leto IV. LJUBLJANA, 21. AVGUSTA 1926. STEV. 37. NAgCČNlNA ZA IVOOSLA V810 ČETRTLSTN0 D«N 15* CELOLETNO DlN OO/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OGLA$l PO cenikv/ posamezna ŠTEVILKA- PO- DIN • 150 POŠT. ČEK. RAČ. 13.183 D i VREDNliTVO-IN-VPRAVA . VVČITEL15KITIJKARNI/ L ROKOPIJIJENEVRA-ik tAjO/ANONIMNI DO-'Pl$l • JE • NE ■ PRIOBČV -lElO/PO JTNIN A-PLAČAN AV-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. Orjunaši! Četniki! V nekaterih neorjunaških časopisih se je prošle dni pojavila vest o nekakšnem popolnem razkolu v Orjuni. Povzročitelj te vesti je bivši predsednik zagrebškega oblastnega odbora ing. Ilija Čavljina, ki je popolnoma samovoljno, proti odločitvi, ne Direktorija, nego Glavnega odbora Orjune, na katero odločitev je sam osebno pristal, sklical nekako oblastno skupščino Orjune Zagrebške oblasti. Vodstvo Orjune bo znalo ta nekvalificirani korak objektivno preiskati in kaznovati. Moja dolžnost pa je, da članstvo kot Veliki čelnik opozorim na skrajno škodljive posledice takih samovoljnih, nediscipliniranih nastopov poedinih Orjunašev v svrho zadostitve njihovih osebnih ambicij. Dalje je moja dolžnost konsta-tirati, da ravno ing. Čavljina ni bil eden tistih, ki bi se sploh kdaj v naših vrstah borbeno izkazal, kakor mu po njegovi resoluciji Direktorij Orjune s predsednikom dr. L. Leontičem ni v dovoljni meri borben. Popolnoma nerazumljiv pa mi je njegov izstop baš v sedanjih časih, ko tisti Orjunaši, katere je ravno ing. Čavljina radi borbenosti obsojal, bijejo širom cele naše države najostrejši boj, zvezan s silnimi žrtvami. Obsojam naj-odločnejše nedisciplinirani nastop ing. Čavljine, ki ga moram smatrati za navaden upad v hrbet Oijuni. Pozivam prave Orjunaše, četnike, da še bolj disciplinirano strnejo svoje vrste in da brez pardona obračunajo s tistimi, ki jih s svojo nediscipliniranostjo rušijo! Zdravo! Marko. Brat Marko Kranjec Veliki čelnik Orjune LJUBLJANA. Skupščina ing. Čavljine popolnoma skrahirala in Zagrebška oblast obsoja v ogromnem številu njegovo delo. KOMESAR. Po polomu... Oficielnega odgovora gospoda Burova. zunanjega ministra pokobur-Žene Bulgarske. na kolektivno noto našega, romunskega in grškega ministra zunaniih del še doslei nismo sprejeli. Poizkusni baloni, ki so jih spustili v prestolici sv. Nedeljskega atentata in odmev po zapadnem Časopisju name. oriča. da se 7. odgovorom naša nesrečna zemlia ne bo mogla zadovoljiti. Zgodovina verige neuspehov naše zunanje, politike ie dovoli poznana. Krona vsem pa ie poslednje naše diplomatsko razgovarianie z eksponenti makedonskega komiteta, ki ie kulminralo z nastopom zapadnih velesil proti najeminentnejšim interesom naše zemlje. Rekriminirati v tem času. ko se nahaja zemlja morda pred težkimi zanletliaji. ni na mestu. Vendar nas LISTEK. A. V.: Dalmatinske poti. (Dalie.) Oglasili smo se tudi v cerkvi sv. Miklavža., kjer se nahajajo start grški napisi. Zanimala pa me .ie bolj od niih usoda redovnic ki so zaprte v bližnjem samostanu, kjer vladajo še prav srednjeveške manire, da ni mogoče nikdar videti moškemu katere izmed teh redovnic Veliko ie čudaštvo in tudi heroizem onih žena. ki so se za vedno odtrea" b svetu ter se zaprle za zamrežena okna te prostovoljne dosmrtne ječe kjer ni vrtov niti božjega solnca. Kakoi se mi zdi njihovo ravnanje protinaravno, tako pa sem zopet od" 'krito občudoval njihovo meni nepojmljivo vero. ki jih ie gnala v to Jhračno zidovje. V zadoščenje mi je ®ilo to da .se iasni v tern nogledu da pada od leta do leta število leh prostovoljnih dosmrtnih jetnic. Pri odhodu h Trogira nas ie do" 2dravila celokupna trogirska Orju-na> ki ie teden pozneje tako uspe- šno razvila ob prisotnosti tisočglave množice naroda svoj ponosni bojni prapor. Ustavili smo se še na mostu. kjer so Trogirčanke po 1. 1918. počakale prihajajoče Italijane in jih napodile s piskri. cunjami in ogre-bačami. kar danes nrav s ponosom pripovedujejo z nemalo zgovornostjo. IV. Po prehodu preko trogirskega mostu ima avto defekt na kolesu. Naglo se zbere okoli avta množica naroda, ki pa z veseljem pomaga šoferm pri delu Po čemur se močno razlikuie od onih naših gorjancev. ki le tako privoščijo avtomobilistu sleherno nesrečo, čudil sem se tudi mirnosti šoferja, ki ie naglo •in brez pri nas običajnih laških kletvic popravil defekt in nadaljeval vožnjo 00 beli. široki cesarski cesti v hrib proti Zadru. Motor ie brnel vedno nagleie in brzel po klancu izza katerega ie rastla vedno lepša in obširnejša panorama. Na vrhu smo. Pod nami morje, mirno in^ tiho. kakor zakleto ieze-ro. Daleč na zapadu se vtaplja v morie krvavo žareče sobice in poslednjič obsije s krvavimi žarki ves sili dolžnost, da javno obsodimo oneea. ki ie V največii meri zagrešil poslednje naše težke neuspehe v zunanji politiki, kateri so uničili še zadnje ostanke s tolikimi krvavimi žrtvami stečenega ugleda Jugoslavije izven njenih ozkih meja. Je to brez dvojbe edino le g. dr. Ninčič, večni SHS zunanji minister, ki je dal s svoio breztilniško politiko Italiji poguma, da ie po ubiianiu naših zasužnjenih roiakov pričela očitno podpirati Makedonski komitet in njegove krvave akcije 7 denarjem in moralno podporo. S svojimi nepotrebnimi in po vazalstvu dišečimi poseti moža z levinio v prestolici tretjega imperija. je narušil i s krvjo utrjene vezi med Jugosloveni ln bratskim francoskim narodom, da ie ta skoro pozabil na to. da smo pod komando enega naivečiih njegovih sinov iztrgali z orožjem iz rok bolgarskih zahrbtnežev krvavo Makedonijo in jo pokrili s kostmi naših bratov vse od Sokola pa do Vrani-' skih klancev, od Tetova padoStru-mice. Zavedamo se da so te naše ob-dolžitve in obsodbe govorjene pri sedaniih razmerah v veter in da bo čudoviti beograiski molčeči mož i v nadalje z ledeno hladnostjo nadaljeval svo.10 zunanio politiko, kakor da se ga vse to nič ne tiče. ker ve. da so grupe, ki ga danes drže v Beogradu močnejše, kakor še kdaj doslei V tei zavesti se ne razburja" mo. ker smo globoko uverieni. da bo navzlic vsem silam, ki Tlancs drže Aronovega sina. vendar napočil i zanj čas. ko bo prosil Gospodarja da ga odpusti i7 službe in do" stavi z njegovimi pakti, metodami in konvencijami v ropotarnico med trulo hebrejsko starolatJnskb šaro. kamor ga vleče neprestano niegov rasni čut. Medtem pa ie potreba pripraviti v tei zemlji teren za novo orientacijo. da nas ne bo našel bližnji čas tako nepripravljenih, kakor že tolikokrat. Okoli nas se polagoma, a gotovo stvarjaio nove kombinaciie. ki bodo v doglednem času temeljito izpremenile sedanie razmerje posameznih držav in sil. Anglija s svojo politiko v Mali Aziji in Mosulskem vprašanju potrebuje Italije, ki ie za to spreiela koncesiie za razmah na Balkanu in po Bolgarski kjer se interesi obeh velesil — zadržati za vsako