Štajerski Ptuj, četrtek, 22. maja 2003 letnik LVI . št. 20 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Talum Kmetijstvo Kolikšna bo kupnina? Kriza prašičereje Stran 3 Stran 11 Majšperk Kanalizacija še letos Stran 5 Destrnik Občinski praznik Stran 8 Ptuj Šport si zasluži več Stran 25 Skorba . Civilna iniciativa Do izgradnje avtoceste MB - Gruškovje z zaporo ceste? Stran 10 Ormož . Radio izključil javnost Sposobnost ali marketinška nesposobnost vodstva Zavoda za informiranje Ormož Stran 3 V organizaciji Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj so se obrtniki, ki imajo obratovalnice v starem mestnem jedru, sestali s ptujskim županom, da„ bi skupaj poiskali rešitve za pereča vprašanja tega območja mesta. Ptujski župan dr. Štefan Celan je obrtnike seznanil, da se bo v tem mesecu pričel pripravljati razvojni program mestnega jedra, po njegovem mnenju pa je potrebno, če želimo, da mesto zaživi, ta del mesta popolnoma zapreti za promet. Več na strani 4. RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3 Ptuj . Javno zbiranje ponudb za sejmišče Bo odločila cena? Več mesecev je trajalo, da so v Mestni občini Ptuj sestavili razpis za javno zbiranje ponudb za prodajo stvarnega premoženja v lasti Mestne občine Ptuj. Gre za famozno sejmišče na Ormoški cesti na Ptuju, ki že desetletja buri duhove zaradi svoje neurejenosti in za katerega doslej niso našli rešitve. Potem ko se je zanj začelo zanimati eno od podjetij na Ptujskem, ker bi želelo zgraditi prvi veliki trgovsko-poslovni center v tem okolju v izmeri 15 tiso~ m2, so se oglasili še drugi, ki so sicer že doslej imeli škarje in platno v rokah, da bi za to mesto lahko nekaj naredili, pa niso, ker so za Ptuj-čane dovolj drobtinice. Razpis bo objavljen do konca maja ali v prvem tednu junija. Najverjetneje ga bodo objavili v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Osnovni kriteriji za vrednotenje ponudb so višina ponujene cene, ki naj bi bodočemu investitorju prinesla kar 70 točk, preostanek pa si "delita" rok gradnje in dokazila o zagotavljanju sredstev za iz- gradnjo oziroma o finančnem stanju ponudnika. Vrednost nepremičnin, ki jih občina Ptuj prodaja kot celoto za izgradnjo poslovno-trgovskega centra s parkirišči, je 159,5 milijona tolarjev. Rok izgradnje je eno leto po vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo. "Med pomembne lokacije, ki so potrebne celotne preure- ditve, zagotovo sodi kompleks parcel in objektov ob Ormoški cesti. Neurejenost obstoječih objektov in zemljišč je mestu prej v sramoto kot ponos. Zato smo se na podlagi temeljitih predhodnih razprav odločili za prodajo teh stavbnih zemljišč. Od bodočih investitorjev pričakujemo resnost ponudbe, ki je zelo zahtevna. Ob rokih in cenah so navedeni še drugi pogoji, ki so vezani na celostno podobo objektov, ureditev javnih parkirišč, ureditev potoka Grajene in drugo. Celotno lokacijo nameravamo urediti kot večnamenski poslovni, kulturni in prireditveni prostor. Zato bodo pri izbiri imeli prednost tisti, ki bodo ponudili ustrezne vsebine za nadaljnje urejanje tega prostora. Osebno ocenjujem, da je ta lokacija najprimernejša za izgradnjo večnamenske kulturnopriredi-tvene dvorane, ki jo to mesto še kako potrebuje. Z ustreznimi zvočnimi pregradami ob železnici je ta lokacija v času prireditev tudi najmanj moteča za stanovalce v mestu, ker je z vseh strani obdana z industrijskimi obrati. Z ureditvijo transportnih poti in možnega podhoda pod železnico je hitro dosegljiva tudi za pešce," je pred objavo javnega razpisa povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki tudi izrecno poudarja, da bo na razpisu uspel tisti, ki bo za to lokacijo ponudil najkompleksnejši program oziroma ponudbo, ki ob vsem omenjenem vključuje tudi reševanje socialnih vprašanj (zagotovitev neprofitnih stanovanj za devet stanovalcev, ki sedaj bivajo v izredno slabih stanovanjskih razmerah), reševanje okoljskih vprašanj, uporabo teh površin za javne namene (število parkirišč). Brez dvoma pa so stavbna zemljišča generator razvoja, še poudarja ptujski župan, ki tudi zavrača vsa namigovanja, da so razpis priredili za potrebe Mer-catorja, Tuša, ki naj bi se že sedaj ob Paam autu, d.o.o., tudi najbolj zanimali za nakup nepremičnin na Ormoški. V primeru prodaje sejmišča za poslovno-trgovske namene bo Mestna občina Ptuj morala najti nadomestno lokacijo za te namene, bodisi v Mestni občini Ptuj oziroma zunanj nje. Ena od možnih lokacij je tudi v občini Markovci. MG ŠtajerskiTWHÍK Glasovalni kupon na strani 17 ^^ Avdicija za 34. SLOVENSKI Fo avdiciji bo zapela ^^^^ ^^tradicionalni J^I^^^ Alenka T^lman. ^^^ j* ^ ^ ^ ^ ^ DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2003 Terme Ptuj, nedelja 25. maja, ob 18.00 uri 9770040197060 Doma Šest, osem ali dvanajst regij? KRŠKO - Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je pripravil okroglo mizo o regionalizaciji Slovenije, ki se je je udeležil tudi minister za notranje zadeve Rado Bohinc s sodelavci. Najpomembnejši predstavniki iz brežiške, krške in sevniške občine so goste seznanili s svojimi argumenti za ustanovitev 12 slovenskih pokrajin, med katerimi bi svoje mesto ohranila tudi sedanja statistična regija Posavje. Kot je povedal minister Bohinc, je v pripravi na regionalizacijo države nared šele pilotski projekt, vendar so enakovredno obravnavane možnosti šest, osem ali dvanajst pokrajin. Minister je zatrdil, da ni ovire, da med slovenskimi pokrajinami ne bi svojega mesta dobila tudi posavska. Utemeljenost pritožb v šolstvu vse manjša LJUBLJANA - Inšpektorat RS za šolstvo in šport je v letu 2002 opravil skupno 590 različnih nadzorov, od tega 458 v vrtcih in šolah, 44 v avtošolah in 88 na področju športa. Ugotovitve inšpektorjev kažejo, da se največ kršitev, pa tudi pritožb, pojavlja pri uresničevanju pravic in dolžnosti udeležencev izobraževanja; pokazalo se je tudi, da je pritožb vse več, na drugi strani pa je njihova utemeljenost začela padati. Poleg tega inšpektorji opozarjajo na pomanjkljivo vodenje pedagoške dokumentacije, je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil poročilo o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva v letu 2002, poudaril glavni inšpektor Alojz Širec. Planinci pri predsedniku države LJUBLJANA - Predsednik republike Janez Drnovšek je sprejel predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) Francija Ekarja, podpredsednika PZS Toneta Škarjo in Danila Škrbi-neka ter načelnika Gorske reševalne službe Slovenije (GRS) Tonija Smoleja, ki so Drnovšku predstavili dejavnost PZS. Ta namreč letos praznuje 110 let ustanovitve osrednjega Slovenskega planinskega društva in organiziranega planinstva in 55 let delovanja PZS. Predsedniku republike sopred-stavili tudi problematiko, s katero se planinci srečujejo pri svojem delu. V državi manj brezposelnih LJUBLJANA - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je marca znašala 11,3 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot februarja. Tretji letošnji mesec je bilo registriranih 98.823 brezposelnih oseb, kar je 1,8 odstotka manj kot februarja in 4,5 odstotka manj kot marca lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila pri moških 9,9-odstotna, pri ženskah pa 12,9-odstotna. Perutnini Ptuj Valvasorjevo priznanje LJUBLJANA - V Narodni galeriji so v ponedeljek podelili Valvasorjeva priznanja za muzejsko delo. Med drugimi ga je prejela tudi Perutnina Ptuj, d.d., za sponzoriranje kulturnih dogodkov in financiranje prenove dveh slavnostnih dvoran na ptujskem gradu. (sta) Po svetu Spremembe meja na Balkanu? SARAJEVO - Srbski premier Zoran Zivkovič je z izjavami za nemški tednik Der Spiegel znova oživil razprave o spremembi meja na Balkanu in s tem zaostril odnose med Beogradom in Sarajevom. Ti so se v zadnjih mesecih sicer izboljševali zaradi skupne potrebe po boju proti organiziranemu kriminalu. V pogovoru, ki ga je minuli konec tedna objavil Der Spiegel, je Zivkovič znova posvaril Zahod, naj si ne drzne niti razmišljati o tem, da bi Kosovu podelili status neodvisnega ozemlja, saj bi to sprožilo verižno reakcijo v vsej regiji. Ob tem je po poročanju sarajevskih medijev omenil, da bi odcepitev Kosova lahko imela za posledico priključitev Republike srbske "očetnjavi' (Srbiji). Na to izjavo so se ostro odzvali visoki politični predstavniki v BiH. Ustanavljanje sil EU za hitro posredovanje BRUSELJ - Obrambni ministri Evropske unije, ki so se jim v opazovalni vlogi prvič pridružili tudi kolegi iz desetihpri-hodnjih članic, med njimi slovenski minister Anton Grizold, so na zasedanju okrepili prizadevanja za zagotovitev polno delujočih sil za hitro posredovanje. Povezava naj bi bila do konca letošnjega leta za posredovanje v regionalnih krizah ali za človekoljubne namene v največ 60 dneh zagotoviti 60.000-članske enote, a priznava vrsto pomanjkljivosti, ki pa jih skuša z potrjenimi ukrepi čimprej odpraviti. Skladno s prispevki, ki so jih zagotovile sedanje in prihodnje članice povezave, EU zdaj ima vojaške zmogljivosti za izvajanje zastavljenih ciljev, vendar "so te omejene", med drugim tudi pri obdobju za zagotavljanje namestitev sil, so se strinjali ministri. Poplave na Kitajskem in Šri Lanki PEKING, COLOMBO - Na jugu Kitajske je v poplavah po zadnjih podatkih umrlo 47 ljudi, s Šri Lanke pa poročajo, da je v najhujših poplavah v zadnjih 50 letih umrlo več kot 200 ljudi. Obstaja bojazen, da se bo število smrtnih žrtev v Šri Lanki še povečalo. (sta) Evropska unija in mi Do vstopa v EU 344 dni Slovenija odšteva dni do vstopa v Evropsko unijo. Ostaja jih samo še 344. V petnajsterici medtem razglabljajo o lastni vojski in kdo bo vodil "veliko" Evropo, ljudje se razburjajo zaradi pokojninske reforme in podalj{anja delovne dobe, Litva pa je uspe{no izvedla referendum in se kot Slovenija izrekla za EU. To so na kratko dogodki v Evropi v začetku maja 2003, v tednu Evropske unije, ko je tudi Ptuj naposled obiskal veleposlanik EU v Sloveniji, Erwan Fouere. Medtem ko se je Evropa v začetku maja spominjala konca 2. svetovne vojne, zmage nad fašizmom ter začetkov nove skupne Evrope v letu 1950, so onkraj Atlantika, v ameriškem senatu, potrdili vstop vzhodnoevropskih držav in Slovenije v severnoatlantsko zavezništvo NATO, in to brez glasu proti. Šefe diplomacij držav, med njimi tudi slovenskega Dimitrija Rupla, ki so že z vilensko deklaracijo podprle politiko svetovne supersile in s tem "ujezile" mogočnega francoskega Chira-ca, nemškega Schroederja in verjetno še koga, je sprejel celo nepremagljivi George Bush in to kar na vrtu Bele hiše. Kaj jim je gospod Bush obljubil v zameno za lojalnost, bomo še izvedeli. Morda vojaška oporišča ali denar? V zvezi NATO namreč poka po šivih, prihodnost je vprašljiva, a razmišljanja o lastnih evropskih obrambnih silah v EU vse glasnejša, zato so spremembe še kako potrebne, in to že dolgo vedo tudi Američani, ki so z zadnjo iraško vojno izgubili naklonjenost stare celine. V ozadju spreminjajočih se integracij in odnosov pa mirno še naprej delujejo Združeni narodi, kot vse pomembne svetovne organizacije, tudi ti na ozemlju Združenih držav Amerike. Zakaj se sploh čudimo, če od Združenih narodov ni pričakovanih rezultatov, ZDA pa postajajo novodobni kolo-nialisti? Nekoč so svet odkrivali in osvajali Evropejci, danes ga Američani. Ob nedavnem dnevu Evrope so mnogi, med njimi tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, poudarjali nujno enotnost bodoče Evrope. Ali jo bo petindvajset-erici držav uspelo doseči, če se že petnajsterica težko uskladi glede vprašanj skupne obrambe in vodenja EU v prihodnje? Slovencev za večje evropsko mesto Slovenija je danes na pragu Evropske unije in zveze NATO, naša zastava, ki nekatere pre- cej bode v oči, pa že dobro desetletje ponosno plapola tudi pred mogočnim newyorškim poslopjem Združenih narodov. Dežela na sončni strani Alp, kot smo nekoč radi poimenovali našo mlado državo s slabima dvema milijonoma prebivalcev, postaja v senci velikih ena izmed kreatoric nove gospodarske, politične in tudi vojaške razdelitve sveta. Prilagajati se zahtevam velikih ni lahko, vedo slovenski pogajalci z EU, zlasti ko vemo, da nas je le za večje evropsko mesto. Samo v Parizu živi 2,15 milijona ljudi, v Hamburgu 1,71 milijona in Budimpešti 1,89 milijona. A kljub majhnosti smo smo narod, z lastno državo, jezikom, kulturo, gospodarstvom in cilji ter pričakovanji. Ljudje so različni in takšna so pričakovanja, naj gre za EU, NATO, ZN ali katero drugo od organizacij. Različna so tudi pričakovanja članic EU od Slovenije, a enotna kar se pravnega reda Unije tiče. Namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve Andrej Engel-man, se je pred časom iskreno izpovedal medijem in potožil, kako zahtevna, da je EU do Slovenije, in to še posebej v zadnjem letu pred vključitvi- Lokalni programi kulture Razvojna pot do jeseni Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi je občine zadolžil, da do sredine novembra sprejmejo lokalne programe kulture. Ti morajo izhajati iz vloge kulture v občini, opredeliti morajo področje javnih kulturnih dobrin, definirati investicije v kulturno infrastrukturo ter postaviti cilje in prioritete. Programe sprejemajo občinski sveti za obdobje štirih let, vsebovati pa morajo tudi dolgoročnejšo perspektivo. Občinski sveti bi naj tudi redno spremljali uresničevanje programov. V sklop sprejemanja programov bo potrebno uveljaviti tudi vrsto zakonskih določil, ki zajemajo statusna vprašanja kulturnih ustanov, način financiranja, uporabo kulturne infrastrukture in podobno. V večini občin ni poklicnih kulturnih ustanov in kaže, da bo zaradi tega problematika nekoliko enostavnejša, obstaja pa nevarnost, da bodo občine to vprašanje obravnavale kot obrobno vprašanje, saj vemo, da večina občinskih svetov vprašanja kulturne dejavnosti v občini še ni uvrstila na dnevni red sej občinskih svetov. V sleherni slovenski občini imajo prebivalci tudi kulturne potrebe in povsod se ljudje preko kultur- Foto: fl Člani predsedstva ZKD Slovenije v geometričnem središču Slovenije nih društev tudi aktivno kulturno udejstvujejo. To je ena od najpomembnejših slovenskih tradicij, ki je bistvena za narodno samobitnost, ki se pa žal ne odraža v političnih prioritetah. O