO in urno korači v tabor, na jugu.
„Tam še besno vojskujejo , zdaj še le bratom na pomoč lM — zabudi so in hitro odide na tisto stran.
Jasno vzhaja sobice na obzoru; oblaci so so razšli, in kakor velikanske sence, tako plujo po nebu še tam pa tam. Ne mudo se pred mogočnim sohiccm, ne branijo njegovim žarkom na zemljo, lo kader bež«! mimo zlatega sobica, takrat leskečejo ob kraji tako, kakor bi nebeško oko čelo vončalo si z rubini in Opali, a zopet plulo naprej v čistem lesku neprenehoma po svoji modri stezi.
V solnčnem žaru leskeče orožje, koplje vojščakom — pa tabori in kraj tabora razvrščenim ; nad glavami se jim vijo prapori, šatori se vele in belijo tako, kakor deviška nedrija vselej, kader jutranji veter potegne; najjasnejše pa sobice odseva se svitlcga , srebro šupinastega orožju kraljevih perjauikov, ki zopet stoje pred kraljevim šatorom, pa njih načelnik llija, okrog bosniskega preponi, ki jim vihra nad glavami.   Pozna sc jim, da so
menda naši veljaki nočejo mešati v sedanje volitve. Vendar nas navdajajo razne misli, kajti tukaj ne vemo. konta so prav /a prav oponira, »II vlaili, ali nasprotni Mmitatarski rtmnki. R« čedna opozicija, ako velja renegatom, hi t ird. priložnostih ^e Stajam TM drugi korenjaki! Vendar tudi dobro, akn hočete pa-ivno np .zicijo, — da hi le ..pozicija MU I Mi vam jo celo priznavamo. - a priznavamo lo poten, ako bo ta opozicija med prvaki »ploinn, I'itam pa jaz. kaj pa bottUJ vendar dosegli, ako se bodo v.'dli naši državni po-lanei tako. kakor so se olmašali do zdaj. Potem bomo namreč oponirali na eni strani; na drugi pa podpirali sedanjo iz nam neprijaznega tabora vzeto vlado in pospeševali njene idejo. Ali mar ne delajo državni poslanci tako na Dunnji! „t'onditio sine qna nonw jc torej, da zapuste državno zbornico, kajti za železnice bo skrbela že vlada sama, ako se jej zdć rc< potrebne. Ljubljanski veljaki naj so torej pomenijo po privatnih pismih z drž. poslanci ter naj jih podkurijo k splošni pasivni opoziciji. -se ve da, ako /e hočejo o opoziciji sploh kaj vedeti. — Pekel sem po pristnih pismih, ker ».m prepričan, da dr, Tomaii po časopisih ne bo ničesar zvedel. Saj je nedavno v ljubi, čitalnici pri gosposki mizi sam rekel, da se ,„. J„>kuuira' /a časopise iu Slovenskem. Pravil je, da le edine „Novicc" ie semtrtje malo pregleda, Menda zato, da v njih bere, kako mu kade navadno slavo. (I. dr. Toinan si misli, naj kriči ljudstvo, kakor hoče. Pes čudni laki poslanci, da ravno nasproti  delajo ljudskim resolucijami
T,.....ml Svetce! ganila se vendar v Ljubljani jo opozicija!
