825. štev. JTB-T mm I tinrnn—n i~mm V Ljubljani, petek dne 5. aprila 1914. Leto 111. ^Posamezna štev. »Dneva** stane 6 vin.; ravno > toliko posamezna številka »Bodeče Neže". , »I)AN“ izhaja vsald dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celo-Icfn« 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina sc pošilja upravnibtvu. t" Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna . tev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže**. >** Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase' se plača; petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post: pust — Za odgovor je priložiti znamko. :s n: Odgovorni urednik Radlvoj Korene. ::: s:: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .v Čudna kultura. Gorica, dne 30. sušca 1914. Zadnja »Triester Woclienpost« .razpravlja na Široko o, kulturnem vprašanju Jugoslovanstva. Če sc homislj, da jc napisal tc stavke znani nelmiit Hutter,‘žalostnega spomina, Se jc treba čuditi, kako je sploh mo-Koče, da sedi ta človek za uredniško ttizo in piše take neverjetne neumnosti za listič, ki bi moral biti nekako kulturno zrcalo priseljenih tržaških Nemcev. Po našem mnenju Driča tako pisarenje o navadnem Sovraštvu in enostranski izobrazbi ,8- Hiittcrja, ki ima povrh vsega še Jo čast, da je tržaški dopisnik in konfident graške Tagespošte. Omenjeni članek sc začenja z jjnano proklamacijo nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollr ^cga o neizogibnem boju za prvenstvo med Slovani in Germani. Pravi da veljajo te besede ne samo za Nemce v rajhu, ampak tudi in predvsem za avstrijske Nemce. Da je Bethman nekaj podobnega mislil, je itak razumljivo .Opozarja na rusko misteriozno politiko in nevarnost, ki preti nemški kulturi in samozavestno trdi, da je trozveza edina odpomoč proti tej nevarnosti. Trozveza jc pa tudi tista trdnjava, zabranjujc razvitek Jugoslovanstva. Odkar so namreč zmagali Slokani na makedonskem polju, je prekoračila jugoslovanska politika ce-1° etnologične meje in sc zajeda v •Jugoslovane v avstrijski monarhiji. Učita vladi, da gre preveč na roko Jovanom, kar lahko povzroči nepričakovane posledice. To so stvari, m snio jih že tolikokrat slišaii in ka-odmev je čuti vsaki dan v slo-v^kem klerikalnem časopisju. Na-• “o smo jih le radi celotnosti. Zanimivo pa je, kaj piše Hiitter o Jugoslovanskem vprašanju; ki lati -KO postane vitalno še prej, nego se pričakuje. Predvsem priznava, da je Zgodovina mnogo zakrivila na raz-vitku jugoslovanskih narodov. Tega ni smel zatajiti, ker jc preočitno. Takoj nato pa pravi, da so Jugoslovani brez lastne kulture, češ da so sc vsega, kar slučajno smatrajo za svo-lo kulturo, naučili od drugih narodov v prvi vrsti seveda od Nemcev. Ta kultura pa je le navidezna. Zato se morajo upreti vsi kulturni narodi Proti ekspanziji Jugoslovanstva, ki uničilo njihovo kulturo. Načrt Jugoslavije je treba prekrižati in sicer ^ imenu kulture. To zahtevajo živ-•lenjski interesi države (katere? menda vendar ne germanske!) in prodni obstoj dveh kulturnih narodov: Nemcev in Lahov. T Uničenje oziroma preprečitev jjmjoslavije je torej kulturno delo nemškega in laškega šovinizma. Do sedaj so nam nasprotovali v političnem in gospodarskem oziru, odslej pa celo v imenu kulture! Samo prijateljstvo med Nemci in Lahi ne bo izdalo nič, niti skupno sovraštvo, ampak jc treba nastopitii »pot kulture«, katera edina je zmožna — v pangermanskih možganih kakega Hiitter ja! — uspešno in odločilno zastaviti jez jugoslovanskemu napredku. Zato je treba pozabiti »nekdanje« sovraštvo med Nemci in Italijani, ki so poklicani od kulture čuvati Adrijo in njeno ozemlje pred Jugoslovani. Če bodo Nemci in Lahi delali tako, potem — pravi proroški Hiitter — so lahko v zavesti, da so delali za svetovno kulturo in svetovni mir. Priobčili smo to, da spozna tudi šitša slovenska javnost, kakšen močnik kuhajo avstrijski Nemci v kulturnem germanskem loncu na našem jugoslovanskem ozemju. Laški fanatizem in germanski šovinizem ne poznata več nobenih mej. Tako početje je najlepše spričevalo o nazadovanju laško - germanske kulture, ki je obsojena, da pripravi tla krepkemu Slovanstvu, sveži Jugoslaviji. Sijajna manifestacija JUGOSLOVANSKE VSEUČILIŠČ-NE OMLADINE V BELGRADU. (Izvirno poročilo »Dnevu«). Belgrad, 16. (29.) mar. 1914. (Konec.) Za njim se je priglasil k besedi g. Milostislav Bartalica, kj sc je v imenu avstrijske srbsko - hrvatske omladine v toplih besedah zahvalje-valjuje srbskim bratom za njihovo gorko ljubezen in solidarnost v težkem boju proti skupnemu sovražniku. Trpeči, zatirani bratje bodo gotovo vzradoščeni, ko bodo čuli, da njihovi svobodni bratje v Srbiji čutijo in mislijo z njimi. S skupnimi napori bomo dosegli, da se kulturno zjediniio vsi Jugoslovani in takrat bo tudi na obalah sinje Adrije vzklilo trpečim bratom solncc miru in narodne svobode. G. Borlvoj Atanackovič razjasnjuje v svojem govoru, da ie bilo lahko pri srcu avstrijski vladi, dokler so trajali bratomorni boji med Srbi in Hrvati. Ko so ti boji ponehali in je narodna zavest prešinila široke Sloje ljudstva, takrat si je poiskala vlada zaslombo in pomoč v Italijanih. Avstrijska politika je bila vedno taka, da je pomagala najprvo slabej-šim, kadar pa se ti ojačijo in zrna- gajo, takrat pomaga na noge premaganim in tako neprestano neti razdor med tujimi narodnostmi, da jim lažje vlada. G. Dragomur Simič obsoja v svojem govoru nasilno šovjnsitično borbo Italijanov proti Jugoslovanom, in pravi, da so Italijani že zdavno zaruenili svoj osvobodilni patriotizem z ozkosrčnim šovinizmom, da so se postavili v službo avstrijske politike in v svojem slepem sovraštvu proti Jugoslovanom ne vidijo preteče skupne nemške nevarnosti. Nadaljni govornik g. Drag. Lazič se zgraža nad sramotno šovinistično borbo Italijanov in pravi, da tak nevitežki boj ni vreden potomcev slavnega Garibaldija, in Mazzinija. Nato nastopi Slovenec, filozof g. Vladislav Eablančič. ki v 'slovenskem govoru opisuje težke boje slovenskega naroda na njegovih