problematiki lokalnih kulturnih programov je prejšnji teden razpravljalo tudi predsedstvo Zveze kulturnih društev Slovenije na Slivni (v neposredni bližini Geossa) in sprejelo sklep, da se bo ZKD (kot tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti) aktivno vključila v pomoč občinam pri izdelavi kulturnih programov, saj večina občin v svojih upravah nima ljudi, ki bi se poklicno ukvarjali s problemi kulture, zato bodo županom predlagali, da v odbore, ki bodo program pripravljali, vključi tudi "kulturnike" iz svojega okolja. Lokalni programi kulture morajo upoštevati kulturno tradicijo v občini (le-ta je najverjetneje botrovala tudi temu, da je občina sploh nastala). Kulturna tradicija naših krajev sega v sto- in večletno delovanje. Posebno poglavje programa jo. Sestanki, vabila in številni e-maili, da o usklajevanju pravnega reda z EU ne govorimo. Zdi se, kot da naši državni uradniki niso bili seznanjeni, kam vstopamo in kaj nas čaka. No, da ne bo pomote, z izkušnjami so jih menda seznanile pristojne službe držav, ki so vstopile v EU v prejšnjem širitvnem krogu in jih podučile, da bo zadnje leto najtežje. V največjo pomoč so jim bile službe najbolj oddaljenih novih članic, iz Švedske in Finske. Kot da sosednje Avstrije ni v EU in kot da se naši vrli uradniki tam ne bi mogli prav ničesar naučiti. Morda pa dobro plačani javni delavci ne znajo nemško in ne angleško, pač pa le švedsko in finsko. Reveži, kako se le znajdejo na "shoppingu" pri sosedih? Verjetno tudi Avstrijci ne razumejo angleško, zlasti tisti, ki so se pogajali za vstop v EU? Ali pa se z njimi preprosto ne da sesti za skupno mizo? Tipično slovensko je, da je najbolje tisto, kar je oddaljeno, zakaj se sicer ne bi posvetovali s prvimi sosedi? Švedi in Finci že vedo, kajne, pa še kaj novega vidiš in spoznaš, če greš k njim na službeno pot. Anemari Kekec bodo naloge občine na področju kulture. Načelno so zapisane v zakonodaji Treba bo navesti glavne oblike in načine kulturnega delovanja in nosilne organizacije na tem področju. Posebno poglavje programa je vprašanje javne kulturne infrastrukture. Tu se sedaj srečujemo z zelo različnimi situacijami. Potrebno je razjasniti vse probleme v zvezi z razpolaganjem in vzdrževanjem prostorov za kulturne dejavnosti. Urediti bo potrebno najemna razmerja. Lokalni program kulture mora razjasniti tudi financiranje kulturnih dejavnosti. Občine bodo morale izdelati kriterije za financiranje kulturnih društev, pri čemer si bodo lahko pomagale s primerjalnimi kazalci na ravni države. Program pa mora opredeliti tudi postopke letnega načrtovanja in poročanja za kulturne dejavnosti v lokalni skupnosti. Za kulturne ustanove in spomeniško varstvo bodo nedvomno prevzeti postopki, ki jih že doslej prakticira Ministrstvo za kulturo, za kulturna društva pa bo potrebno te postopke temeljiteje prevetriti, saj so do sedaj do "kulturnega denarja" ponekod prišli tudi tisti, ki s kulturnim delovanjem nimajo ravno dosti skupnega. V programu morajo biti predvidene tudi investicije v kulturi ter dolgoročni pogled na razvoj kulture v lokalni skupnosti. Franc Lačen Ormož • S seje sveta Zavoda za informiranje Radio izključil javnost Minuli četrtek se je sestal Svet zavoda za informiranje Ormož ter obravnaval nekaj povsem običajnih točk dnevnega reda - kot so zapisnik minule seje, zapisnik izredne seje, sprememba statuta, sprememba odloka o ustanovitvi in podobno. Niso razpravljali o razrešitvi člana sveta in imenovanju novega člana sveta ZZI. Na koncu so celo svojo sejo zaprli za javnost. Ta teden Nekoliko zanimivejša je bila točka, ki je obravnavala potrditev poslovnega in finan~ne-ga poro~ila ZZI za leto 2002, kjer je bilo rečeno, da radio dobiva od ob~ine 13 milijonov SIT za pla~e zaposlenih, 7 milijonov SIT ustvarijo sami z zbiranjem reklam, zguba pa je znašala 3,7 milijona SIT. Član sveta Roman Žličar je opozoril, da občinske dotacije ni Opravičilo Občanom občine Markovci se opravičujemo, ker prejšnji teden niso pravočasno prejeli Markovskega lista. Upamo, da jim dan zamude ni pokvaril veselja ob branju. Potrudili se bomo, da v prihodnje do podobnih zapletov ne bo več prihajalo. Družba Radio-Tednik mogoče obravnavati kot prihodek. Mag. Štefan Križnik pa je dejal, da je ustvarjen prihodek in pripravljenost oglaševanja na ormoškem radiu "odraz gospodarstva v občini". Žličar je na to odvrnil, da je lahko tudi "odraz sposobnosti ali marketinške nesposobnosti vodstva". Pogovarjali so se tudi o prekinitvi podjemnih pogodb in ureditvi statusa honorarnih sodelavcev. Inšpektor za delo je namreč ugotovil, da honorarno zaposleni ne morejo delati na temelju teh pogodb. Nobenih zadržkov ni glede študentskega dela, vendar ni bilo dovolj izvajalcev, saj so študenti na sporedu pretežno ob vikendih in v počitnicah. Direktor je povedal, da potrebujejo vsaj dva ali tri spikerje s premičnim delovnim časom in vsaj enega tehnika. Menda je prejel tudi predlog KTV Ormož, da bi jim posodili svoje delavce za delo na radiu, za opravljeno delo pa bi radiu izstavili račun. Poleg tega naj bi radio potreboval delavca za marketing s polovičnim delovnim časom. Predstavnik uredništva Marjan Uplaznik (čigar status v svetu zavoda je vprašljiv, saj ni redno zaposlen), ki je načel pogovor o težavah na radiu, je povedal, da se na ormoškem radiu pri pogovoru o redni zaposlitvi vedno zatakne, saj spi-kerji in tehniki z ormoškega radia odhajajo ne zato ker bi bili slabi, kot se pogosto skuša prikazati, ampak ker ne dobijo zaposlitve. Zato jih je večina odšla. To mnenje so kar nekako ignorirali in sejo mirno nadaljevali. Kmalu po tej razpravi pa mi je Miroslav Han-želič naznanil, da moram sejo zapustiti, ker je od tukaj naprej zaprta za javnost. Kaj so se pogovarjali člani sveta potem, predsednik Miroslav Hanželič ni jasno povedal, rekel pa je, da je direktor zavoda mag. Križnik dobil pisni opomin. viki klemen~i~ ivanusa Pa kaj te briga! Ravno toliko kot vsakega drugega davkoplačevalca v ormoški občini! Briga me, kaj se dogaja z denarjem, ki ga moram nameniti občemu dobru. Sploh če je iz tega bolj malo dobrega. Če bi bilo mogoče, bi denar namenila čemu plodovi-tejšemu, kar bi mi bilo v večje veselje. Pa zal ne moreš odločati o tem, kam boš vložil tisti svoj dav-koplačevalski odtegljaj. Lokalna politika se odloči: toliko bomo dali za šport, toliko za šolstvo, infrastrukturo, kulturo in 15 milijonov SIT za ormoški radio. Ta naš javni zavod naj bi skrbel za informiranje javnosti. Pa svojega dela, vsaj kar se tiče dogodkov v lastni hiši, ne opravlja, kot je treba. V zadnjih dneh nas ni informiral o ničemer. Za nekaj dni je kar umolknil, pa nikomur nič. Ko so ponovno pričeli oddajati, so se vljudno opravičili in povedali, da je do izpada prišlo zaradi neustreznih pogodb. To pa je bilo tudi vse. Nihče nam ni pojasnil, kako se to lahko zgodi, zakaj niso še isti dan uredili pogodb, kot je treba, zakaj so sploh morali prekiniti oddajanje, saj ima radio dva zaposlena, in koliko nas bo to stalo. Tako kot tudi kravi molznici ne polagamo računov o tem, ali bomo iz njenega mleka naredili maslo ali jogurt ali pa ga bomo morebiti zlili v čistilno napravo. Javni zavod sam se ne čuti poklican, da bi sklical kakšno tiskovno konferenco ali pa bi kar v eter povedal javnosti informacije, do katerih ima le-ta pravico. Podobno se obnaša tudi svet zavoda. Pri tem mirno spregledajo dejstvo, da gre za javni zavod, ki je kot takšen dolžen dajati informacije svojim financerjem — davkoplačevalcem. Je že tako, kot pravijo čez Dravo: Nije žvaka za seljaka (Ni žvečilka za kmeta). In demokracija za Prleka. viki klemenčič ivanuša Kidričevo • Bo država iztržila 13 ali 16 milijard? Talum - slovenski ali madžarski? Cena za prodajo kidričevskega Taluma je, kot kaže, že vsaj okvirno znana in se po izjavah v medijih po vsej verjetnosti giblje med 13 in 16 milijardami slovenskih tolarjev. Prejšnji teden, dober mesec dni po prejetju treh nezavezu-jočih ponudb, je Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki predstavlja 85,78 odstotka vseh izdanih delnic kidričevske družbe Talum ugotovila, da dve od treh prejetih ponudb ustrezata pogojem prodaje in ju uvrstila v ožji izbor ponudnikov za drugo fazo prodaje. Za takšno odločitev se je 6-članska komisija, ki ji predseduje Jasna Kajsek iz Ministrstva za okolje in prostor, odločila po skrbni obravnavi in preverjanju vseh treh ne- zavezujočih ponudb. Eden od dveh izbranih ponudnikov v ožjem izboru je domače podjetje, drugi pa tuje, so zapisali; po vsej verjetnosti pa gre za domač konzorcij Sinal naložbe in madžarski Magyar Aluminium - MAL. Nauradno smo izvedeli, da naj bi bilo iz boja za nakup Taluma izločeno švicarsko zasebno podjetje Glencore International AG, ki je prisotno v 50 državah sveta, lani je imelo 43,7 milijarde dolarjev prihodkov, njegova vrednost znaša 11,3 milijarde ameriških dolarjev, za nakup Taluma pa je bilo pripravljeno odšteti 18 milijard slovenskih tolarjev. Iz osrednjeih slovenskih medijev pa smo izvedeli, da si slovenska vlada obeta od prodaje Taluma okoli 13 milijard tolarjev kupnine ter da naj bi imel največ možnosti za nakup domač konzorcij Sinal naložbe. Med neobvezujočimi ponudniki pa zagotovo ni bilo norveške družbe Hydro Aluminium, za katero so nekateri ugibali, da je med najverjetnejšimi kandidati za bodočega večinskega lastnika Taluma, saj z njim že več let poslovno sodelujejo. Kot smo poročali, sestavljajo konzorcij Sinal naložbe iz Ptuja, Infond Holding iz Maribo- ra, Impol iz Slovenske Bistrice ter podjetje T-invest iz Kidričevega, ki ga sestavlja 29 vodstvenih delavcev Taluma. Direktor podjetja Sinal Naložbe je Zlat-ko Špoljar, ki je bil do konca lanskega leta član uprave Ta-luma, direktor družbe T-invest pa je predsednik uprave in glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek. Sicer pa morata obe, v ožji izbor uvrščeni podjetji, v drugi fazi postopka komisiji predložiti zavezujočo ponudbo, ki mora vsebovati ceno za nakup oziroma kupnino, ki znaša 3.256.859 delnic družbe, poleg tega pa še način in rok pla- [ ] čila kupnine, ki bo v primeru odloženega plačila zavarovana z nepogojno prvovrstno bančno garancijo, 5-letni poslovni načrt družbe, ki mora vključevati tudi nadaljnji razvoj ustreznega proizvodnega programa za zahtevni tuji trg, širitev proizvodnega programa z izdelki višje dodane vrednosti, nadaljevanje modernizacije in širitev proizvodnje ter predelovalnih zmogljivosti, ohranjanje visoke ravni tehnološke proizvodnje, zagotavljanje najmanj obstoječega nivoja zaposlenosti, načrt investicij ter nadaljnje izboljšave na področju varstva okolja. Ob oddaji zavezujočih ponudb bosta oba ponudnika zavezana plačati varščino v vrednosti 500.000 evrov ali v tolar- ski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. Glavni direktor Taluma, mag. Danilo Toplek za Štajerski tednik kljub mnogim pois-kusom žal ni bil dosegljiv. Sicer pa je za enega od slovenskih medijev povedal: "Sinal bo svojo zavezujočo ponudbo za nakup Taluma predložil komisiji najkasneje do 30. junija. Ne zanima me, kdo je drugi možni kupec, mi vemo, kaj hočemo, slovenski aluminijski industriji nameravamo zagotoviti dolgoročno rast in širitev na tuje trge. Impol, ki skupaj s Talu-mom predstavlja jedro slovenske aluminijske industrije, je pri tem že dosegel pomemben napredek, saj je pred nedavnim kupil tovarno v Srbiji." Poleg tega pa je Toplek že pred časom v pogovoru za Štajerski tednik izrazil trdno prepričanje, da partnerji združeni v Sinalu razpolagajo z dovolj veliko mero v praksi dokazanega in preverjenega znanja ter izkušenj, da lahko zagotovijo nadaljnji razvoj Taluma. M. Ozmec Komu naj država proda Talum? a) domačim kupcem b) tujim kupcem c) kdo da več d) ostane državna last ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si Odgovori na zadnje vprašanje: So vam všeč naši "Večeri smeha"? DA 56% NE 8% NE poznam 24% Ni mi do smeha 12% Glavni direktor Taluma, mag. Danilo Toplek 4 Štajerski Podjetništvo, gospodarstvo, obrt četrtek • 22. maja 2003 Ptuj • Obrtniki pri ptujskem županu Bodo mestno jedro zaprli za promet? V organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj so se obrtniki, ki imajo obratovalnice v starem mestnem jedru, pred kratkim sestali s ptujskim županom, s ciljem, da bi skupaj poiskali rešitve za pereča vprašanja tega območja mesta, da bi to ponovno zaživelo v takšni meri, da bi od tega imeli koristi občani, obrtniki in podjetniki ter turisti. Ob tej priložnosti so se zanimali za vizijo razvoja starega mestnega jedra, ki "umira na obroke", saj se število zaprtih lokalov nenehno povečuje, s konkretnimi predlogi pa so podprli svoje videnje spodbujanja obrtniške in podjetniške dejavnosti v mestu. Najemnine za poslovne prostore naj bi oblast ne povečevala, ostale naj bi na zdajšnji ravni, hkrati pa naj bi občinarji temeljito razmislili tudi o atraktivnejši in privlačnejši oddaji prostorov v najem. Pri tem naj bi se zgledovali po občini Piran. Več kot doslej naj bi naredili tudi pri vzdrževanju objektov, nekateri so v kritičnem stanju, najemniki lokalov bi jih radi odkupili in tudi sanirali, a jim je to za zdaj onemogočeno. Obrtniki opozarjajo tudi na nevzdržne prometne razmere v starem mestnem jedru. Predlagajo, da bi v celem mestu izenačili plačilo za uporabo modre cone na 100 tolarjev na uro, saj ni nobenega razloga, da se na primer za uro parkiranja v Prešernovi ulici ali na Slovenskem trgu plačuje 150 tolarjev. Prepričani so, da takšno znižanje ne bo vplivalo na preveliko zasedenost parkirišč. Brezplačno parkiranje v modri coni pa naj omogočili za eno uro. Pri tem naj bi se Mestna občina Ptuj zgledovala po občini Koper, kjer so ugotovili, da je 15 minut brezplačnega parkiranja premalo za nujne opravke, zato so brezplačno parkiranje na vseh parkiriščih podaljšali na eno uro. Ponovno so predlagali odstranitev valjev v Krempljevi ulici, ker ni nobene logike, da se mesto ob redarjih in pajku fizično zapira, in uvedbo enosmernega prometa po Krempljevi in Miklošičevi ulici mimo tržnice. "Celotno staro mestno jedro mora zaživeti, spremeniti se mora celotna podoba tega dela mesta, saj bo lahko samo tako tržno zanimivo, obrtnikom pa bo omogočilo uspešno podjetniško delovanje," je v imenu obrtnikov na