ceno razvoj slovanske misli uiedinienia in onemogočiti močno slovansko državo na Balkanu, absolutno kriieio. Angleški strah pred Rusijo in njenem stoletnem hrepenenju Po Carigradu, sili Britance k podpiranju Bolgarske poleg že prej omenjenega povoda. Italiia s svojo imperialistično politiko povzroča resne skhbi i Franciji; ki čuti. da nostaiaio spričo agilnosti Italije v Španiji ogroženi že njeni bitni interesi v Afriki, kjer bo tako lahko še nekoč izkrcevati fašiste in heroje pod carstvom združene italo-španske flote, da zasedelo no božii in naturni pravici italijanski Tunis, Maroko in morda še azijsko Sirijo. Nemčija molči in plačuje reparacije. Pri tem pa se neumorno pripravlja na bližnje zasedanje Zveze narodov in borbo radi njenega stalnega sedeža. Razna gotova znamenja Da pričajo o nonehavaniu napetosti med njo in Francijo, ki znižuje število okupacijskih čet in previdno spre-iemlie nudeno roko 7, izhodnih meja. ko čuti poleg špansko - italijanske pogodbe tudi sporazum Italijanov In Angležev v Tangeriu. kier Italiia Izpodriva njen privilegirani vpliv. Raznašajo se sicer i do zdemokratizl-rani Nemčiji glasovi o nekem znižanju z Italijo razumliivi pa so naglo. če pomislimo na bližnje zasedanje Zveze narodov in na poslednji nastop do Italiji vodene Brazilije v Ženevi. Matuška Rusija še vedno molči. Glasovi iz njenih prostranih step pa oznaniaio. da raste i iz menih tal že nova zdemokratizirana Rusija Seljakov in novo nastale .otem ie to niihova globoka ljubezen do vsega, kar ie njegovega. Naš kmet liubi svoi grunt in cerkev. Dalmatinec pa tudi vse ono. kar ie le v kakršnihkolih stikih z njim. S kolikim ponosom mi ie pripovedoval ziutrai v Splitu stari morski medved kako so naši modri dečke premagali Angleže v vcsl.i- •Mi* \ Stev. 37. svoio pozornost in SDremliali sleherni njegov podvig z naivečjimi simpatijami. Videli smo v niem vrelo, iz katerega bi morala cela zemlja črpati duh orestolice iugoslo-venskega Piiemonta. Žalrbože je bilo to vrelo usahnilo z osvobojc-njern. ko so zamenjali borbene Beograjčane mračni čaršijski tipi. s po-rodičnimi simpatijami in ko ie zavladalo namesto Jugoslovenstva zgolj šovinistično velikosrbstvo. Ta Beograd paranoikov, kramarjev, tatov in lažniivih narodnih očetov, ie bil tudi oni mrzli činitel.i. ki je ob kongresu Orjune zatajil svetle tradicije Beograda z let 1912. in 1914. Oriuna ie bila s tem Beogradom he-gemonistov. velikosrbov. plačka-šcv. koruocionistov in izsiljevalcev v naiostreiši borbi, ki io .ie vodila dosledna svojim velikim ciljem tudi v onih časih, ko se 5e ta drugi Beograd skrival za psevdodržavotvor-nostio in nekim njegovim Interesom odgovarjajočimi kombinacijami narodnega in državnega edinstva. Zdelo se ie že no sklenitvi famoznega sporazuma, da bo ta Beograd v borbi nroti Jugoslovanstvu odnesel z bojišča venec zmage, in ga ponižal do makovega zrna. Izgubljali so vero in omahovali že nat-vernejši. Oriuna ie verovala v Beograd. Voje Tankosiča. Paeua. Vuka in vseh onih brezštevilnih ki so žrtvovali vse za osvoboienie in ute-dinjenie. V veri se ni varala in tako doživlja. da bo sedaj prvič zavel nov duh po ulici caria Mihajla. ki ie zna" nilec. da ni več daleč dan. ko ne bo potreba pri novem oosetu Beograda Or.ium marširati več za kraljevimi konjušnicami. Morda hodn videli nekateri v našem ocenjevanju zmage Jugosloven-stvfl pa sedež Beograda nekako preveliko velikodušnost naoram jugoslovanskim demokratom, kj so k) Izvoievall. Tem bodi odkrito povedano da govore beograjske volitve vse Dreie. kakor ugodno zanie. Ju-goslovenskn fronta ie nujna in neizbežna potreba ki zahteva od vseh Poštenih in pravih Jugoslovenov. da sp /družijo v enotno in močno falango. Za osnovanje iugoslovenske fronte ni danes nikakih ovir razven par osebnosti in ambicioznih skon-stiuiranih prigovorov, ki pa ne rao-ieio nikdar zatajiti dejstva da ni rned grupami, katere pridejo v poštev. nikakih večiih orogramatičnili razlik. Osebnosti se morajo spričo take eminentno življenjske zadeve celega naroda umakniti popolnoma v ozadje. Čemu bi si tajili, da razdeljeni in nesložni ne bomo nikoli dosegli tega. kar nam bo z lahka mogoče enotnim in solidarnim. Fronta separatistov je ustvarjena že zdavnaj in kronana s sporazumom. Jugosloveni na se bijemo pri vsej naši šibkosti vsak za sč, prenašamo v diaspori posamezno naj-krepkeiše udarce in mamimo sebe in narod, da bomo tako razcepljeni odstranili silne ovire, ki so jih Dostavile plemenske, pokrajinske in religiozne ideie. najsi iedva branim0 priborjene pozicije. Tei razcepljenosti mora biti že enkrat konec, kar ie tudi danes orva In slavna zahteva lugoslovenskeea Beograda ki bo /,a-mogel postati i v iedr)( in Do delih iugoslovenski čp bo stala za njim enotna, mogočna in načelna Jugo-slovenska fronta! J. T. Agencija za kr. srbske drž. dobave. Ugledne razmere, ki vladajo v naši dični prestolici, so dovoli poznane. Doprinos k tem lepim sličicam ie pismo naslovljeno na enega slov. industrijalcev. v katerem se povprašuje, v nemščrni seveda da li ima v zalogi neke vrste kant in tub. ki bi jih zamogel dobaviti državi. Informirali smo se o tei famozni agenciji in izvedeli, da sc krile za mo Dozpana družba beograjskih privilegirancev, ki spretno uporabljajo naslov Agencije za kr. srbske državne dobave. Nas zanima le. kdo ie dal pobudo za ustanovitev te agencije in koliko ie že število onih dobav, ki so bile odda- ne potom njenega posredovanja, kajti uverjeni smo trdno, da ta agencija ne sprejema na mene ponudbe tako odločnih odgovorov, kakor ga ii ie poslal imenovani industrialec. ki ie pribil, da ne pozna nikake kraljevine Srbite po letu 1918. in da želi dopisovati z agencijami. ki se pečaio z državnimi dobavami samo v državnem jeziku. Razumljivo ie sedaj tudi. čemu Je bila sklenjena centralizacija državnih dobavnih licitacij, lder bodo imele slične institucije, kot ie Agencija za kraljeve srbske državne dobave gotovo dovolj posla. Komisije. Jugoslovenske .komisije bodo postale kmalu unikum in predmet pažnie celega kulturnega sveta, ki ima priliko soditi našo zemljo po njenih komisarskih reprezentantih. Posebno poznane so komisije Uora" ve državnih monopolov, ki imajo zelo široko polje udejstvovanja. Tako ie potovala posebna komisija stručnjaka v Tunis po sol. ki ie spo" torna izgubila enega članov nekje v Benetkah ali kali in ga našla šele, ko se ie vrnila iz vroče Afrike. V proračunu ie mogoče pod členom št. 59 naiti zanimivo dcistvo. da so pri nas komisije, ki potujejo veselo v beli svet. da kupujejo duhan, ko druge zopet romaio do belih cestah, da ga prodajo. Dočim stoje druge države na stališču, da se mora potruditi prodajalec v niihovo ~-g#OLno- državo. pa poŠilia blažena in bogata SHS svoje sinke po svetu, da kupujejo in prodajajo tobak. Smo