Domoljub V Ljubljani 28. oktobra 1942-XX ^^ 55 m štev. 44 Lučka na grobu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Novembrske misli S S ■ E S : Ko čez božje njive zopet množic se pomika val in na slednji grob vsaj eno lučko je nekdo prižgal; ko v zelenje, v krasno cveljc božji vrt je ves odet, vnovič misli nam hitijo čez ovire venkaj v svet. Romajo v samotne dalje, skrivajo se v mrak gozdov, kjer samuje mnogo dragih, še neznanih nam grobov. Tiho spuščajo se misli _ v grozo strašnih kraških jam, kjer stoterim je za vedno žitja tam ugasnil dal. Cele kupe že trohnečih zremo mučenih teles; kri nedolžno lita kliče maščevanje iz nebes na vse tiste, ki so s silo pahnili jih v grobno noč in na brate, ki v slepoti so jim nudili pomoč. V težkih mukah je duhovnik padel krvaveč na tla; žrtev, da nas obvaruje partizanskega pekla. Skrben oče, blaga mati, dobra hči in vzoren sin so umrli mHČeniško> sredi strašnih bolečin. V smrlnem snu počiva mirno v zemlji zmučono telo; po trpljenju, hudem boju sc počiva res sladko. Kaj zato, če na grobovih skromna lučka ne gori in če zadnji tihi domek že zelenje ne krasi? Upamo, da naši dragi žc uživajo Boga; _ t v sreči rajski nepopisni čakajo nas vrh zvezda. Žarek nade v našem srcu, v naših prsih stalno tli, da njih zgled kdaj v sveti Cerkvi pred vsem svetom zablesti. O, prosite mučeniki, da spregleda, kdor je slep; da za nrrod in sveto vero slednji izmed nas bo vnet. V srcih božje naj ljubezni silen plampn zagori, da zašije nam in svetu _ skoraj sonce mirnih dnil ■ ■ ■ S ■ ■ a ■ s Vojni dogodki preteklega tedna Razbita angleška tanka na egiptovskem bojišču ob zadnjih bojih. Velike letalske zmage v Egiptu Na egiptskem bojišču pretekli teden ni bilo posebnih dogodkov, razen velikih letalskih spopadov, v katerih so se zlasti odlikovali italijanski letalci, kateri so s svojim junaštvom porazili svoje nasprotnike. Vojno |K>ročilo št. 877 sporoča med drugim, da je osno letalstvo delovalo nad sovražnim ozemljem ter obstreljevalo sovražne avtomobilske vrste. Nad Tobrukom je narednik pilot Agostini sam nastopil proti štirim sovražnim bombnikom ter enega sestrelil, enega pa zadel. To vojno poročilo dodatno sporoča še norico, zdaj 15.423 mož, od lega 4259 mrtvih, 1453 ranjenih in 9711 pogrešanih. Zaradi pomanjkanja mesa so morali določili v ameriškem Njujorktt torek za brezmesni dan. Novo sodobno letališče so odprli v portngal-ski Lisboni, 10 km od mesta. 5000 ton sladkorja je uničil požar v londonskih skladiščih. Za oddajo 20 kg bučnih peška daje mad/:i> &ka zadruga v Budimpešti 1 kg pralnega mila. V Braziliji je umrl kardinal Sebastian Lcntc, nadškof v Riu de Janeiru. 600 do 700 tisoč Judov živi v nezasedenim delu Francije; v zasedenem samo 120.000. Zaradi pomanjkanja rudarskega delavstva >-0 začeli v Združenih državah uporabljati po rudnikih ženske moči. 10 milijonov kilogramov starih kovin so zbrali preteklo poletje na Madžarskem. Cena novemu vinu v Romuniji je padla od.150 na 40 do 45 lejcv za liter. Mejo starosti za vojaško obveznost je parlament Združenih držav znižal od 20. leta na 13. leto. 100.000 žensk je zaposlenih v nemških državnih poljedelskih podjetjih. Evropski prvak v veslanju 29 letni .Marijo Laz-zatti je umrl te dni v Trevisu. 1300 milijonov levov je doslej prejela bolgarska državna blagajna iz enkratnega premoženjskega davka Judov za varstvo države. Odslej bodo smela v Romunijo prihajati samo pishta, pisana v italijanščini, francoščini, hrvaščini, romunščini, srbščini, turščini, nemščini in — slovenščini. 400.000 metrskih stolov icljnatih glav so pridelali letos v oJiolici Stuttgarta, ki jc središče za pridelek kislega zelja v Nemčiji. Novo ležišče nafte so odkrili v okolici albanskega mesta Kruje. 1070 vagonov pšenice eo poslali te dni iz Pa-nata v Grčijo. Pri padcu ■ konja pri vsakdanjem jahanju je dobil hude pokodbe danski kralj Kristijan X. Združene države so izvršile veliko nasilje; ameriške jSete so namreč zasedle te dni v Afriki zamorsko republiko Liberijo. Odstopil je madžarski minister z a preskrbo general Štefan Lo6onezy. Največji sod na Štajerskem Ima ga vinogradniška zadruga v Ptuju in obsega kar 37.000 litrov vina. Sod so izdelali sodarji v Tacnu pri Ljubljani. Vsega skupaj jc v ptujski ladružni kleli prostora za 400.000 litrov vina. Zadruga ima podružnice v Zavrču, Okiču, pri Sv. Barbari in pri Sv. Andražu v Halozah. Vsak zaveden Slovenec ra<3 naroča in čita »Domoljub« Kaj je <1 Okrevališče za vojake, ki polujejo skozi Ljubljano, je bilo slovesno odprto dne H. t. m. ob navzočnosti visokih civilnih in vojaških oblasti. Zvezni tajnik je pozdravil Eksc. generala Robottija, pod pretoki« Davida kot zastopnika Visokega komisarja ter druge zastopnike oblasti. 'Članico ženskega fašija pa so organizirale razdeljevanje daril vojakom, ki bodo potovali skozi Ljubljano. d Pristojne oblasti so izdale zadnje dni od' redbe s sledečimi naslovi: Predpisi o klanju kopitarjev. it 21. nktnhra je minulo deset let, odkar jc umrl znani humoristični pisatelj, veliki mladino-Ijub, sodnik Fran Milčinski. Blag mu spomin! d Za tiste, ki se vozijo z ljubljanskim tramvajem. Zaradi skrčenja policijske ure je od torka 20. oktobra redni promet na cestni železnici zaključen že ob 18.12, ko odpeljejo zadnji redni vozovi z Ajdovščine na končne po6laje. Izredni vozovi pa z Ajdovščine vozijo še ob IS. 12 do končnih po6taj v Moste, na Vič, k Sv. Križu in na Rakovnik ter proti remizi, ob 19.12 pa z Ajdovščine proti remizi, v Moste, na Vič in na Rakovnik. d Ker ga je zajec opraskal. 67 letni zidar Josip Matek se jc zatekel te dni v bolnišnico, kjv t-o ugotovili zdravniki zastrupitev s telanom. Ma-tek je prišel k zdravnikom prepozno in je podlegel, l/kazalo 6e je, da je nastalo zastrupljenje, ker je Matka domači kunec pri krmljenju opraskal. d Smrt znamenitega skladatelja. V Camioru je umrl odlični italijanski skladatelj A. Petrucci. Doživel je 77 let. Bil je velik Puecinijev prijatelj in zelo plodov rt skladatelj raznih 6kladb, po večini vojaških himen in koračnic. d izredno sladko sladkorno peso je dala letošnja letina v Italiji. d Izdelovanje vermuta, vina Maršala ter šumečih in vsakovrstnih likerekih vin je ministrstvo zopet dovolilo. d Živilske nakaznice za november so že 19. oktobra pričeli raznašati ljubljanski mestni uslužbenci Ljubljančanom. Vzorno delovanje ljubljanskega prehranjevalnega urada naj bo v zgled tudi nekaterim podeželskim. d Ob 91 letnici — nov zob. Anuncijala Rossetti iz Chioggie pri Rovigu je praznovala pred kratkem 91 letnico rojstva. Obenem je zapazila, da-ji je zrastel takorekoč čez noč nov sekalec. Dejala je, da smatra novi zob kot najlepši dar prirode ob 91 letnici. d čas zatemnitve v Ljubljanski pokrajini je sedaj od 19.30 do 6.30. d Nove oblačilne karte stopijo v veljavo kot je znano dne 1. novembra letos. V glavnem so do-Ibčila glede rabe kart ista kot doslej. Najvažnejša izprememba je pač v tem, kol smo že poročali, da bosta samo dve karti namesto dosedanjih 5 vnst; ena za otroke od 1. do 4. let, ostale za starejše osebe brez razlike spola. Io je velika olajšava za družino, kjer bodo lahko posamezni dali na razpolago svoje karte v primeru potrebe drugim članom družine. Glede točk ostane število isto, novost je v tem, da bodo tipi; zirane tkanine in delovne obleke zahtevale manj točk kot doslej. Tudi sistem je poenostavljen, ker so številni predmeti združeni v nove skupine. Točna določila bodo tudi mere za otroške obleke in čevlje. d Naj se prepriča, kogar veseli. Nekdo poroča: Vzemi 1 del premoga ali oglja (oboje v prahu!) ali žaganja, 2 dela čistega peska in 1 del ilovice ali malte, razmoči najprej ilovico, najbolje s petrolejem— če je — 6icer mora služiti v to voda, v razredčeno ilovico primešaj nato pesek, dobro premešaj, na kar primešaš še premogov, ogljen prah ali žaganje, zgneteš kroglice, ki jih daš naj o osušiti in ko so 6ulie, jih daj na ogenj, ki že dobro' gori, s čemur mu zvečaš vročino, ki jo vzdrži do 10 ur. Te kroglice 60 