srečanju z županom med drugim povedal strokovni sodelavec OOZ Ptuj Boris Repič. Brezplačno parkiranje v modri coni pol ure Ptujski župan dr. Štefan Čelan je obrtnike seznanil, da se bo v tem mesecu pričel pripravljati razvojni program mestnega jedra, ki bo javni javni dokument, o katerem se bo vodila široka javna razprava. Po njegovem mnenju je potrebno mestno jedro popolnoma zapreti za promet. Mesto jedro lahko zaživi le, če se bo pričelo ponovno razvijati in če bo dobilo pravo vsebino, da bo postalo dvorišče za občane in turiste, v katerem bo aktivno trženje pote- Sladki Vrh • 130 let Palome Ključ preživetja je v ljudeh Paloma Skladkogorska, tovarna papirja, je minuli teden slavila svojo 130-letnico. Na osrednji slovesnosti je govoril tudi predsednik državnega zbora RS Borut Pahor. S 130-letnim obdobjem življenja se lahko pohvali le malo gospodarskih subjektov v Sloveniji. Korenine Palome segajo v leto 1873, ko je italijanski grof Lucchesi Palli duca dela Grazia v Sladkem vrhu postavil tovarno za proizvodnjo lesovine in lepenke. Vire za novo proizvodnjo je našel v okoliških bogatih gozdovih, v vodah Mure in v delavnem prebivalstvu. To je bil začetek dinamičnega dogajanja, ki je tovarno na Sladkem Vrhu spremljalo vse do današnjih dni. Proizvodnja lesovine in lepenke je postopoma preraščala v proizvodnjo težkih papirjev, sedanja proizvodnja higienskih papirjev pa ima v Palomi 40-letno tradicijo. Razvoj podjetja so spremljali tudi težki trenutki -od požarov do negospodarnega poslovanja, v zadnjih letih tudi raznorazna nagajanja posameznikov. Mnogokrat se je pojavilo vprašanje zaprtja tovarne, vselej pa je proizvodnja na Sladkem Vrhu preživela. Leta 2000 se je končalo daljše obdobje stagnacije in nastopil je čas novega razvoja, na katerega so v Palomi ponosni, saj jim zagotavlja ob novih pomembnih investicijah obetavno prihodnost. "Sprva sem se tudi sam spraševal, kako jim je uspelo preživeti," je na osrednji slovesnosti prejšnji teden dejal sedanji direktor družbe Aleš Mikeln, "kmalu mi je postalo jasno, da je ključ preživetja v ljudeh, ki jim je to podjetje vse in ki jih je mnogo bolj od spletkarjenja zanimalo delo in prihodnost podjetja." Tovarna je tesno vpeta v okolje. V njeni okolici so družine, ki so imele in imajo vseh 130 let vsaj enega družinskega člana zaposlenega v Palomi. Po letu 2000 obdobje investicij Po letu 2000 so v Palomi prenovili pet linij za proizvodnjo toaletnega papirja in kuhinjskih brisač, postavili so novi liniji za proizvodnjo maksip-rograma in zloženih brisač, zgradili nov logistilni center v Šentilju, rekonstruirali papirni stroj 3, v fazi prenove je informacijski sistem. Najpomembnejša investicija tega obdobja je bila izgradnja čistilne naprave. Z njo so postavili temelje za dolgoročni razvoj, nanjo pa je vezan tudi kraj v okolici tovarne. Brez čistilne naprave bi morali, glede na IPPC direktive Evropske unije tovarno zapreti najkasneje do leta 2007, samo letošnja taksa zaradi onesnaževanja voda pa bi tovarno veljala okoli 2 milijona evrov. Čistilna naprava je podjetju prinesla tudi okoljski certifikat ISO 14001. Za ureditev poslovnih procesov je podjetje prejelo še certifikat ISO 9001, pohvalijo pa se lahko tudi s standardom varovanja zdravja pri delu OHSAS 18001. Direktor Aleš Mikeln se pohvali tudi z dejstvom, da je matična banka podjetje pred letom dni uvrstila v najvišji bonitetni razred in slikovito dodaja: "Ne vem, če obstaja boniteta Foto: jb Direktor Palome Sladkogor-ske tovarne papirja, d.d., Aleš Mikeln Ž, vendar če bi obstajala, bi bila to konec leta 1999 zagotovo naša boniteta." V letu 2002 je Paloma poslovala uspešno. Ustvarila je za 17,2 milijarde tolarjev prihodkov in 527 milijonov tolarjev čistega dobička. Investicije lanskega leta so znašale 2,8 milijarde tolarjev, od tega so polovico investicij pokrili iz lastnih virov. Uspešno poslovanje se je nadaljevalo tudi v prvem četrtletju leta 2003, saj so planirani prihodek presegli za 2 odstotka, dobiček prvih treh mesecev pa že znaša 130 milijonov tolarjev. Trenutno so vse njihove zmogljivosti 100-odstotno zasedene, proizvodnja pa prodana v naprej. 80 odstotkov proizvodnje Paloma izvozi, največ v sosednjo Hrvatsko, zatem v Nemčijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, po desetletju stagnacije pa si znova utira pot na srbsko tržišče. Dnevna proizvodnja Palome je okoli 180 ton papirne higi- enska konfekcije. Za leto proizvodnjo potrebuje okoli 24 tisoč ton celuloze, 53 tisoč ton papirja (odpadnega), 1.600 ton kartonske in 1.500 ton plastične embalaže, 100 ton barv in tako naprej. Njene blagovne znamke so Paloma (srednji kakovostni razred), Paloma Exclusive (za zahtevnejše kupce), Paloma krep (enoplastni toaletni papirji), Carlina (izdelki nižjega cenovnega razreda). Za ekološko osveščene kupce proizvajajo izdelke pod blagovno znamko Paloma Natura, to so izdelki iz recikliranega papirja, naravne barve. Del njihove proizvodnje nosi tudi druge blagovne znamke, predvsem blagovne znamke velikih trgovcev. V načrtu nova tovarna rolic in brisač V Palomi bodo tudi letos in kalo na vseh trgih. V modri coni bodo omogočili polurno brezplačno parkiranje, je med drugim povedal ptujski župan, ko je odgovarjal na konkretne obrtniške pobude. Poenotili bodo tudi cene parkiranja, ki bo po novem sto tolarjev na uro v modri coni. Poskusno obdobje z brezplačnim polurnim parkiranjem bo trajalo eno leto, zatem bodo učinke analizirali. Potopni valj bodo še v tem letu odstranili, če bodo to dovoljevala sredstva proračuna, sicer pa v prihodnjem letu. Zaporo prometa bodo prestavili do Mestnega trga, kjer bodo postavili t. i. "mestna vrata" oziroma informativno-oglaševalno točko. Krem-pljevo bodo spremenili v modro cono in jo odprli za promet. Najemnine za poslovne prostore bodo naravnali stimulativno. MG v prihodnjih letih aktivni na področju investicij, približno v enaki višini kot leta 2002. Ena osrednjih načrtovanih investicij bo gradnja velike hale za proizvodnjo rolic in brisač. Gre za linijo več strojev, dolgih nad 100 in širokih nad 25 metrov. Kje bo locirana nova proizvodnja, zaenkrat še ni znano, so pa v fazi intenzivnega iskanja primerne lokacije. V letošnjem letu jih čaka še vrsta manjših, a pomembnih investicij, predvsem v posodobitev proizvodnje. Za leto 2004 pa načrtujejo postavitev novega papirnega stroja za proizvodnjo kakovostnega papirja, iz katerega je mogoče izdelati tudi končne izdelke, vrhunske kakovosti. Pa-loma je zadnja leta uspešen del slovenskega in evropskega gospodarskega prostora, kot so njihovi izdelki vsakodnevni spremljevalec življenja sodobnega človeka. J. Bracic Ena pomembnih pridobitev je sodobna čistilna naprava. Foto: jb Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je potekalo v precej mirnem ozraěju. Najveě prometa je bilo ustvarjenega s svežnji. Slovenski borzni indeks, SBI20, je izgubil nekaj svoje vrednosti. Njegova vrednost je padla iz 3.215 točk na 3.188 indeksnih točk. Tudi indeks pooblaščenih investicijskih družb je izgubil nekaj svoje vrednosti, in sicer za slabih 24 indeksnih točk. Trenutno se vrednost giblje okrog 2.680 indeksnih točk. Med delnice, s katerimi se je največ trgovalo, so se zopet uvrstile delnice Pivovarne Laško. Informacija, da Urad za varstvo konkurence pod določenimi pogoji utegne družbi odobriti prevzem Pivovarne Union, je vplivala na povečano povpraševanje po delnici. Tečaj se je vseskozi gibal okrog nivoja 6.100 SIT za delnico. Največ prometa pa je bilo ustvarjenega v četrtek. Dividenda Pivovarne Laško bo znašala 100 SIT bruto na delnico. Mercator nikakor ni mogel v tem tednu preseči meje 24 tisoč tolarjev. Prejšnji petek smo sicer že zaznali posle pri tečaju 24 tisoč tolarjev, toda ta teden se tečaj nikakor ni mogel zavihteti do tega nivoja. Delnica je celo nekaj svoje vrednosti izgubila, tako da se po novem trgovalni nivoji gibljejo okrog 23.500 SIT za delnico. Tečaj Luke Koper se je le malo spremenil. Enotni tečaj tako ostaja na ravni prejšnjega tedna, t. j. okrog 4.800 SIT. Luka Koper bo tudi izplačevala dividende, in sicer v višini 225 SIT bruto na delnico. Trgovanje z obveznicami je bilo precej bolj živahno, kot pa z delnicami. Obveznica Slovenskega odškodninskega sklada, SOS2E, je bila ponovno zelo zanimiva za slovenske vlagatelje. Enotni tečaj se je povzpel iz 98,75 na 99,21. Največ pa se je trgovalo z obveznicami Republike Slovenije 39. in 48. izdaje. V segmentu pooblaščenih investicijskih družb ni bilo kakšnih večjih pretresov. Pooblaščena investicijska družba Maksima 1, d.d., seje preoblikovala v Maksima Holding, Maksima ID in PID Maksima. Vse tri delnice že kotirajo na Ljubljanski borzi. PID-i Capinvest2, KS-sklad 2 in KS-sklad 4 so se preoblikovali v redne delniške družbe. Uprava Telekoma Slovenije je predlagala dividendo v višini 390 tolarjev bruto na delnico. Nadzorni svet in uprava Intereurope predlagata, da bi za dividende namenili 1,7 milijarde tolarjev iz nerazporejenega dobička iz leta 2001, kar naj bi zneslo 220 tolarjev bruto na delnico. NLBjepostala večinska lastnica Montenegrobanke. Za 91,5 odstotni delež so odšteli 11,1 milijona evrov. Mercator je na osnoviprodaj-ne opcije podpisal pogodbo za svoj 20-odstotni delež v Sparu Slovenija. Kupnina naj bi znašala dobrih 945 milijonov tolarjev. V letošnjem prvem četrtletju je ustvaril 25,3 odstotka letos načrtovanih prihodkov od prodaje, 9,4 odstotka čistega poslovnega izida in 31,6 odstotka za letos načrtovanega poslovnega izida pred davki, obresti in amortizacijo. Petrol in madžarska naftna družba MOL se bosta skupaj potegovala za nakup večinskega deleža srbskega Beopetrola. Jaka Binter, Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Majsperk • 6. seja sveta Z gradnjo kanalizacije bodo pričeli še letos Tudi 6. seja sveta ob~ine Majsperk je bila dobro pripravljena in glede na 10 to~k dnevnega reda kratka, saj so jo končali v pičlih dveh urah. Na predlog županje mag. Darinke Fakin pa so iz dnevnega reda umaknili sklepanje o odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju. Svetnici in svetniki tudi tokrat niso imeli težkega dela, saj so se skoraj brez pripomb strinjali s predlaganim programom opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijo za naselji Majšperk in Lešje, ter z dokumentom identifikacije investicijskega programa za gradnjo druge faze fekalne kanalizacije za omenjeni naselji s čistilno napravo. Celotna investicija naj bi na podlagi projektantskih predračunov veljala 697 milijonovo tolarjev. Pri tem predvideva občina dobrih 45% lastnih sredstev, okoli 10% naj bi bil neposredni prispevek uporabnikov, 45% pa naj bi primaknila še država. Kanalizacijo naj bi pričeli graditi še letos, končana bi naj bila v letu 2009, zagotavljala pa naj bi dnevno odvodnjo okoli 150 kubičnih metrov odpadnih voda, ki jih bodo očistili v čistilni napravi. V prvi fazi načrtujejo še letos pričetek gradnje okoli 650 m kanalizacije v okviru komunalnega opremljanja zemljišče za novo OŠ Majšperk. V drugi fazi naj bi v letih 2004 in 2005 zgradili okoli 2077 m kanalizacije v osrednjem delu naselja Majšperk, v tretji fazi naj bi leta 2006 zgradili okoli 1500 m kanalizacije v naselju Lešje, v četrti fazi pa naj bi v letih 2007 in 2009 zgradili še okoli 6810 m kanalizacije v ostalih delih naselja Majšperk. O vsebini odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju bodo, kot že zapisano, sklepali na eni od prihodnjih sej, sicer pa so po hitrem postopku sprejeli odlok o predkupni pravici občine Majšperk na nepremičninah na celotnem območju poselitve kakor tudi na območju obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven naselitvenih območij. V prioritetni listi investicij v cestno infrastrukturo v občini Majšperk za leto 2003 je med lokalnimi cestami na prvem mestu raz{iritev in preplasitev 410 m ceste Vrhe-Spodnji Gaj, kar naj bi veljalo 5 milijonov. Na drugem pa nadaljevanje in asfaltiranje okoli 200 m ceste Doklece-Jan{ki Vrh-Marijina vas, kar naj bi veljalo 1 milijon. Med javnimi potmi je v KS Maj{perk na prvem mestu asfaltiranje 640 m oseka Širec-Šauperli, vredno 3,5 milijona; na drugem 300 m asfaltirane poti Medvedce-Širec, vredne 2,1 milijona, na tretjem pa 756 m preplastitve odseka Naraplje-Lipno, vredno okoli 5 milijonov. V KS Ptujska Gora je na prvem mestu 300 m asfaltne poti Piške-Trebež, vredne 2 milijona, na drugem pa preplastitev 350 m odseka Vila-Podlože-odsek Grobelšek-Žolger. V KS Stoperce pa je na prvem mestu betoniranje kolesnic za blizu 300 m javne poti Grdina-TV pretvornik odcep Galun, vredne 1,1 milijon, na drugem pa 300 do 400 m poti Zg. Sveča-Slapečjak, vredne 2,4 milijone. Nekaj več besed so namenili predlagani vsebini pravilnika o oddaji neprofitnih stanovanj v najem, saj do sedaj v občini Majšperk niso imeli izdelanega tega pravilnika, prav pa je, da ga imajo, čeprav trenutno ni na razpolago nobeno neprofitno stanovanje. V njem so določeni normativi in standardi pa tudi merila, pogoji, oblikovanje liste ter oblikovanje najemnine za dodeljevanje neprofitnih stanovanj. Z nekaj pripombami so sprejeli tudi predlagani pravilnik o merilih in načinu izrabe projektov in programov na področju kulture, ki se financirajo iz občinskega proračuna, h kateremu so priloženi tudi kriteriji za vrednotenje posamezne dejavnosti, projektov in programov. Soglašali so tudi s predlagano vsebino pravilnika o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov ter sprejeli poseben sklep o financiranju političnih strank v občini. Ta določa, da tistim političnim strankam, ki so na zadnjih lokalnih volitvah prejele najmanj 50 odstotkov glasov potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta, pripadajo sredstva iz proračuna v višini 30 tolarjev mesečno za vsak dobljeni glas. Med pobudami in vprašanji svetnikov smo med drugim izvedeli, da je izgradnja kanalizacije nujna, saj je še vedno veliko gospodinjstev, ki svoje odplake izpuščajo kar po travnikih in gozdovih, da bodo jeseni pričeli z izgradnjo novega sistema kabelske televizije ter da bo za nove naročnike prik-ljučnina 360 evrov. Na vprašanja, kdaj bodo v občini Majšperk dobili svojo informacijsko pisarno za izdajo potnih listov, konkretnega dogovora niso dobili, pa tudi na vprašanje, kdaj bo sprejet družbeni plan občine ne, saj gre za zelo obsežen in zahteven projekt. Županja mag. Darinka Fakin je člane sveta seznanila, da so v Mariboru župani podpisali dogovor o sofinanciranju obrambe pred točo, da so podpisali pismo o nameri za izgradnjo medicinske fakultete v Mariboru ter da so pričeli z akcijo za obnovo v odnjaka na Ptujski Gori. Prejeli so tudi vlogo sindikata Planike Kranj, ki občino naproša, da bi delno sofinancirala izpad sredstev tistim delavkam in delavcem majšperškega obrata, ki so bili zaposleni za določen čas in jim ne pripada odpravnina. Žal pa so po krajši razpravi ugotovili, da trenutno za to nimajo razpoložljivih sredstev. M. Ozmec Cerkvenjak • Seja občinskega sveta Sprejeli zaključni račun V četrtek, 15. maja, so se na 4. redni seji sestali svetniki občinskega sveta. Po sprejetju zapisnika so sprejeli odlok o zaključnem računu občine za leto 2002, ki izkazuje, da so prihodki občine v preteklem letu znašali 260 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so sprejeli pravilnik o računovodstvu in odlok o predkupni pravici občine na nepremičninah, s katerim lahko občina uveljavlja predkupno pravico v Andrencih, Cerkvenjaku, Peščenem Vrhu in Vanetini. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom organizatorjev o stroških volilne kampanje in sprejeli sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje političnim strankam v občini, ki v skupni višini znaša slabih 90.000 tolar- jev, saj sta do povračila upravičeni samo dve politični stranki, in sicer SLS in LDS. Svetniki pa so se seznanili tudi s poročilom o spomladanski čistilni akciji, katere se je udeležilo 85 do 90 odstotkov gospodinjstev iz posameznih vasi v občini Cerkvenjak. Zmago Šalamun Benedikt • Seja občinskega sveta Kupili bodo prostore za zdravstveno ambulanto V sredo, 14. maja, so se na 5. redni seji sestali svetniki benediškega občinskega sveta, ki so sprejeli odlok o določitvi predkupne pravice občine Benedikt, saj le-ta namerava še uspešneje izvajati politiko urejanja območij poselitve (Benedikt, Štajngrova, Sv. Trije Kralji), kar v konkretnem primeru pomeni tudi pripravo gradbenih parcel po možnosti na zalogo. V nadaljevanju so sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo kanalizacije v naselju Štajngro-va - prva faza. V dolgoročni zasnovi čiščenja komunalnih voda v občini Benedikt je načrtovano, da se v vseh večjih naseljih zgradi ustrezna kanalizacija za zbiranje komunalnih in odpadnih voda ter da se le-ta priključijo na čistilno napravo. Svetniki so razpravljali o po- nudbi za prodajo poslovnih prostorov za namen zdravstvene ambulante Benedikt, ki jo je občini Benedikt posredovalo podjetje Gradbenik, Stanko Bernjak, ki v centru Benedikta gradi po-slovnostanovanjski objekt. Svetniki so se odločili, da bodo za potrebe zdravstvene ambulante kupili 114 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Skupna ponudbena cena znaša 35 milijonov tolarjev in vsebuje stro- ške nakupa zemljišča, rušitve starega objekta, ostala gradbena dela, strojne in elektro inštalacije, mizarska dela, keramiko, slikopleskarska dela, pode, ureditev okolice, skratka vsa dela, vključno s tehničnim prevzemom. Imenovali pa so tudi komisijo za dodelitev občinskih priznanj v sestavi Milan Repič, Silvo Prosič, Franc Fekonja, Boža Volf in Saša Lovrenčič. Zmago Šalamun Radenci • Seja občinskega sveta Proračun sprejet po hitrem postopku Najpomembnejša točka dnevnega reda 7. redne seje radenskega občinskega sveta je bil odlok o proračunu občine Radenci za leto 2003, ki so ga svetniki obravnavali po hitrem postopku. Ob tem je nestrinjanje izrazil Mihael Petek, ki je menil, da je proračun preveč pomembna stvar, da bi ga delali tako na hitro ter županu očital, da predloga ni pripravil v skladu z zakonom o javnih financah. Ob tem je izpostavil tudi nujnost ureditve križišča pri Osnovni šoli Kapela, kar bi učencem zagotavljalo varno pot v šolo, pa sredstev zanj v proračunu ni. Na to je podžupan Zlatko Mir odgovoril, da je sprejem proračuna nujen, predlog pa korektno pripravljen. Omenjeno križišče na Kapeli je mogoče Prejeli smo v proračun vključiti naknadno, saj nekaterih sredstev, kot so recimo koncesije od igralniš-tva, v proračunu ni zajetih. In to je rezerva, preko katere se po besedah Mira kasneje v rebalansu proračuna lahko dodajo še nekatere investicije. Tako so svetniki v prvi obravnavi predlog proračuna potrdili, niso pa potrdili nobene od predlaganih sprememb. Pred drugo obravnavo je Mihael Petek vložil amandma, s katerim je želel preko takse za stavbna zemljišča pridobiti sredstva, ki bi jih namenili za izgradnjo že prej omenjenega križišča na Kapeli. Svetniki so ta predlog zavrnili, proračun pa v drugi obravnavi potrdili. Prihodki občine Radenci tako letos znašajo dobrih 612 milijonov, odhodki pa nekaj več kot 602 milijona tolarjev. Od tega bodo za investicije namenili 134 milijonov tolarjev. 5,7 milijonov tolarjev bodo namenili za nakup računalniške opreme občinske uprave, slabih 35 milijonov pa bo namenjenih novogradnjam, rekonstrukcijam in adaptacijam. Natalija Škrlec Ali je funkcija župana v skupnosti res politična funkcija? Vlaganja v človeške vire je bila, kot kaže, le igra besed v predvolilnem boju. Ljudje, njihovo znanje ter življenjske izkušnje kažejo, da je moč pričakovati napredek le ob upoštevanju idej in zamisli ljudi znotraj skupnosti, ne pa ob uvozu znanj in tehnologij iz tujine, ki ustvarjajo le majhno dodano vrednost in dejansko posredno praznijo našo blagajno! V minulem letu smo izvolili novega župana v MO Ptuj, ki je v svojih javnih nastopih zago-tovljal volilcem, da bo v svojem mandatu, če bo izvoljen, vlagal največ v človeške vire in da bo svoje delo opravljal profesionalno. Spremljanje dogodkov po izvolitvi nakazuje na dejstvo, da je bila to očitno spet le predvolilna potegavščina političnih grupacij v naši skupnosti, za dosego zastavljenega političnega cilja in ne za pomoč ljudem v skupnosti. Prav tako je tudi zaslediti, da prihaja v naši lokalni skupnosti do različnih interpretacij Zakona o lokalni samoupravi, predvsem v delu, ki se nanaša na funkcijo župana v skupnosti, ki je opisana v 33. členu tega zakona. V 42. členu Zakona o lokalni samoupravi je zapisano, da župana volijo polnoletni državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah, torej ga ne volijo in tudi ne izvolijo politične stranke, katerih kandidat je. Prav tako je v istem zakonu zapisano, da so temeljne naloge in pristojnosti župana zlasti, da predstavlja in zastopa občino, da skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov in je varuh zakonitosti. Ker se župan voli neposredno, ni za svoje delo neposredno odgovoren občinskemu svetu, temveč volilcem, iz česar izhaja, da funkcija župana v lokalni skupnosti nikakor ne more biti politična funkcija, kot se v javnosti predstavlja, ampak je izvoljen s strani volilcev in za svoje delo ali tudi ne delo odgovarja direktno njim. Volilci imajo torej po zakonu neodtujljivo pravico, da lahko županu v njegovem mandatu kdajkoli izkažejo nezaupnico z 1/5 glasov volilcev, v kolikor ugotavljajo, da župan funkcije ne opravlja tako, da bi s svojo vlogo izboljševal njihovo kvaliteto življenja in kvaliteto življenja ljudi v skupnosti nasploh. Iz do sedaj navedenega nikjer ne izhaja, da je funkcija župana politična funkcija, zato se mora interpretacija omenjenega termina vloge župana v lokalni skupnosti nujno spremeniti v korist ljudi, ki župana volijo in je edino z njihovimi glasovi lahko izvoljen. Torej naloga župana je služiti ljudem in ne političnim interesom politično organiziranih skupin! Najbolje pa je vloga župana in občine nasploh razvidna iz nalog občine (III. poglavje Zakona o lokalni samoupravi), kar bom javnosti predočil v prihodnjem sestavku. mag. Viljem Muzek, univ. dipl. inž. el. Ptuj • Drugi festival Odprto mesto Teden dni odprtega mesta V lanskem letu je bil na Ptuju prvi festival Odprto mesto, ki ga je organiziralo Društvo za miselno rekreacijo Povod v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov in Loesje. Kako bo s projektom Odprtega mesta letos, smo se pogovarjali s predsednikom odbora za kulturo pri Mestni občini Ptuj, Robertom Križaničem, ki je dejal, da je namen septembrskega festivala poživiti ptujski vsakdan na mestnih ulicah in izkoristiti potencial starega mesta, ki nudi sam po sebi lepo kuliso za najrazličnejše nastopajoče skupine. V projekt želijo vključiti čimveč institucij in organizacij ter posameznikov, ki delujejo na območju Ptuja in se ukvarjajo s kulturo in izobraževanjem, pri čemer vabijo k sodelovanju tako priznane umetnike kot tudi društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Lani je festival Odprto mesto trajal štiri dni, in sicer od 4. do 7. septembra, letos ga bodo podaljšali na sedem dni, in to prvih sedem dni v septembru, želja organizatorjev pa je, da bi bil Ptuj Odprto mesto vse leto. Že lansko septembrsko dogajanje je dalo pozitivne odzive, zato se organizatorji nadejajo, da bo tako tudi letos. Namen Odprtega mesta je, da Ptuj živi. Vse se dogaja na ulicah in trgih in to brez vstopnine, mesto je odprto za vse, Foto: FI Robert Križanič, predsednik odbora za kulturo pri Mestni občini Ptuj Podvinci • Srečanje upokojencev iz Rogoznice mmm V V ■ ■ Ni še cas za mirovanje V primestni Cetrti Rogoznica so sklenili praznovanje 50-letnice delovanja društva upokojencev Rogoznica s tradicionalnim srečanjem vseh članic in članov, ki so se tokrat zbrali v nedeljo, 3. maja, v gasilskem domu v Podvincih. Ob jubileju so jim čestitali podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Mirko Bernhard, predsednik rogoz-niškega društva Feliks Bagar, župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter predsednik sveta mestne četrti Rogoznica Drago Zorko. Rogozniškim upokojencem so se ob praznovanju zlatega jubileja pridružili tudi predstavniki sosednjih društev upokojencev. O bogati zgodovini in razvoju društva je govoril neumorni predsednik Feliks Ba-gar. O tem smo pisali že v eni prejšnjih številk, sicer pa so vso zgodovino v besedi in sliki predstavili v jubilejni publikaciji, ki jo je uredil Stane Lepej. Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Mirko Bernhard je ob čestitkah spomnil, da praznujejo 50-letnico tudi slovenski upokojenci. Decembra 1946 je bila namreč v Ljubljani ustanov- ljena enotna upokojenska organizacija Ljudske republike Slovenije, ki je vključevala vse dotedanje državne in privatne upokojence. V letih od 1945 do 2001 je naša družba doživela več pomembnih razvojnih obdobij, pri čemer so upokojenci ves čas aktivno sodelovali. Vseskozi pa je njihovo osnovno vodilo skrb za upokojenca, za njegovo zdravstveno zaščito, reševanje stanovanjskih problemov, izboljšanje položaja ter za čimbolj ustvarjalno in aktivno doživljanje jeseni življenja. Ugotovil je, da so tudi v društvu upokojencev Rogoznica na tem področju storili pomemben premik, saj potekajo številne aktivnosti tudi na športnem, kulturnem in družabnem področju, precej upokojencev pa je aktivnih tudi v organih občine in raznih društvih. Pozitivno je ocenil tudi sodelovanje med področno zvezo in zvezo druš- Foto: M. Ozmec Feliks Bagar, predsednik društva upokojencev na Rogoznici tev upokojencev Slovenije. Vse to daje upokojencem vedeti, da še ni čas za mirovanje, kajti ves čas se morajo angažirati tudi v prizadevanjih za ohranjanje pridobljenih plačnih pravic, ki so jim jih hoteli okrniti. S povezovanjem in enotnim nastopom jim je uspe- Ptuj • Odprli prodajalno turisti~nih spominkov tudi za drugačne. Organizatorji bodo k sodelovanju povabili vse poklicne kulturne ustanove, šole in vrtce ter Sklad za kulturo, Zvezo kulturnih organizacij, Klub ptujskih študentov, Center interesnih dejavnosti in vse posameznike, ki se bodo želeli predstaviti na ptujskih trgih. Tudi letos bo organizator festivala Društvo za miselno rekreacijo Povod, ki bo pripravilo podroben program nastopajočih in izdalo programski časopis. Fl lo, da je reforma invalidske in pokojninske zakonodaje upoštevala tudi številne predloge in pripombe upokojencev. Vsekakor je to dokaz več, da so upokojenci tudi aktivni tvorci današnjega, ne le včerajšnjega dne, prepričani pa so, da bodo sooblikovali tudi družbo jutrišnjega dne. Pri tem je pomembno koordinirano sodelovanje in povezovanje, zato so v društvu upokojencev Rogoznica bili prvi med pobudniki za ustanovitev Pokrajinske zveze DU za Spodnje Podravje, ki je nastala sredi lanskega leta. Ob zlatem jubileju je Zveza društev upokojencev Slovenije podelila društvu upokojencev Rogoznica veliko zlato plaketo, ki jo je Mirko Bernhard izročil predsedniku Feliksu Bagarju. Malo zlato palketo ZDUS pa sta prejela Jože Kralj za skoraj 20-letno aktivno delovanje ter Feliks Bagar, ki že 10 let uspešno vodi rogozniš-ko društvo. Slovesnost so prisrčno obogatili malčki iz otroškega vrtca Trobentica iz Rogoznice pod vostvo tovarišic Danice in Helene ter kvintet DUR Rogoz-nica pod vodstvom prof. Eme Škrinjar, prijetno pa so jo zaokrožili s tradicionalnim družabnim srečanjem in pogostitvijo ob zvokih ansambla Odmev. M. Ozmec Ptuj ima veliko pokazati Turistično društvo Ptuj je 17. maja v Prešernovi ulici 15 na Ptuju odprlo prodajalno z izvirnimi spominki Ptuja in okolice, ki jih izdelujejo Danijel Hrga, Marjana HlupiC in Marija VeršiC. Kot so povedali na sobotni otvoritvi, bodo ponudbo že kmalu razširili z drugimi izdelovalci spominkov s Ptujskega. V Turističnem društvu Ptuj so prepričani, da jim bo za odprtje podobnih trgovinic uspelo pridobiti tudi druge spominkarje oziroma izdelovalce izdelkov, ki bi jih lahko uporabili v turis- tične namene. V novi prodajalni bo še v tem mesecu pričela delati kovnica starega denarja, v njeno ponudbo bodo vključili tudi delavnice za izdelovanje spominkov, ki bodo na Prešernovo ulico prinesle še dodatno življenje. Tablo za novo prodajalno turističnih spominkov na Ptuju je obesil najmlajši član Mestnega sveta Dejan Levanič, ki je ob tem dejal, da je vesel časti, ki ga je doletela, obenem pa se je zavzel za smelejši turistični razvoj Ptuja. Predsednica sveta zavoda LTO Ptuj Anka Ostrman je čestitala vsem, ki so prišli na idejo o odprtju takšne trgovinice, in jo pomagali realizirati. ""To je šele