južnih mejah. V našem Trstu živi do stoti-soč Jugoslovanov brez vsakih narodnih pravic. Slovenci vidno napredujejo na Primorju, železni obroč okrog Trsta se vedno bolj krči in ni več daleč čas, ko se bo strnil ta obroč In porušil največjo italijansko trdnjavo ob Adriji. Zdi se. da se Je vsa življenjska sila Slovencev v zadnjem času obrnila na Jug, kjer dosegamo sijajne uspehe, a medtem je odprta naša severna meja, kjer se moramo boriti proti 8(1 miljonskemu narodu in kjer izgubljamo kos za kosom svoje zemlje. A ko bo končan naš boj na jugu, se bomo s podvojeno silo vrnili proti severu in zadržali s svojimi krvnimi brati naval Ger-manstva. Povdarja važnost Trsta za vse Jugoslovanstvo,' kajti kdor ima Trst, vlada obali Javanskega morja. Zgodovina našega naroda dokazuje. da je bil Trst nekdaj čisto slovenski, in da smo ga zgubili šele ob času benečanske vlade nad Adrijo. Trdno upamo, da bo skoro napočil dan, ko se bo vila po vsej obali Jadranskega morja od Ogleia do Sv. Ivana Medovanskega ponosna jugoslovanska trobojnica. Nepopisen aplavz je sledil govornikovim besedam in klicev »Živeli Slovenci!« ni hotelo biti konca. Zatem je govoril še tehnik g. M. Soklč, ki je koncem svojega govora prečital sledečo resolucijo: »Belgrajska univerzitetna omla-dina kot poklonik jugoslovanske kulture smatra, da mora načelo narodnosti biti najmočnejši činitelj v mednarodnih odnošajih, da mir in prospeh človeške družbe zavisi od pravilnega rešenja tega načela. Vsled tega ona z ogorčenjem opaža nekulturno zatiranje narodov in obsoja mere, s katerimi se žali narodni ponos in vstvarja antagonizem med narodnostmi. LISTEK ZEV AKO s Srce in meč. Roman fz francoske zgodovine. (Dalje.) »Govori tiše, rotim te,« je jekni-,a v nepopisni grozi. Ifj nal govorim? čemu? .. * 0 ha ju more slišati...« 0^prof se je ozrl začudeno na- »Lavra, Lavra!« je dahnila AH-čuteč, da jo zapuščajo moči. »Po-Jhish, da je moja teta radovedna.., *n klepetava... kakor vse stare zenske • »Ah, bogme, prav imaš! Na to hisern niti mislil!« se je zasmejal 8rof. v Tisti hip pa so sc odprla vrata. Otopila je Lavra. •. »Z doma moram, ljubo dete,« je J^lala. »Samo za par minut... Strah *e menda ne bo, saj Je pri tebi go-{Pod grof de Marijak...« ' ni se komaj premagala, da trn 0<1 sroze. Ona je imela uen namen, ne izgovoriti grofovega imena niti enkrat, starka pa ga m P°.Ye immer auf der Strasse«. Konig se je vedno hotel opreti na Lenarčiča, če bi sc bil na Lenarčiča obrnil, ne bi bilo prišlo do kupčije. Bila je igra med starini lisjakom in mladičem. Cohen je Konigu v vsem pritrdil. Kar je bilo naročeno, je bilo že prej prodano. Kadar gre moka navzgor, zahtevajo peki diferenco. To je stara igra v Trstu. Veletrgovci so imeli celo shode pri državnem pravdni-štvu v Trstu zaradi tega. O Cohenovih pekarijah je izvedel šele pri likvidaciji. Po uiojetn mnenju je bilo to več kakor nedopustno. O razmetavanju provizije pravi, da so vsi senzali delali kupčije. Kupčije je napravil vse s senzali. »Agro-Merkur« pa bi bil za Trst velikanskega pomena. Ko je prišel Zelenik, sem videl, da Trsta ni poznal, senzale je dobro odganjal. Imel je nalog, držati se na najmanjši obseg. Bil je počasen in trmoglav človek. Konto della Vedova ni hotel na noben način spraviti. Prepovedal je Zeleniku, da nobenega člana ne sme več pridobiti za »Agro-Merkurja«. To je bilo po občnem zboru. Grozila je tudi velika izguba pri Haramiji glede 20 vagonov otrobov iz Varne. Cohen ni bil kriv, zlobnost je bila na drugi strani in Židje v Trstu so vedeli za vse prepire v Ljubljani. Lenarčič je prihajal tudi v Trst. Videl je, da se zanima. Prišel sem na občni zbor. Ce bi bil Peter Mihelič prevzel regulacijo filijalke, bi bil v odbor stopil. Mihelič, ne vera, če bi bil sprejel. Voljen sem bil v odbor in tudi Mihelič. Jaz pa sem se odpovedal od-borništvu. Na občnem zboru se je obravnavala samo bilanca. O financiranju mislim, da se ni govorilo, največ pa se je govorilo o Šent-janški.. Govoril sem z Lenarčičem glede koruze, da sem interveniral. Če je Lenarčič že vedel o koruzi, ne ve, natanko o zaplembi pa ni vedel. Prosil sem ga, da pride sam intervenirat. Tudi glede moke sva govorila. Nacijonalni boji so bili velikanski tudi pri prodajah. Lenarčič je bil ves prepaden, ko je izvedel od mene, kaj se godi. Peljal sem se v Budimpešto z Zelenikom in dosegel prvi dan even-tualiteto poravnave. Drugi dan sem dosegel poravnavo 40.000 K. Doktor Žerjav je kalkuiiral, ker onih 40.000 kron ni bilo mogoče dobiti, da bi se preneslo, ali drugače aranžiralo. Če bi Rožman ne šel tja, bi bilo vse dobro. Žlindre je bilo 150 vagonov, to je bila strašna zadrega. Ta sklep je napravil Rožman. Kupčija ni bila slaba, samo žlindre je bilo preveč. O indirektnem financiranju nisem vedel ničesar, po mojih mislili pa se je moral dobiti denar od »Zveze«. Lenarčič se je ustrašil strogosti »Zveze«. Pri posvetovanju pri dr. Žerjavu je dr. Žerjav bil najboljših^ misli in me je prosil, da naj jaz počasi vse povem Lenarčiču, na financiranje pa se to ni nanašalo. Vzrok poloma so bili Elizabetni mlin, velikanski sklepi’ in strašna besa. Ko je bila v najhujšem teku kriza, je prišla še bolezen dr. Žerjava. Elizabetni mlin ni pravilno delal, da ni vpraša! Lenarčiča. Državni pravdnih vpraša, zakaj se ni o občnem zboru nič poročalo v pasjT>isih, priča pa odgovori, da najbrže iz trgovskih ozirov. Elizabetni mlin je izjavil dr, Vodušku, da »Agro-Merkurju« ničesar ne da in da govori samo z Lenarčičem. Dr. Tavčar proti Rožmanu: Vi ste prišli pet dni po dr. Vodušku v Budimpešto s pooblastilom in dali Elizabetnemu mlinu jamstvo za 60.000 kron. Rožman odgovori, da sta podpisala pooblastilo dr. Žerjav in dr. Novak in predsednik naroči Rožmanu, da prinese pooblastilo. Priča Rosenstock je Žid in priseže s klobukom na glavi. Izpove, da je delal kupčije z »Agro-Merkur-jem« s fižolom, koruzo in drugim. Posebnega ni povedal, pač pa je rekel, da v Trstu senzali včasih naravnost goljufajo in človek sc ne more pred njimi dosti