pač srečna zemlln in naši ministri tudi Santo uporabljajo salonske vozova ter avtomobile, dočim se v revni Holandski vozijo ministri v ministrstva * navadnimi kolesi. ^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno M—min—iwar”ž'imm!»w.MaflWi~ g Kolinsko cikorijo / domači izdelek. Računski stroji. THE REX CO., Ljubljana. DR. JOSIP CEPUDER: le Z naredbo poverjeništva za notranje zadeve od 25. novembra 1918. objavljeno v »Uradnem listu« za Slovenijo od 28. novembra 1918. je bil avstrijski državni zakon od 15. novembra 1867. štev. 134 drž zak. o društvenem pravu v celoti razveljavljen. Ta naredba ie na mesto določb razveljavljenega zakona postavila druge, ki so stopile v veljavo z dnem razglasitve to je z 28. novembrom 1918. Od .teea dneva dalje avstrijski društveni zakon nima več veliave za Slovenijo. Naredba ministrskega sveta od 20. maja 1919 ie z ozirom na proglašeno voino stanje začasno razveljavila omenjeno naredbo poverjeništva za notranje zadeve ter postavila nekai norm glede delovanja, društev. Ta naredba ministrskega sveta le bila mišljena le kot začasno nadomestilo naredbe od 25. novembra 1918 ter bi morala biti preklicana takoj po izvršeni demobilizaciji. Voino stanie ie prenehalo z demobilizacijo od 31. marca 1920. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi razveljavil začasno naredbo ministrskega sveta od 20. maia 1919. Z ozirom na osnovni princip zakonodaje da velja vsak zakon do izrecnega preklica. ie torei ta naredba ministrskega sveta še vedno v veliavi in ori-haiaio za razmerje političnih obla-stev napram društvoin v poštev le določbe te naredbe kolikor jih ni derogiraln Vidovdanska ustava. Naredba poverjeništva za notranje zadeve od 25. novembra 1918 je bila objavljena pred 1. decembrom 1918 ter ie zadobila vsled tega moč in veliavo zakona. Cim ie bil avstrijski društveni zakon na zakonit način razveljavljen., more oživeti le potom novega zakona, ki bi ga zopet upostavil. Tega zakona ni in ie avstritekj društveni zakon za Slovenijo mrtev. Napadi na velika župana Slovenije. Dovoli poznani sistem naših političnih prilik je toliko razoral pojme o postopanju z. uradniki, da se ti danes ocenjujejo samo ši do njihovi Dartizanski pripadnosti in izmenjujejo sporedno z. vladami. ka" kor staro perilo. Izjemen slučai le hotel, da se ta nepravični in skrajno škodliivi sistem ne more uveljaviti po mili volii sedanjih vlastodrž-cev v Sloveniji, kier upravljata dva velika župana še vedno svoje funkcije naisi nista slučaino pripadnika političnih grup. ki upravljalo sedaj zemljo. Ta dva moža sta postala zadnie čase tarče napadov naših po-litičariev vladnih in nevladnih gruo. in to na način, ki se gabi vsakemu dostojnemu človeku. Možema, ki sta opetovano in posebno zadnie čase pokazala rta sta samo uradnika in prav nič drugega, očitajo ti politikastrski obrekovalci, da sta Orjunaša in da podpirata Orjuno. Kakor bi ne bil sicer nrav nikak greh. če bi tudi bila v resnici člana Oriune. kakor le še mnogo višiih uradnikov, vendar izjavljamo odločno rta omenjena nista nikak a elana Oriune Tn sta že tud! / delan!! dokazala. Ako pa sta imela spričo zakonitega in predpisano odgovarjajočega postopanja z Oriuno do pred kratkim oba ta uspeh, da se pod njunim vel. županstvom niso d°-navliali tragični trboveljski dogodki in krvave demonstracije potem ie to pripisovati samo takemu taktičnemu postopanju in prevdarni razsodnosti. ki ie pa oni. kateri iti danes- napadaio. prav gotovo nimajo niti za trohico. Toliko v vednost in upoštevanje niim. ki rušilo velike župane zato. ker so samo veliki župani in no partizani. teii e tem lil i I 0I0. meščane k redu. Povelje ie bilo ta-koi izvršeno. Povorka ie krenila dJsciolinirpnri v smeri proti Lukšiču. Drugi dan 9. avgusta le bilo obveščeno vodstvo Oriune da ie prišlo ob priliki poskušene komunistič" ne demonstracije do ruvania med temi in nekaterimi neznanci, v katerem ie bil preboden demonstrant Josio Grgin Markov, star 26 let Iz Kaštel Novega in da ie na zadoblJe-ni rani umrl.. V nedeho 8. avgusta ie priredila M. O. K. Lukšič proslavo posvečenja prapora. Svečanosti so prisostvovale vse okoliške organizacije. Po svečanosti, ki je potekla v popolnem miru in redu se ie formirala povorka, ki ie spremila kumico go. L. Žlvkovič roj. Šimeta do njenega doma v Kaštel Starome. Prišedši na mesto se ie ustavila godba »Glaz-beni Sklad« neposredno pred hišo g. šimeta ter igrala orjunaško himno. dočim so čete defilirale v do-čast kumici. proti K. Lukšiču. Ko je čelo povorke s prapori, vodstvom in uniformiranimi četami prikorakalo že na obal v bližini vile dr. P. Kambera s koncem, ki ga le tvorilo meščanstvo Lukšiča in Sta-roga do poslednjih hiš v ulici K. Staroga. katere so bile polne dece; skušali so nekateri komunisti za hrbtom, z. razbijanjem po pločevinastih posodah in z. izzivalnimi vzkliki proti Orjuni. izzvati nemir. Nekateri meščani so pohiteli izziva" čem nasproti. Da sp prepreči groze" čl spopad ie zapovedal komandant povorke četnim komandirjem, da ostane povorka v stroin mirno sam Pa je Pohitel na mesto in pozval Na podlagi uvedene preiskave s strani vodstva Orjune je ugotovljeno. da ic sestra ook. Grgina v družbi dveh drugih žensk prva pričela udarjati Do pločevinasti posodi In da se jim le pridružilo še 10 moških. Na čelu jim pok. Orgin. ki je skočil takoi z odprtim nožem proti meščanom hitečim na mesto nemira. Kljub energični intervenciji komandanta povorke ie imel incident žalostne posledice, kot smo bili obveščeni drugi dan. Obžalujemo žrtev ki in ni zakrivila naša disciplinirana oreanizacila. Smatramo pa za dolžnost, iznesti v javnost ta dejstva, da se ne bo izrabljalo dogodka, dokler državne oblasti in nepristransko sodišč ne dozeue krivde. Razburjanje nerazsodnih mas s strani neodgovornih demagogov, proti Orjuni. ki svečano manifestira svoio Dijeteto do iugoslovenske trobojnice. svetemu simbolu narodnega in državnega edinstva. ki na svojih zborih širi samo liubezen do vseh treh plemen jugoslovanskega naroda: podžigate rnržnio po defetističnih kbmunistih in plemenskih separatistih, ustvarja kali nepotrebnih spopadov, v katerih nad-’- fxt-ve katerp globoko obžalujemo. k| Da na« ne morein zaustaviti ori delu za blagor naše domovine In naroda. Split. 