torej primerne za pečice v sobah, katere 6e najprej segreje z drvini in s premogom, za drugo nalaganje pa se Kdor rad bere »Domoljuba«, j ima najcenejše razvedrilo! [ Mmogo molimo rožni venec! S prvim petkom septembra se ie končal prvi del vsenarodne zadostilne pobožnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu. Niso še mogla priti iz vseh župnij točneiša poročila, kako in s kolikšno udeležbo se ie ta pobožnost vršila, a dosedanja poročila dokazujejo, da ie res ves narod sprejel pobudo za to zadostilno pobožnost z velikim razumevanjem in vneto gorečnostjo. Tako moramo reči res odkrito: Hvala prosvetemu Srcu Jezusovemu, da ie toliko liu-bezni do sebe vzbudilo v dušah vernikov. Hudobni duh pa medlem tudi ni miroval. V svoii nevoščljivosti do naših duš te zveličavne pobožnosti ni mogel mirno gledati, v svojem sovraštvu do Boga jc mnogokie in na razne načine skušal ovirati spravno češčenie "presvetega Srca. A ljubezen presvetega Srca ie vse premagata. V Srce tudi nadalje neomajljivo zaupamo. Ali naj dušni pastirji puste, da ogenj gorečnosti ugasne, da ljubezen do Jezusovega Srca omrzne? Ne! Pobožnost prvih petkov nai postane naša ljudska pobožnost. Ljubezen Jezusova do nas ie nespremenjena, zalo smo mu hvaležno ljubezen še nadalje dolžni. Grehi in žalitve božje med našim ljudstvom, žal, še niso prenehali, zato smo žaljenemu božjemu Srcu dolžni še naprej zadoščevati. Prvi petki v mesecu naj ostanejo slovenskim vernikom za vso bodočnost ilnevni zadoščevanja iz ljubezni in najiskrcneiša zahvala presv. Srcu za rešitev. Verniki naj Io pobožnost deveterih prvih petkov nadaljujejo. Tisti, ki ie še niso začeli, naj io začno zda i. kdor le more, nai začne novo vrsto deveterih pelkov, kolikor mogoče mnogi nai daieio z vrednim, pobožnim in ponižnim prejemanjem svetega obnaiila Jezusu zadoščenje za žalitve vseh ljudi, posebno pa našega naroda. Tel pobožnosti prvih petkov pridružimo še molitev rožneoa venca. 7.akni? Prepričani moramo biti, da samo Marija. Kraljica miru, more svetil sprositi mir. Da nam Bog po Marijini priprošnii podeli mir, moramo postati miru vredni in sposobni mir sprejeti in ga zveličavno uporabljati, ne pa tako. kakor po zadnji vojski, ko se ie mir zlorabljat za še hujše žalitve ne* skončno svetega Boga. Miru vreden in sposoben; ga uporabi jati v svoie zveličanie bo naš naroj tedaj, ko se bo resno in resnično spreobrnil, Zaradi tega moramo mnogo, mnogo moliti zi spreobrnjenje areSnikov. Dva razloga posebna sta, ki nas morata nagibati, da molimo za greši nike. Enega ie posebno poudarila preblažen< Devica Marija sama, ko se ie pred 25 leti prj kazovala trem pastirčkom v Fatimi na Porti^ galskem. Rekla ie. da gre mnogo duš v večnij pogubi jen ie zato, ker verniki ne molijo za nji» hovo spreobrnjenje; nedolžne pastirčke ie opo^ miniala, nai pogosto moliio sveti rožni venec za spreobrnjenje grešnikov. Pomislimo samo. kako strašno je, če duša pade v večno pogubi ien ia, iz katerega ni rešitve — in če ie ta duša istega rodu, nam v sorodstvu jezika in krvi in nam tako najbližja! Ali nismo dolžni, moliti za sproti obrnienie grešnikov med nami. da bi se nobe« na duša za vežno ne pogubiluj Ko bi se grešniki med nami spreobrnili, bi bile skorai vse težave in bridkosti odstranjene* Ne bilo bi več prelivanja krvi. umorov in ubo* iev. ne več krivic, laži, ropov in tatvin, ne bil.a sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena ...« Pi sateljica obravnava v srcu stare Ljubljane pripovedko o lepi Urški, ki jo je vzel, kakor poje že Prešeren, povodni mož. IVelik in bogat bo izbor leposlovnih prispevkov, ki so jih napisali za koledar med drugimi: Jože Dular, Cvetko Golar, Janez Jalen. Starko Janežič, St. Kranjc, dr. Jožu Los renčič, Jan Plestenjak, Jože Plot, Stanko Prelog, Silvin Sordenko in Narte Velikonja. Zanimiv in pester bo izbor poučnih Člankov, zanimivosti iz naravo in nasvetov za dom, hišo in vrt. Še vse polno zanimivega in lepega bo prinesel koledar, poživljen s številnimi slikami in črteži. Za mladino in dolge zimske večere bo posebno dobrodošla lepa barvna priloga z zanimivo družabno igro: »Ženimo fta pašo!« Opozarjamo vse naše naročnike, da bo koledar v prosti prodaji dražji. Zato ga naročite že sedaj, saj bo tiskan v omejeni nakladi. Žrtve komunističnih morilcev Poročali smo zadnjič o mučeniški smrti starega Antona Repoo-ia. Mož, ki vse svoje življenje nikomur ni hudega prizadel, je moral umreti strašne emrti pod noži podiv janili komunjstičnili ibesnelcev. V vsej metliški okolici je ta umor povzročil hudo ogorčenje. Zdaj vsi, ki so že pošteni spregledujejo ter obsojajo zverinske morilce. Zdaj je vsakomur jasno, kaj je in kaj hoče »Osvobodilna fronta«. — Naša slika nam kaže Antona Repovža kot vojaka v ruskem ujetništvu med zadnjo svetovno vojno. Razpršeni komunistični oddelki so dne 2. oktobra prišli k Sv. Križu nad I.itijo, kjer pa se jim je uprla vaška straža. Komunistični partizani, ki se doslej še nikjer niso postavili s kakim posebnim pogumom, ker znajo biti pogumni le tam, kjer imajo pred seboj neoborože-ne ljudi, se tudi tokrat niso obnesli. Zalo so zdivjali nad neoboro-ženimi. Tako so tega dne opoldne napadli s streli kriškega organa finančne kontrole I iA--lorjn Tonija, ko je odhajal iz pisarne domov h kosilu. Dobri uradnik je izdihnil pod streli strahopetnih komunistov. Bil je priljubljen v svoji službi, kjer koli je deloval. Bil je dalj časa v Krškem, v Brežicah, nakar je pred kratkim pri-šel^k Sv. Križu, kjer je vestno opravljal svojo službo ter se zunaj službe ni brigal za nič drugega kakor za svojo družinieo. ž> no in tri otroke. Vsem izrekamo svoje sožaljo. Toni je bil po rodu iz Ljubljane. Pred mesecem dni nekako so komunisti pri-drli ira Rudnik pri Ljubljani ter tamkaj izropali več hiš, med njimi tudi župnižče. Vdrli so tudi v Golijevo hišo, kjer so vse izropali, nalo odpeljali s seboj gospodarja in njegovega sina, 22 let starega Jožefa Golija, ki je že več let zvesto deloval v Slovenčevem ekspeditu v Ljubljani. Mladi Jože Goli je bil sila bister in nenavadno dober fant, ki ga Je moral vsakdo rad imeli. Bil je tako vedrega duha, da je povsod širil veselje in dobro voljo. Bil je otroško dober in pobožen. Vsako jtilro je sam od sebe hodil k sveli masi, kjer je stregel. Njegova najljubša zabava pa je bila nabirati cvetlice, s katerimi je krasil oltarje v rudniiki ccrkvi. Medlem ko so očeta Golija čez nekaj časa izpustili, so pa sina Jožefa vlekli s seboj na Polico. Dolgo nihče ni vedel, kaj 6e je z njim zgodilo. Te dni pa se jc Janžljeva žena z Orlega babala, češ da je njen mož Golijevega Jožeta, ki sla si v sorodu, sam na Polici zaklal, ko so mu poprej dva dni lomili ude pri živem telesu. Tako se je zvedelo, da je tudi tega plemenitega slovenskega fanta zadela strašna smrt zaradi njegovega prepričanja. Dne 7. t. m. so na Polico spet pridivjali komunistični partizanski tolovaji ter v domači hiši pobili uglednr-ga posestnika »pri Možaku«, Jožeta Zupančiča. Ko so ga doma v hiši dalj časa mučili, so ga začeli z noži zabadati. Tedaj pa je prihajala va»ka straža, nakar so komunisti svojo žrlev brž zabodli. Ker je bila vaška straža že močno blizu so se tolovaji zmedli, nakar je Zupančič pobegnil, , dasi smrtno ranjen, ven na polje. Tu je padel ter klical na pomoč. Tedaj so prilekli ljudje, nalo pa še vaška slraža. ki je bila med leni naglo opravila s strahopetnimi komunisti, ki so pobegnili, ko so odvlekli s seboj mrtve in ranjene. Zupančiča prinesli domov, kjer je bil še pri polni zavesti jjre. viden z zakramenti za umirajoče, nakar je proli jutru umrl. Vaška slraža na Polici pa je e svojo udarno neustrašenostjo pokazala, kako je treba tem ino rilcem na prsle stopali. Tudi drugod vaške straže uspešno nastopajo. Tako so v Stični ujeli zloglasnega tolovaja in razbojnika Avguština Erjavca iz vasi Polok pri Muljavi. Ta razliojnik je bil med najhujšimi rahlji v vrstah komunističnih glavarjev. Tako pod udarci ogorčenega ljudstva padajo te rabeljske glave druga za drugo