začetek, upam, da bodo tej trgovinici sledile tudi druge, saj imamo obiskovalcem Ptuja veliko pokazati." V soboto, 17. maja, je TD Ptuj izvedlo tudi tradicionalno ocvetličenje starega mestnega jedra. Stanovalcem na tem območju so razdelili več tisoč pe-largonij in surfinij. MG svetovanje, strokovne izmere, montaža.. STREŠNA OKNA PVC OKNA IN VRATA SEKCIJSKA GARAŽNA | VRATA-DAUINSKI POGON I OKNA, NOTRANJA VRATA| SUHOMONTAŽNI SISTEMI JELOVIC U Klas^ Akcija! PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532 PRODAJA IN POPRAVILO Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic . Motornih žag ' ' Kultivatorjev Servis Peteršlčsp. Dornava 76a, tel.: 755-0941 ^ÂtO eiMOMTd '.o. o. & GRnDB€Nn MCHRNIZRCUn €L€KTROMONTnŽn RL£KSRND€R GflBROV£C s.p. IZVRJRMO: - IZKOPC (bager, min! bager, JCB) - PRCBOJC C6STIŠČ - POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (kanalizacija, vadovod, piinavad) - RUŠ6NJC OBJ6KTOV - UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDARIČCVO NflBRCŽJC 12,8S50 PTUJ, TCL: 08 / 748 18 90 f RKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255 Ptuj • Ob dnevu Slovenske vojske in bataljona Sicer majhni, a sodobni in učinkoviti Profesionalizacija in ukinjanje vojaške obveznosti V ptujski vojašnici so letošnje praznovanje 15. maja -dneva Slovenske vojske združili s praznovanjem dneva 172. učnega bataljona pehote Slovenske vojske, ki ima sedež v Ptuju. Dvojno praznovanje so pripravili v petek, 9. maja, s številnimi prireditvami, ki so se vrstile skozi ves dan. Za pripadnike 172. učnega pehotnega bataljona je maj poseben mesec, saj so se v letu 2001 prav v tem mesecu preoblikovali iz 1. pehotnega bataljona, ki je zaživel prav tako v maju pred 11 leti. V teh dveh letih so usposobili že 4 generacije vojakov - nabornikov, izvedli številna bojna streljanja, usposabljanja, taborjenja in vzorčne vaje, ob vsem tem pa uspešno sodelujejo tudi z okoljem, v katerem bivajo, v vojašnicah v Ptuju in Mariboru. Ob dvojnem praznovanju so dopoldne na vojaškem igrišču izvedli športni turnir v streljanju, odbojki in malem nogometu, na katerem so sodelovale ekipe stalne sestave 172. učnega bataljona, 72. brigade ter policijskih postaj iz Maribora in Ptuja. Na platoju so predstavili oborožitev, opremo in nekatere aktivnosti posameznih p m nj iD i_ï if-'ii vojaških enot. Največ zanimanja je bilo za domači lahki oklepnik Valuk, za ameriško oklepno vozilo Hamway ter seveda za helikopter Zeleni Jurij, ameriškega izdelovalca Jet Rangerja. Svojcem pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske so omogočili ogled njihovih delovnih prostorov, predstavili so opremo bojevnika 21. stoletja 1. brigade ter vadbeni kabinet za streljanje z elektronsko-ra-čunalniško stimulacijo. Nekaj po poldnevu pa je na osrednji popoldanski slovesnosti zbrane goste, vojake, starešine in njihove družinske člane nagovoril poveljnik 172. bataljona podpolkovnik Franc Koračin, ki je poudaril, da se v dveh letih, odkar bataljon obstaja, niso izneverili tradiciji 1. pehotnega bataljona, saj so vse naloge, ki so jim bile zaupane dosledno in korektno izvajali. Za dosežke na področju vojaškega usposabljanja so številnim priznanjem dodali še Zlati znak 72. brigade in Zlato plaketo 3. operativnega poveljstva. Opozoril je tudi na pomembne novosti v prihodnosti slovenske vojske na pragu sprejetja v severnoatlantsko zavezništvo, ter dejal, da se postopoma že ukinja obvezno služenje vojaškega roka in s tem tudi naborniški sistem. Uvaja se že tudi prostovoljna rezerva, skratka poklicna vojska že pridobiva svoj pomen, v enote Slovenske vojske pa foto: M. Ozmec Prava atrakcija je bil helikopter Zeleni Jurij, ki je pristal na platoju sredi ptujske vojašnice. foto: M. Ozmec Posebno pohvalo je v imenu brigadirja Ladislava Lipica Dušanu Utroši (desno) izročil poveljnik Franc Koračin. čelnika generalštaba Slovenske vojske brigadirja Ladislava Li-piča višji vodnik Dušan Utroša, ki je rešil ponesrečenca iz po-tapljajočega osebnega avtomobila, ki je zdrsnil v ribniku pri Vurberku. Izročili pa so tudi Zlate, srebrne in bronaste peteline, ki so zaščitni znak 172. brigade ter priznanja za dosežke v športnem turnirju, kjer je v generalni razvrstitvi prepričljivo zmagala ekipa 172. UBP iz Ptuja. Ptujčani so namreč zmagovalci vseh treh disciplin, streljanja, odbojke in malega nogometa. Sicer pa je bila v streljanju druga ekipa policijske postaje Ptuj, tretja pa ekipa PP Maribor. V odbojki in malem nogometu pa je bilo ravno obratno, saj je bila druga ekipa PP Maribor in tretja ekipa PP Ptuj. Slovesnost ob dvojnem praznovanju je s kulturnim programom popestrila mlada pevka Renata Jeza, sicer hčerka pripadnika stalne sestave SV, zaokrožili pa so ga s tovariškim druženjem in skupnim vojaškim kosilom. M. Ozmec Franc Koračin, poveljnik 172. UBP s sedežem v Ptuju. prihaja tudi vedno več sodobnejše opreme in oborožitvenih sistemov, kar je porok, da se bo razvijala v sicer majhno, a sodobno in učinkovito ter viso-kostrokovno, pretežno poklicno vojsko. Tako bodo lahko še nadalje zagotavljali dobro usposobljenost in pripravljenost za svojo ključno nalogo - obrambo domovine. Tudi namestnik poveljnika 72. brigade SV, podpolkovnik Bojan Porok je opozoril na pomembnost nove organizira- nosti Slovenske vojske, kar ji skupaj s prilagajanjem novi mednarodni povezavi daje tudi novo vsebino. Profesionalizacija in ukinjanje vojaške obveznosti pa pomeni tudi pot k višji obrambni pripravljenosti. Spomnil je tudi na maj v letih 1990 in 1991, ko so se zgodili za slovenski narod in vojsko usodni zgodovinski dogodki. Med pohvalami in priznanji, ki so jih ob prazniku izročili najzaslužnejšim pripadnikom, je prejel posebno pohvalo na- Prejeli smo Odprto pismo prvaku SDS Gospod Janša, spoštujem Vašo današnjo držo in Vaše današnje prepričanje in ravnanja, čeprav ste pred 90 letom prejšnjega stoletja imeli povsem drugačna mnenja in tudi ravnali ste povsem drugače. V današnji "kvazidemokraciji" je Vaša stranka v opoziciji. Nič hudega! Verjetno Vam je znano, da je opozicija lahko tudi konstruktivna. Sam se zavzemam, da bi politične stranke, pa naj bodo leve, desne ali sredinske, za narodov blagor, napredek in dostojnejše pogoje preživetja slovenskih državljanov, morale najti stične točke, pa naj bo predlog z ene ali drugih političnih opcij. Žal, takšnih dejanj Koalicije Slovenija ni zaznati, vsaj po informacijah, ki jih posredujejo slovenska občila. Nočem favorizirati nobene poslanske skupine v parlamentu, pa vendar ne morem mimo ravnanj nekaterih poslancev, tako v javnem kot zasebnem življenju. Da ne bom pristranski, obsojam ravnanje poslanca LDS g. Jelka Kacina, ki je na zasedanju parlamenta pred leti "pošlatať z Delom Vašega poslanca g. Iva Hvalico (med državljani je kar nekaj časa krožila krilatica, da to ni bil časnik s težo - Večer). Sam sem mnenja, da je bil g. Ivo Hvalica žrtveno jagnje Vaše stranke. Ko ste ugotovili, da Vam bolj škodi kot koristi, ste se ga po kratkem postopku znebili, na njegovo mesto, bolje rečeno, kot trojanskega konja, pa postavili poslanca Vaše stranke g. Franca Pukšiča, med drugim tudi predsednika parlamentarnega odbo- ra za Slovence po svetu. Kar nekaj prispevkov o njegovem delu in eksotičnih potovanjih sem prečital. Vas to ravnanje Vašega "kamerada" nič ne skrbi ali vnemirja? Vprašujem Vas, ali ste v Vaši stranki ali vsaj v poslanski skupini, obravnavali njegov spodrsljaj 4. maja na Destrniku, kjer je Vaš strankarski kolega tudi župan? Ste se vprašali, s kakšno moralno držo bo Vaš poslanec g. Pukšič lahko glasoval za sprejem zakona proti nasilju v družini? Ce vseh dejstev ne poznate, je lahko zelo žalostna podoba Vas kot strankarskega prvaka. Ce je vse to res, kar je bilo zapisano v Slovenskih novicah in v Mladini in kar smo državljani poslušali po radiu, kar so mi občani Destrni-ka po telefonu še istega dne povedali, potem z vsemi štirimi glasujem za predlog Vaše stranke, da bi v naši za- konodaji morali uzakoniti tudi odpoklic poslancev. Predvsem tistih, ki sramotijo okolje, kjer so bili izvoljeni in nimajo najosnovnejših moralnih kvalitet. V šestdesetih letih je bil velik škandal na zasedanju Generalne skupščine OZN, ko je Nikita Hruščov udrihal po govorniškem pultu s čevljem, v današnji demokratični Sloveniji pa, vsaj tako izgleda, ni sramota in škandal, če se oče s pestmi spravi na polnoletno hčer na javni prireditvi in to dober teden dni pred mednarodnim dnevom družine. Žal, to ni bilo prvič! Res je, da noben strankarski prvak ne more paziti na svoje člane, na svoje ovčice. Pa vendarle me zanima, kaj boste ali ste že ukrenili v zadevi "Majske igre na Destrniku"? Pa brez zamere in lep pozdrav. Stanko Lepej Marketing E - sporocila/3 Danes bomo spregovorili o poti, ki je potrebna, da se nekdo odloči, da bo prejemal elektronska sporočila. Vsekakor morate izdelati svojo spletno stran (izdela naj jo profesionalec, ki ima znanje iz trženja — ne prepuščajte dela vsakemu, ki pozna osnove interneta), kjer predstavite svojo podjetje in ponudbo s tržnega vidika. Obstaja več vrst spletnih strani, danes se omejimo na strani, dostopne vsem in strani, dostopne z geslom. Dober primer spletne strani, dostopne z geslom, je npr. VEBSO(www.vebso.si). To je stran, namenjena prodaji izdelkov in komunikaciji s člani, dostop in nakupi pa so omogočeni samo z geslom. Na straneh sem opazil tudi možnost, da vstopijo tudi nečlani, ki imajo dostop do informacij o izdelkih, le-teh pa ne morejo kupovati. Za dostop do strani VEBSO je potrebno izpolnitiprijavnico, s katero podpisniki (med drugim) dajo podjetju dovoljenje, dajim pošilja elektronska sporočila (e-pošto). Ker promocija preko SMS pri nas še ni razvita, se lahko člani za to storitev odločijo naknadno. S prijavnico in izbiro prejema SMS sporočil torej dajo po-djetjuformalno dovoljenje, da jih obvešča o novostih, promocijah, ipd. V zgornjem primeru smo omenili prodajno spletno stran (eno od največjih slovenskih spletnih trgovin), dostopno z geslom. Večina strani pa ima prost dostop. Na teh straneh vas bodo (poleg same vsebine) skušali privabiti na dva načina. Prvi način je dokaj preprost. Obiskovalca podjetje povabi, da vpiše svoj elektronski naslov, če želi o podjetju dobiti več informacij oz. če želi redno prejemati novice o poslovanju podjetja. Ponavadi potem na elektronski naslov ta obiskovalec dobi e-pošto z zahtevo po potrditvi. V tej pošti je tudi razlaga, kako se lahko od takih sporočil odjavi. Na tak način podjetja dokaj pogosto naletijo na bodočega kupca, ki so mu e-sporočila dodaten vir informacij o kvaliteti ponudbe. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog Peti občinski praznik občine Destrnik Desenci bodo kulturno središče Destrnika O letošnjem praznovanju občinskega praznika na Destrniku smo se pogovarjali z županom Francem Pukšičem, ki je uvodoma dejal, da bi letos lahko bil že deveti praznik občine, saj toliko let občina na Destrniku obstaja. Kot je dejal, bo letošnje praznovanje potekalo nekoliko drugače kot doslej. Osrednja prireditev bo 31. maja, ob 16. uri, z odprtjem ceste v Vintaro-vcih. Sicer pa so se prireditve že pričele s športnimi tekmovanji v odbojki in šahu. V petek, 23. maja, bo slavnostna seja občinskega sveta, ob 18. uri bo v šoli odprtje likovne razstave ter razstave delujočih društev v občini, sledil bo koncert ansambla Dinamika v večnamenski dvorani v šoli. Naslednji dan, v soboto, bo več športnih tekmovanj ter gasilska veselica pred gasilskim domom v De-strniku. V soboto bodo dobili goste iz Tuzle, to je slovenski mladinski pevski zbor, ki nosi ime Leopold Volkmer in bo na- slednji dan zapel pri sveti maši v cerkvi Sv. Urbana. Po maši bo župan točil svoje vino, pogostili pa bodo tudi občane, starejše od 70 let. Kot je dejal župan, je praznovanje občinskega praznika v času, ko še v občini ni veliko postorjenega na investicijskem področju, je pa pregled izpeljanih investicij v prejšnjem letu. Aktivnosti pri razvoju občine Ob letošnjem prazniku bo uradno odprtje ceste Vintarov-ci - Janežovski Vrh, ki je bila zgrajena lani pozno v jeseni. Sicer pa je bila občina zelo aktivna na področju Janežovcev, kjer so potekale delovne akci- Vsem občankam in občanom ter našim strankam čestitamo ob prazniku občine Destmik Janežovski Vrh 14c, tel.: 02 753-45-41 Potrčeva c.l, Ptuj, tel.: 02 778-88-21 E-mail: antolic.marko@siol.net Janez Murko s.p. Placar 64, 2250 Ptuj Janez Tel.: 02 753 4011, Murko, s.p. GSM: 031 654 845 Občankam in občanom občine Destrnik ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku. cL Ji S VEIT MIRAN INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob praznilcu občine Destrnilf. Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, QSM: 041 709-255 elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik s.p. Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel./Fax: 02/753-14-11 GSM: 041/731-214, E-mail: joze.zelenik@amis.net Spominsko obeležje za vse žrtve vojne na destrniškem pokopališču je pri čiščenju, pripravi projekta za vrtino, ki je v programu regionalnega razvoja, izdelali so energetsko zasnovo občine Destrnik, kjer so zajete vse potencialne možnosti koriščenja energije (tudi bioplina). Župan je najbolj ponosen na spominsko obeležje vsem padlim v prvi in drugi svetovni vojni, tudi zamolčanim, ki stoji na de-strniškem pokopališču. V Velovleku pripravljajo večjo investicijo, vredno okrog 25 milijonov tolarjev, gre za cesto, ki pa bo končana po praznovanju. Od večjih pridobitev v občini velja omeniti sanacijo rogozniške doline, s čemer so se izboljšala kmetijska zemljišča. Za dokončanje projekta bo potrebno angažiranje tudi ptujske občine. Država je odgovorna za regionalni razvoj Župan Franc Pukšič je glede nadaljnjega razvoja regije in podeželja dejal, da je za ta razvoj odgovorna država, kar pa posebnega razvoja ne omogoča, saj za regionalni razvoj namenja vedno manj sredstev, občina za predvideno vrtino v Janežo-vcih nima dovolj denarja. Glede rebalansa državnega proračuna meni župan, da bodo posledice čutile tudi občine, saj bo manj razpisov za investicije, po drugi strani pa rebalans daje več sredstev za predsednika vlade in države, kar ni resno. Začeli so tudi z izgradnjo hangarja, pa se ne ve, ali letalo bo ali ne. Država se obnaša neracionalno, potrošniško in oblastniško, to pa je slabo za demografsko ogrožena območja (60 odstotkov prebivalstva Slovenije). Investicije v kulturno infrastrukturo Občina se je prijavila tudi na državni razpis za kulturno infrastrukturo, v pripravi pa imajo izdelavo lokalnega programa kulture. V občini imajo kulturno društvo, na novo pa je začelo delovati društvo mladih, ki se ukvarja s kulturnimi in športnimi dejavnostmi. Glede kulturne infrastrukture je občina pridobila zemljišče ter dvorano, ki jo bo nadomestila z novo sodobnejšo dvorano v Desencih (gasilski dom). Investicija bi naj bila končana v treh letih. Dvorana bo ena večjih v tem delu Slovenskih goric. Franc Lačen Franc Pukšič, župan občine Destrnik Ful dobri Prvo mesto za Povabilo v Prlekijo Učenci Osnovne šole Stročja vas so v letošnjem letu dosegli izredni uspeh - na mednarodnem natečaju Literatura premaguje meje so osvojili prvo mesto. Tema projekta je bila Moj življenjski prostor, z delom so začeli že v oktobru, pri delu pa so jim pomagale mentorice Sonja Leban, Lidija Novina ter Monika Šalamun. Kot je povedala slednja, so učenci od šestega do 8. razreda zbirali podatke o znamenitostih in legendah bližnje okolice ter na podlagi tega napisali spise v nemškem jeziku. Besedilo so opremili s fotografijami in knjižico poimenovali Prlekija mein Lebensraum ali Povabilo v Prlekijo. In prav ta knjižica jim je v kategoriji od 12 do 14 let prinesla prvo mesto na mednarodnem tečaju v Gradcu, kjer je sodelovalo 14 evropskih držav. To jim je dalo novega zagona, saj so se odločili projekt še nadgraditi in ga prevesti v slovenski jezik, poskrbeli pa so tudi za dvojezično dramsko uprizoritev svojega dela. (NŠ) Cankarjeva priznanja V četrtek, 16. maja, so v Mariboru podelili zlata in srebrna Cankarjeva priznanja. Tekmovanje je bilo sicer že 8. marca v slovenskih regionalnih središčih, vseslovenske rezultate pa so objavili veliko kasneje na spletnih straneh.Državnega tekmovanja so se lahko udeležili po trije najboljši s šolskih tekmovanj. Letos se je potegovalo za Cankarjevo priznanje več kot 9000 učencev.Srednješolci tekmujejo na II., III. in IV. stopnji. Na II. stopnji tekmujejo učenci poklicnih šol, III. in IV. stopnja pa se razdelita na A in B skupino. V skupini A tekmujejo dijaki gimnazijskih programov, ki šolanje končujejo z maturo, v skupini B pa učenci strokovnih šol, ki šolanje zaključijo s poklicno maturo. Ptujsko ekonomsko gimnazijo so na tekmovanju zastopali Nina Fišer, Maja Lesjak in Mitja Kokot. Vsi so tekmovali na III. A stopnji. Nina Fišer in Maja Lesjak sta dobili zlati Cankarjevi priznanji, Mitja Kokot pa srebrno. (MMM) Izdali bodo knjigo receptov nacionalnih jedi Vodstvo in učitelji Osnovne šole Olga Meglič iz Ptuja so se odločili, da bodo sodelovali v mednarodnem projektu Co-menius skupaj s šolami iz Avstrije, Italije, Romunije in Španije. Kot nam je dejala učiteljica Tatjana Pungračič, ki je koordinatorka projekta, ki ga na šoli sicer vodi ravnatelj Ervin Hojker, je prva tema projekta kuhanje nacionalnih jedi in izdaja knjige z recepti le-teh. Gre za jedi, kijih učenci sami pripravijo in so primerne starosti otrok. Kot mentorice so sodelovale: Liljana Brglez, Alenka Štrafela, Vida Grdiša, Simona Krabonja, Marjeta Kosi in Tatjana Frangež. S svojimi idejami pa so pomagali tudi starši. Foto: T. Pungi Jan, Tibor, Nejc in Miha, učenci tretjega razreda pri pripravi haloških sirekov. Knjigo z recepti in z naslovom Dober tek Evropa bodo natisnili v Sloveniji, pri čemer bo vsaka šola svoje recepte predstavila v svojem jeziku ter v angleščini. Ptujčani sopri-pravili dva jedilnika. Prvega sestavljajo: haloški sireki, ajdovi žganci, kislo zelje s slanim krompirjem in prekajenim mesom ter orehove kroglice; drugega pa: solata s skuto, telečja obara z ajdovimi žganci ter krhki flancati. (FL) 32. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu? Najboljše znanje in spretnost je pokazal Matjaž Kaluža iz OŠ Ivanjkovci, ki se bo udeležil tudi državnega tekmovanja, drugi je bil Denis Marinič iz OŠ Velika Nedelja in tretji Luka Mlinarič iz OŠ Ormož. Ekipno je slavila Velika Nedelja pred Ivanjkovci in Miklavžem. Na 32. občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu? je sodelovalo pet ekip - OŠ Ormož, OŠ Miklavž, OŠ Ivanjkovci, OŠ Središče ob Dravi in OŠ Velika Nedelja. Vsaka ekipa je štela po štiri tekmovalce. Sodelovali so lahko učenci starostne skupine od petega do osmega razreda, šteli pa so ekipni in posamični rezultati. V domu društev zbrane tekmovalce in njihove mentorje je pozdravil podžupan Branko Kukec.Janko Zadravec, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je bil s tekmovanjem zadovoljen. "Tekmovanje poteka po istem principu kot državno in morda tudi zato dosegajo tekmovalci in naše občine na državnih tekmovanjih vedno dobre rezultate. Vsem, ki se s tem ukvarjajo, gre pripisati, da na območju občine Ormož že tri leta ni bilo prometne nesreče na poti v šolo. (vki) Ptuj • Sklepanje porok Novi pooblaščenci V sejni sobi Upravne enote na Ptuju je 9. maja načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah šestim županom s Ptujskega: dr. Štefanu Čelanu, županu Mestne občine Ptuj, Francu Šeguli, županu Dor-nave, Jožefu Kokotu, županu Gorišnice, Frideriku Bračiču, županu Vidma, Zvonimirju Hol-cu, županu Kidričevega, in Francu Kekcu, županu občine Markovci, podelil pooblastila za sklepanje zakonskih zvez. Ker je sklenitev zakonske zvez eden najpomembnejših trenutkov v življenju vsakega človeka, jim je načelnik mag. Metod Grah ob tej priložnosti dal nekaj koristnih nasvetov pri opravljanju vloge pooblaščenca, da bo to dejanje takšno, kot se mu pritiče - slavnostno, slovesno in spoštljivo. Pri svojem delu bodo morali pooblaščenci prvenstveno upoštevati človekove pravice, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter kodeks ravnanja javnih uslužbencev. MG Pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez, župani občin na Ptujskem, v družbi z mag. Metodom Grahom in Liziko Petršič iz Upravne enote Ptuj. Dravci • 95 let Ivane Bedrac Markovci • Poročna dvorana "Da" Valerije in Draga Po dobrih dveh letih prizadevanj so v občini Markovci končno dobili uradno dovoljenje za sklepanje poročnih zvez v sicer daleč naokoli najlepši poročni dvorani, ki domuje v občinski poslovni zgradbi. Poroke bodo sklepali v okviru matičnega urada in upravne enote Ptuj. Prva poročna slovesnost je bila minulo soboto, 10. maja, ko sta pred markovskega župana Franca Kekca in matičarko Sonjo Kokol iz upravne enote Ptuj stopila mladoporočenca Valerija Kodrič iz Zabovcev in Drago Majcen iz Ritmerka pri Podgorcih. Mladoporočencema so po stari ženitovanjski navadi v teh krajih zaplesali tudi markovski kopjaši, zatem pa so se vsi skupaj udeležili še cerkvenega dela poroke v bližnji farni cerkvi Sv. Marka, kjer je obred opravil farni župnik Janez Ma-učec. -OM Prvi poročni obred sta opravila župan Franc Kekec in matičar-ka Sonja Kokol. Let se ne da kupiti Srečanje z gospo Ivano Bedra~, ki je 9. maja proslavljala svoj, že 95. rojstni dan, je bilo nekaj posebnega, nekaj, kar človek težko pozabi. Najstarejša prebivalka občine Videm je namreč navkljub visoki starosti še zmeraj živahna in dobrega zdravja. O tem so se lahko prepričali tudi videmski župan Friderik Bračič, predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Černila, članica odbora in predstavnica župnijske Karitas Bernarda Galun, član sveta KS Soviče-Dravci-Vareja Franc Vin-diš in župnik fare Sv. Vida p. Emil Križan, ki so slavljenko ob rojstnem dnevu obiskali na njenem sedanjem domu v Dra-vcih 12. Ivana Bedrač, po domače ji pravijo Tomažekova Hanika, se je nekoč, v letih pred poroko pisala Sakelšek, doma je bila v Šturmovcih pri Vidmu. Po poroki se je preselila na moževo domačijo v Pobrežje, v zaselek Boršt, kje sta oba pridno delala na kmetiji in skrbela za števil- čno družino, saj je Ivana rodila kar deset otrok; štiri sinove in šest hčera, a je ena od njih kmalu po porodu umrla. Potem so otroci šli na svoje, nam je zaupala ob obisku, eden od sinov z družino že dolgo let živi v Avstraliji, z možem pa sta se na stara leta preselila k hčerki Rozaliji v Dravce, kjer petin-devetdesetletna Ivana živi tudi danes. Ko smo jo povprašali o pra-vnukih, je prav ponosno dejala, da jih je nad dvajset, ima pa tudi 20 vnukov in že dva prap-ravnuka, eden pa je še na poti in se bo kmalu rodil v Avstraliji. V svojem dolgem življenju je gospa Ivana počela vse mogoče, spremljali so jo tudi grenki trenutki, na katere pa raje kar pozabi. In še nekaj ji je veliko pomenilo - pesem. Domači so mami Ivani prip- ravili veselo praznovanje ob letošnjem prazniku, sama pa ob svečanem trenutku ni skrivala solza in veselega razpoloženja. Dolgo je čakala na ta dan, so se pošalili domači in gostje v njeni družbi, na vprašanje, kako priti do 95 let, pa je slavljenka dejala, da ti je tako usojeno, kajti let se ne da kupiti. Zdaj si želi le zdravja in mirnega preostanka življenja med haloškimi griči, to pa ji iz srca želijo vsi, ki jo poznajo in so radi v njeni veseli družbi. T. Mohorko Foto: T. Mohorko Slavljenka v družbi z nekaterimi domačimi in predstavniki vi-demske občine ter župnije, ki so ji prišli čestitat ob visokem jubileju. Hajdina • Zlata poroka Zlati par Kramer ptujskem hotelu. Danes sta že oba upokojena in uživata sadove tret- jega življenjskega obdobja. TM 24. april 1953 sta se v Bedekov-ščini na Hrvaškem poročila Ivan in Anica Kramer, oba doma iz hrvaškega Zagorja. Med prvomajskimi prazniki sta se poročnega dneva spominjala na zlati poroki. Svečan obred je bil 3. maja v cerkvi sv. Martina na Hajdini, vodil pa ga je farni župnik Marjan Fesel. Zlati ženin Ivan je bil rojen 23. januarja 1935, zlata nevesta Anica, z dekliškim priimkom Groš, pa 24. aprila, prav tako 1935. leta. Kramer- jeva sta se kmalu po poroki preselila v Slovenijo in si hitro zatem ustvarila topel družinski dom v Tur-nišču na Draženski c. 28., kjer živita še danes. Sad njune ljubezni je rojstvo treh sinov. Veselje in radost jima po dolgih letih skupnega življenja v hišo zdaj prinašajo že vnuki, dedek in babica sta že šestkrat. Zlati ženin Ivan je bil zaposlen, mnogi ga poznajo kot spretnega keramičarja, zlata nevesta Anica pa je kot slaščičarka dolgo let delala v Foto: TM Zlatoporočenca Ivan in Anica Kramer Razmišljamo 73 tolarjev Tisti, ki količkaj spremljate dnemoin-formativne oddaje, bodisi na nacionalni televiziji bodisi na njeni komercialni ra-zlićici, in se imate za "poznavalca" slovenske države in njenih malih in velikih problemov, ste tako ali tako zasledili ta znesek, ki ne pomeni ničesar drugega kakor še eno podražitev v nizu mnogih. Samo da je ta podražitev še kako povezana z našo najvitalnejšo funkcijo v življenju oziroma vrednoto, ki je na lestvicah najpomembnejših zmeraj nekje pri vrhu oziroma kar na najvišji stopnički. Govorimo seveda o zdravju. Privilegiju nekaterih in danosti, ki bi si jo želeli vsi skozi celoten potek naših življenj. Ker zdravje je pač naše največje bogastvo. Če nisi zdrav, nisi nič. Si le bledica v soju let življenja, ki gre mimo tebe, navkljub vsemu materializmu, ki ga premo-reš. To, da je naš zdravstveni sistem v krizi, čivkajo že ptički na veji. Še vsakršna sprememba, reforma na področju zdravstva, je za ljudi, navadne smrtnike prinesla samo še slabše. Resda je z uvažanjem novih zdravil zdravstvo pridobilo na uspešnosti lajšanja bolečin, a hkrati s tem so se ožale tudi naše denarnice in šibila kolena pod težo položnic, ki jih plačujemo mesečno za to, da bi bili, ko enkrat zbolimo, deležni najboljše zdravstvene oskrbe in da bi bili stroški našega zdravljenja zmanjšani na minimum. Če samo kot laiki izračunamo, koliko denarja se zbere v zdravstveni blagajni (ob upoštevanju, da je mesečna vsota približno pet tisočakov) letno za dodatno zdravstveno zavarovanje in koliko ga moramo odšteti še dodatno za vsa zdravila, ki so na negativni listi, nam res ni jasno, kam gre ves ta denar davkoplačevalcev. Čemu potemtakem sploh plačevati dodatno zdravstveno zavarovanje, če so pa že skoraj vse obrobne storitve plačljive? Da ne omenjamo niti tistih, ki si mesečno takega stroška ne morejo privoščiti. Tisti, ki dobivajo socialno podporo v višini štirideset tisočakov ali manj. Lekarne so prejšnji teden za 73 tolarjev podražile vsako škatlico zdravil, ki jih moramo plačati iz lastnega žepa. Lekarniška zbornica je kot glavni razlog podražitve navedla obupno slab položaj majhnih zasebnih lekarnarjev, ki se v odročnih krajih borijo za golo preživetje. K temu so dodali še, da morajo farmacevti vedno več svetovati in da nosijo zaradi izdanih zdravil vedno večjo odgovornost. Vse to najverjetneje drži, vendarle lekarnam v velikih mestih ne gre slabo, poslujejo z ogromnimi dobički. Lekarniška zbornica je tukaj pomislila le na pičlo število majhnih zasebnih lekarnarjev, ne pa na stotine ljudi, ki si zdaj ne bodo mogli privoščiti niti škatlice aspirina, če bodo želeli plačevati vedno povišajočo se položnico za dodatno zdravstveno zavarovanje. Za oboje pač ne bo dovolj. Bronja Habjanič Ptuj • Zlata poroka Zlati par Koritnik V krogu domačih sta v aprilu praznovala zlati zakonski jubilej Vladimir in Marija Koritnik iz Ilče-ve ulice v Turnišču. Na skupno življenjsko pot sta stopila aprila leta 1953 na matičnem uradu na Hajdini, potem pa sta ljubezen okronala še v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Zlati ženin Vladimir Koritnik se je na ptujski konec priženil iz Laškega, zlata nevesta Marija, rojena Kor-nik, pa je bila doma iz Dražencev. Še danes se rada spominjata mladosti, časov, ko sta se spoznala, in še posebej tistega dneva, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Na Turnišču pri Ptuju sta ustvarila skupni dom, Vladimir je hodil v službo, Marija pa je doma gospodinjila in skrbela za družino. Družinsko srečo in ljubezen je z leti obogatilo rojstvo sina Vladi-mirja, danes pa sta zlatoporočen-ca Koritnik tudi že ponosna dedek in babica vnuka in vnukinje. TM Zlatoporočenca Vladimir in Marija Koritnik iz Turnišča Foto: MG Foto: TM Skorba • Avtocesta Maribor-Gruškovje Z enotnostjo do cilja V Domu krajanov v Skorbi so se v ponedeljek sestali člani iniciativnega odbora civilne iniciative