9. avgusta 1926. Dircktoril Orjune, V zvezi z gorenjo proslavo ie objavil »Piccolo« od 29. julija baje do informacijah nekega patra članek, katerega pomembnejši odstavek se je glasil takole: »Nekoč ie avstrijska vlada prisilila tržaške kapucine, da so na spovednicah v »eksotičnem« jeziku naznanjali vernikom, da spovedujejo tudi slovenski Tedanja vlada, ki ie hotela vse posloveniti, ie uporabljala pač vsako sredstvo, da doseže tak čila. A redovniška družina je obstojala zgoli iz bratov iz pokrajin Marche iu Romagne. ki so razumeli ravno toliko slovenščine kakor kineščine. Avstriska vlada lo torei hotela odstraniti brate iz italijanskega kraljestva in nadomestiti jih s Kranjci in Hrvati, kar bi z.načilo. zatpoditi vso redovniško družino. Upirali smo se torei dokler ie bilo možno in ko smo se uverili. da ie vse zaman, smo nabili na spovednice one napise, ki so vzbudili toliko nevolje. Ali zagotavljam Vas. da se nobena oseba slovanske narodnosti ni mogla izpovedovati v svojcju jeziku, in sicer iz, razlogov, ker ni bilo med na" mi nikogar, ki bi mogel sprejemati tako izpoved.« Ne maramo ugovarjati tržaškemu »Piecolu«, ki je znan radi svojih laži. in ki bi bil moral vendarle postati nekoliko boli previden od zadnjega kozla, ki ga ie ustrelil z objavo okrožnic na slovenske duhovnike v Istri. Pribijemo samo. da to sploh ne odgovarja dejstvom. Ako odgovarja to mišljenju italijanskih duhovnikov, ki živijo od žuljev slovanskega ljudstva v Italiji, o tem presojati in soditi prepuščamo drugim, ki so prej v to pozvani. Tukai hočemo le omeniti, da vse to. kar ie po mnenju istega italijanskega frančiškana rajnka Avstrija v korist Slovanov baje hotela storiti, ie italijanska vlada v sedmih letih, odkar ie v ozemlju, čigar prebivalstvo ie povečini slovansko. resnično storila. Izgnala ie vse slovenske in hrvatske redovnike, ki so že skozi stoletja bivali v .teh krajih izgnala ie celo redovnike, ki so bili rojeni v sedaj anektiranem ozemlju in so bili že do zakonu polnomočnl italijanski državljani. Izgnala jih ie s silo v spremstvu karabinerjev In bajonetov. Njih mesta so zavzeli ital. redovniki, ki so prišli iz starih pokrajin Italije med ljudstvo, čigar jezik ne razumejo. In zgodilo se ie tako v Istri, da se ie neki pater celo izjavil, da se izključi slo- nju in drugih umetnostih Poseido-novih varovancev. Radi naše skromnosti niso imeli naši mladci niti lastnih tekmovalnih čolnov in so si morali iste izposoditi pri angleških gostih. In vendar so prehiteli za 150 m najboljše moštvo vesoljne angleške mornarice, ki ie premagalo v izbirni tekmi moštva vseh delov angleške voine mornarice. ■ Na desni od ceste se dviga proti nebu majhen, povsem obdelan hribček Bihač z razvalinami nekdanjega kraljevega gradu. Zadnjič ie zavihral z njegovih močnih stolpov prapor s kraljevskimi insl-gnijami leta 1377.. ko ie letnikoval v njem kralj Sigismund. Sedaj rušijo še razvaline in odvažaio kamenje ter trgaio kos za kosom v svrho obdelovanja. Historija! Novi časi. nove potrebe. Samo hrvatskf separatisti brskajo še vedno neugnano po zaprašenih fasciklih, in iščejo podlag brezplodne borbe za stara hrvatska nrava. Prah Pa bo pokril prei ali slej tudi te stariuo- slovce. ki spadajo s svoio politično i ideologijo v ropotarnico ali največ v muzeje. VI. Drčim skozi Kaštelanščino. kier so zgradili XIV. in XV. veka sedem trdnjav proti turškim upadom in saracenskim morskim razbojnikom. ki so tu okoli strašili. Prebivalstvo Kaštelanščine ie zelo marljive naravi. Vdano je le preveč politiziranju in menda nisem čul še nikjer toliko političnih razgovorov, kakor v kaštelanskih gostilnah, jkjer rešujejo ure in ure očanci s starinami najtežja dnevna politična vprašanja. Včasih ie bil todi okoli center zemlloradnikov in radičev-cev. ki so slehernega pozdravljali z enoličnim: »Živel Radič i republika.« Sedaj pa do neumornem delu br. Žica dominira Orjuna. ki ie pregnala lažniivo radičevščino visoko v Zagorje kamor ii neutrudno sledi Orjuna z ustanavljanjem novih organizacij in poverjeništev, ki bude narod - iz dosedanjega medvedjega' spanja. (Dalje prih.) MIRKO KOROLIJA: GAVRILU PRINCIPU. Principe, nočas na sred Terazija. gde mermer čeka statuo Junaka, jeiina iedna. porod zlih stihija, sleti iz mraka. Triouta kuknu, tri put krilhna lupi tri put se izvi, i ka zemlji pade: i tad. naiednom u kikot se tup i pakostan dadel... Noč beše gluva. Beograd, gde stara Evropa novim trivijama budno kičme unuka Markovih umara. sluktaše čudno. No. kako ču se jezi v kikot ptice, iz dubina se noči i tminišta. s Cera. sa Dobrog Polja. Stirdulice, s bezbroi poprišta. Jedau strahovit škriput gniata diže: iedan nrigušen lelek hekatombi albanskih, iedan iek beskraini stiže metaka. bombi... I poput tmulih vihrova što kruže. da u tnagan svitlaiu se mrki, u glas se iedan sališe. o. druže u glas tvoj erki! Dokle če. dokle. o Zemlio Odkupnih Zrtava. da zor životni ti piie vampireči se strojih rana kruonih duh Habsburgije? Cuj. istorija tvoja ponosita kako kikotom njegovim što ieknu grunuta. poput naouknuta štita žalobtfe zveknu! Dok misli majke. crno zabradjene što te kroz veke vodiše krvave, gle. kako kao narikače žene pognuše glave. I noseč srca koia za te biše na krinu k’a obogalienu decu na milostinju rjike izpružiše dobu kepecu! Ali ko mari za prošlost, do časti komu ic tvoje!... Sve neznane 1 ■ - stvari! danas se radi o pari in vlasti. svud se slčaril... O. Mati. Mati. dosta uzaludna str.pllen.la dosta! Davši kosu hola, vetrima. skoči na svoja usudna tooovka kola! Reč snage svoje klikni, i zazovi! Tragično pokoljenie prn koe kruti dogadiajf se ruše k’o usovi. još če ie čuti! Svu če toplinu duša. zadnie što mu osta. u zamah tvoj provrči znati, imana svoia na oltarit tvomu žrtvama dati! Tako glas grmlje. I kada Ul5ut:’ falangom našom što se ”cn?° z.bl'a-nestrpljiv drhtai m>nu bezorot puta, nalik na krila. Dok k’o zora nad mirnim gradovima ledna se zvezda krvava obluka pojavi: tvoja, svim Herostratima preteča Ruka!, Stev. 37. fflržite se stctra navade in uporabljajte $e nadalje davno preizkušeni la pocenjuje kotvo, fo krepča ih jr daje dobe* okus. Tudi k žitu spada o§obhQdn_Q Fk?vi Tron^. vansko prebivalstvo toliko časa oJ božiih zakramentov, dokler se ne naučijo dovoli italijanščine... V Rojanu pri Trstu, kier ie večina prebivalstva še vedno slovenska, le italijanski duhovnik odgnal W. spovednice šolskega učenca, ki se le hotel kakor oblčolno spovedati v svoiem jeziku. In letos se ie zgodilo, da ie italijanski duhovnik šfcl ovadit fašistom, dn se v neki cerkvi v Trstu vršijo šmarnice v kapelici za zaprtimi vratini v natboli zgodnjih jutranjih urah v slovenščini. Posledica ie bila da ie moral sam tržaški škof. ki ie bil dal v to svoje dovoljenje, preklicati to dovoljenje in po n*eeovi lastni želii in za njegovo osebno odgovornost so se smele šmarnice nadaljevati v neki neposvečeni sobi poleg zakristije. O izgonu slovanskih duhovnikov in njih preganjanju ne maramo to niti govoriti. Sai ie moral krški škof Mahnič v internacijo, kier sl je nakopal bolezen, na kateri le umrl. Tržaški škof Karlin ie moral pod pritiskom fašistov zapustiti svoie pastirsko mesto. Predobro Je tudi še vsem v spominu gonja oroti goriškemu nadškofu Sedeju. Ravno te dni ie bila zopet zaplenjena »Goriška Straža« zaradi