Iz Zagreba. 25. febr, [lav. dop.] Naš zbor je na I. marca sklican. Ker j«- bilo nekoliko zastopniških most v njem praznih, bilo so ta mesec nadomestivno volitve v Zagrebu, Sremu m v Primorji.  Narodna stranka ni
nikjer kandidatov postabila.   V Primorji BO sicer pri volitvah tudi narodnjaki
glase dobivali, ali to se ima samo stanovitnosti volilcev pripisati, kteri v svojem rodoljubji niso mogli za vladinoga kandidata glasovati. Gotovo tudi noben narodnjak ne hi bil mandata za denašnji zbor sprejel, kajti narodna stranka današnji sabor ne pripoznava kot pravoveljavnega. „ Agramerica" je žo enkrat tožila, da se oposicija nikjer ne javlja, ter je dokazovala, kako po-trebna in koristnaje opozicija. Se ve da! potem bi so mogla pohabati, daso volitve z m aga vladno stranke, kar sicer niso, kajti samo tam je mogoče zmago pridobiti, kjer je kakšen nasprotnik. Narodna .'naša oposicija stoji zunaj okvira s Magjari sklopljene nagodbe, in zato jo zgrešila vtip z vlado in z njezino stranko. V tem pogledu .je naša narodna oposicija na onem istem slabi negacije, na klorom stoji češka, zakaj tudi ta no pripo-znava pravoveljavnosti ne češkega sedanjega deželnega zbora, še manje pa državnega. In kakor se od Čehov zahteva, naj iz svojo negacije stopijo, naj decembersko ustavo pripoznajo, naj v deželni in državni zbor pridejo, ali z drugimi besedami, naj se dade voljno majorisovati, potem šo le bo mogočo ž. njimi pogajati in ugovarjati, ravno tako je pri nas. Od narodne opo-Bicije se zahteva, naj dualizeni in nagodbo skopljeno s Magjari pripozna. Kakor se Čehi nočejo podati, mislim se tudi naši narodnjaki ne bodo, do sedal se vsaj še nič ne kaže, iz česar bi so sklepati dalo, da narodna stranka na teb temeljili vtip z vlado išče. - Kardinal llaulik je hudo zbolel, govori se da je v smrtni nevarnosti. Težko je si let staremu se spešno hi dežni braniti. Pa dasiravno je ŠO živ, govoro V nierodajnih krogih že o njegovem nasledniku. Kni pravijo, da bodo Šoiča na našo nadbiskupsko stolicu posadili, drugi zopet govore, da ima neki grof 1'orgač (Slovak) mnogo upanja na to mesto. -- Ravnokar se pri nas delajo veliko pripravo za sprejem Njih veličanstev kralja in kraljice, ki prideta 8. marca v Zagreb. Naš magistrat je \ to ime 30.000 gld. dozvolil, Sprejem bo, kakor se iz priprav vidi. zares sijajen. Tlak po ulicah so popravlja, hiše se belijo, kazaliŠČe so novo drapira, prazna stanovanja se popisujejo za veliko množino zunanjega svela, kterega se. nadejajo. N' Ilici so postavljajo slavoloki. I/, vojniške krajine pridejo serožani, iz raznih županij banderija in deputacije itd. itd. (lovori se, da pridela v suiti kralja tudi grofa Rcust in Andraši. Ti neki se na skrivnem že vesele križcev, zvezdic, redov in naslovov, ki jih bo brž ko no pri tej priložnosti Njih veličanstvo delilo. Pred obličjem Nj. veličanstev zginejo vsi prepiri strank. Narodnjaki bodo kralja ravno tako navdušeno sprejeli kakor magjaroni; in če je bilo pri razsvetljavi v ime sklopljeno s Magjari unije, in pri naiineiiovanji Raucha za civilnoga bana dosta oken ne-razsvetljciiih. pri sprejemu Nj. veličanstev gotovo ne bo nobeno črno gledalo. Nj. Veličanstvom nasproti smo vsi enako vdani enako zvesti državljani. Kam se bmlo Nj. veličanstva potem iz Zagreba podali, al v Belovar, Petrinjo, Karlovce. Keko in Dalmacijo, kakor ji' bilo po časopisih brati, to boje še zmerom ni za stalno ustanovljeno.
«•^eanrvmniaamumm
bili v hudem boji: nekteri imajo kopje skrivljcno, marsikteri ima handžar zlomljen v roc.i , vsi pa so okrepljeni s krvjo sovražnikovo in tudi z lastno. Toda veselih so obrazov, zato ker so po dolgem boji namakali in nahivali sovražnika, ki je bil z vso silo zgrabil jih. Flho si pripovedajo nocojšnjo dogodke, iu čudijo [liji, ki se jo na enkrat prikazal na bojišči, ko so bili začeli omagovati in umikati se. Poprej ga niso videli nikjer, da-si je ž njimi vred šel na vojsko, iu še genil su ni nikamor, menili so, ali ko jim že voda teče v grlo, zaslišijo njegov glas, in ker so je svitalo, videli so ga, kako žene Vuknianove trume pred seboj, tako, da se zopet vnemo perjaniki, planejo na sovražnika in pode ga tako, kakor lovski psi čredo plahih srn
„Slaven vojščak je ta llija," — šepečejo drug drugemu, „prav po pravici je prvi niednanii, kdo mu je kos? Ali tako otožno, tako temno strmi pred-se, kakor da se ne bi bil junaški iu najhrabrejše vel po noči, kakor no bi znal, kako ga čestimo.