zavarovati. Priča della Vedova izpove s posredovanjem tolmača italijansko. Živi v Vidmu (Udine) in je italijanski državljan. Leta 1909. v mesecu decembru je dobil naročilo od »Agro-Merkurja«. da naj najde skladišča. Na svoj račnu ni takrat ničesar kupil. Koruza je bila — ko je prišla — baje mokra in zato se je pokvarila, pa samo v dveh ali treh vagonih, sicer je bilo dobre 19 ali 20 vagonov. Zaplenili so pa vse-Dobro koruzo je shranil v posebnenj skladišču pri dveh firmah. Naznanil je stvar najbrže nekdo s postaje V Ronclii, on ni vmešan v to zadevo-Po njegovem mnenju je bilo škode kake dve tretjini kapitala. Koruzo ie pozneje prevzel »Agro-Merkur« P° Zupančiču in Zeleniku. Ni mu znano, da bi kaj zginilo, pač pa je iz veli' kega skladišča zmlel nekaj koriiz® in poslal moko »Agro-Merkurju« v Ljubljano. Ker je bila koruza zaplf njena, je niso smeli zračiti 15 dni-ključe je vzel župan v Ronclii. Škode je bilo kakih 37.000 kron. Priča Zupančič se ne zapriseže in izpove, da je vstopil pri »Agro- [ Merkurju« leta 1909, kot sklndtščaf« I pozneje je bil potnik, v nekaterih | slučajih je podpisaval tudi pobot-® nice. Ko je prišel v Trst, je bilo zelof malo blaga, pozneje je prihajala moka. Baje je imel Cohen tudi svoi denar v blagajni. S koruzo v Trstu ni bilo dosti dela. Ne spominja s& da bi bi on zakrivil, da so stali vagoni na železnici. Pač pa so ležaj nekateri vagoni meseca aprila a'1 maja tako dolgo na kolodvoru, da ijj ležarina znašala za vagon kaki*1 150 K. V Rorichiju je takoj konšta* tiral, da koruza ni bila zaklenjen*-Neki Conciglia je plačal 570 K C°' henu, on, Zupančič, je spisal pobot; nico in jo podpisal. Cohen pa hj vknjižil. Zupančič je moral nato da“ menico. Napravil je enkrat tudi * nekim prijateljem pojedino, ni si P* za to prilastil denarja »Agro-Mef' kurja«, marveč je dobil dotični de' nar za prodajo neke trgovine. Dr. Mandič predlaga, da se bf' zojavno pokliče iz Budimpešte raf natelj Kbnig, da bo izpovedal, da bila poravnava v Ljubljani že skif, njena, da so si segli on. Lenarčič dr. Žerjav v roke, da se je poteJ® Konig odpeljal v Budimpešto teL poslal od tam spisano pogodbo &.< poravnavo v Ljubljano, odkoder 1? pa ni dobil nazaj niti podpisane, i»E nepodpisane, nakar je pričel šele ), drugimi koraki Predlaga nadau* zaslišanje Milana Roznerja, ki izpovedal, da je napravil 8 koflPj kom, ki ga je kupil od * Agro-M®* i kurja«, prav dobro kupčijo. j Razprava se prekine ob T. W popoldan; nadaljevanje ob pol 4. V0' poldan. Popoldanska razprava, vjk Predno se je začela razpravi J dokler senata še ni bilo v dvorani ? ie razvila med državnim vtwrw. kom in zagovorniki (posebno Mandičem) prav »domača* prava o procesu. Dr. Mandič je drugim vprašal dr. Neupergerja, bo ob koncu držal dolg govor in je ta vprašal, zakaj ga to intere$%J mu je odgovoril dr. Mandič, da zagovorniki na vsak njegov ure govorili po eno uro. Dr. perger vpraša prestrašeno: vsak od Vas?« »Seveda«, je bil5 glasen odgovor ... A V tem pridejo člani sodu® dvora in razprava se nadaljuje- Konfrontirata sc obt. Cone* priča Zupančič, ker se je moram • jasniti, kako se je v nekaterih Čajih manipuliralo z denarjem in vknjiževanju prejemkov v tržaški podružnici. Tudi Zelenik je bil vnovič poklican, ki iznove, da se je govorilo, da je v Ronchi zmanjkalo nekaj koruze. Olede onega blaga, v vrednosti kakih 20.030 kron, ki ga je zmanjkalo v tržaški podružnici med 1. in 30. septembrom, ne ve ničesar povedati. Lenarčič pravi, da mu Konig nikdar ni govoril o tem. da je Cohen nekako lahkih trgovskih nazorov. Dr. Žerjavu tudi ni nič znano o taki Kdnigovi izjavi, sicer je pa on vedno bil sam prepričan, da je Cohen priden in spreten, ampak paziti je treba nanj. Zupančič pravi, da mu je Modic povedal, da ga je Cohen klical v svoje stanovanje in mu predlagal, da bi pričal pred sodnijo, da ie on, Zupančič, na svojo pest delal z blagom — Cohen izjavi, da se mu je Modic ponujal, da bo tako pričal. Dr. Mandič zahteva odločno, da se mora poklicati dva svedoka (enega iz Trsta in enega iz Tržiča), ki sta edina v preiskavi obremenila Cohena, sedaj pa na noben način nočeta priti k razpravi, četudi sta bila klicana, iz česar se jasno vidi, da si ne upata vzdržati svojih trditev, da sta plačala Cohenu neke zneske, ki jih je on pridržal za sebe. Senat po krajšem posvetovanju sklene, da se ta dva svedoka ne pokličeta, ker to najbrže ne bi nič spremenilo na stvari. Prečitatc se izjavi obeh, ki sta jih podala v preiskavi in v katerih oba obremenjujeta Cohena, češ, da sta mu plačala neke zneske, pa sta potrdili nekam založila. Cohen zanika resničnost teh trditev. Prečita sc ovadba dr. Voduška, tržaškega pravnega zastopnika »A-gro - Merkurja« na državno pravd-ništvo radi preprečenja izvršbe. Cohen je namreč vodil več pekarn v Trstu, kjer je rabil moko »Agro-Mcrkurja« in je bil dolžan »Agro-Merkurju« za moko. Ker poprej, dokler še ni bil pri »Agro-Merkurju«, ; ni imel nobenega premoženja, je Očitno, da je vzel v najem in vzdrževal pekarije z denarjem »Agro-Mer-kurjem«. Potem je te pekarije — ko ie slišal, da sc ga toži za moko — Prodal in izvršča je ostala brez uspeha, ker se je našlo pri njemu samo štiri zvezke Schillerjevih del (mož se je interesiral za literaturo!) Priča dr. Konrad Vodušek po-'rdi vse svoje navedbe v ovadbi Pfoti Cohenu in dostavi še, da je zahteval od Cohena »inanifestacijsko Prisego«, ki je pa ostala brez pozitivnega rezultata. ... pove za Zupančiča,‘da je bil pristav južne železnice in je poneveril večji znesek. Prečita sc izjava nekega Lovšina iz Trsta, ki je vzel od Cohena v najem neko pekarijo proti dnevni najemnini 4 kron. Sklepov za moko ni nikdar podpisal, naenkrat je bil pa tožen za plačilo, česar pa oni ne prizna. Cohen odgovori, da Lovšin fes ni podpisal sklepa, ampak moko ie prejel in on ga je v knjigah obremenil. Priča Erniano Dano, pek iz Trsta je žid in se pri prisegi pokrije, zaslišan je bil v nemškem jeziku, ki £a je komaj lomil. Ker dobro zna samo laško. Tudi on izpove približno kot