uvodnika, v katerem ie skušala braniti svojega pastirja. To zgodovino duhovništva nai bi »Piccolo« in njegov informator preštudirala in potem bi bržkone koi umolknila s svoiimi Kronika. neresničnimi informacijami m neutemeljenimi natolcevanii. Dopisi. V Sv. Križu ori Rogaški Slatini Se v cerkvi še vedno blišči nad stranskim oltarjem dobro ohranjen (ali menda celo prenovljen) napis: »Za papeža .... za nadškofa... In za cesaria Franca Jožefa I « Ali g. župnik s farani vred sni vso 8 let dolgo dobo po prevratu in ga mora šele glas »Orjune« predramiti iz teza temnera spanja. Upamo da bo ta onomin nekoliko zaleeel. da se m* bodo Slatinski gostje (ki so naši državljani) še nadalie zgražali nad to brezbrižnostjo merodajnih cerkvenih gospodov. Še o oreganianju časopisov v Italiji. Zadnio slovanski tednik posvarjen od prefekta. Danes so prejele tudi >'Novice« v Trstu posvarilo od tržaškega prefekta. S tem so bili vsi slovanski listi razen »Edinosti« posvarjeni. Ko dobiio drugo posvarilo, morajo v smislu tiskovnega zakona, praktično prenehati z izdaio. Odlok je po vsebini docela onemu ki so vra. nretf tednom (f?f prejeti ostal! slovanski tedniki, ki izhaiaio v Trstu. namreč »Istarska Riieč«. »Mali list« in »Pučki prijatelj«. Odlok omenja, da so bile »Novice« že 19 k. at zaplenjene. V zadniem leto 9. krat. Odlok ie datiran s 17. julijem kakor oni ostalih listov, bil pa le šele danes vročen odgovornemu uredniku, bržkone radi tega. da bi jim takoi padlo v oči da so bili istočasno posvarjeni vsi slovanski tedniki. Proti slovenskemu ieziku. Mrž-nia nroti vsemu kar ie slovensko gre že tako daleč, da se ie v gori-škcin fašist, glasilu »Voce di Go-rizia« oglasil nekdo, ki sc izda za »trgovca« In ki poživlja goriške trgovce. nai rabiin v občevanju s slo' venskimi kupci izključno italijanščino. Tržaška »Edinost«, ki omenja ta iK>ziv. pripomni docela umestno: »Radovedni smo. kateri italijanski trgovec bo podil s takimi zahtevami svoie odiemalce iz trgovine. Po največiih trgovinah v Trstu, povsod v Čedadu in celo v furlanskem Vidmu znaio postreči našega človeka v našem ieziku. Sedai se na dob* list. ki sprejema take neresne predloge med svoie. predale ter pomaga odtuievati od svojega lastnega mesta že itak borni dotok kupcev, se-stoječih iz pretežne večine našega ljudstva. Ravno prva leta po vojni so sl marsikateri italijanski trgovci odbili s svojim obnašanjem slovenske odjemalce, ki se sedai obračalo v Videm, kjer jih nrav vljudno sprefemaio. Nai le noslušaio goriškl italijanski trgovski krogi dotičnl glas. če hočejo...« Izredno zborovanje goriškega fa?fa In še holi izredna resolucija. Prctekfo nedeIfo se fe vrStl izredni občni zbor iašia v Gorici, kier se le izvoli novi direktorii. kateremu bo odslei načeloval predsednik eori-ških prostovoljcev Piere Bozzinl. Po končanih volitvah 'So sprejeli sledečo resolucijo, ki so io poslali ministrskemu predsedniku Mussoll-niiu in glavnemu fašistovskemu tal-niku Turatiju. »Goriški fnšio se ie zbral danes na občnem zboru in ie izvolil po vzkliku novi direktorii- Ker ie Gorici prisojena naloga, da asimilira drugorodne državljane, in sicer po svoji zemljepisni legi in točki, kjer sc združita Soška in Vipavska dolina. ki vodita do svetili mei domovine. izraža željo, da bi se po odpravi trgovske zbornice v Gorici, istotam ustanovil nekak medokrožni svet za nacionalno ekonomijo, tako. da bi imelo mesto potrebno ogrodje da s pridom nadaliuie in izvede nacionalno nalogo, ki io ie dosedaj tako briljantno izpolnilo.« Najprej so odpravili vse znake avtonomije nekdanje Goriške, iz strahu pred slovansko večino, ki biva v deželi. Sedai iim ie vprašanje slovanskega prebivalstva zopet argument, s katerim si želijo odpravljene ustanove zopet v Gorici. Da. vprašanje drugorodcev ie za vse dobro došlo v Italiji. Nai pokret. ORJuNASE opozarjamo, da z vsemi sredstvi nodpro naše finance. Naimani kar io mogoče rshtevati od vsakogar ie. da redno In pravočasno noravna evoin članarino. U katere se vzdržuleio Posamezne mestne organizaciie kakor Oblastni odbor, ki ta cae potrebute rfenar boli. kakor še kdai doslej. Borba ki Smo io za Počeli, zahteva od na« napera in žrtvovan ia vseh sil. da dosežemo naš končni veliki elH Ako ie pripravljen vsakdo na ffzlčn« žrtve bo »mogel tudi malenkostne mate-rie!iu» ctaiatVf>» organizacij} za katero so prelival} kri in umiral! megovl nalboliši bratfc Oriunaši! Oriuna ne sme nikdar kloniti In zateeadeH Dodomo io vsi! Vsak oo Svofih mo&h! Izborno uspeli shod Orjune se le vršil v nedeljo v KulPhui v Vojvodini. poznani stari dolgoletni radi- kalni trdnjavi. Po zboru je bila ustanovljena mestna Oriuna. h kateri jo pristopilo nebroi dobrovofj-cev in drugih Kulpinčanov v trdni veri da bo edina Orjuna osvobodila zemljo od uzorpatorskih madžarskih avditoriev in habsburških hbn-nopoicev. Vse komandante četniških sekcli opozarjamo da so došle srebrne In rdeče zvezdice in da vi na razpolago ori tainiku br. Velikega čelnl-ka. Komad stane 6 Din. _ Oriunaši no boam klonili nikdar, naisl smo morali doživeti najtežje razočaranje PO onem. kar smo pričakovali leta 1918. Poti. ki snw» k> ubrali v borbi za ideje, ne bomo nikoli zapustili, makar divjak) nreko nfe š« tako sihil viharji. Ideja mora zmagati, makar ori tem Izgubimo i fizično življenje. Predrznost nemškutarjev v mariborski oblasti raste od dne do dne. Posebno jim ie zrastel greben po razpustu njihove najodločneiše nasprotnice Orjtme. Tako se ie. zgodil v nedeljo incident, ki lasno osvetljuje to njihovo mentaliteto. Po povratku iz Kranja sc ie pdialo mimo Celja nekai Orjunašcv. katere Je nahrulila neka skupina s klici »Auf blks Oriuna«. Oriunaši so enega izmed izztvačev prijeli in se z njim tesncie seznanili. Navzoči ključavničar Jezeršek ie kvitiral ta spopad z nemškim vzklikom: »Vam bom že pokazal prekleti slovenski psi.