Ali na enkrat radostno vskrikne vojska : Tomažević s svojim stricem Radićem se je prikazal, za njima pa dragoceno oblečeno dvoranstvo
..Slava ti, kraljevič!" — pozdravlja ga vojska na vseh straneh.
Tomaževi.' obstoji, da znamenje z roko, in mrtvaška tihota vstane.
_(Ruljo prih.)
Iz.lnti'lj in odgovorni v i •-• i 111U Anton iunihir.
Iz Prage. 24. februarja [Izv. dop.] Življenje našega mesta je od tega časa, kar vam nisem pisal, z malo besedami popisano. Glavna reč, izjemni stan vlada še zmerom kakor poprej, in nam zmerom ravno toliko prizadeva kakor po prej. čeravno jo z.-uhijič ,I'r. A." rekel, da češki časopisi sami pri-inavajode se izjemni stan ne čuti, ,Pr. A.u menda me in*prestavljati, kajti češki časopisi kaj ta.eu'a nikoli pisali niso, ker bi imeli k temi ravno ti nuj mauj razloga. - Vredniki so še zmerom tako zapirajo, kakor one dni ; oni ki so obsojeni na več let i skoraj vsi!) se še zmerom pridno selijo iz novomeške radnice v praviucijalno zapornico! — Nekteri dan kar dežujo tiskovnih in sploh političnih pravd, zarad obiskovanja propovedanib (dovoljen jo bil tako samo eden) taborov se nakladajo veliko denarne kazni; društva se še zmerom ne smejo goniti itd. To jc torej sad onega stanja, kteri bi se po ,Pr. A." ne imel čutiti. On in tovariši ga se ve da no čutijo. — Vidite torej: zmerom enako živimo , nič no moti etioličnost našoga življenja. Te lastovko ki prileto sem ter tjc iz Dunaja, ki so imenujejo „bblunische Ausglciclisfrage" nas ne razvesele, ker že iz prejišnih časov vemo, da so le samico in šo ne narede pomladi. Zopet v zadnjem času se je o toj roči mnogo govorilo , še elo vladni organi so radi stvar omonjali, zdaj enkrat bolj zinorno ; prepričali so se, da je res že čas, tudi na nas Cehe misliti, in da tako no more biti dalje. Vladni krogi so torej o tem prepričani, pa kaj nam to pomaga, :e pa zato prepričanje nič ne store! — Bolj kakor to so nas zanimivale naše domače reči. Pa tudi te so zopet ali poravnale se, ali pa potihnile. Naj bolj nas je naše narodno gledišče zanimivalo. Komik g. Sambsrk jo je bil pobognil na Karlovo i/ narodnega gledišča, na Karlovo na Dunaj, inje zopet nazaj prišel. V svojo srečo je prvič nastopil, tisti dan ko je imelo akademično bralno društvo ples, in so zognil namenjeni mačični — Kollur starši, naj boljša moč pri tukajšni narodni gledišni igri, je bil tudi odstopil, in precej časa je trajalo, da se je zopet pridobil. G. Kollar bi pač ne dobil tako hitro namestnika. — Druga domača reč, je bil boj med Staro in Mladočebi.   O tem boni pa molčal.
INilitiuii razgled.
Mariborsa volitev sojo vršila jako čudno. Zmagal jo nemški kandidat Seidl. Potem namreč, ko so nasoči Slovenci videli, da se je žo od strani dotične vladne gosposke volilna komisija sestavila iz nemških mož, so protestirali zoper tako enastranost in odšlo jo so dem deset slovenskih volilcev s protestom. Ker jo bil v volilnem prostoru in še bolj zunaj strašen teorizem (več Slovencev je bilo dojausko napadenih in izpolianih iz dvora) ustrašili so se tudi ostali inonj značajni slovenski volilci in volil so jo potem nemški kandidat. Več bomo o volitvi govorili prihodnjič, Danca pa rečemo: še ni vseh dni večer, prihodnjost imamo in jo hočemo imeti in ostanemo tudi na meji Slovenci. Cesar se nismo učili, bodomo so v teh letih, ko pride do druge volitve.