Lovšin. Ker ni znal dobro nemško, je prav čudno odgovarjal, tako, da se mu je vse smejalo. Dr. Mandič je pa znal pomagati in ga je začel izpraševati laško, tako, da sc je vsaj nekaj spravilo iz njega. Citajo se dalje razne izpovedi ih sodnijski akti, potem pa pride na vrsto priča R. Maesfro, senzaL v Trstu. ki je tudi žid in se pri prisegi pokrije. Njegova uemščina je tudi taka, da komaj za predsednikom ponavlja besede prisege. Priča pripoveduje o neki dobri Cohenovi kupčiji, potem ^a. opisuje položaj na tržaškem trgu j.j1 kupčiji z moko v kritičnem času, J te izzval insolvence ogromnega fmvila tržaških pekov. Toliko insol-venc že najmanj 12 let ni bilo. — «lnHh°ncu ,s-c krefia friča, da je od-?! i inlav 11,11 da s°dišče za pot V Ljubljano, premajhna. Predsednik mu pojasni, da dobi samo toliko, kolikor določa zakon. Priča Sušič, pek v Trstu izpove, da je kupčeval s Cohenom in da je uri teh kupčijah nekdaj izgubil. Majo je povedal, ampak odškodnino je hotel imeti tudi veliko, pa ni nič pomagalo: dobil je (oliko, kolikor določa zakon. Priča Lambe, senzal v Trstu, izpove, da je kupčeval s Cohenom m potrdi, da je imelo padanje cen pri noki v Trstu v kritičnem času naivnost grozovite posledice kot nikdar poprej. Pri odhodu sc Lambe !Prbazno poslovi od Cohena, j Priča Visintini, magaciner v Tr- KkSe zaprisežc italijansko in tudi ^ZDove na pol italijansko, na pol nem- C i Naročal ie 7a »Coopcrativo« 10ko od »Agro-Merkurja« in o tem ne izpove nič posebnega, pač pa potrdi na tozadevno vprašanje dr. Mandiča, da je bilo 1. 1900 enormno in da je bilo pri pekih nenavadno veliko insolvenc, do katerih je prišlo radi naglega padanja cen moke. Dr. Jos. Sajovic, upravitelj kon-kurzne mase »Agro-Merkurja« izpove. da so bile pri »Agro-Merkurju« knjige materijalno in formalno pomanjkljive, ne more pa trditi, da ne bi bila vpisana kaka plačila, temveč prenesene niso bile posamezne postavke iz ene knjige v knjigo in tudi protiračuni niso bili vpisani; iz vseh teh pomanjkljivosti je morda nastala diferenca kakih 15.000 krou. Kores-j pondcnca tudi ni bila v popolnem redu. Pisma so se razpošiljala po večini pod firmo »Agro-Merkurja«, nekatera pa tudi pod firmo »Zveze«; na enih in drugih sta bila podpisana ( dr. Žerjav in Rožman. Zapazil je, da je ena članska pristopnica bila prečrtana. Jamstvo članov je znašalo nekaj čez 300.000 K, ampak med člani je tudi takih, od katerih se ne bo dalo veliko ali pa nič dobiti (med temi se nahaja tudi Juvančič iz Medvod, za katerega se sedaj ne ve, kje je) tako, da bi se dobilo k večjemu kakih 100.000 K ali pa malo več. Aktivna imovina »Agro-Merkurja« znaša 109.678 kron, terjatve pa kakih 250.000 krem, skupno bi torej prišlo kakih 350.000 kron, likvidnih terjatev je pa 748.562 krou. Dalje izpove dr. Sajovic, da je bilo pri »Agro-Merkurju« preveč osobja, slaba organizacija in tudi decentralizacija (tržaška podružnica) ni bila koristna, ker ni bilo mogoče podružnice vestno nadzorovati. V Trstu so se razmere zboljšale in upati je, da se iztožijo in dobijo še večji zneski. Dr. Sajovic odločno trdi, da bi »Agro-Merkur« lahko še dalje posloval in se tudi izvlekel iz zagate, ko ne bi na njo tako pritiskal Eliza-betui mlin in »Zveza slovenskih zadrug«. Dr. Mandič opozori pričo na izpovedi izvedencev, ki so izjavili, da je bilo knjigovodstvo pregledno. Na vprašanje dr. Žerjava, alco bi se dobilo kakih 70.000 kron, nko se ne bi napovedalo konkurza, temveč bi se z dolžniki dalje poslovalo, odgovori dr. Sajovic, da bi se gotovo dobilo več kot se je tako dobilo. Dr. Tekavčič kot Lenarčičev zagovornik se oglasi k besedi v zadevi tolikokrat omenjene garancijske izjave in pravi, da se ne sme pri tem njegovemu klijentu očitati kakih sebičnih motivov. Dr. Mandič pravi, da se je na eno popolnoma pozabilo: namreč težko bolezen dr. Žerjava, ki je gotovo nosil kal bolezni že prej v sebi, kot sc je vlegel v postelj in je od začetka I. 1910 prav težko delal. Predlaga, da se zaslišita dr. Oražcm in dr. Blciueis, ki sta ga zdravila. Državni pravdnik dr. Neupcr-ger se protivi temu predlogu in pravi, da je to splošno znano, da je bil dr. Žerjav bolan, da pa je sedaj na zadovoljstvo vseh zopet zdrav, kar ga zelo veseli. Dr. Mandič se zadovolji s to konstatacijo. Razprava se nadaljuje danes ob 9. uri dopoldne. Od velikonočne nedelfe 12. «1« 17. Rprila — O dni! Modra miška! Z Magdo Lessing! Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije! Neprestan bučen smeh! Kinematograf Ideal. »J—o———----|»—.|,M , Dnevni pregled. Na vso moč zauikavajo. Zgodil se je te dni slučaj, ki kakor je bil malenkosten v začetku, sedaj ni več malenkosten, temveč pomemben m da dovolj premišljati. Ogrski ministrski predsednik Tisza je vse preje kot diplomat; človek prav nebrušenega paprikaškega jezika je. Rad se vtiku je v zadeve drugih držav in s tem prav malo uslugo napravlja Avstro-ogi ski. Znano je, kako je v ogrskem parlamentu pred letom ščuvat Bolgare in Srbe v vojno. Pri pametnih ljudeh si ni pridobil posebnega rešpekta vsted tega. Te dni je pa mož začutil potrebo, da tudi on poseže s svojitn peresom v prerekovanje nemških in ruskih listov radi nem-ško-avstro-ogrskih in ruskih odtio-šajev. Pero se mu je pa zadrlo in napisal je besedo o ruskem megalo-manstvu in dejal, da rusko mcgalo-manstvo povzroči vojno med Av-stro-ogrsko in Rusijo. Ruski listi so vslcd tega primerno opozorili, da ogrski državnik govori o vojni, med tem, ko Rusija govori o miru. Vsled članka je pa završalo tudi po avstrijski javnosti in takoj na to so se oglasili oficijozni listi, ki so pisali, da Tisza ni dejal megalomanija, temveč ambicija. Čedna mora biti ogrska javnost. Če si vladna žurnalistika drzne napisati, da napisana beseda »megalomanija« ne pomeni megalomanije, temveč »ambicijo«. Še bolj čudno in zagonetno je pa, da so av-stro-ogrski državniki vsled tega tako razburjajo, da bodo poslali v Petrograd svojega poslanika, ki že dalje časa ni tam bil, da pomiri Rusijo in da da primerno izjavo. Radi ene besede pa že takšen bojazljiv spektakel. Dlvadfo, mesečnik za gledališko umetnost prinaša v svoji zadnji številki poleg bogatega pregleda in ilustracij tudi slike g. Nučiča (v ulogi Tajfun) in našega zagrebškega znanca Stcrmeca. Revija je najboljša slovanska revija te vrste. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1914 je 252 strank vložilo 147.440 K 69 vin. 181 strank je vzdignilo 84.694 K 72 vin. 5 strankam se je izplačalo posojil 17.050 K. Denarni promet 550.263 K 83 vin. V .smrtni nevarnosti. Iz Krope se nam poroča: Utonil bi bil dne 31. sušca okoli 72 let star mož. z imenom Valentin Dobre. Stvar je sledeča. Bilo je že precej pozno in temno, ko sta korakala g. Anton Rus, orožnik in naravni postajevodja, tačas v Kropi, doma iz Šmartna pri Litiji in g. Ivan Magušar, slušatelj tehnične visoke šole, iz Krope, počasi proti domu. Naenkrat zaslišita grgranje in klice na pomoč, ki prihajajo iz do 3 m nižje ležečega poteka, kjer vidita, skozi temo človeka ležati sredi peneče vode, ki ga je čisto pokrivala in počasi odnašala. V hipu skočita v vodo, ki jijna sega do pasu in orožnik g. Anton Rus privzdigne onemoglemu starcu v toliko glavo, da je bila na površju. Pri tem bi ga bil skoraj vzel vrtinec, ki je tam in v katerem bi bil starček utonil. Ko ga privlečeta na cesto, je ta komaj še dihal! Spravila sta ga k zavesti in naložila na voz g. Franc Ažmana, ki je prišel ravno mimo. V kropi sta ga peljala v gostilno »pri Jalnu« in preskrbela vse potrebno za zdravje in varnost, ponesrečenca. Denarnica, v kateri je bilo 80 kron, je bila že čisto razpadla in le še komaj so se rešili bankovci. Premočeno obleko sta mu slekla in, gorico zavitega položila spat. Danes zjutraj je mož povedal, da je star 72 let, doma iz Dražgoš, hišna številka 17 in da se piše Valentin Dobre. Rekel je, da se mu je enkrat v glavi zavrtelo in da nc ve, kako se je dalje z njim godilo. Na vprašanje, ali se mu je to že večkrat pripetilo, da ga prime slabost, je odgovoril, da večkrat in tudi navedel različne slučaje. Iz vsega je razvidno, da bi bil mož gotovo utonil, ako bi ne bilo omenjenih dveh gospodov še pravočasno. Prijel ga je namreč že tudi krč in voda ga je bila že popolnoma poplavala, le desna roka je molela še vun in le pogumnemu in požrtvovalnemu delu in pomoči g. orožnika Antona Rusa in g. stud. ing. Ivana Magušarja sc ima zahvaliti rešitev pred gotovo smrtjo. Most se je podrl. Dne 31. p. m. jc vozil posestnik Anton Krašovec iz Vrhnike v vas Mirke čez tamošnji most čez Ljubljanico. Ko je prišel do sredine mostu, sc je most vsled teže voza nenadoma podrl in vse, voz, konji in Krašovec, jc padlo v vodo. Na Krašcvčevo klicanje so takoj pritekli na pomoč tamošnji domačini, ki so vse rešili iz mrzlih valov reke. Ogenj. Dne 29. p. m. popoldne je izbruhnil ogeni na kozolcu posestnika Janeza Lekšeta iz Laz, občina Bučka. Ogenj sc je silno hitro razširil in uničil hišo, kozolec, gospodarsko poslopje, pod. hlev za prašiče in uljnjak. Domačini, ki so gasili, so rešili le živino, prašiče in nekaj hišne oprave. Škoda znaša 6000 kron, zavarovalnina pa samo 1800 kron. Zažgali so.otroci. Nepravi zdravnik. Pretekli petek zvečer je aretiralo orožništvo v Škofji Loki nekega potujočega potnika, ki se jc izdajal v tamošnji okolici za zdravnika in ki je dajal ljudem »arcnijc« proti glavobolu, epilepsiji itd. »Zdravnik« je zahteval seveda za svoja »zdravila« denar in našlo se je več preprostih ljudi, ki so mu sedli na limanice. »Zdravnika« jc orožništvo izročilo okrajnemu sodišču. Preprečena železniška nesreča. V četrtek popoldne je odšel od doma triletni kajžarjev sin Frauc Grum iz Zaloga. Otrok jc prišel blizu postaje Zalog na železniški tir ravno v tre-notku, ko se je bližal tovorni vlak. K sreči jc strojevodja zapazil dečka, ustavil vlak in tako preprečil nesrečo. Desno nogo si ie zlomil pri delu. Te dni se jc ponesrečil 311etni hlapec Janez Korsek iz Kočevju. Pri delu je padel tako nesrečno na tla da si ie. zlomil desno nogo. Gostilna; AfltOll IvatlČlČ BuHet- TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in --------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo.----------— TRST Odlikovana pariška čevljarna (On lzoleria. Parigina). TRST "f Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. Trlica, Caxd.-u.cci štev. IS. BUFFET-RESTAURANT Via Nicolo 11. TRST Via Nicolo 11. Podpisana vljudno naznanjava p. t. občinstvu, da sva prejšnji buffet „Istria“ razširila v buffet-restaurant % dunajsko kuhinjo. — Točiva: OfS.ško belo in kulmbaško črno pivo, pristna istrijanska, dalmatinska, štajerska in nižjeavstrijska vina. — Opoldne in zvečer abonement JSZ. DRiseer. Trulp Naboj kot igrača. I51etni Pavel Hribar iz Pečnika pri Podgorici je našel te dni prazen vojaški naboj, v katerega je nasul smodnika in celo reč potem prižgal. Nastala je eksplozija, naboj se je razletel in težko poškodoval fantiča na desni roki. Nesreča v jami. 471etni rudar Janez Novak iz Idrije je padel te dni v tamošnjem rovu tako nesrečno, da je zadobil težke poškodbe na re-brih. Med vožnjo okradena. Te dni se je peljala v gorenjskem vlaku služkinja Alojzija Zima. Med postajama Kranj in Vižmarjc je bila ukradena denarnica z osmimi kronami. V denarnici sc je nahajala tudi zlata zapestnica, zlat prstan s slepim kamnom, majhen ključek in vozni listek za progo Žirovnica - Ljubljana. Denar se je našel. Na Vrhniki je našel 30. p. m. sluga in jetniški paznik Jožef Lenič večjo vsoto denarja. Kdor je denar izgubil, naj sc zglasi pri tamošnjem poštnem uradu, da ga dobi nazaj. Umori. Morilka grofica Tiepolo. Dne 30. p. m. se je začel v Rimu proces proti 321etui ženi Oggipni, rojeni grofici Tiepolo, ker je obdolžena, da jc dne 28. novembra preteklega leta ustrelila v San Remu častniškega slugo svojega moža. Grofica trdi, da je ustreljeni 231ctni vojak ta čas vdrl v njeno spalnico in da sc je vrgel nanjo, ter jo hotel posiliti. Da jc to preprečila, je zgrabila grofica samokres in je vojaka ustrelila. Grofica Tiepolo je grozno nervozna ženska in se vedno nahaja v zdravniški oskrbi. Živinska žena. Dne 25. julija 190S so našli v Kielu steklarskega mojstra Ludovika Schmidta obešenega. Skraja se je mislilo, da gre v tem slučaju za samomor. Sedaj pa se je dognalo nekaj drugega. 