« To ie čul poleg drugih tudi namestnik sekciiskega načelnika g. inž Sorti in prepotentnega možaka na mestu odpustil. PoliciTa pa ga ie aretirala in odvedla na stražnico. Zadeva Je silno razburila navzoči narod, ki mora mimo prenašati tovrstno prepotentnost nemškutarjev in gledati, kako ga ti v veliki večmi sličnih slučajev nemoteno sramote Za? toni upi. Po dolgem času Je list gnadliivih gospodov načel vprašanje nostoDania rimsko - katoliške cerkve napram našim svečenikom v Primorju. Po temeljitem preganjanju nižje duhovščine in izgonu vseh slovenskih redovnikov so pričeli verni katoliški fašisti z intrigami proti samemu goriškemu nadškofu dr. Sedeju Uspeli so že toliko, da ie odstavitev nadškofa samo še vprašanje časa kar potriuic i »Slovenec«. ki pa se ob tei priliki obrača na sv. očeta, kot zaščitnika šibkelših in branitelja meralc v so-žitiu med narodi v nadi. da ho stal v tem slučaju ob strani slovan-kih katoličanov v ItaitU in hranil nad-pastirja niihove krvi pred vsako krivico. Veliko ie zaupanje ponižnih služabnikov Rima v moč in voljo sv. očeta. Bogu potoženo. da se močno varajo, ker ie oolee govoric o odstranitvi nadškofa Sedela tudi dobro m^na utemeljena verzija, da So ta nasilni čin nad sivolasim nad-pastlriem izvoievall oni mečni krogi v Vatikanu ki so zelo naklonjeni fašlstovskl Italiji in ki zaiedno s črnosrajčniki grade drzni načrt pre-ustro.5enj^ rimski cerkve v laško narodno. Nimamo interesa za borbo proti cerkvi, pribiti pa moramo dejstvo, da rhnsko-katcliška cerkev prehaia vedno boli v laške vode in da bomo morali v doglednem času j mi „brati napram temu noia-vom primerno ori’entaclio. ki bo dokazala Rimu. da so minuli časi. ko so molčali Jugosloveni. če jih ie dnevno blagoslavljal z batinami m zapostavljanjem. BI — Pl! Sedaj, ko so se skavti vrnili s taborenj in ko dnevno časopisje tolikokrat omenia ta mladinski pokret. bi izpregovorili tudi mi svojo besedo o skavtizmu. osobito o ljubljanskem. Kot ie znano je Jugoslovenski skavtski savez v Beogradu izdal Pravila, po katerih se imaio ravnati vse njemu podrejene župc. Ako či-taš ta pravila, dobiš res veselie do skavtskega ookreta. Soglašamo da ie skavtizem v zdravstvenem smislu izredno koristna ustanova. Treba ie lc oogleduti s taboreni se vra" čajoče skavte. Jugoslovenski skavtizem Da ie koristen tudi v duševnem in nacionalnem smislu. (Srbski skavti so se udeleževali kot »mali četnici« tudi boja za osvobojenje!) Ni pa tak ljubljanski skavtizem. ki se sicer ravna po pravilih, a poleg pristavlja stvari, katerih v pravilih m najtL Navedemo en slučaj: Medsebojni pozdrav skavtov ie ali geslo »Bodi pripravljen«, ah’ pa nacionalistični »Zdravo!« Ker ie prvo predolgo, imajo vsi ostali skavti v državi kot pozdrav drugo. Ljubljanskemu stegovodri pa Je pozdrav »Bodi pripravljen« predolg, »Zdravo!« pa najbrže orcsokolsko. Najraje bi naibrž uvedel »Bog živi!«. če bi se dalo. Končno pa ie le prišel na že toliko smeha povzroču-joči »Bi-pi!« kot okrajšavo tz »Bodi pripravljen!« »Bi-pi!« vleče na nekako slovensko indijanščino in sc precej čudno sliši. Sicer ie lepa in-diianska romantika, ki io vsebuje pravi skavtizem a le do svoje meje. »Savske džungle« in razni klici, ki bi jih pravi Indijanec nikdar ne pripoznal k svojemu ieziku, odbijaio marsikaterega ki bi bil v drugem slučaiu z veseljem skavt. Dalje nacionalna vz"oia ljubljanskih skavtov. Lepa ie sicer ljubezen do hližnieea a pacifizem kot ga oznanja n. pr. starešina ljubljanskih skavtov ni za nas Jugoslovene baš sedai umesten. če pogledamo ostale iugoslo-venske skavte izven Slovenije, najdemo vse kal drugega. Skoro vsi od vodij so nacionalisti, nekateri pa zavzemalo svoie funkcije cek> tudi pri OrfnnI. Ravnajo se tudi ie točno do pravilih izdanih od save-za v Beogradu. Zakaj bi nai bilo v Sloveniji drugače? Upamo, da se bo pod kakimi novimi vodji ta položai izpremenil in da se bo tudi skavtska župa za Slovenijo po svoiem delovanju priključila ostalim, včlanjenim v Ju-goslovenskem skavtskem savezu. (Pripomba: Potrebne podatke za ta sdis so nam dali nekateri skavti sami.) Odda «p dobro vpeljana sodar-ska obrt zavednemu nacionalistu. Informacije pri mestni organizaciji' v Mariboru. K našemu zadniemu članku o razmerah v Vevški papirnici in obisku oitomcev vojaške akademije pristavljamo v interesu točne informacije. da omenjenih goiencev ni čakal na kolodvoru v Zalogu delegat vodstva papirnice s prošnio. da nai odstopilo od namere obiskati papirnice in da ni bilo slike Franca Ferdinanda. Prkvotuimai»o šn to. da ie za oonedeliet povabljen oo predsedstvu drugi oddelek akademikov v Vevče. Z ozirom na preišnie postopanje smo močno radovedni, da Ii spreime vodstvo ekskurzije to sedamo povabilo in obišče Vevške pa” pirnice. Cadorna potuje do Primorju in ogledjiie soško fronto in Caporeto, kier ie na čelu zmagovitih herojev Dremagal do dolgi in mučni borbi avstro-nemški odpor ter zagnal Au" striace prav do Piave. Za to slav no zmago ie bil odlikovan z maršalsko nalico. kateri v Dočast prire' iajo sedai črnosrajčniki ganljive ma" nifestacije. ko potuie po belih cestah in skalnatih brdih s tolikim lu-naštvom osvobojene Primorske. Bolie informirani krogi trdiio z oz! rom na ta obisk junaka vitežkih latinskih notomcev da se priprav lia nova ofenziva Cadornovega stila. ki na bo segala še vse globle. kakor do mrzlih voda Piave in da bodo oo tei zmagi za večno zacementirani načrti ponosnih imoerl-alistov tretie izdaje. Pošten sporazum demokratske Neinčlle s FrancHo in Jugoslavijo, ki ga mi že dalie časa proglašamo kot potrebno akcijo Droti onim. ki nas smatrajo samo za plačilni drobiž in naciio drugega razreda prt dobiva 1 pri drugih simpatičnejši odziv. Osobito ie opaziti ta Dreokret do sramotnem Dostooanju velesil v makedonskih zanlctliaiih kier so sc očitno postavile na stran onih. katere so morali leta 1918. z bajoneti ramo ob rami z nami metati iz taiste Makedonije. Spoznanje prihala počasi, ali tem gotoveiše ko ie pod" prto z akciiami katere se zadiralo v centralni organizem naše zemlle. Čemu bi sl taiiB defstvo. da na zapadli še vodno računajo »s slovansko nevamostio«. ki bi znala imeti zel n ostre koncepcije. bi «e pred carlgra lakirni vratml s tvoril* mogočna in enotna Jugosiavlla broieča dva miliioni pušk in ležeča med trenil morji! Poleg tega vstaja iz komunističnih meglenih obzorij nova Rusija, ki baš sedai nastaia in ki se svestna starih tradicij gotovo ijje bo ustavila na poti. katero ie hodila pol stoletja in s koje io ie vrgel z zapadnim kapitalom PodDrti boljševizem. Časi. ko so nam drugi po mili volji krojili meje. so minuli. Jugosloveni hočemo postati tudi na" rod. ki bo znal misliti in metodično delati za uresničenie globokih v bo" dočnost segajočih načrtov. Naši narodni očetie imaJo vedno polna usta zaslug za domovino, ko govore raz govorniških tribun masam naroda. Kot poznavalci dol te gospode smo mnenta da bi bilo zanimivo zbrati statistiko narodnih očetov z ozirom na njih reprezenti-ranie naroda za časa voine v strelskih črtah, v aradskih temnicah, v veleizdainiških procesih in na vseh onih mestih, kjer ni veljal iezik in partizanske vezi. nego mož. kot tak. Izvedenka. Gotovim krogom ie prišlo že pri nas v kri in mozeg, da e vse. kar ie iz naše zemlie nespretno :n neodgovarjaJoče njihovim potrebam. Ti liudje znosijo v tujino silne vsote denarja za tuje artikle, katerim so naši povsem slični, ako ne celo boljši. Iz tujine pa kličejo v našo zemljo tudi tuje izvedence, da za drag denar opravljajo posle katere bi domačini dosti ceneje in morda še bolje. To čaščenje tujstva gre že tako daleč, da kličejo iz nemškega Gradca celo babice, kakor se ie izvršilo nred ne" davnim v eni najuglednejših