in bodo padale, dokler slovenska zemlja ne bo očiščena teh Kajnov. Okrog sosedov 6 Varčevanje z zvezki. Prosvetno ministrstvo je v Neniviji odredilo, da je treba upot,tei.i:i pomanjkanje papirja tudi v šoli, kjer dopušiajo razmere, zlasti v ni/jih razredih naj se učitelji kolilor mogoče poslužujejo table. Vse zvezke je treba |xj-polnoma izkoristili. Ce ni na ra/|K>hgo o ničnih, trgih in vaseh voziti naj\eč s hitrostjo 40 km, zunaj pa 61) km. s Stolico za italijansko kulturo so ustanovili na zagrebškem vseučilišču. s Novo sodobno mestno pokopališče bo dob 1 prihodnje leto hrvatski Karlovac. s Kinematogral so odprli pred 14 dnevi v Rogaški Slalini. To je že 21. novo kinematogral-6ko fiodjetje na Sp. Štajerskem. s Otroci so se zbrali oni dan v Bohinjski Srednji vasi iz Stare Fužine, Gorja in KoprivnAa. Z žetvenim vencem se je pomikal otroški sprevod pojoč po travniku, kjer je bilo zbrano prebivalstvo iz Srednje vasi in okolicc. Po igrah in |x-;ju otrok je bila prva lutkovna jiredelava v Srednji vai-i. s Z jablane je padel in obležal mrtev posestnik Stanko Majcen i r Seljiika v ptujskem okraju. — Ob letošnjem obiranju sa.lja se jc prijietilo na Štajerskem precej hudih nesreč s Prosta stanovanja bodo dobile v prvi vrsti družine z mnogimi otroci. Nemški državni minister za delo je izdal predpise o oddaji prosiih t:a-novanj v najem. V prvi vrsti bodo dobile pr<»-'a stanovanja družine z večjim številom otrok. Pole? teh bodo upoštevali družine padlih ali mrtvih vojnih žrtev z dvema otrokoma ali vojne poškodovanec z enim aii dvema otrokoma. s Z vrvjo sc jc zadavil. Neka mati v nemškem llanovni je šla po opravkih in privezala svojega 15 mcseccv starega otroka otročička na ograjo. — Olrok se je pri igranju opotekcl in si ovil vrv okoli vralu ter zadavil. s Prolesor Adolla Hitlerja je odšel v večnost. Te dni je v 80. letu starosti umrl v St. Andra;'u v Lavanlinski dolini prolesor dr. Leopold Pe'\ ki je 6vojčas imel med svojimi dijaki, tudi 6edanjcga nemškega vodjo Adolla HHlerja. Pokojnik je z zanimanjem spremljal življenjsko pot nekdanjega svojega dijaka. Ko jc lani v aprilu prišel Adolf Hit ler v Cclovec, ga je 6tari prolesor. obiskal ia je bil pri Hitlerju lepo sprejel. s V raznih delih Zagreba bodo uredili črez zimo kuhinje, kjer bodo delavci in nameščenci lahko dobivali poceni kosilo in večerjo. s Zimski čas bo imela od 2. novembra dalje Nemčija, kar znači, da bodo tisio noč pomaknili kazalce vseh ur za eno uro naprej. Dne 19. marca 1043 pa bodo zopel vse ure pomaknili za eno uro naprej. s Na Koroški Beli so zgradili novo šolo za ve6 vzhodni del tovarniškega ozemlja. 6 Na cesti pred Smlednikom se je splašil konj. Dve žen&ki sta padli z voza na ceslo. Poštna uradnica 21 letna Fini Kraljeva si jc zlomila medenico. 201elna učiteljica Jcrica Toška pa l«v0 nad-lektje. Tukaj me vidita na vrhu skale v sredini vašega mesla. Čeprav imam tako le malo prostosti, vendarle lahko vidim na tisoče 6treh in vsaj trideset milj morja in suhe zemlje. Vse 6ama sovražna dežela! Kjer le vidim dim, ki se vali iz dimnika kake hiše, si moram reči; lamle sedi nekdo pri ognju kamina in ves radosten bere poročila o naši nesreči. Prosim, pokažita mi vajin dom, čeprav le njegov dimnik, ali pa, če se ta ne vidi, vsaj tisti del mesta, kjer 6toji vaša hiša. Kadar bom potem gledal |k) mestu, bom lahko rekel: tamle svoji hiša, kjer ljudje ne mislijo čislo neprijazno o tebi!« I lora je obstala za hip, dva, nato pa je rekla: • Lepa misel to in tudi resnična, kar se tiče Rotialda in mene. Stopite sem, mislim, da vam lahko pokažem dim iz našega ognjišča!« l ako rekoč me je peljala okrog zidovja na nasproti ležečo južno 6tran utrdbe na bastijo, ki se je dvigala skoraj nad krajem mojega nameravanega bega. Od tam smo videli spodaj pred seboj več predmestij, za njimi pa zeleno, prosto nepravilno pokrajino, ki 6e je vzdihovala vse do pent-lanJskih gričev. Na eni teli višin — v daljavi kakih dveh milj — je stala cela vnsta belega kle-čevja. Tja mi je pokazala Klora. •Ali vidite tiste skale?« je vprašala. »Mi jim pravimo: .Sedem sester'. /da| pa obrnite oči nekoliko nižje, in videli boste v griču nekaj kakor udor v griču, vrhove nekoliko dreves in med njimi dimnik. To je Svvanslon Cottage. Tam stanujeva z bratom pri teli. Vesela sem ob misli, da vam je v veselje gledati tja. Iz enega konca vrla tudi lahko vidimo lo t.dnjavo in večkrat greva zjutraj tja na sprehod, kajne, Ronald? — in misliva na vas, SI. Kes; priznati pa moram, da naju la razgled ne dela ravno srečne.' •Gospica,« sem rekel in komaj brzdal glas,« če bi vedeli, kako olajšujejo vaše besede, sam vaš pogled, strahote tega kraja, mislim, da, upam, da vem, da bi bili veseli. V6ak dan hočem zdaj priti semkaj in vam posvetiti molitve ubogega grešnika. Oh, ne rečem, da bi vam kaj koristile!« • Kna katerega sem bil čislo pozabil, da povem resnico.« Ko sem se še potrudil, da bi popravil, če 6em se kaj zameril mladeniču, in mu izbrisal iz spomina svoje nekam razvnele besede, kdo je moral priti mimo? Major! Moral sem stopiti v stran in mu salulirati, ampak vse je kazalo, da so njegove oči gledale samo Horo. ■Dober znanec to,« sem dejal; »učim ga francoščino. /clo prijazen je do mene.« »Zijal nas je tako, nočetn ravno reči, nevljudno,« je rekla Mora, »rada bi samo vedela, zakaj nas je tako zijal!« »Ce nimate radi, da vas lako zijajo, vam priporočam pajčolan, gospica,« sem odvrnil. Ona me je navidezno jezno (»gledala. »Vam rečem, da je nas zijal!« Ronald pa je še pristavil, »ne verjamem, da iz slabega namena. Mislim, da ga je iznenadilo, ko je naju videl, da se izprehajava z ujet — z gospodom St. Ivesom« 6 Beg. Cas, dogovorjen za naš beg, se je bližal vedno bolj, pa čim bolj se je bližal, tem manj nam je ugajal naš načrt. Samo ena stran je trdnjava, kjer je mogoče dostojno in varno oditi iz ulrdbe; ker pa so lam glavna vrata in sloji lam straža in vrhu vsega še glavna cesta zgornjega mesta, ne pride ta stran v poštev za beg ujetnikov. Na vseh ostalih straneh obdaja trdnjavo strašna skala, pod katero se je moral izvršiti beg v svobodo. Posvetovali smo se v marsikateri temni noči, smo sklenili, da prodremo pod vmesnim okopom nekako na južnozapadnem koncu na kraju, ki mu pravijo .Hudičev komolec'. Sicer nisem še nikdar prišel v dotiko s to slovito osebnosljo, ampak če je ostala njena zunanjost tudi le od daleč količkaj slična fe-mu tako imenovanemu komolcu, me nili malo ne mika, da bi se seznanil z njo. Tista grozna, slrmo- glava kleč pada od vznožja ozidja med pravcafo pustinjo, predmestnimi vrtovi ih hišami, ki jih gradijo, strmo v globino. Nikdar se nisem upal, da bi samo za trenutek pogledal ob skali dol. in že ob sami misli, da bom moral v temni noči tvegati pot nizdol, mi je zmanjkovalo sape. Od koga smo dobili vrv, ne vem in se tudi ni6em brigal za to; dokaj pa sem si belil glavo ob misli, če bo vrv tudi dovolj dolga za naše plezanje. Kolikor mogoče natančno smo kajpada izmerili, kako dolga je bila; toda kdo nam je bil porok, da je bila dovolj dolga za naše plezanje? Ni bilo dneva, da 6e ne bi eden izmed nas skrivaj splazil do tistega .hudičevega komolca' in skušal preceniti višino bodisi na oko ali s tem, da je metal dol kamenčke. Eden izmed nas, ki je bil pijo-nir, se je domislil matematične (ormule za taka preračunanja — ali vsaj enega dela formule, ostanek pa si kai sam izmislil. Kar se mene tiče nisem prav nič zaupal v taka preračunavanja, pa če smo jo ludi lahko našli v strokovni knjigi, ampak v tem, kako naj jo uporabimo, so se pokazale tež-koče, ki bi še Arhimeda pripravile v zadrego. Zgražal 6em 6e že ob sami misli, da bi moral kdo izmed nas v takih okoliščinah tvegati svoje kosti in 6e spustili dol. Edino, kar je bilo ticba še določiti, je bilo, kdo naj bo prvi, in zedinili 6mo se v toliko, da je žreb določil B. Zedinili so se, da združijo grenko in sladko: tistemu, ki spleza prvi dol, morajo slediti vsi ostali po vreli. V šaloru B je bilo vse vesele volje, veselje pa bi bilo