17letni sin umorjenega Schmidta je ovadil tamošnji policiji svojo mater, ki je njegovega očeta najprej z vrvjo zadušila in ga potem mrtvega obesila. Skrivnosten umor v Timovem. V Timovem na Bolgarskem je bila pred kratkim ustreljena žena ruskega polkovnika Bacglovskega. Gm tu za jako interesanten slučaj. Mož in žena sta sedela pri večerji, ko so se nenadoma zaslišali koraki na koridorju in tuji glasovi. Polkov-nik je šel iz sobe, v tem pa je zadela njegovo ženo kroglja iz samokresa. Polkovnikova žena, rojena Bolgarka je bila na mestu mrtva. Ker jc bil polkovnik na sumu, da je udeležen pri umoru svoje žene, ga je policija aretirala in izročila sodišču. Misterijozen umor. Te dni so našli v nekem gozdu pri Novem Jorku truplo dvajsetletne učiteljice Lidije Beecerjeve. Učiteljica je bila pred kratkim nastavljena v neki tamošnji šoli. Med njenim učenci se je nahajal tudi I71etni Ev gen Gianin, ki je nadlegoval mlad, lepo učiteljico z ljubimskimi ponud-barhi, ki pa jih je Beecerjeva odklonila. Gianina. ki je na sumu, da je umoril učiteljico, so aretirali. Ljubljana. — Netočno je poročal včerajšnji »Slovenec« o dr. Drmotovem članke in o »Dnevovem« poročilu. »Daru dr. Drmote ne primerja nikjer z Na-stičem. Napisali smo samo, da smo sc nekoliko spomnili na Nastičevo brošuro »Finale«. »Dan« sam sc £ takšnimi sumničenji nc^peča in zato smo tudi po češkem »Casu« prinesli zavrnitev dr. Drmotovih trditev. — Kakšen razloček. V pondeljek 30. marca popoldne točno ob 5. uri korakala je stotnija pešpolka št. 27 v Ljubljani iz vojaškega strelišča. V zabavo je prepevala četa pesem. »Die Wacht am Rhein« tako glasno da so se ljudje, ki so to družbo s puškami na ramah, ki nosi naslov c. ir. kr. avstrijske stotnije, naravnost zgražali in da je neki gospod v družbi treh dam na ves glas dal ditška in njim jc klical: »Bravo, bravo preus-sische Soldaten«. — Samo tako naprej in mi bomo kmalu pri cilju. Kaj bi se neki dogodilo stotniji 17. pešpolka, ki bi pela n. pr. v Gradcu ah Celovcu »Onam’ onamo« ali pa Šumi Marica« ali kakšno drugo slovansko pesem. Menda bi se jih smatralo za veleizdajalce. — Benefičua predstava v slov. dež. gledališču se vrši v soboto 4. t. m., v nedeljo 5. in v torek 7. t. m.; V soboto se vprizore »Legijonarji«. V nedeljo popoldne se vprizori vele-zabavna burka »Nevzdramljivi Izidor«, ki je dosegla pri premieri sijajen uspeh. Zaposlen je ves dramski ensambl. Naslovno vlogo igra g. Povhe. Oopozarjamo. da se vprizori zadnjič pri zelo znižanih cenah. — V nedeljo zvečer se ponoye »Legijonarji« in v torek 7. »Perjanica«, drama Nicodemija, v kateri debatira g. Ferdo Trampuž. — »Naposled sama« v deželnem gledališču. Vsebina: Gdč. Dolly Do-\vcrland (ga. Polakova) je zaročena z bedastimg rofom Vilibaldom Splcn-ningenom (g. Biničkl). Mladi baron Frank Hansen (g. Strinac), po poklicu diplomat, ljubi tudi Američanko Dolly, a se ji ne upa in ne more približati. Iz švicarskega hotela, kjer živi vsa družba, napravljajo gostje izlete v gore. Hansen se preobleče za gorskega vodnika in vodi gdč, I)olly na goro. Ko sta naposled sama, ji razkrije svojo ljubezen. Tudi ona se zaljubi vanj, in dejanje sc zaključi z dvema porokama: baron Hansen se oženi z Dolly, grof Spleimingen pa s Tilly (gdč. Krista Župančičeva kot gost), ki jo pozna še iz dijaških let, ker jc stanoval pri njeni materi Konstanci (gdč. Haimanova). Plese jc uvežbal baletni mojster Louis Grundbach z Dunaja. V I. dejanju Vrnitev k domačemu deiu je zadnja zahteva ženskega gibanja. Hiši gospodinjo, otrokom mater zopet dati, je cilj resnih boriteljic za žensko pravo. Dolžnosti moderne gospodinje so seveda zelo različne od onih v starih časih. Ona potrebuje temeljitega znanja v vseh panogah vede, ki so z gospodinjstvom v direktni ali indireklni 'vvezi. Predvsem je potrebna kemija in znanstvo o blagu. Ona more le takrat racionelno gospodinjiti, če je poučena v vrednosti živil, če si je- svesta kemičnih potvorb pri pripravi jedil. Kuhinjsko kemijo v tesni in lahko umljivi obliki in rečne knjige dr. A. Oetkerja, Baden pri Dunaju, ki se dot e brezplačno pri vseh špeceristih, drogeristih in v vseh trgovinah živil, ki prodajajo dr. Oetkerja dobro znani prašek za peko- Kjer se ne dobi, se naj zahteva brezplačna pošiljatev rec vinih knji, od dr. A. Oetker, tovarna živil, Baden pri Dunaju. plešeta gdč. Zupančičeva in g. i^ag. Cvetko. — Kapitan Schneiderievi b> Ijenci, mladi levi so razstavi5: v izložbenem oknu J. Ketteja, t .\cn Jožefa cesta 3. — »Ljubljanska kreditna banka« V mesecu marcu vložilo sc je na knjižice in na tekoči račun K 3,853.227.30 dvignilo pa K 3,275.022.96. Stanje koncem marca K 20,144.283.32. Dva velika ljudska koncerta priredi salonski orkester Sokola I. in sicer v nedeljo dne 5. t. m. ter tia Velikonočni ponedeljek 13, t. in. v restavraciji hotela Tivoli. Koncert tra-traja obakrat od 4. popoldne do 7. zvečer, nato pd sc vrši od 8. do 12 ponoči ples v dvorani. Vstopnina je tako nizka — 50 vinarjev za osebo — da lahko vsakdo poseti te prireditve. Slavno občinstvo vabimo torej na mnogobrojcn poset. Bratje in sestre, agitirajte! Na zdar. — V Ameriko so jo hoteli popihati trije hrvaški delavci. Preskrbeli so se z napačnimi listinami in so menili odriniti. Pa že niso imeli sreče. Stražnik jih je aretiral. — Na suinu tatvine je bila neka 171cfna dekla iz Florijanskc ulice. Policija je punco aretirala in jo izročila okrajnemu sodišču. — Vlom in tatvina. Pretekli' četrtek popoldne je bilo v odsotnosti tovarniške delavke Neže Žurbi iz Gline vlomljeno v stanovanje imenovane. Tat je odnesel zlato žensko verižico, srebrno zapestnico, zlato brožo, par ženskih čevljev in petdeset kron gotovega denarja. Na sumu tatvine je neki osemnajst do štiriindvajset let star, srednje-velik in razcapan vandrovec. -— V mestni klavnici se je od 15. do 22. marca 1.1. zaklalo: 70 volov, 10 bikov, 5 krav. 141 prašičev, 167 telet, 31 koštrunov, 116 kozli-čev. Mesa se je vpeljalo 478 kg. Zaklane živine se je vpeljalo 1 govedo, 1 prašič. 