tukaiš" niih trgovskih familii ki na živi samo od jugoslovenskeea novca. Kolikor nam je znano, obstoji naredba Ministrstva narodnega zdravia. da ne sme nobena tujka izvrševati gorenjega Dosla v naši kraljevini. Pri nas na gredo oboževalci tuiščinc preko vsega in s svoiim nezaupanjem sramote naše strokovno osob-k. ki ie v praksi že dovoli dokazalo svoio usposobljenost. Izginite! Med ostalimi odpadniki in pristaši fašistov, ki so za počitnice prispeli v toliko iim omraženo Jugoslavijo, je tudi gospodična učiteljica Klementina Lavrenčič ki sc le prva vpisala neDOzvana v faši-stovski sindikat in teila zato tudi pohvaljena. Omenjeni gospodični vljudno svetujemo, da sc kar naj-preie povrne v deželo limon in pomaranč ker se nam ne zdi nrav nič gledati do naših ulicah sorcha-jati se narodne odoadnikc — faši-stovske Slovence. Radikali ubiiain h zasede Orju-ti2še. Neki policijski uslužbenec ie streljal pretekle dni iz zasede na brata Slavka Čubrila. komandirja sremske oriunaške čete in ga težko ranil na glavi. Zahrbtni napad je bil imenovani izvršil iz osvete radi tega. ker ie Čubrilo odločno branil državno zastavo in pri tem ubil nekega velikosrpskega hegemonista Ob tei priliki opozarjamo ponovno Oriunaše da dostoino branijo svetinjo države — državni prapor — proti vsem in vsakomur. Dobrovoljska prešlav» v Do-brudži se bo vršila dne 7. septembra t. f. v mestecu Medjidjiia, ko bo okrit spomenik padlim herojem i-Dobrovoliske divizije v borbah leta 1916. v Dubrudži. kjer je izkrvavelo tudi toliko naših slovenskih do-brovoljcev. Kdor se namerava udeležiti te proslave spomina padlih hcroicv. ta se mora mviti odboru za zgradbo gorenjega spomenika najkasneje do 15. avgusta. Vožnia bo trajala od 4. do 12. septembra in stane z ladjo od Beograda do Črne vode 120 Din. Do Beograda n* ie železniška vožnia četrtlnska. Zapostavljene so se čutili vrli branilci slovenskih tradicij sinil Orli v Kranju, da užaljeni pišejo sedai notice po njihovih časopisih. Najsi se sami dobro. zavedajo, kolika ie bila naklonjenost, ki so io uživali v Kranlu od strani strogo pravičnega prireditvenega odbora vendar iščejo in brkliajo za nečim, čemur ce Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi Drez garancij DanK-u* teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu qapcKO ApyuiTB0 y 3arpe6y gg LJUBLJANA B@ts@rSi@va uii*a št. 24 je najmodernejše oreje.Ni ter izvršuje vsa llskarnišlca dela od rajpilpro-stcjšsga do nsjmodernejšfclga. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige, liustriraue knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. oprema iluslrir, Map, cenikov Io listov. Lastna tvornica šotskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne «h srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. vedo niti sami imena in kar nai bi bilo zapostavljanje. Tako so iztuh-tali. da le imela razpuščena Oriuna nailepši prostor v Kranju in da ie uživala neke posebna privilegije. Z ozirom na to svetujemo prijazno bratom Orlom, da nai se v drugič i oni postavijo tja, kamor jih bo volja. kakor so storili razpuščeni Or-junaši. pa se jim no bo potreba P0-.rneie pritoževati radi /aoostavHa-nfe. »Naš dom«, slovenski ilustrova-ni tednik v Ameriki, je prinesel v zadnji številki podrobni bopis krvavega Vidovega dne v Prešernovi ulici, tako da se imajo sedaj priliko amerikanski stražniki poučiti iz njega kako se uporablja njihov izum — pendrek v Ljubljani. »Slov. Sokola« nameravajo ustanoviti menda nekateri, katerim ie šla zgovornost mirotvornega čudo-tvorca v plitve elave. Zanašamo se na odločnost Jugoslovenskih Sokolov in smo uverjeni. da bodo znali ti sami odločno zviti v Slovencih vsakomu slične misli iz razgrete glave. Ako pa oni ne bodo temu sami kos. potem smo iim rade volje na razpolago Oriunaši. ki bomo drakonično zatrli v kati vsak poizkus razdvajanja Sokola tostran Sotle. V tem oziru ne bo prav ni-kakih kompromisov in piljpogačar-siva. ki bi dopuščalo poleg plemenskega Orla in Hrvatskega Sokola še kake Slovenske Sokole. Kdor se spričo svoie politične ideologije ne čuti več srečnim v vrstah iugoslo-venskega Sokola temu ie svobodna pot iz njih. Sokolstvo ie organizacija napredka in kot tako more samo potem .Tiigosiovenstvo naprej k višjim ciliem. nikdar pa nazai v Pie* menstvo. Kdor ne mora in ne more biti Jiigosloven. temu dane« ni več mesta v Sokolu in nai gre c svoiimi političnimi prepričanji v ropotarnico med staro šaro. kjer /e rtak počiva dovoli zavrženih rekvizit idejnega voditelia teli žalostnih vitezov reda Slovenskega C/»kola. Črna skrivnost radikaliie. Kadar postavi radikalna partija katerega svojih molojcev na hladno, ima narod vedno priliko čuti neke težke grožnje. Poslednjič je bilo čuti to žuganie pri deministrizaciii Ante Radojeviča in izbacnjenju mojstra z morja Ljube Jovanoviču. Ostalo pa ie doslei vse samo ori žuganju. Čudna mora biti tajna, ki leži med voditelji radikaliie in katere se ne drzneio odkriti niti ti užalieni eks-voditelji. Izgleda, da nosi vitežka radikalna stranka poleg solunskega procesa na duši še mnogo drugih krvavih tragedij. Govori se o nekih razgovorih s sovražniki med vojno in pisanih protokolih o teli. Šepeče pa se tudi o neki težki aferi v Franciji v letu 1919. Kadar se bo pričelo razračimavanje. bomo. kakor izgleda. izvedeli marsikaj zanimivega. ZRNA. Strah ima velike oči! Brumnlm Terciialkam ne gre v glavo kako moreio ti preklicani Orjunci. ki se bodo cvrli na dnn pekla kliirb razpustu še v uniformi strašiti oo Ljub” liani. Te dni so namreč na ekskurziji gojenci Vojne administrativne šole, katere so radi temno-modrih uniform kratkomalo proglasile za Or-iunaše. zlasti, ker so peli po cesti slovensko Ker pa ie fantaziia od veleučenih »Slovenčevih« orotior-iunskih člankov razvnetih možganov zelo buina. so ženice pogrun-tale. da so Orjunce nalašč vzeli k voiakom. d;i pa niso hoteli obleči vojaške suknje, ampak so kar ostali v oriunskih. Ie šaikače so mesto kučem dali na glavo! O sancta sim-plicitas! Lepi bratci. Radikalna stranka je poznana, kot zbirališče najraz.no-vrstnejših kriminalnih tipov. Tako ie njen podpredsednik v Mitroviči, Steva Oajšin. obtožen, da ie leta 1915. v položaju madžarskega ko-mednega kamara izvršil nečuvena nasilja v okupirani Srbiji. Mož je organiziral i poznani Pašičev zbor v Sremski Mitroviči, kjer ie bil predsednik Sniao. O. domovina tl si. kakor vlačuga. V Mostaru leži popolnoma pozabljen grob njegovega naiveč.iega sina in vatrenega Jugoslovena Alekse Šantiča. Skoro da ni več sledu o zadnjem počivališču tega vzor poeta, ki ni klonil v najtežjih hipih. Taisti Mostar pa je dal z oko" lico poslanski mandat Laziči Markoviču. ki misli postati finančni minister vesele S. H. S. O Mostare! Daleč si prijadral, odkar ne sodiš več Šantičev. Čoro-vičev. Šolovov