še večje, če ne bi manjkal še glas našega pijonirja. Ni se čudili, da se je pojavila neka nevolja zoper tak poskus, ker je vladalo veliko nesoglasje glede dolžine vrvi in višine skale, in ker je moral človek splezati v črni noči kakih fietdeset, šestdeset sežnjev globoko dol po popolnoma prosti vrvi in 6podaj niti malega otroka ni bilo, ki bi količkaj trdno držal za vrv. Ob misli na tisto višino smo poslali kol 6tare babe! Že res, da so bili nekateri prepričani, da je ».., ne hofem prui spustili dol...» vsa reč brez vsake nevarnosti, in smo z logiko dokazovali 6voje mnenje. Pa čeprav so bili tehtni razlogi, da naj poizkusimo, 6o bili še bolj tehtni ugovori, da naj ne poizkusimo. Drugim se je vsa zamisel zdela blazna in so jo zametali. Med temi malodušneži je bil na nesrečo tudi nek mornar vojne mornarice; ta je bil največji bojazljivec. Iz te sti6ke nas je rešil dragonski narednik. »Tovariši,« je tekel, »kakor mislim, sein po činu najstarši med varni tukaj, in zaradi tega se hočem prvi spustiti dol, če želite. Samo po sebi se razume, da (e kaj mogoče, da bom hkratu tudi zadnji. Nisem več mladenič in za časa ujetništva se mi je trebuh malce odobelil. Zaradi tega mi morale obljubili, da ne boste zabavljali čez mene, če padem in potegnem vse druge v pogibelj.« »Takega predloga ne moremo sprejeti,« sem ugovarjal. »Kol najstarejši med nami bt Leclos moral priti zadnji na vrsto, in on je pripravljen to storili. Zaradi tega naj odloči žreb!« »Ne tako,« je vzkliknil Leclos . Prt tem mi pade neka misel v glavo. Med nami je nekdo, k. nam je marsikaj dolžan, ker smo čuval, njegovo skrivnost. Razen tega smo samo sodrga k. se je nabrala z vseh vetrov, on pa je vse druge krvi. Naj prične Champdiveor, ki e plemenitega rodu!« Rade volje priznam, da je nastal imenifen premor, preden je oni plemenitega rodu, za kater rega je šlo, prišel do sajie, da je mogel govoriti. Toda izbere ni bilo! Kratko upiranje, ki se je pojavilo v meni, je ostalo neopaženo, ker je tedajci na srečo prišla straža mimo. Pa v tem tihem, premoru se je pri« petilo nekaj, spričo česar sem vzrojil. V našem šaloru je bil tudi nek vojak, Clausel po imenu, človek prostaškega značaja. Bil je tudi pristaš Oo-guelalov. Medtem pa ko je bil Goguelat nekako grdo razposajen, ni bil ta Clausel nič manj odvraten, povrh tega pa še hudoben. Včasih smo mu rekali .general', včasih pa tudi po imenu, ki ga ne morem tukaj zapisati. Ko smo še 6edeli,in poslušali, mi je položil ta človek roko na ramo in mi na uho zašepetal: »Ce ne greš, grol, bom že jaz poskrbel, da boš visel!« Brž ko je straža odšla, sem izjavil: »To se razume, gospodje, da sem z največjim veseljem pripravljen iti prvi. Samo mora še prej dobiti pošteno kazen pes, ki je med nami. Gospod Clausel me je pravkar žalil in osramotil francosko vojsko, in zaradi tega zahtevam, da ga ves šator prime za to.« Vsi so me spraševali, kaj je bil zagrešil in ko sem bil tovarišem povedal, so bili vsi kot en mož za to, da .general' prejme kazen. Zaradi tega 60 .generala' pošteno premikastili in drugi dan 60 mu čestitali vsi, ki so ga videli, zaradi odlikovanj, ki jih je bil prejel. Sreča je bila za na6, da je bil eden prvih, ki so zasnovali načrt za Jiegr in veroval, da se posreči, kajt, drugače bi se bil gotovo maščeval in vse izdal. Do mene ga je navdajala nečloveška želja po maščevanju, kolikor sem Sfiozna! iz njegovih pogledov, pa sem sklenil, da se ga iz« ogibljem. kolikor morem. Ce bi se bit v tistem trenutku moral spustili po vrvi dol, sem prepričan, da bi bil delo dobro opravil, toda bilo je že prepozno — 6koraj 6e je že svita! dan. Toda čas mojega trpljenja še ni bil pri kraju, kajti v naslednji noči so zvezde kar raz-svitljevale nebo. da 6e je videla vsaka mačka, ki se je miljo daleč potikala okrog. Za ta čas prosim fitalelja, da ima sočutje z grofom St. Ivesom! Sleherni je govoril z menoj sočutno kot z bolnim človekom v postelji; naš korporal, ki je dobil oštrige od neke ribiške ženske, jih je položil pred noge meni ko', bi bil poganski malik. Z eno besedo, pitali 60 me kot. pitajo Ijudožrci ujetnika in ča6li(i kol daritvenega bika Zaradi tega mi je na moč dobro delo, ko se je tretji večer gosta megla zgrnila na trdnjavo. Luči glavne ulice so ponekod docela izginile, ponekod se nam niso svetlikale svetlejše kot mačj« oči. Komaj pet korakov od svetilke je človek že moral tipaje iskati ozidje. Požurili smo se v posteljo. Ce bi bili naši ječarji bolj čuječi, bi 6e jim moralo čudno zdeti, da 6mo 6e tako nenavadno zgodaj nehali pogovarjati. Sleherni je ležal na. svojem prostoru in se premetaval v upanju na prostost in v 6trahu pred strašno smrt|o. Začul se je glas straže, šumenje mesta je postalo vedno 6labejše. od vseh strani smo iz predmestja slišali nočne čuvaje, ko so po ulicah oznanjali ure. Lahko mirno rečem da mi je njihovo klicanje donelo v ušesih, kot na smrt obsojenemu. Navsezadnje 6e je v sosednji ulici oglasil človek, ki je živinsko tulil: -Ena je proč in jutro je temno, mrzlo!« Kakor bi trenil smo bili vsi na nogah brez vsake besedice. •Pričnimo, gospodje,« sem rekel, »če je vrv pripravljena, tukaj je zločinec!« Predoi je bil hitro izkopan, oporni kol zabit, vrv razvita Ko 6em 6topal na določeni kraj, so me tovariši prijemali za roko in jo stiskali. • Pazite na Clausela!« sem šepnil Leclosu in se urno spustil na kolena in komolce, zgrabil vrv z obema rokama In se prerini! z nogami naprej skozi predor. Pod nogami mi je zmanjkalo tal in bilo mi je, kakor da mi ntora srce nehati utripati. Se en trenutek in btngljal sem po zraku kol pijan pajac. Nikoli v življenju nisem bil zgledno pobožen. toda v listih trenutkih |e lil z mene /not ur molitev. , ... Na vrvi so bili v razdalji osemna;st palcev narejeni vozlji in neizkušenemu človeku bi se tako dozdevalo od sile lahko spnslviti se dol. Najhujše pri celi reči ie bilo lo, da je vrv bila kakor živa, polna življenja in nevolje do mene. Zasukala se je na eno stran, s? ustavila za hip, pa me vrgla kot vrhvka v nasprotno smer. Vrv se je izmuznila: mojim nogam kol jegulja, me primorala, da sem ves čas napenjal vse svoje moči in me metala v določenih presledkih ob površje skale. (Nadaljevanje prihodnjič.) V barija, pomagaj nam Til Čudodelna Marijina podoba na Sueli HuzsucUieno pročelje Mariiineaa svetišča v Lurdu Ruggero Uombre. Ko se je toplo zahvalil, je Andrejček odšel s Slntčjevo ženo iz komisarjeve pisarne in jo zavil proti gostoljubnemu ciganskemu vozu. Ne !>i si upal trditi, da je bil malopridni Me-do občutno prizadel zaradi svojega pripetljaja; gotovo pa je, da si od takrat ni več zaslužil nobenega očitka zaradi svoje požrešnosti. IX. Naslednja dva dneva, ki ju je Andrejček še prebil v Toledu, je napravil dobre izkupičke, zlasti v predmestju, kjer so hoteli ubiti njega in medveda. Tamošnji prebivalci so si namreč šteli v častno dolžnost popraviti krivico s čim večjo radoda rnosljo. Tako je mogoče ne samo poplačali dolg in poslali še nekaj denarja babici, obdržal je še zase majhen prihranek, |>otein ko je tudi Sinlčjevi ženi poklonil majhen dar, da ji je lako pokazal svojo hvaležnost. Zahvalil se jo svojima usmiljenima gostiteljema in jima obljubil, da se lx>, če ju bo ob noji vrnitvi šo našel ondi, ponovno za dan ali dva pomudil pri njima. Nato jo spet krenil na pot proli jugu. Pet tednov pozneje jo neko krasno jutro konec aprila dospel v Andujar. Njegova prva skrb je bila. da se je odpravil na jKzšio, kjer so mu izročili lako zaželeno pismo, I rvo, ki mu je bilo |>oshuio, odkar je odrinil iz Francijo. A, čudno, medlem ko se je dotlej tako neskončno veselil misli, da bo končno zvedel, kako se godi med njegovo odsotnostjo babici, ga .ie zdaj, ko ie imel pismo v rokah, nenadno prevzela silna skrb. Ta papir mu bo morda prinesel slabe novice?... Ostal je na mestu v dvomu in ni imel poguma, da lii pretrgal ovojnico. Ko je obračal in sukal pismo v svojih rokah in ga ogledoval cd vseh slrani, je nazadnje opazil neko posebnost, ki ga jo izneuadiln: pismo jo namreč imelo žig ],a Bastide—Clairenco namesto llasparren. Opazil in ludi, da se je morala babica nedvomno obrnili na kakšnega bolj izurjenega pisarja, nego so bili njeni navadni sosedje, kajli naslov je bil napisan s krasnimi črkami. Pomislil je kratko, kdo bi bil mogel biti ta pisar; toda nenadoma je opaz.ll, da jo po zaslugi medveda, ki je stal poleg njega, postal središče splošne radovednosti. Zato je slopil iz. urada in prišel na najbližji trg. šele lam je sedel na neko klop, kjer ga ni mogel nihče motiti, odločil, da odpre pismo. Pismo sc je glasilo: »Moj dragi Andrejček I Gos|>odična Giampaoli je tako dobra, da ti piše namesto mene. A ni mi bilo treba iti k njej, . da ti pile nam slo mene. Prevedel Griša Koritnlk. da ^ bi jo prosila, naj mi napravi to uslugo ... Veš, zakaj ne? ... Iz preprostega vzroka, ker sem ze pred sedmimi meseci zapustila llarparien in se nastanila v Mimizanu, kakor se, kot veš, imenuje kraj kmetije njenega očeta... To te bo iz-neiiadilo, dečko moj?... Pa je le resnično. Tisti dan, ki si odpotoval (oh, kako dolg se mi je zdel čas!... zdi se mi, da so lela in leta minila od tedaj), sem šla, kakor sem ti bila obljubila, nabirat gobe, da hi jih podarila gosjio-dični. Izbrala sem samo najlepše, ki so šele pravkar pognale iz tal. Ko sem se vračala domov, nisem čutila prav nobene utrujenosti v svojih nogah, ki na žalost niso več take kakor takrat, ko sem bila stara dvajset let, tako sem bila zadovoljna, da sem napravila veselje njej, ki je bila tako dobra do tebe. Drugi dan sem se s košarico v roki napotila proli Bastide. Mislim pa, da brgz voznika Miloca ne bi bila prišla '. Mimizan, kajli komaj sem vlekla noge za seboj. Dobri .Miloc me je dohitel ravno pri vhodu v llasparren, kjer jo v tvornirl naložil čevlje, ki jih je nato prepeljal na postajo Urt. Ko je videl, da komaj ležem, mi je ponudil sedež na kozlu poleg sebe. Tako sem dospela na cilj brez truda. Pri vhodu v trg sem se ločila od njega in sc začela vzpenjati po ulici, ki drži h kmetiji na griču. Prišla sem tja oh času kosila. Sprejeli so me prav prijazno, zlasti še, ko so zvedeli, kdo sem in zakaj prihajam. Gos|>odična ie bila na vso moč vesela krasnih gob, ki sem jih imela s sebojl Takoj me je povabila, nnj prisedem; nato mi je pa sama stregla s kapusovo juho, ki selil je z velikim tekom pojedla dve skodelici. Potem jc njen očka odšel na polje jaz pa sem govoril z deklico o tebi. Kako te je hvalila, dragi'Andrejček! Rekla mi je, da si e isto jutro odrinil odondod, poln poguma in vneme. Prav imaš, da jo imaš rad. kajli nad vso dobra gospodična je in čuli odkritosrčno prijateljstvo do tebe. Proti pollretji uri sem vstala, da bi se bila vrnila v llasparren; eno pa me je prisilila, da sem morala zxipct sesti. »Preveč sle utrujeni, da bi že odhajali.« mi je rekla. »Ne, gospa Iruleghi, prav zares nel... Upam, da nas za danes ne bosle zapustili, kaj ne?< Po kratkem ugovarjanju sem sprejela njeno ponudlio, ker sem bila v srcu zelo zadovoljna, da se bom mogla odpočili do drugega dne, pa tudi zalo, da Imm mogla malo dlje ostati pri ljubeznivi deldlcl. Skupaj sva prebili popoldan in kramljali. Ona jo opravljala svoje delo, jaz pa sem ji tu pa tam kaj pomagala. Ko pa je. zvečer zagledala na dvorišču vra-čajočega se očela. mu je stekla naproti, češ, da mu ima nekaj silno nujnega povedati. Nikoli si ne bi mogel misliti, kaj je to bilo; in tudi jaz si tega nisem niti od daleč mislila! Kmalu nato se jo vrnila k meni iu me naglo vprašala: . „, ,Veste, kaj sem prosila očka? ,Ne, gospodična,1 sem odgovorila. Povedala sem mu neko zamisel, ki mi je bila 'prišla na um, ko sle prišli k nam. Očka, sem mu dejala,' ,za gospo Iruleghi je zelo' žalostno, da mora biti vedno sama m se mučili, da si zasluži vsakdanji kruh. lo dmgi rani pa vidim da sama tukaj ne morem vsega onravit har je treba. Vi bi me pogosto potrebovali na polju, ker pa imam delo doma., me ne morete vzeti s seboj. Kratko malo, zdi se mi, da M se dalo marsikaj bolje urediti, če bi obdržal, gospo Iruleghi pri nas... . Očka ie pristni na to: sa vedno stori vse, Icir hočem. Bi potemtakem hoteli živeli prt na, ? MojnTaga babica boste, iu prepričani hodile, da vas bomo radi imeli.' >0h, Andrejček! Kar presunilo me je ob teh' besedah. Jaz, ulioga starka brez sredstev in svojcev, naj ostanem v Mimizanu malone kot gosjio-dinja 1... Nikoli si ne bi upala niti v sanjah misliti na takšno srečo. Bila sem tako prevzela, da sem se jokala od veselja in nisem mogla spregovoriti niti beedice. V edino zahvalo em gopo-" dični poljubila roke in ji prikimala v znak hva-i ležiiosti. Drugi dan mo je gospod Giampaoli odpeljal v llasparren. Najprej sen, plačala najemnino, kolikor sem je še bila na dolgu, in po tvoji zaslugi mi to ni bilo težko: saj si mi pustil toliko denarja, kar preveč, in nekajkrat sem bila žalostna, ko sem na to mislila. Nato je jel Giampaoli nakladati na voziček' moje pohištvo, a jaz som se medtem šla po-slavljat od svojih sosed, ki 60 bile sicer izne-nadene, vendarle pa vesele, ko so zvedele, kako dobro si bom uredila življenje. Nazadnje sva odrinila nazaj proti Mimizanu. Srečna sem bila te nenadne spremembe, pri vsem tem pa nisem mogla ostali brez solz, ko sein zapuščala kraj, kjer sein živela toliko let in kjer so pokopani vsi moji dragi. V mojih letih so, kakor vidiš, spremembe bridkejše kakOT v tvojih. Zvečer sem bila že v Mimizanu, v tisti krat sni izbi, ki je bila prej spalnica gospe Giampa-olijeve; moje pohištvo so tako razpostavili, da bi bila skoraj mislila, da se sploh nisem preselila. Od tistega dne dalje živim srečno, kakor še svoj živ dan nisem bila, kolikor jiač moremo biti srečni na tem svetu. Ničesar mi ne manjka, An-dreiček, ničesar, razen tebe, dragi moj dečko. iKolikšno hvalo mi je vedela povedali o tebiU Oh, zakaj te ni tukaj, da bi z menoj vred užival tako srečo?... Giampaoli poslojia z menoj, kakor da bi bila njegova mati; gospodična pa me ne bi mogla rajši imeli, najsi bi mi bila. vračam. Pravi biser je, ljubezniva, delavna, pri, v resnici vnukinja, iu jaz ji od vsega srca to dna, resna .. .< Tukaj se je pisava spremenila: poslala je medla, manj trdna. Starka se je glede nadaljnjega pisanja nedvomno obrnila do drugih, ker, se je Marjelka bržkone branila pisali o toni, kar je zadevalo njo. Morda se je obrnila do njenega očeta ali pa do kakšnega soseda. » . rahločutna In dobra,« se je nadaljevalo pismo.«'Presodi sam: ker je vedela, da sem vznemirjena zaradi tebe, ni izgubila nobene priložnosti, da mi ne bi govorila o tebi ter mi dajala poguma, da hi laže prenašala tvojo odsotnost, so več. da bi me razveselila, je naročila po očetu iz. Baione zemljevid Španije ter mi na njem kaza a tvojo pot in kraje, skozi kater potuješ: ; za tč pa vemo j>o žigih pisem, ki nam jih pošiljaš. Tako se mi zdi, da te kolikor toliko spremljam in živim pri tebi. A kadar se vznemrijnin ob misli na tebe, dečko, ki si sam m slaboten v deželi ciganov, orožnikov, in medičarjev, ki izpostavljajo med prod svojimi trgovinami, da skušajo z njim požrešne medvede, me dobra gospodična vsakokrat skuša na vsak način potolažili. (Nadaljevanje prihodnji/ j 4' V. Krilati lev in Ponarejena želva. Srčna kraljica je rekla Lički: »Ali si že videla Ponarejeno želvo?« »Ne,c je odgovorila Lička. »Niti ne vem, kaj je to Ponarejena želva.« »To je želva s telečjo glavo, s katero se kuha Juha, ki ji potem pravijo želvina juha,« je rekla kraljica. »Pridi, povedala ti bo svojo zgodbo.« Kmalu nalo so prišli mimo krilatega leva, ki je ležal slegnjen na soncu. »Pokonci, lenuhi« je rekla kraljica. »Pelji to gospodično k Ponarejeni želvi, da ji i>ove svojo zgodl>o. Jaz moram drugam « In je odšla ter pustila Ličko samo s krilatim levom. Skupaj sla se podala na pot in kmalu prišla do Ponarejene želve, ki ju je gledala s solznimi očmi, vendar pa ni ničesar rekla. »Ta gospodična,« ji je rekel krilati lev, »bi rada slišala tvojo zgodbo.