53 telet, 22 kozličev. — V viharju pogube, krasni ki-nematografični roman v 6 delih, ki je imel pretečene dni najlepši uspeh, predvaia se le še danes v kinematografu »Ideal«. Jutri v soboto Nordisk svetovna učinkovitost v 4 delih »Hudičev delež« z Valdemar P$ylan-drom v glavni vlogi. V torek 7. in sredo 8. samo dva dni Girardi v filmu milijonski stric. Trst. IZJAVA. Ciril Metodovo moško učiteljstvo, zbrano na sestanku dne 26. maca 1914 na Acquedoftu v Trstu: 1.) Obsoja doniš »Zarje« z dne 18. III. 1914 št. 820. pod naslovom »Zavodi družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in delavstvo«, ker ima ta članek namen vzbuiati med ljudstvom, posebno delavstvom nezaupanje do C. M. D. 2.) Protestira nroti trditvi, da se na C. M. zavodih krajša urnik v svr-ho politične'agitacije: zavrača to trditev kot zlobno in neresnično podti-knnie. ki ima namen škodovati ugledu C. M. zavodov. 3.) Se izreka za narodno in »'••o-svetno delo. ker se zaveda, da vestno vrši svojo službeno dolžnost in nič mani točno ne delnic za povzdigo šole, kakor za povzdigo naroda. 4.) Odkfania vsak terorizem in siMonje k narodnemu delu. ker isto vrši popolnoma svobodno po lastnem nagneniu in prepričanju, za to zavrača vsako nasprotno trdilev. 5.) Istotako se zavaruje nroti komentarju »Edinosti« z dne 20. marca t. I. pri odgovoru »Zarji«, posebno proti podtikanju avtorstva »Zar-iinega« članka — ter: 6.) Izjavita, da med niimi ni pripadnikov t. zv. »učifeliskih novo-struiariev« in so vsa tozadevna na-migavania od strani »Edinosti« neod-govnrjajoča istini. in se v prihodnje odločno zavaruje nroti širjenju te-kega lavnega mnenja. 7.) Obsoja vlačenje privatnih gostilniških pogovorov v javnost posebno. čc se zamenjuje potnic in besede. ki daiefo vsei stvari popolnoma drugo lice. in pričakuie od merodajnih faktoriev. da v prihodnic kal enakega preprečijo, da se ne pripeti več. * Na naša konkretna dejstva, da so poslali socialni demokratje na shod v slovensko Nabrežino samo nemškega govornika Miillerja in še nekega Italiiana. »Zarja« ni niti zinila. Si nač misli, da Je bolie za njo, ,če o takih rečeh leno molči. Mi pa ne bomo molčali, amnak bomo brezobzirno razkrinkavali gnile razmere, ki lih gon jugoslovanska socialna demokracija na naši slovenski zemlji. ■Sramota je, če se kat takega dogaja! ‘Ali naj ostanemo vedno sužnji drugih narodov? Kje je tu pravica? Zaslepljeni. izpreglejte! Kdo nas zadržuie. kdo ie uaša ovira, coklja? Kakor pri tržaških volitvah. tako so slovenski socialni demokratje tudi v Gorici izdali parolo, da naj sc slovenski sodrugi vzdrže vsakih volitev. Ko smo o tem sklepu slišali, nas je peklo kot ogenj. Znano nam je namreč predobro, da pač upoštevajo sklep vodstva stranke slovenski sodrugi, da ga pa ne upoštevajo italijanski sodrugi. Slovenski socialni demokratje ostanejo na dan volitev doma, italijanski socialni demokratje pa gredo navdušeno volit in pomagajo italijanstvu po koncu. Ali ni postopanje slovenskih socialnih demokratov najstrožje obsodbe vredno? Ali niso slovenski socialni demokratje tisti, ki nas zadržujejo v narodnem razvoju, dočim ravno s tem pomagajo, da sc obdrži kainora-ški zistem, ki'nas tlači in zasužnjuje, na površju? Neki tržaški Nemec mi je dejal, da sc je prepričal, da imamo Slovenci v Trstu nešteto takih ljudi, ki sc sramujejo govoriti slovenski, vsled česar govore italijanski. Dodal je k temu, da se med Nemci nikoli 'kaj takega ne dogodi. Nemci spoštujejo in cenijo svoj jezik nad vse in celo tako daleč gredo, da se jim zdi popolnoma naravno, da se morajo njihovemu jeziku priučiti tudi tisti, ki ga ne razumejo. 'laki so Nemci, mi pa smo take sence napram njim. In vendar je tudi naš Jezik zelo lep in smo lahko ponosni nanj. Premalo pameti imamo, zato v nacionalnem oziru še nismo tam, kjer so Nemci, upamo pa, da to tudi pride — mora! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. IZID OBČINSKIH VOLITEV V II. RAZREDU. (Telefonsko poročilo našega rednega poročevalca.) Gorica, 2. aprila. Današnje volitve v II. razredu so potekle popolnoma mirno. Slovenski kandidati so dobili 286 do 289 glasov, italijanski (s pomočjo Nemcev in drugih) 585 do 592. Udeležba je bila manj živahna kakor zadnjič. V občinski svet sta prišla dva Nemca. — To je poslednje veselje Italijanov, ki bodo doživeli prihodnjič vkljub vsem zvezam in podporam poraz. 48.100 KRON UKRADENIH po žepnem tatu pri belem dnevu na ulici med vrvečim občinstvom. T r s t, 2. aprila. Borzni mešetar Ruggero Rodri-guez je inkasiral včeraj okoli 11. dopoldne v banki »Crcdita« svoto 48.100 kron. Na poti domov sc je v ulici Nuova zaletel vanj neki človek. se namenoma spodtaknil in telebnil na tla. Rodriguez se je, misleč, da je temu človeku slabo, sklonil čez njega, hoteč ga vprašati, kaj mu je. V tem trenotku pa sc je »revež« liitro dvignil pokoncu in se poizgtibil med množico, ki je bila priča tega prizora. Rodriguez ni prvi hip niti najmanj slutil, da se je dotični človek namenoma vanj zaletel, da sc polasti njegovih 48.100 kron. Šele nato, ko je tat izginil, je posegel v žep in ugotovil, da mu manjka denarna listnica s celotno svoto 48.100 kron. Tat sc je moral polastiti denarja tedaj, ko se je Rodriguez sklonil nadenj z namenom, da mu pomaga. Očividci pripovedujejo, da sta opazovala ta prizor v oddaljenosti nekaj korakov še dva druga sumljiveža. Policija, do sedaj še nobenemu ni prišla na sled, razpisala pa je 10 odstotkov nagrade od ukradenega denarja tistemu, ki bi ji pripomogel do tega, da se tatove zaloti in utakne pod ključ. Ta prebrisani način tatvine je vzbudil precejšnjo senzacijo. Pa saj je res, da se kaj podobnega ne dogodi vsak dan. NOV NAČRT. Trst, 2. aprila. Današnji »Pic-colo« poroča, da se ustanovi v nedeljo 5 aprila nova Italijanska organizacija »L’ unione economica nazlo-nale«. Ta organizacija bo strogo napadalna in njen glavni namen bo ta, da gleda na to, da pridejo v Trstu samo italijanski bratci do kruha in da se Slovane kolikor mogoče odriva, z eno besedo rečeno: «Trieste per I triestini!