Politična tihota vlada zdaj skoro po vsem evropskem svetu, torej m znamenito novosti zaznamovati, če nočemo sklepanj in ugibanj posameznih listov prepisavati, ktera so negotova. — Na Dunaj i so je važno vprašanje poljske resolucije na tihonia opravilo. Poljaki so naj brž na tihoma in pod roko z ministarstvom paktirali, kakor nekdaj Slovenci in morda kako malosti pričakujejo. Pripoveduje se zdaj da jo ininisterstvu od zgoraj naročeno polagoma delati v novostih in dozdanje stanje ohranjevati, ker so ne ve kaj — spomlad prinese.
Zopet se novica širi, da bo hrvaški ban Rauch od svojega mesta odstopil, ker se ne razume prav s svojimi niagjarskiini prijatelji, kte-rim jo veliko pomogel in mu zdaj niso dovolj hvaležni.
Iz Carigrada je poslano od turško vlade na njeno zastopnike v tujezemstvu pisanje, v kterem so Turčija Evropi zahvaljnje za zadržanje v zadnjem razponi Turčije z. Urško. To je pač tudi majhno znamenje, da Turki sami čutijo, ka jim brez tuje pomoči in zaslombe življenje v Kvropi ni posebno varno.
Razne stvari. /
* (Izpod Kraške gore) blizu Gorico se nam pišo, kako nevoljni so ljudje prebivajoči okolo Gorico zarad preobilih šrang in sosebuo zarad tega, ker ta denar, ki ga goriški Slovenci plačujejo, bojo gre za mestne stroške , in tako Slovenci podpirajo Italjenisime. — Favetti — znan Viktor - Emanuleveo, ki jo moral pobegniti, in čegar otrokom je goriško mestno starešinstvo dalo t)()Q gld. penzije , poslal je kot zahvalo v veljavniše italijansko hiše v Gorici papirnate svetinje.
* (Iz Kranja) se nam piše: Od meseca marca 18G7 sem jo bila naša 0. k. okrajna Bodnija tako sestavljena, da jo lahko in tudi rada bila pravična vsem narodnim tirjatvam. G. predstojnik N. Moos je vpeljal slovensko ura-dovanjc, za kar mu jo bilo ljudstvo prav hvaležno. Pri toni sloveraskem uradovanji sta prestojnika podpirala gg. preiskovalua sodnika J. Martinak in J. Keržič, vodja zcmljiščno knjige g. Drag. Pec ia g. Janez Proširen. Slovensko uradovanja so je bilo tako udomačilo, da je bila nomška vloga redka kakor bela vrana. Posebno so so rabile izključivo slovenske tiskovine. Pri zadnji organizaciji smo izgubili tri za domačo reč vnete uradnike, namreč gg. Moosa, Martinaka in Preširna, a na njih mesto dobili drugo, ki se za-dičlimi nikakor ne morejo niti primerjati. 0 prejšnjem slovenskem uradovanji ni sluha ni duha. Milo so mora vsakemu narodnjaku zdeti, ako vidi, da se je pri našem uradu uaš „ravnopravni" slovenski jezik zopet izključil, in na njegovo mesto še enkrat upeljala tuja nemščina. Slov. tiskovino, ki so bile poprej v rabi, še zdaj nekdo rabi: kupil jih je nek branjevec, cent za 9 gl-i vredne pa so bilo naj manj CO gold. Tako so sučemo v vodnem kolobaru, naš narodni jezik ima lo toliko veljave, kolikor mu je hoče ravno pripustiti-ta ali oni uradnik. Da to ni „jezikova pravica", ni mi menda troba povdai-jati.   Vprašujemo pa so, kje si pomoči iskati? —
Untniki: Dr. Jo/.« Vohiijak in <lriiKi.
Tiikar laluurd Janžić.