in Dučičev. Pobožne želje* Na kratko vprašanje. kako ie. sedaj v vojski, odgovarjam. da ie bolje. Sporazum ie bil sveta stvar. Treba pa ie, da se zapori izpraznijo in da se anulirajo vsa razžaljenja Nj. Veličanstva, da se bo enkrat vedelo da smo svobodni v svoji državi. (Radič). Lahko ie bilo ljudem oznanjati republiko In Uh zavaiati do nepremišljenih izpadov. Težko pa ie. danes odgovarjati za vse one ne baš maloštevilne nesrečnike, ki sede obsojeni radi žaljenja Veličanstva v zaporih in čakajo spasa. katerega jim bo prinesla oropala republika s Rodnisom nienefira oreds-edmkn ža- 1 ostne slave. Vesele vesti. V Sarajevu so osnovali klub propadlih trgovcev, ki šteie že do sedai 150 članov. V celi državi pa ie padlo v konkurz preko deset bank in hranilnic s skupno izgubo preko 400.000.000 Din. Dočirn ie anketni odbor za raziskovanje zlorab ministerstev dognal do sedai že za 200.000.000 DJn goljufij in nepravilnosti. In potem se še vprašujejo ljudje, kam in čemu ves naš denar. O čem danes sVet molči? Vas Sirča v čačanskem okrogu ie proslavila pretekle dni odkritie spomenika 200 padlim sovaščanom ki so položili v svetovni moriji življenje na oltar domovine. Za sipomenik so zbrali in plačali 200.000 Din. Njih divna hvaležnost in pijeteta ie prešla povsem tiho mimo ušes očetov domovine, ki se udeležujejo raje razvitij plemenskih srnaovskih bar-iakov in brezplodnih političnih zborov. Misli k dr. Koroščevemu govoru. Bilo .ie leta 1912. ko so se balkanski narodi složno vzdignili, da zdro-be verige turškega suženjstva in je po polutoku zaoril klic: »Balkan, balkanskim narodom!« In geslo ie postala resnica! Zelena veja Prlekije pa .ie pozabila pristaviti, da le bila leta 1912. SLS oficielno na strani Turčije lit da so nieni eksponenti zbirali za turški polumesec. Gospodje se bodo sicer skrivali za poštenim dr. Žitnikom, vendar nai ne mislijo, da bodo goljufali zgodovino, v kateri je že očrtan boj, ki ga ie moral voditi srbofilski dr. Žitnik z oficielno SLS ravno v tei zadevi strelišča borbe Balkancev za osvobojenje. »Naša vlada ie odprla pot Italijanom v našo lastno državo«. Z vsemi silami pa .ji ie stal ob strani klub klerikalnih .iogrov, ko je zahteval vzajemno z Bodrerom razpust Orjune, ki ie brez dvojbe najopaznejša ovira za izvršenje devize: »Balkan Italijanom!« Mladina In Ime naše države. Gonja proti imenu Jugoslavija, ki jo vodijo velikosrbski krogi, ie dovolj proslula. Najsi imajo sovražniki Ju-goslovenstva v rokah vse orožje, vendar so njihovi edini nspeh le po-imenovanie države SHS na oficiel-nih tiskovinah. Tako nam sporoča eden naših praških prijateljev, da iznačuio v Pragi na prijavnih polah univerze preko 90% naših akademikov ime države — »lugoslaviia«. Ime SHS ie uporabit en sam dijak, član poznane beogradske čaršijske porodice. čemu nomškutarite? Neštetič smo že bičali zastarelo razvado naših gornjih desettisoč. ki mislijo, da razodevajo svojo pripadnost višjim slojem tudi z nemškutarjeniem katerega se kar ne moreio odvaditi, najsi so iih poštene slovenske maJ-ke prav vzorno naučile blage slovenščine. Tako smo imeli te dni pri liko zopet poslušati pod zelenimi kostanii »Zvezde« premilo čebljanje RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI dvor Vsi hočejo kupovati Schithl^vo milo. Nekateri dajo pregovorili; da vaamejo druga pralna sredtiva. Velika večina pa v»lraja na tem, da uporablja le pravo Scfaichf-ovo milo. Kateri to pametnejil? Previdni! Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več Škoditi, kakor Je mogoče vtt leto prihraniti na ceni mila. v nemščini, ki je žuborelo izza omizja gospoda dr. Tavčarja, ravnatelja Kreditne banke, njegove soproge, gospoda prokurista Slovenske banke Staneta in odvetnika dr. Lukmanna. ki na sicer drugače povsem lojalno govori zelo lepo slovensko. Nimamo ničesar proti nemščini. če se uporablja po potrebi, ali od strani našega iezika neveščih. Javno oa bomo odslei objavili vedno vse tiste, ki so rodom čisto pristni Slovenci in ki uporabljajo nemščino kot občevalni jezik med seboj v iavnih lokalih in na cesti. Osmo leto no osvoboienin te že čas. ko s0 sine pričakovati orf slehernega S.'ovenča, da primerno ceni SVoS šezik ki ga hočejo Italijani in koroški nemčurji Iztrgati šiloma našitn zasužnjenim. Gospodarski stroji. Vso tvrdke, ki vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja, poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da • se takoj' prijavijo za udeležbo veliko Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4.—13. septembra 1926, ker je za to določen razstavni prostor, malone že zaseden. Vsa pojasnila daie urad Ljubljanskega velesejma. Gospodarstvo. Vrtnarska razstava. V krogu Pokrajinske razstave, katera se vrši od 4.—13. septembra t. 1. na Ljubljanskem velesejmu se nahaja tudi vrtnarska razstava. Je to tretja prireditev te vrste v Ljubljani, katera priča o agilnosti in smotrenem delu poklicnih ljubljanskih vrtnarjev, katerih namen ie zanesti tem potom v čim najširše liudske kroge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge. Glavna privlačnost pokrajinske raz” stave bode brezdvomno vrtnarska razstava, katera bode zavzemala cel »J« paviljon ljubljanskega velesejma. Ves ta ogromni prostor bo le spremenjeni v krasen eksotičen vrt. kakršnega Ljubljana še ni vi- dela. Ogromne palme kot Latanje, Phonixi, Chamaeropsi. Cvkasi, Dra-caene, Laurusi bodo tvorile gozd. v katerega senci se bodo nahajale naiizbranejše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Kraljeve be-gonke, Asparagus, Sprengeri, plu-mosus in falcatus. Adianthum, Pee-ris itd., te eksotične lončnice bodo drugovale našemu nagelinu. rožmarinu. Pelargoniji. Cvklami. primuli in marjetici. Cvetlične skupine v naipesjreiših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno oko. Prava posebnost tt razstave, bode umetno vezenje. Ta tako moderna stroka bode tudi pokazala višek strokovne znanosti. TUDI STARA MATI si ogleda zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in Sledljivost pri uporabi so splošno hvali. To je pristno ZLATOROG terpentinovo milo ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhutega vsebuje po vsak ti s o čl komad pristen zlatnik r^-.r •_ tac r-rr' jmimj . ■aucnaa » x.:iai ». :tjpiwiii i mm m po 10 frankov. jniiBBBBBBBBiiBBBBBBiBiHBBBBBBKIS»I9BBBBBBBBBBBBBMM«MBHfflB™B»HSS MA IL ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska Stedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, a ran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka z Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi- 15 CABA fig orme ocHryp3Bajyhe ahohh- flS m Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja Drejče Verbič Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj. Odgovorni ureoniK: jožeSpatt.