« Da, gospodje: Trst Tržačanom in ne renjikolom!! UMOR ZA 3 KRONE. Trst, 2. aprila. Danes se je pred tukajšnjo poroto pričet proces zaradi umora, ki je bil izvršen za tri krone. Obtoženi so trije mladeniči: 231etni pomorščak Josip Bregant, 19Ietni kovač Emilij Bossa in lSletnl sobar Karel Visintin. Kakor pravi obtožnica, so se ti trije hoteli 29. decembra 1913 polastiti premičnin 65-letne Neže Mayer in jo pri tem namenoma umorilj (zadavili). Našli so pa samo 3 krone v njenem stanovanju. Razprava se je pričela zjutraj, ob 2, popoldne le bila prekinjena, ob 5. pa !c zopet pričela. Trajala bo bržkone dva dni. Galerija polna poslušalcev. PREISKAVE. Čriioviee, 2. aprila. Danes se je vršila v uredništvu rusofilskega lista »Naroduaja Vola« policijska preiskava. Ravnotako se je vršila preiskava tudi na stanovanjih urednikov. Konfiscirani so bili stari letniki časopisa (!) DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj. 2. aprila. Poslancu Bian-kiniju je danes Stiirgkh povedal, da bo dalmatinski deželni zbor sklican po veliki noči, da obravnava volilno reformo. PERMANENTNI ODSEK ZA ČliŠKO-NEMŠKA POGAJANJA NA MORAVSKEM. Dunai, 2. aprila. Cesar ie sank-cijouiral zakon o permanentnem od- , seku nemško-češke spravne komi- j sije. Komisiia bo sklicana že v pri- > hodnjih dneh in bo obravnavala šolska vprašanja in nekatere finančne zadeve Če bo uspeh, tedaj bo moravski deželni zbor sklican v maju. SOCIALNO-Z A VAROVALNI ODSEK. - Dunaj, 2. aprila. V današnji seji socialno-zavarovalnega odseka je prišlo do ostrega konflikta med Čehi in Nemci, in sicer zaradi neke sprejete določbe, ki bi spremenila položaj v praški zavarovalnici proti nezgodam v prid Nemcem. Slovenski člani tega odseka (seveda klerikalci!) so glasovali za nemški predlog. Čeh? so nato zahtevali reasunil-ranje dot2hega sklepa, sicer da bodo odsek razbili. Predsednik je sejo prekinil v svrho, da se doseže kompromis. Seja se nadaljuje popoldne. (Sl. N.) Dunaj, 2. aprila. V popoldanski seji je izjavil predsednik, da se je dosegel med strankami sporazum v ta smisel, da se bo sklep pododbora še enkrat obravnaval, da se dobi formula, ki bi bila sprejemljiva za obe stranki. TEŽAK POLOŽAJ BOLGARSKE VLADE. Sofija. 2. aprila. V današnji seji Sobranja je bila prečitana prestolna beseda, ki utemeljuje razpust prejšnjega Sobranja in potem poudaria: razmerje Bolgarije napram velesilam je dobro In vlada se potrudi, da postane še prijaznejše. Bolgarija Je s Turčijo v*‘-prijateljskih stikih. Odnošaii napram drugim sosednjim državam so vzpostavljeni In potom obofestranskega prizadevanja bodo odnošaii tudi vedno boljši. Prihod-nost Bolgarije je odvisna od mirnega dela. Prestolni govor naznanja, da bo Sobranje imelo obravnavati več ukrenov gospodarskega značaja. Sofija, 2. aprila. Na inlcijativo demokratov se bodo združile vse opoziclonalne stranke, razven ozkih socialistov v trden blok proti vladi. Blok bo štel 108 poslancev proti 128 vladnih. PROGRAM ITALIJANSKEGA KABINETA. Rim, 2. aprila. Italijanski kabinet se ie danes zbohiici predstavil in je naznanil svoj program. Poveča se armada, izdajo se važni socialnopolitični zakoni. Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Kredit Vsled zboljšanja na denarnem trgu Vsakovrstna posojila, kakor tudi zjedinjenje starih dolgov v eno ceneno posojilo za vse solventne osebe brez ?zjenie, zlasti definitivne naslovljence, i^otroji ____________________________________ na4 vso, “godni. Osebni kredit brez življer.skc police od 3 mesecev do 30 let Police do 7() lesa tudi za odklonjene. Prenotacije tudi na drugo mesto. Velika I'potečim Dosolila. Prof Vie pismeno, priložiti je 30 vin. v znamkah. Za ustmene rti it ve uradne ure od 10. do P KlikPITNA l*lNAIt2V.A, TJiiltljnna. Elizabctua cesta Atcv. 4. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vi-nar Je v. Pismenim vprašanjem le priložili znamko 20 vinarjev. — PrJ malih oglasih a! nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek maiib nalasov ob 6. uri zvečer. Učenec za tnodno trgovino se takoj sprejme. Ponudbe na anončno ekspedicijo. 177—5 Motor Puh 3Vs P- H. skoraj nov, en cilinder, model 1913, se proda po nizki ceni. Kje pove Anončna ekspedicija, Ljubljana. 181—3 Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 883 pri Pragi (Lesko). J. Zamlfen čevljarski mojster v Ljubljani, Gradišče št. 4 izvršuje vsa ievljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske In teiovadake čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera odposlan čevelj. .SANATORKJM-EMOimAi ZA NOTRANJE-IN-KIRURSiCNE -BOLEZNI. Ul ,i • PORODMlf3N1CA. y7 Lt.JlJBLr.JANA ■ KOMENSKEGAULICA- 4 T I/ FR. DERGANC Modistinja Minka Horvat, Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. —* Popravila se točno in najeenejse izvr.se. LjuMjana, Lattermaiinuv drevored v lastni lopi | živi | v lastni lopi 5Sef. •c*c> p. o Q D. — tji « —* O sSta o o i2 v^j o >s 1® S ► S* •S £ • is u • » S 4> ci< M . ><£ °* & M . _ "O « ■£ O t ta «•§ ® 53 oži® es a> > o o m N ta tj g ^-S a > OS "* - - -v <3-v e sestri ro.ieiii zd-rvažen.© glave. - — Naj večji pojav sveta „ A S R A“ ljubljenka žena in otrok. Živa 16letna punčka. Najmanjše človeško bitje, ki tehta 7 kg in meri v visok. 62 cm. Zadnji ostanek plemena ASTIC. I. prostor 50 vin., II. prostor 30 vin. Vojaki in otroci plačajo polovico. Spomladne modele za dame in deklice priporoča A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo št. 19. Za gospode in dečke največja izbira oblek in površnikov najnov.ej-- - šega kroja. - - Priznano najnižje cene! Solidna in točna postrežba. 1 Velikonočna okasion prodaja čez 35.000 komadov. Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah. IPcg-lejte si izložftoe. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 182.