« »Povedala jo ji l>om,c je rekla Ponarejena želva z globokim glasom. »Sedite iu ne zinite besedice, dokler nisem končala. Sku|iaj so se vsedli in za nekaj trenutkov nihče ni spregovoril. »Bili so časi,« je rekla Ponarejena želva in glol>oko vzdihnila, »ko sem bila jaz še prava želva. Ko sem bila še majhna, sem hodila v šolo v morje. Učiteljica, velika želva, me je dobro učila. Učila me je brati, pisati in vse različne vrste računstva: častihlepnost, raztreseuost, grdotičenje in posinehljivost.c »Nikoli še nisem slišala o grdoličenju,« si je drznila pripomniti Lička. Krilati lev je dvignil tace ves začuden. »Ali veš, kaj je lo lepotičenje?« »Da,« je rekla Lička, čeprav ne preveč prepričevalno. »To pomeni... napraviti neko stvar lepšo.« »No, torej,« je nadljeval krilati lev, »če zdaj Lička, da bi preinenila pogovor. »Prvi dan deset ur,< je odgovorila želva, »drugI dan devet in tako dalje.« »To je bil nenavaden urniki« Je zaklicala Lička začudeno. Ponarejena želva je vzdihnila in si obrisala oči s taco. »Morda pa ti, deklica še nikoli nisi videla na kakem plesu raroga, ker ne veš, kako lep jo rarogov plee.« V »Morda je res tako,« je rekla Lička. »Kako vrste ples je lo?« »Ali bi ga rada videla? je vprašala Ponarejena želva smehljaje. »Zelo,« je odgovrila Lička »Pridi, posli ušiva naučiti to punčko prvi lik,« je rekla Ponarejena želva krilatemu levu. »Tudi brez rarogov ga lahko pleševa.« Svečano sla pričela plesati okoli Ličke. Vsa-kikrat. ko sta se ji približala, jo je eden ali drugi pohodil. S tacami sta udarjala takt in Ponarejena želva je pela: Polžok naš' mali hišico nosi, sreča ga kos in ga poprosi: »Vzemi še mene v hišico svojo, pa ti zapojein pesemeo novo!« Polželt pa pravi, govori: »Težka se hišica danes tni zdi. Kaj vidim? Krilati lev na njej 6edL Kljuni ga, košek, piči ga v rep, da se spravi s hiške potepi« >Kaj še,« pravi kos objestno, »danes mi je tako prijetno. Haje zažvižgam pesem veselo, da se l>o vse krog mene vrtelo. Plešite, plešite, vse stvari, kos vam poje, žvrgoli! „ Plešite vsi, veliki in mali: vija, vaja bomo plesali, vija, vaja v krogu skakali.« »Hvala,« je rekla Lička, zadovoljna da je bilo pesmi konec. Toda Ponarejena želva je še daljo plesala s krilatim lovom in pri tem pela pesmi, ki so bile več ali manj podobne tejle: Kura pravi: kokodak, znesla jajček dan l>om vsak. Krilati lev pa pravi: ».loj koliko perja imam na glavi!, Plešasla želva se le smeji, osle pokaže in zbeži. Ko sta nehala plesati, je krilati lev rekel Ponarejeni želvi: »Ponarejena želva, zdaj bi pa morala zapeti tvojo najlepšo pesem: tisto o juhi, ki ji pravijo želvina juha, da natrosijo povabljencem pesek v oči, v resnici pa je pripravljena le iz govedine in zolišč.« Ponarejena želva je vzkliknila: »To je res. — Ponarejena želvina juha je nekaj takega, s čemer pitajo lahkoverne in nevedne ljudi.« Ponarejena želva je vzdihnila in pričela peti: Dobra je želvina juha, ki se iz govedino kuha, kar sama po grlu teče, če Je hladna nič ne speče. Dobra je želvina juha, ki so iz govedine kuha. Kako se hranijo mravlje V »Domoljubu« sino že pisali o raznih načinih hranjenja mravelj. Nekatere se hranijo s sladkarijami, ki jih priberačijo pri listnih ušeh, druge nabirajo zaloge raznih semen, druge spet goje v svojih mravljiščih glive. Ker je to poglavje zanimivo, bomo v teh vrsticah na kratko govorili o njem. Nekatere vrste mravelj goje glive lako, da napravijo v mravljiščih nekake vrtove polne glivic. To delo je precej zamotano in se ga udeležuj« celo matica. Delajo pa tako: Nekatere južnoainerikaneke vrete mravelj gredo v dolgih procesijah na drevesa in grmovje, kjer izrežejo s svojimi kleščami polkrožne ali okrogle koščke iz listov. To delo je razdeljeno tako, da nekatere delavke I i61 j e režejo, druge vlačijo izrezane koščke domov, kjer jih takoj predelajo. Ta predelava se izvrši lako, da večje delavke zfjrizejo in žvečijo izrezke v kašo, iz katera napravijo neko gobasto snov, ki jo raz.|x>rede v sobicah v obliki gnezd. Taka gnezda namestijo v votlih drevesnih deblih ali pa pod zemljo. Kmalu se naseli na tej snovi neka gliva, ki preraste s svojim micelijem vso gobasto snov. Iz teli micelijev izrastejo beljakovine vsebujoče glivice, ki jim pravijo »koleraba«. S tem se hranijo te vrete mravelj. Ko se seli kraljica-matica iz mravljišča v novo mravljišče, vzame s seboj del dote v novo bivališče, kjer se gliva naglo razširi. Ta gliva je sicer zelo skromna, vendar potrebuje gnojenja. Gnojenje oskrbujejo mravlje. Napravijo pa lakole: matica odtrga šopek glivic ter jih drži pod zadkom, nakar spusti nanj nekoliko rjave tekočine ter dene odtrgani šopek nazaj v »vrtiček«, ga 6krbno potepta v zemljo s sprednjimi nogami. Ko zagledaio novi prebivalci mravljišča lirč sveta, se pridružijo materi pri oskrbovanju (gnojenju) vrtička. Nekateri raziskovalci poročajo, da merijo taki »vrtovi« 5 do 6 m v obsegu in do 1 m v višino. Pri tej priliki naj omenimo še :iek poeeben, a zanimiv način hranitve pri mravljah. Zadeva se nanaša na način, kako hranijo delavke druge delavke. Denimo nekam košček sladkorja in vzemimo v roko povečevalno sleklo. Kmalu vidimo prihajati iz mravljišča nekaj mravelj, ki se približajo sladkorju, ga poželjivo ližejo, pri čemer se jim zadek širi in debeli. Ztnolno bi bilo mi&liti, da se te delavke hranijo, lo je, da jemljejo sladkarijo zase. Ne! Hrana ne gre v njihov »zasebni-, marveč v njihov -socialni« žclodec. Ta socialni želodec :rod ne bo uničen! Pretresljiv govor g. škofa dr. Rožmana na praznik Kristusa Kralja Na praznik Kristusa Kralja je ljubljanski g. škof dr. Rozman v stolnici imel veličasten govor o Kristusu Kralju, ki so mu vsi narodi zemlje dolžni ljubezen in zvestobo. V tej zvezi je spregovoril o brezboštvu in narodih, ki to zapisani smrti, čg ne bodo sledili Kralju vseli kraljev. Dejul je: Brezboštvo je strup iz tujine — ntihotapljen med nas po zaslepljenih sinovih našega naroda, ki zaradi tega resnično zaslužijo naziv izdajalcev. Brezboštvo je sad materialističnih filozofov, ki kakor črvi rijejo le v tvorni snovi in nikdar ne vidijo božjega sonca nad seboj, ki nnm svetlo in toplo kuže tja, kjer bo nam dana končna izpopolnitev, katere noben materialni napredek še od daleč doseči ne more. širili — kot kugo — so brezboštvo tisti internacionalni Judje, ki so svojo lastno vero najprej zavrgli in vidijo svoj življenjski namen v materialnih dobrinah in v nndoblasti nad vsemi krščanskimi narodi. Iz tega vira je strup brezboštvn prišel v duše drugih narodov in pod lažno krinko nacionalizma še prav posebno v duše slovanskih narodov. Ta strup moramo odstraniti iz našega naroda, če mu hočemo ohraniti življenje. Kajti če brezboštvo zavlada narodu, ho narod uničen in mu nobena akcija ne bo več mogla pomagati k življenju. Narod, ki Boga zavrže, bo tudi BOG zavrgel — ne morda takoj, ker Bog dolgo čaka, cela stoletja včasih, a pogin je neizbežen in pride vprav v tistem času, ki ga je Bog določil. Vsakemn narodu Bog določi gotovo nalogo, ki jo naj izpolni nn svetu, če jc ne, mora izginiti. Bog mu lo nalogo odvzame in jo naloži drugemu narodu, ki jo naj namesto nezvestega izpolni. Takšno jc načelo božjega vladanja. To načelo jc zapisano v sv. pismu: Izaija popisuje v zadnjih poglavjih svojih prerokb bodoče kraljestvo obljubljenega Odrešcnika. Pripoveduje, kako prihajajo kralji, mogočniki in ljudstva iz vseh strani sveta in vstopajo v to kraljestvo, potem pa pristavlja: »Ljudstvo in kraljestvo, k i.Je bi ne služi, bo izginilo in narodi bodo popolnoma pokončani.« (Iz 60, 12.) Jasno povedano) Narodi, ki večnemu Kralju ne služijo, po zakonih božjega vladanja nimujo pravice do obstanka, ker dane jim naloge ne izpolnjujejo. Kdaj nehajo obstojati — je v božjih rokah, a gotovo, prav gotovo jim je pogin zapisan. Samo en zgled iz zgodovine: arijan-*anski narodi (Vandaii, Goti, Lnngobardi), ti so s krivo vero o Jezusovem božanstvu skoraj krščanstvo popolnoma zatrli in se izneverili nalogi, dn širijo božje kraljestvo med poganskimi sosedi — so popolnoma izginili, da že tisoč let ni več sledu o njih. Smrt in življenje sta še v naših rokah, danes še, ali bo to še dolgo, ne vemo. Za kar se odločimo — ne v besedi, marveč v dejanju in življenju — to nam bo dano. Ce Kristusu, svojemu, kralja, zvestobo prelomimo in mu ne služimo — bomo uničeni, ce nas bo kaj uničilo — nas bo brezboštvo. Rešila nas bo zvestoba Kristasu Kralju. Ker pa hočemo kot narod živeti, napravimo danes dvojen sklep: a) Sklenimo in obljubimo: zvesti ostanemo Kristusu Kralju in mu bomo vestno služili. b) Ne samo poedinci — ves narod mora zvestobo obljubiti in jo ohraniti, mu služiti, zato pa drug sklep: molimo, delajmo, trudimo se, da pridobimo ves narod Kristusu, propagi-rajmo navdušeno in neutrudljivo misel zveste službe Kristnsn Kralju, širimo vedno boli vrste Kristnsn v Cerkvi zvestih. To je K a tol is k a akcija, ki ima danes svoj praznik. Z apostolskim navdušenjem ves narod zbrati okroj; Kristusa Kralja, da mu vsak član zvesto sluzi in v tej službi ves narod čim popolnejše Izvrši od Boga dano zgodovinsko poslanstvo, da taKo narod ostane živ v svežem naravnem in nadnaravnem življenju, to je prelepa naloga Katoliške akcije. To in nič drugega. Vi pa veste, kako se po Ljubljani širijo laži o dela m namenih Katoliške akcije, češ dn organizira »belo gardo«, da ovira osvoboditev naroda, da je torej treba najprej pobiti člane Katoliške akcije itd. io so zlobne laži brezbožnikov, ki so največja resnična nevarnost za obstoj naroda. Ne dajte se varati, pa naj prihaja brezboštvo s kakršno koli krinko, spreglejte in opazili boste za krinko režeči se obraz hudičev, tega nepomir-Ijivega sovražnika naših duš. Laž je, če se Katoliški akciji očitajo politični ali kateri koli drugi nameni razen zgolj verskih, če bo Katoliška akcija z vašim vnetim in neustrašenim sodelovanjem dosegla svoj verski namen, da ves narod pripelje h Kristusu, da mu bo zvesto služil, bo s tem dosegla posredno izrazito narodni namen: narod bo ostal pri življenju in bo zaslužil, da ga Bog še nadalje* ohrani v zboru drugih narodov pri življenja in duše naše in naših rojakov bodo dosegle večno življenje. Predragi v Gospodu! Iz ljubezni do naroda, da ne bo uničen, še bolj iz nadnaravne ljubezni do duš našega ljudstva storimo to. Amen. Glad in lakota v slav. pregovorih Kdor se na pust do sitega ne naje, bo vse leto lačen. Kdor zelje sadi in prašiče redi, se lakote ne boji. Kruli nobeden ni tako oster, da bi lakote ne bil mojster. Kruha lačen, palice sit. Lučcn, da se duša v njem vidi. Lačen, da sc mu pajčevina po ustih snuje. Lačen — dober kuhar. Lačen sem ko mačka česna. Lačna vrana se ne zmeni za strašilo. Lačna vrana siti ne veruje. Lačna vrana silo pita. Lačnemu človeku je sladka tudi drobnica. Lačnemu tudi malo zabeljena jed diši. Lakota je najboljša kuharica. Lakota nima oči. Lakota, mraz iu dim po hiši, so trije siro-maski križi. Lakota šo volka iz gozda prižene. Lenuhu kruli glad po trebuhu. Mesarskim psom in mlinarskim kuram je zastonj z gladom grozili. Mnogim so oči bolj lačne ko želodec. Največja lakota je takrat, ko cvetela bob in grah. Pozno grmenje — rani glad. Pridnemu možu lakota le v hišo gleda, a v njo si ne lipa. Prlena gospoda — gospoda po večerji lačna. Sita mačka lovica, gladila mačka tatica. Sita vrana gladili ne veruje. Sitemu nudijo, gladnemu ne dajo. Slabo je, kadar se glad na žejo oženi. Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha. Več ljudi jc pomrlo od jedi in pitja kakor od gladu in žeje. Vse |e bolje kakor glad. Za lakoto umreti je huje kakor zgoreli. Zima ima gladne zobe. J. šašelj. Mlcžnc kocke Mleko v prahu je v sedanjih vojnih časih precej razširjena jed, vsaj tam, kjer ni na razpolago dovolj naravnega mleka. A Nemci so bili v tein oziru še iznadljivejši, ko so začeli pripravljati mleko tudi v kockah. Na enak način, kakor ma-ščobno aH rastlinske kocke za juho, se uporabljajo tudi mlečne kocke. Pravijo, da zadostuje, če samo eno takšno kocko zdrobimo v majhni količini vode in že imamo pred seboj skodelico svežega in bknsnega mleka. Mlečne kocke so že začeli uporabljati v nemški vojski. Tovarno za izdelovanje mlečnih kock imajo v nemškem pristaniškem mestu Kielu. Na mesto vrtnic tobak Velik del svetovno znanih bolgarskih nasadov vrtnic, odkoder so pridobivali dragoceno rožno olje, se je moral prilagodili potrebam tega časa in se spremenili S tobačne nasade. V predelih, kjer je doslej po milje daleč dišalo po vr nicah, se raztezajo zdaj polja samih tobačnih rastlin. rožah je zdravie Tudi naši iglavci se v ljudskem zdravilstvu precej rabijo. Posebno v čislih so razne smole in mladi poganjki. O zdravilnosti brina smo že govorili, danes pa se pomenimo še o smreki, boru, jelki in macesnu. Smreka — picea excelsa je vsem znano drevo. Od nje rabimo v zdravilstvu mlade poganjke, igle, smolo in terpentin. Notranje rabimo poganjke, ki jih naberemo spomladi in jih vkuliamo oziroma namočimo v sladkorju ali pa. posušimo. Ti koristijo pri za-sliženosti pljuč, kožnih izpuščajih in Iiš«jih, ter pri revmatizmu. (40—50 g svežih poganjkov «li 30 g posušenih poganjkov na pol litra vode; dnevno spijemo 2 skodelici). Terpentinovo olje rabimo notranje pri gnilobnem vnetju pljučne sluzne mrene (3—4 kapljice na elatlkorju), obenem pa vdihavamo tudi soparo tenpentinovega olja. V ta namen zlijemo 1 žličko terpentinovega olja v posodo z vrelo vodo in sopa.ro prav .močno vdihavamo. Notranje ne sinemo jemati preveč olja, ker kvarno vpliva na ledvice in mehur. Zunanje porabljamo kopelj smrekovih igel za okrepitev živcev in pri slabokrvnosti. Za polno kopel vzamemo t—2 kg iglic, ki jih kulia,-mo 15 minut v 2—3 litrih vode. Izvleček vlijemo v pripravljeno kopelj. Smrekovo smolo se rabi pri gnojenjih in ako si zaderemo trn v meso. V teh slučajih navežemo na rano raztopl jene smole z voskom, ki kmalu očisti gnoj in poiegne tudi trn iz mesa. Terpentinovo olje in smrekovo smolo rabimo dalje proti ozeblinam, ranam, tvorom in pri otrdelih žlezah. Zdravilo proti išijasu: 3 dele terpentinovega olja in 10 delov etra zmešamo in uživamo dnevno 3 krat na dan po 10 kapljic. Smrekovo mazilo za rane in tvore: V lončeni posodici raztopimo 30 g neslanega surovega masla, enako množino rumenega voska in svin-ske masti, nakar dodamo 23 g očiščene smrekovo sinole in 10gr peruanskega balzama. Ko se dobro raztopi, premešano in zdevljemo v posodice, ki jih dobro zamašimo. Jelka, hoja — abies nllia se loči od smreko v glavnem v tem, dn ji stoje storži pokonci. V zdravilstvu rabimo olje. slorže in iglice. Čaj popkov in poganjkov žene na vodo in pomoga pri krčih v želodcu, pri šibki prebavi in baje tudi pri vodenici in revmatizmu. Dnevno 6pijenio 2—3 skodelice te obare. Mlade jelove storže rabimo po navodilu Kncippa proti vetrovom, očisti na tudi trebuh in mehur vseh škodljivih snovi. V to namen sc-seka.mo mlade storže prav na drobno in jih kuhamo 25 minut. Nato odstavimo posoo-mo delali v bodoče: v telovadnici !>omo storili svojo dolžnost, potem pa poleti k vodi, pozimi pa na sneg. Tn igrišče si bomo uredili, da l>omo lahko tekli in igrali igre z žogo. Brez teka, ki je kralj vseh športov ni dobre telesne vzgoje. »Tomaž, daj mi koš, ljudje se ti bodo smejali, če te bodo videli v vasi!« »Zame. ki rad nosim, je to šport, zate p«, ki si zgaran, bi pomenilo delo. In če se nama bo kdo smejal, ker spočit nosi, utrujen pa hodi s pletenko, se bova smejala še midva. Veš, hudo grdo je, če mislijo mestni ljudje, da je delati sramota. Kjerkoli bom imel priložnost, Irom povedal svojim športnikom, da jc telovadba z mo-tiko in lopato, s plugom ali košem na hrbtu Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te plafuje naprej. Smrekovo treslo lepo, edravo suho In Jeflc« kupi vsako ko-llfitno usnjama LavrlO J.. St Vtd prt 8t'5nt, Ljubljana. Suhe gobe kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni Fran Pogačnik, Blel-wetsova (Dunajska) c. fttov, 13. Polhove kože in vse drugo od divjačine, tudi veverlčne, kupuje stalno ln plačuje visoke ceno Dav. Zdravlč — LJubljana, Stari trg 30. OGLAŠUJ v Domoljubovem malem oglasniku 1 veliko bolj »nobel« od one z železno kroglo ali teniškim loparjem. Prva je nekaj pristnega, druga pa nadomestilo; saj je tudi prava drseča kava odličnejšn od knaipa!« ... ,„ »Zakaj pa ljudje potem uganjajo športa« »Zato, prijatelj, ker nima vsak polja in sadovnjaka. pašnika in gozda kakor ti Pa se za to, ker pride na vsakih šest dni nedelja, ko je kaj časa za veselo udejstvovanje pod vedrim nebom, Šport je nadomestilo za delo, je pa tudi nekaj, kar je duševnemu in telesnemu zdravju v prid. Duševnemu, ker os razvedriš in sprostiš, se vadiš v podjetnosti in vztrajnosti, se učiš ča.stno zmagovati ali pa pošteno priznati, da je bil nasprotnik močnejši; in je telesnemu zdravju v prid, ker te seznanja z vsern^ kar pospešuje zmogljivost mišic, srca in pljuč.« »Vse K-poJn .prav, kar pripoveduješ o športu, za bok« pa se le ne bi mogel navdušiti«, je zasukal Jerneje pogovor na drugo stran. Za Tomaža pa. ki jc imel polno glavo pobud, so bile te besede kakor voda na mlin. Tako jo trdi.. da je prav boks nekaj imenitnega za fante, ki se morajo boriti, da liodo postali lxilj srčni in samozavestni, Bok« napravi iz mevže moža, te navaja k hitrim odločitvam in te utrjuje v bolečinah. Surov pa je le takrat, če se dva obdelujeta iz jeze ali pa za denar. Jerneje mu je dal prav, vendar s pripomlio, da se mu zdi, da je Ha svetil le mulo takih boksarjev, ki bi se obdelovali brez trohice jeze in sovraštva. Pri mlinu sla se ločila. Jerneje je zavil nazaj proti Počenemu, Tomaž pa jc kreni! s pletenko in z olajšano glavo proli domu. Prelep dan je doživel v gorah, le z Jernejeem ni bil tako zadovoljen, kakor je pričakoval. Kdo ve, ali si Ihi postavil sauno in ali l>o odslej bolj obrajtal dober zrak in osvežujočo vodo...? Slovenski pregovori o senu Bodi seno ali slama, samo da je polna jama. Ce sv. Marjete dan deževalo bo, težko boš pod streho spravil seno. Ce vidiS prosinca komarja igrati, treba je a senom prav varčno ravnati. Dosti sena, dosti gnoja. Hladen majnik ti gotovo da, slame dosti in tudi sena. Lažje češ kupiti seno 8 koso (na rastilu) kakor z mošnjo (za denar). Mnogo snega, mnogo sena. Ni za gos seno. O trjacih mora biti še voz slamo In voz sena. Pijanca se ogni s senenim vozom. Poln voz sena je vreden — maja, rojev eden. Suho seno in mrtvo telo se mora spraviti. J. SašelJ. Nov Rossinijcv napev V Milanu so našli rokopis Rossinijeve skladbe, ki je bila doslej neznana. Roesini jo je zložil na čast Ferdinandu Burbonskemu, verjetno lela 1815. Je to 6kladba za 6opran, zbor in orkester, Nemški otroci — madžarski gosti V letošnjem polelju je na Madžarskem preživelo okrog 8500 otrok, članov mladinske ustanove Hitlerjugend. Nemški otroci so bili na Madžarskem zelo prijazno in gostoljubno 6prejeti v nemških družinah. Oni četrtek 6e je vrnila v Nemčijo prva 6kupina 800 otrok, ki so preživeli počitnice v Bački in na Sedmograškem. Tudi golobica jc bojevita V Benetkah se je pripetilo nedavno nekoj posebnega. Na vrhu nekega stebra je krmila golobica svoje mladiče. Neki 12 letni deček je hotel splezati do gnezda, da bi vzel mladega goloba. Golobica se je začela srdito zaganjati v dečka, ki je opustil svojo namero. Spuščal se je po steni nazaj, toda živalca se je kar naprej zaganjala vanj. Deček je izgubil ravnotežje in pdel 5 metrov globoko na tlak, kjer je obležal nezavesten. Njegovo življenje je bilo v nevarnosti. PRAVNI NASVETI Klanje konj, oslov in mul. Visoki kdmisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o klanju kopitarjev. Prepovedano je klanje kopitarjev (konj, oslov, mul in mezgov), ki so še sposobni za delo ali za kakršnokoli koristno uporabo. Razen v primerih zakola v sili, 6o veterinarji klavnic dolžni prepovedati zakol kopitarjev brez potrdila o njih nesposobnosti za delo in brez polrebne dovolilnic« za zakol. Nesposobnost za delo ali za drugo ko-rislno uporabo mora bili ugotovljena s posebnim potrdilom, ki ga izda na lastno odgovornost veterinar občine, v kateri 6e žival navadno uporabljat za delo. Dovolilnico za zakol si mora preskrbeti 6tranka s prej navedenim potrdilom pri veterinar« skem oddelku kmetijskega oddelka Visokega komi« sariata. Komu se zapleni premoženje? Po odredbi pristojnih oblastev se zapleni2>v6a premična in nepre« mična imovina upornikov. Za imovino upornikom se 6niatra imovina, ki je laet ubitih v bojih, ustreljenih ali po sodnem postopku u6tnrčenih; daij« imovina, ki je last za orožje sposobnih moških v 6taro6ti od 18. do vštetega 60. lela, pa so brez upravičenega vzroka odsotni iz njihovega stalnega bivališče. Zaplemba 6e razleza tudi na imovino rodbinskih članov upornikov, če bi bil upornik po veljavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov imovine in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva. Iste kazni, kakor za 6torilc« navedenih zločinov, se uporabljajo tudi proti na-snovateljem, sokrivcem, podpirateljem in vobče proli osebam, ki bi kakorkoli dajale zavetje ali pomoč storilcem, kalerega izmed kaznivih dejanj, kakor: napad na edinstvo, neodvisnost ali neoki-njenost države; napada na varnost države; oboro« žena nstaja; prevratne združbe; prevratna propaganda ali hvaljenje prvratnih dejanj; zločinstva zoper notranjo ureditev države; napad na telesno varnost ali osebno svobodo 06eb, ki pripadajo oboroženim 6ilam; napad na javno varnost ali na javen promet. Preživnina za nezakonskega otroka. J. T. P. Višina preživnine, ki jo je oče dolžan plačevati za vzdrževanje otroka, mora biti v skladu z očetovo imovino in z otrokovimi potrebami. Ako ini« sli te, da je preživnina, ki jo oče plačuje, prenizka^ predlagajte pri varstvenem sodišču, da določi pri« merno višjo preživnino. Oče je dolžan povrniti nezakonski materi tudi 6troške poroda in stroške njenega vzdrževanja za prvih šest tednov po po rodu in tudi daljnje izdatke, ki so bili s tem v zvezi. Vse to pa mora mati zahtevati v treh letih od dneva poroda, 6icer terjatev zastara. Dolžni dedni delež. O. Z. g. Ko ste se prav-dali zaradi dolžnega dednega deleža, nasprotni!« 6pk>h ni holel priti na sodišče, ampak je imel le advokala. Čudno 6e vam zdi, zakaj ,;odiš-ee ni pri« sililo toženca, da tudi sam pride in kako j* moglo izreči sodbo brez njega. — Ker je imel toženec svojega zastopnika, se mu ni bilo treb« udeleževati razprav pred sodiščem. Izrek sodbe nikakor ni bil odvisen od nasprotnikovega prihoda k sodišču. Ce ste tr,!«>ili, da sodba ni prmlna, t mogli v 15 dneh po nje dostavi vložiti priziv, kar vam je golovo povedal vaš odv;tnik, če ga pa, niste imeli, vas je pa o tem poučilo sodišče. Otrokov dolžni dedni delež znaša po zakonu polovico tega, kar bi otroku pripadalo po zakonitem dednem nasledstvu. N. pr.: če &o dediči trije otroci, da ni oporoke, podedovali po zakonu vsak eno tretjino zapuščine. V tem primeru znaša otrokov dolžni ali nujni delež, ki ga inora otrok v V6akcm primeru dobiti, Četudi je z oporoko drugače dolo« čeno, eno šestino vrednosti zapuščine v denarju, 2enitev proti očetovi volji. S. E. Oče ni za« dovoljen z vašo nameravano ženitvijo in vam grozi, da vas bo brez dediščine zapodil od hiše, če se poročite. Vprašate, kaj bi 6torili. — Ker se 6ami lahko preživljate, vas oče lahko odslovi o4 hiše, kadar hoče. Poročite pa se lahko tudi proti njegovi volji, saj ste polnoletni. Očeta sedaj i« ne boste mogli prisilili, da vam izplača dediščino« šele po njegovi smrti bo6te mogli zahtevali Izpla" čilo dolžnega deleža, če bi vam sam ničesar n« zapustil. Ce bi pa umrl brez oporoke, boste jut itak zakoniti dedič. Svetujemo vam pa, da se raj« z očetom zlepa pomenite. »Domoljub« stane 24 lir za čelo leto, za Inozemstvo 10 lir. - Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserale In reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Og asi se zaračunajo po posebnem o?nikn. - Telefon uredništva In upravei St. 40-04. Izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. _ Uredniki Jože Koiiček. — Za Ljudsko tiskarno! Jože Kramarji.