občin ob trasi bodoče avtoceste Maribor-Gruškovje. Na tokratni sestanek so ob županih občin ob trasi povabili tudi poslance državnega zbora s tega območja. Odzvali so se Lidija Majnik, Leo Kremžar, Franc Pukšič, Jože Jerovšek, Ludvik Sok in Rudi Moge ter državni svetnik Robert Čeh. Člani iniciativnega odbora so jim predstavili problematiko z vidika prometa, varnosti, arheologije, kmetijstva in pitne vode ter pričakovanja, da jih bodo poslanci podprli njihovih prizadevanjih za rešitev tega problema, ki jim bo omogočil kvalitetnejše življenje, zdaj ga, ko je vsako dvorišče tudi križišče, ne živijo. V uvodnem pozdravu je župan občine Hajdina Radoslav Simonič povedal, da ni pomembna samo vključitev avtoceste Hajdina-Gruškovje v nacionalni program, potrebno je tudi natančno opredeliti roke izgradnje. V imenu civilne iniciative, ki nastopi vselej, ko odpovedo legalni vzvodi oblasti, je Franc Mlakar povedal, da ta želi biti v pomoč legalno izvoljenim predstavnikom na državni in lokalni ravni. "Izgradnja dela Phyrnske avtoceste od Maribora do Gruškovja je delo naše generacije, zato nam ni vseeno, kako jo bomo izpeljali," je še poudaril. Da bodo v svojih namerah uspeli, je potrebno poenotenje na vseh ravneh, politike in stroke. Bodo cesto morali zapreti? V letih po osamosvojitvi se je v Sloveniji na cestnem programu naredilo veliko. Zdaj pa se tempo počasi upočasnjuje, saj denarja za te namene zmanjkuje, tudi cestni tolar več ne gre v celoti za ceste, temveč le po- lovica. Vse vidneje postaja, da potem, ko so s cestnimi načrti uspeli na Primorskem, osrednji Sloveniji in se počasi zaključujejo tudi dela v Mariboru, za Podravje zmanjkuje tako interesa kot denarja. Nacionalni program izgradnje avtocest bo doživel debalans, to ni več nobena skrivnost. Kdaj se bo to zgodilo, bo to v resnici junij, tudi poslanci ne vedo!? Za občine ob trasi bodoče avtoceste Maribor-Gruškovje je pomembno, da v nacionalem programu ostanejo odsek Fram-Hajdina, da se natančno opredelijo roki izgradnje in da se v nacionalni program vnese odsek Hajdina-Gruškovje, prav tako z opredeljenimi roki izgradnje, ki jih sedaj ni. Brez rešitve tega problema bo ta prostor še naprej razvojno zaostajal, je med drugim poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki tudi soglaša s predlogom poslanca Alojza Soka o tem, da vlada RS prouči predlog, da se ta cesta zgradi na podlagi koncesije. Slišati pa je tudi, da bo Hrvaška prek EU pritisnila na Slovenijo, da se že končno loti izgradnje svojega dela Phyrnske avtoceste. Glede na zdajšnje razmere pri realizaciji avtocestnega programa v Sloveniji bo nujno poenotenje vseh, ki živijo na območju od Miklavža do Žetal, da bi se pospešila gradnja avtoceste Fram-Gruškovje in hitre ceste Slovenska Bistrica-Ormož. V teh občinah se bodo morali tudi poenotiti glede tras, občinski sveti so se namreč odločili za različne trase, vendar naj najprej odpravijo delo na državni ravni, potem jim bodo sledili tudi v lokalnem okolju, je prepričan voditelj ponedeljkovega pogovora Franc Mlakar. Nekaj besed je teklo tudi o tem, da se bodo v primeru, če z legalnimi potmi aktivnosti ne bodo mogli pospešiti izgradnje, lotili tudi nelegalnih. Zapora ceste je že ena takih. Da lahko edino sila v tej državi premakne zadeve, je prepričan tudi Alojz Sok; zakoni ne veljajo, kaj šele dogovori. MG Id Ptuj, Maribor, Velenje • Denacionalizacija Herbersteinovi bodo šli do konca Ministrstvo za kulturo je na osnovi pravnomočne sodbe Vrhovnega sodišča, ki je bila izdana marca letos, zavrnilo zahtevek družine Herberstein za vrnitev nepremičnin v Sloveniji, ki so kulturni spomeniki. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da trije potomci Josefa Her-bersteina - Johann Georg, Hans Christof in Johann Gundeger Herberstein niso upravičeni do vrnitve ptujskega gradu, gradu Hrastovec, gradu Vurberk, vile Herberstein in premičnin v teh objektih. Kot je znano, so Her-bersteini vlogo za vrnitev nepremičnin in premičnin vložili na Upravne enote Ptuj, Maribor in Velenje. Te so se pred sedmimi leti dogovorile, da bo postopek o ugotavljanju državljanstva vlagateljev zahtevka za denacionalizacijo vodila Upravna enota Ptuj. Ta je novembra leta 1996 izdala odločbo, da grofje Herbersteini ob nacionalizaciji niso bili jugoslovanski državljani. Odločbo so izdali za tri upravne enote (Ptuj, Maribor in Lenart), ker so z Mariborom in Lenartom sklenili sporazum o krajevni pristojnosti. Odločilne dokaze so zbrali v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je leta 1997 potrdilo odločbo Upravne enote Ptuj, da Herbersteini v času denacionalizacije niso bili jugoslovanski državljani. Ministrstvo za okolje pa je potrdilo odločbo o tem, da se vloga Herbersteinov za denacionalizacije zavrže in da se postopek za denacionaliazcijo sploh ne uvede, ker ni osebe, v imenu katere naj bi se postopek uvedel. Upravno sodišče je v nadaljevanju postopka ugodilo pritožbi Herbersteinov in odpravilo odločbo Upravne enote Ptuj ter Ministrstva za okolje, češ da so prehitro odločili, ker niso počakali, da bi odločba o državljanstvu postala pravnomočna. Šele s sodbo Vrhovnega sodišča je postala zadeva pravnomočna, vse skupaj pa je trajalo šest let. 10. maja je začel teči dvotedenski rok, ki ga je Upravna enota Ptuj postavila družini Herberstein, da sami odstopijo od zahtevka. V primeru, da tega ne bodo storili, bo upravna enota izdala odločbo o zavrnitvi zahtevka, je med drugim povedal načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah. Na Ptujskem so Herbersteini vložili zahtevek za vrnitev čez 800 ha zemljišč in okrog 20 stanovanjskih hiš ter premičnega premoženja. Vsaj, kar zadeva ptujski grad, smo izvedeli iz neuradnih virov, je bila Herbersteinom v celoti izplačana odškodnina za nacionalizirano premoženje. Kot pa kaže, to so Herbersteini napovedali že pred leti, bodo šli do konca. Po Vrhovnem sodišču jim ostaja možnost pritožbe še na ustavno in zatem na evropsko sodišče. Že ob koncu prejšnjega tedna so Herbersteini po odločbi Ministrstva za kulturo javno objavili, da postopek zanje še ni končan. Družina Her-berstein je denacionalizacijsko odločbo, s katero je slovensko Ministrstvo za kulturo zavrnilo zahtevo za vrnitev njihovega nacionaliziranega premoženja v Sloveniji, označila za nezakonito. MG Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)potrebna vprašanja? Odhod nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana na pričanje proti nekdanjemu srbskemu in jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševicu v Haag pred sodišče, ki sodi za vojne zličine na tleh nekdanje Jugoslavije, spremlja kar nekaj protislovnih razlag in presenetljivih stališč. Priznani pravni strokovnjak prof. Ljubo Bavon meni, da je prav, da se Kučan dobro pripravi. Socialdemokratom naklonjena Demokracija piše, da se gre Kučan "nevarne patriotske igre", predsednik slovenskih socialdemokratov Janez Janša pa namiguje, da poskuša Kučan proces zlorabiti za nove notranjepolitične igre. V ugibanje o tem, kaj čaka Kučana v Haagu, se zadnji čas vnaša vse več elementov nekakšnega strahu, da bi mu lahko postavili tudi kakšno neprijetno vprašanje, še posebej "nevaren" naj bi bil v zvezi s tem sam Miloševic. Znani zgodovinar (dr. Božo Repe) opozarja, da lahko Miloševic vpraša karkoli:"Razprava se bo vrnila tja, kjer je nekoč že bila. Slovenci so skupaj s Hrvati kovali zaroto in razbijali Jugoslavijo, zavzemali so se za asimetrično federacijo in konfederacijo. Ko jim ni upelo, so izvedli referendum in razglasili odcepitev, napadli so enote JLA, zavzeli stražnice na mejah in prevzeli mednarodne prehode severne Jugoslavije, ubili 42 vojakov, Kučan je mobiliziral 30 tisoč pripadnikov teritorialne obrambe in jih pozval k ubijanju. Slovenske sile so blokirale vojašnice zvezne vojske, zajela 2000 zveznih vojakov, jim zvezale roke in sploh z ujetniki in z ranjenimi ravnale nehumano in v nasprotju z mednarodnim pravom. Slovenci so na vse mogoče načine maltretirali družine jugoslovanskih oficirjev Skrivaj so uvažali orožje, ga kasneje prodajali Hrvatom in Bosancem in tudi urili bosanske vojake..." Takšne teze in obtožbe so se še zlasti v prvi polovici devetdesetih let družboslovci kar naprej srečevali na različnih mednarodnih posvetih in političnih tribunah, ugotavlja dr. Repe in kaj takšnega se verjetno zelo lahko pojavi kot očitek ali vsaj kot vprašanje tudi pred haškim sodiščem. Seveda lahko neskončno razglabljamo, ali je to krivično ali ne, vsekakor pa vegetiranje takšnih "ocen" samo še dodatno dokazuje, kako globoko in kako enostransko je bilo (in je) poznavanje dejanskih razmer, odnosov in dejanskih dogajanj v nekdanji Jugoslaviji. Glede na to pravzaprav sploh ni čudno, da so ZDA in Evropa ob razpadanju Jugoslavije ravnale tako zmedeno in marsikdaj nerazumljivo, vsak kolikor toliko natančen poznavalec ju- goslovanske federacije bi moral že zdavnaj pred začetkom divjanja jugoslovanskih vojn vedeti, da Miloševiceva "revolucija" in enostransko preurejanje Jugoslavije neizbežno vodi v hude, nerešljive konflikte in rušenje Jugoslavije. Kljub temu Miloševica tedaj zunanji dejavniki niso poskušali niti enkrat resneje zaustaviti. Konec koncev je (vsaj) Slovenija že veliko pred Kučanom in Miloševicem - ob različnih kriznih zapletih in dilemah v zvezi z nadaljnjim razvojem federacije, zelo jasno sporičala, da ni pripravljena živeti v vsakršni Jugoslaviji. Slovenija je v trenutku, ko je videla, da zanjo v Jugoslaviji z Miloševicem (in njemu podobnimi) ni perspektive, izkoristila zgolj svojo ustavno, legitimno pravico do samoodločbe. Ko so ji hoteli to pravico na silo (z vojsko) preprečiti, se je temu uprla z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Glede tega si Slovenija nima kaj očitati, ni ji treba nič skrivati in ni se ji treba ničesar bati. Memoarsko mnenje zadnjega ameriškega ambasadorja v nekdanji SFRJ Warrena Zimmermanna, na katerega se menda mnogi sklicujejo še danes, da je pravzaprav ravnanje Slovenije sprožilo jugoslovanske vojne, je pač samo še en dokaz več, kako površni so lahko "veliki" v ocenah posameznih mednarodnih procesov Upoštevaje vse to, je lahko Kučanovo "pričanje" in nastopanje v Haagu samo še dodatna priložnost za prodor slovenske resnice. S tega vidika se zdi tudi povsem neumestna in za ugled Slovenije tudi škodljiva polemika o tem, o čem naj Kučan v Haagu (ne) govori, do katerih zaupnih slovenskih dokumentov ima v pripravah na zaslišanje v Haagu pravico in uporaba katerih naj bi bila nekakšna zloraba za potrebe notranjih političnih obračunov Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, na kakšnih dokazih in domnevah temelji komentator Demokracije s svojo tezo, da bodo nekateri mediji prihodnje leto, ko bodo parlamentarne volitve, prvaka opozicije (očitno Janeza Janšo - op.p.) spet poskušali očrniti z različnimi zgodbicami, za katere se v teh dneh (v pripravah na Haag) na vso moč zanima Milan Kučan ... Jak Koprivc in tam Mala Nedelja • Slavnostna sobota V kraju Mala Nedelja v občini Ljutomer bodo to soboto obeležili kar tri visoke jubileje. Od 10. ure naprej se bodo s kulturnim programom spomnili 220-letnice organiziranega šolstva, 80-letnice godbe na pihala ter 110-letnice organiziranega petja. V programu bodo sodelovali učenci OŠ Mala Nedelja (pevski zbor, recitatorji in dramski krožek), Fantje od Male Nedelje, godba na pihala ter pevski zbor Mala Nedelja. MS Ljutomer • Skupaj do zdravja V soboto so na ljutomerskem hipodromu pripravili test hoje, na katerem so udeleženci lahko pod strokovnim vodstvom preverili svojo kondicijo. Pred samim testom so udeležence stehtali ter jim izmerili krvni tlak, nato pa se je pričela hoja na dva kilometra. Po tem je na podlagi srčnega utripa osebje Zdravstvenega doma Ljutomer udeležencem podalo oceno telesne pripravljenosti ter napotke, kako v bodoče skrbeti za zdravje. Čeprav se je testa udeležilo le okoli 15 ljudi, so bili organizatorji z udeležbo zadovoljni, test hoje pa bodo ponovno pripravili jeseni. nsk Ljutomer • Tekmovanje motoristov oldtimerjev V organizaciji Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann Janez Puch je v Ljutomeru potekal mednarodni rally motorjev z bočno prikolico, katerega so se poleg domačih motoristov udeležili tudi ljubitelji starih motorjev iz Hrvaške in Avstrije. Več kot 30 udeležencev se je popeljalo po 90 kilometrov dolgi progi, katera je tekla po manj znanih okoliških krajih, na samem tekmovanju pa so se udeleženci pomerili v preizkušnji "na dotik", vožnji med stožci, vožnji osmice, vožnji po deski ter ugotavljanju širine vozila. nšk Cezanjevci • Prevzem bri-zgalne in vozila Na slovesnosti ob 109-letnici delovanja prostovoljnega gasilskega društva Cezanjevci v občini Ljutomer so zamenjali dotrajani prapor z novim, v uporabo jim je prostovoljno gasilsko društvo Stara cesta/Mekotnjak predalo motorno brizgalno, iz prostovoljno gasilskega društva Ljubečna pa so dobili v uporabo orodno vozilo. V povorki se je zvrstilo 150 gasilcev, s 25 praporji gasilskih društev. Razvitja praporja, prevzema motorne brizgalne in orodnega vozila so se pred gasilskim domom v Ceza-njevcih med drugimi udeležili predsednik Gasilske zveze Ljutomer Franc Jurša, predstavnik Krajevne skupnosti Cezanjevci Bojan Vunderl, župan občine Ljutomer Jožef Špindler ter gostje iz avstrijskega gasilskega društva Lic-hendorf. MS Ptuj, Slovenija • Uvoz prašičev Dobički mesarjev in zavedeni kupci Zaradi uvoza poceni mesa vprašljive kakovosti je slovenska prašičereja v veliki krizi. Evropska unija naj bi tudi to področje uredila. Rejci prašičev ocenjujejo, da se povzroča v zadnjih mesecih slovenski prašičereji velika gospodarska škoda. Cene prašičev so padle pod vzdržno mejo, poleg tega se je zmanjšalo povpraševanje predelovalne industrije po domačih prašičih, industrija pa na drugi strani kupuje poceni prašiče, uvožene iz Madžarske in Poljske. Predsednik Združenja rejcev prašičev Ptuj Marjan Ha-meršak ocenjuje, da je sedanje krizno stanje še hujše kot tisto v letu 1997. Cene prašičev so v posameznih delih Slovenije padle že na 4,8 tolarja za mesno enoto, kar je cena, ki nikakor ne pokriva najnujnejših stroškov prireje. Zaradi uvoza ostajajo domači prašiči v hlevih, prerastejo primerno težo. S tem nastajajo dodatni stroški krmljenja, na koncu pa je cena takih prašičev zaradi manjšega odstotka mesnatosti še nižja. Gre za začaran krog, iz kate- rega se prašičerejci brez odločnih ukrepov države ne bodo mogli izvleči. Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije na ta problem javno opozarja že nekaj mesecev, žal pa opozarjanje ne naleti na odprta ušesa pri predstavnikih Kmetijsko -gozdarske zbornice in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mesnopridelovalna industrija je pri tem poglavje zase: z uvozom prašičev iz Madžarske in Poljske dosega velike dobičke, slovenski potrošnik pa zaradi tega v mesnicah ne kupuje cenejšega mesa. Poleg tega slovenski prašičerejci ocenjujejo, da je meso prašičev iz omenjenih držav dvomljive kakovosti, saj obe državi še dovoljujeta krmljenje z mesno kostno moko, ki je pri nas in v državah Evropske unije prepovedana. Cena prašičev le še 22 odstotkov cene mesa Foto: jb Marjan Hameršak, predsednik Združenja rejcev prašičev Ptuj: "Sedanja kriza v pra{i~ereji je huj{a od tiste leta 1997." Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije in Združenje rejcev prašičev Ptuj organizirata okroglo mizo na temo Nevzdržne razmere v pra{i~ereji. Pogovor na to temo bo v sredo, 28. maja, ob 11. uri v dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Ptuju. Poleg rejcev so na okroglo mizo povabljeni predstavniki stroke, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenski rejci prašičev, združeni v Zvezo rejcev prašičev Slovenije, želijo s kakovostno in cenovno ustrezno ponudbo zadovoljiti potrebe kupcev po kakovostnem mesu znanega porekla. Tudi pri mesu prašičev je namreč pomembno spremljanje od rejca do kupca. Vlaganja v sodobno rejo in zagotavljanje kakovostnega mesa pa postaneta brez pravega pomena ob dejstvu, da država dovoljuje uvoz svinjskega mesa iz omenjenih dveh držav, članic Cefte in bodočih članic Evropske unije. Izvozne subvencije teh dveh držav dosegajo že 50 odstotkov izvoznih cen. Posledica izdatnega uvoza je že dvoletno padanje realne Ormožanom dve zlati medalji iz Bruxellesa 2003 Jeruzalem VVS ponovno v družbi najboljših Sredi aprila je v Antwerpnu potekal tradicionalni bruseljski Concours Mondial du Vin, ki sodi med največja in najprestižnejša ocenjevanja vin na svetu. Za čim žlahtnejše medalje se je potegovalo čez 3800 vzorcev vin iz 40 držav. Največ vin je za ocenjevanje prispevala Francija, kar 1340, Slovenija pa se je na ocenjevanju predstavila z 22 vzorci. Slovenska vina so v tej izredni konkurenci osvojila kar osem medalj. Od tega so kar 4 zlate za slovenska ledena vina. Dve od teh prihajata iz kleti Jeruzalem Ormož - renski rizling 2001 in tra-minec 2001. Klet Jeruzalem Ormož je v zadnjih šestih letih na bruseljskem ocenjevanju zelo uspešna. Zato so tudi letos po tihem računali na kakšno medaljo, kar dve zlati pa sta presegli njihova pričakovanja. Veseli so še posebej zato, ker gre za ledeni vini letnik 2001, kar je razmeroma mlado vino za to kvaliteto, ki svojega viška še ni doseglo. Zato upravičeno upajo, da prav ti dve izjemni kreaciji čaka še veliko pohvalnih mnenj in nagrad. Letošnje Bruseljsko ocenjevanje je potekalo v 25 komisijah s 149 člani. Seveda pa je Bruselj tudi izjemno pomembno trgovsko središče za vse vinske posle. Zato je razumljivo, da število sodelujočih držav in vzorcev vsako leto narašča. Klet Jeruzalem Ormož se je letos v okviru Poslovne C? skupnosti za vinogradništvo in vi- narstvo Slovenije predstavila že tudi na sejmu Prowein v Duseldorfu, kjer so naleteli na ugoden odziv in izjemen interes za svoja vina. Kar pomeni, da bodo tam prisotni tudi v prihodnje, saj je Nemčija takoj za Hrvaško njihova največja tuja partnerka. Nekaj svojih vin izvozijo tudi v Avstrijo in na Dansko, domači potrošniki pa smo še vedno največji ljubitelji čudovitih vin Kleti Ormož. Prav domači publiki bodo svoje izdelke letos predstavili še na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in Kmetijskoživilskem sejmu v Gornji Radgoni. Poleg bruseljskega ocenjevanja pa bodo svoja vina pomerili z drugimi še v okviru radgonskega ocenjevanja vin ter ljubljanskega, ki doslej potekalo v sklopu vinskega sejma. Letos pa bo zaradi premajhnega interesa za sejem, ocenjevanje vin v Ljubljani potekalo samostojno. Novih blagovnih znamk v ormoški kleti, kjer bodo te dni pričeli polniti letnik 2002, ne načrtujejo. Prepoznavni in lepo sprejeti so s svojimi renskimi in laškimi rizlingi, šiponom, sovinjonom, belim in sivim pinotom, chardonnayjem, tramincem, zelenim silvancem in rizvancem, ki so v steklenice ujeti v različnih trgatvah. Iz ormoške kleti Jeruzalem prihajajo kakovostna vina, polnjena v litrske, in vrhunska vina v buteljčnih steklenicah. Zadovoljni so z linijo Holermuos, ki si je izborila svoj prostor v naje- mM vnnuNSKE kakovoôti WEDUZALEM o C M o ž smehljaj narave litnejših slovenskih restavracijah, vedno pomembnejše pa postajajo tudi penine. Ponujajo kar tri - ormoško in muškatno penino ter jeruzalem. Pričela se je tudi sezona na vinskih cestah, kjer stoji njihova zidanica Malek. V tej zanimivi zidanici iz 17. stoletja s kapelo in freskami iz začetka 18. stoletja, so zbrana najboljša vina ormoške kleti, ki jih ponudijo popotnikom in turistom, ki se tukaj v vse večjem številu oglašajo. Zidanica je bila vso svojo zgodovino neločljivo povezana s kulturo vinogradništva in vinarstva, zato je v njej tudi manjši vinogradniški muzej. Tudi za ogled vinske kleti v Ormožu, ki je zgrajena v obliki stolpa in kjer v globini 25 metrov zorijo žlahtna vina, vlada veliko zanimanje, vedno večje tudi pri tujih turistih. K temu je gotovo pripomogla boljša informiranost, saj potencialne goste na sebe opozarjajo z ličnimi zloženkami. Klet Jeruzalem v Ormožu in zidanico Malek si je mogoče ogledati vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. Za oglede in strokovno vodene pokušine se je treba najaviti na telefonsko številko 02 741 57 00. Več informacij je na voljo na spletni strani www.jeruzalem-ormoz.si. Elektronsko pošto pa lahko naslovite na info@jeruzalem-ormoz.si. cene prašičev na domačem trgu. V šestnajstem tednu letošnjega leta je cena prašičev dosegla najnižjo točko v zadnjih treh letih. Nadaljevanje takih razmer bo uničilo domačo prašičerejo in slovenske kupce prikrajšalo za kakovostno domače meso znanega porekla, mesna industrija pa bo dolgoročno izgubila zanesljivo surovinsko oskrbo. Izračuni, ki so jih naredili v Gospodarkem interesnem združenju Prašičereja Slovenije kažejo, da se delež odkupne cene prašičev v maloprodajni ceni mesa vseskozi zmanjšuje. V zadnjem letu in pol znaša povprečni delež odkupne cene v maloprodajni ceni mesa še samo četrtino, trenutno je ta delež padel na zgolj 22 odstotkov. Podatek pove, da maloprodajne cene mesa sploh niso odvisne od odkupnih cen prašičev. V zadnjih dveh letih so se maloprodajne cene mesa usklajevale z inflacijo, medtem ko so cene prašičev v nenehnem upadanju. Rejci ob svojih zahtevah po zaščiti domače prireje poudarjajo, da želijo zaščito le pred subvencioniranimi izvoznimi cenami iz Madžarske in Poljske, ne pa pred uvozom svinjine iz držav Evropske unije. Kaže, da uvoz mesa iz EU za mesarje in predelovalno industrijo ni zanimiv, saj jih k uvozu mesa dvomljive kakovosti žene predvsem želja po dobičku. V vitrinah slovenskih mesnic ob tem ni najti napisa, ki bi kupce seznanjal, da gre za meso, uvoženo iz omenjenih dveh držav, kupci so tako v zmotnem prepričanju, da kupujejo meso slovenske kakovosti. Medtem ko Madžarska in Poljska v zadnjem letu pred vstopom v Evropsko unijo s subvencijami pomagata svojim prašičerejcem, je slovenska država do svojih takorekoč brezbrižna. Nekatere sosednje države so sprejele odločne zaščitne ukrepe in občutno zmanjšale uvoz svinjine iz obeh držav. Slovenskim prašičerej-cem se utegne zgoditi, da bodo težko dočakali vstop Slovenije na skupni Evropski trg. Takrat, menijo, se bodo zanje začeli boljši časi, seveda v odvisnosti od stanja prašičereje v Evropski uniji. Gotovo je, da bo odpadel poceni uvoz prašičev, saj bosta tudi Poljska in Madžarska članici Unije, kjer so cene prašičev ugodnejše in ustrezne tudi za slovensko prašičerejo. Slovenskim rejcem tako ostaja le eno odprto vprašanje: Kako brez državne zaščite in ob nerazumevanju predelovalne industrije preživeti teh 11 mesecev? J. Bračič V Združenju rejcev prašičev Ptuj je 115 članov, od tega ima okoli 60 odstotkov kmetij zaključeno rejo od pujskov do pitancev, ostale kmetije pa vzgajajo pujske za prodajo. V združenju ugotavljajo, da bi bila najnižja odkupna cena, ki bi rejcem še zagotavljala preživetje in stabilno proizvodnjo, 5,8 tolarja za mesno enoto, to pomeni 270 do 280 tolarjev za kilogram žive teže prašiča. Jurovci, Cirkovce • Veterinarska ambulanta 29. maja dan odprtih vrat Veterinarska ambulanta KRI&ZA je leta 1996 nastala kot prva zasebna ambulanta za velike živali v Sloveniji. Od ponedeljka ima svojo izpostavo tudi v Cirkovcah. Sredi devetdesetih let je bilo potrebno za ustanovitev zasebne veterinarske ambulante premagati vrsto birokratskih ovir in pri tem so ustanovitelji podjetja KRI&ZA orali ledino. V naslednjem obdobju jim je sledila takorekoč vsa slovenska veterinarska stroka. Kot je povedal eden od ustanoviteljev zasebne veterinarske dejavnosti v Jurovcih, Danijel Zavratnik, dr. vet. medicine, so se v Sloveniji vse veterinarske ambulante privatizirale, tako celotno terensko veterinarsko službo na območju države opravljajo zasebna podjetja. Ministrstvo za kmetijstvo - Veterinarska uprava RS je vsem dodelila koncesijo za opravljanje javnih del. To je tudi podjetju KRI&ZA omogočilo razširitev dejavnosti. Leta 1996, po odprtju ambulante, so bili zaposleni štirje veterinarji in tehnik, danes pa se je število zaposlenih podvojilo, saj zaposlujejo sedem veterinarjev, dva tehnika in delavko v administraciji. Svojo prvotno dejavnost so razširili z javnimi pooblastili za izdajo zdravstvenih spričeval in cepljenje živali. Dejavnost podjetja KRI&ZA je tako zdravstveno varstvo velikih in malih živali, s pou- Foto: jb Eden od ustanoviteljev zasebne veterinarske ambulante KRI&ZA, Danijel Zavratnik, dr. vet. med. darkom na velikih živalih, že omenjena javna dela, ki jih z vsakoletno odredbo predpiše Ministrstvo ter izdajaja zdravstvenih spričeval. Rejce na celotnem območju oskrbujejo tudi z zdravili, ki jih lahko kupijo v njihovi ambulanti v Jurovcih in od ponedeljka dalje tudi v izpostavi v Cirkovcah. Ker ima ambulanta koncesijo tudi za območje občine Kidričevo, kjer je močno razvita živinoreja, so svoje storitve in ponudbo zdravil ter dodatnih pripomočkov želeli približati rejcem, zato so se že pred leti odločili za odprtje izpostave v Cirkovcah. Njihovi veterinarji so od ponedeljka, od 7. do 9. ure na voljo v obeh ambulantah, v Jurovcih in v Cir-kovcah, sicer pa so 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, dosegljivi na mobilnem telefonu in pripravljeni pomagati kjerkoli na terenu. 29. maja bodo imeli v svoji izpostavi v Cirkovcah dan odprtih vrat, ko si bodo lahko obiskovalci ogledali njihove nove prostore in se podrobneje seznanili z njihovim delom. JB Ptuj • Ljubiteljska kultura Množičnost, pestrost, kvaliteta Pomlad je čas, ko ljubiteljska kulturna društva predstavljajo svoje dosežke, ki so jih pripravljali od jeseni čez zimo na številnih občinskih, območnih in medobmočnih srečanjih in revijah. Revije organizira Območna enota Sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju s številnimi društvi in občinami. O letošnjih številnih srečanjih kulturnih ljubiteljskih skupin smo se pogovarjali z vodjo območne izpostave Ptuj, Natašo Petrovič, ki nam je orisala letošnje delovanje ljubiteljske kulture na območju, ki ga pokriva ptujska izpostava, to je območje petnajstih občin. Že v februarju so se na Vidmu predstavili tamburaški orkestri na medobmočni reviji, nastopilo je kar devet tamburaških skupin, na republiško revijo so se uvrstili tamburaši iz Cirkulan, Cirkovc in Vidma. V mesecu marcu je bilo največ aktivnosti. Najprej je bila v Skorbi in Juršincih območna revija ljudskih pevcev in godcev, nastopilo je štirideset skupin. V Podlehniku je bila območna revija lutkovnih skupin, kjer je nastopilo enajst skupin, v Skor-bi in na Ptuju je bila območna revija otroških gledaliških skupin, na ogled je bilo kar trinajst gledaliških predstav za otroke, v Markovcih so se na reviji predstavili otroški pevski zbori, na Ptuju pa je na reviji v dveh delih nastopilo kar osemnajst odraslih pevskih zborov. Izredno so presenetile plesne skupine, lani se jih je predstavilo deset, letos pa preko dvajset ali preko dvesto nastopajočih plesalcev. V aprilu je bilo v Dornavi deset otroških folklornih skupin, v Ptuju pa so se predstavili pevci desetih mladinskih pevskih zborov (letos žal samo eden iz Ptuja), v Gorišnici odrasli folkloristi, male pevske skupine pa so zapele na Ptuju (kar osemnajst se jih je predstavilo). Presenetile so tudi odrasle gledališke skupine, ki so na Fofo: F Narodni dom, stičišče ljubiteljske kulture, dobiva novo obleko. Središče • Bralna značka Med pridnimi bralci Ptuju v štirih dneh predstavile deset predstav. V začetku maja je bila na Ptuju medobmočna revija odraslih gledaliških skupin, kjer sta nastopili obe vitomarški skupini, skupina Živko Muršec iz Trnovske vasi, skupina iz Vidma in gledališki krožek ptujske gimnazije, kar ob množičnosti priča tudi o kvaliteti dela v naših društvih. Na medobmočna srečanja so se med otroškimi gledališkimi skupina uvrstili gledališčniki iz osnovnih šol: Žetale, Ljudskega vrta in Vitomarcev; pri otroških pevskih zborih iz osnovnih šol: Gorišnice, Markovcev in Cirkovc; pri lutkah pa skupine: iz Podlehnika, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ljudskega vrta in lutkarji iz Cirkovc. Med ljudskimi pevci so se na medobmočno revijo uvrstili: Trstenke iz Podlehni-ka, pevke iz Jurovcev, Skorbe, Leskovca, Varnice ter pevci iz Vitomarcev in Cirkovc. Med plesnimi skupinami sta na me-območni reviji sodelovali dve skupini: Jazz 2 in plesna družina Geja (Mambo). Za nadaljnjo nastopanje med otroškimi folklornimi skupinami so bile določene skupine iz Juršincev, Lancove vasi, Ptuja in Cirkovc. Med mladinskimi zbori so se najbolj izkazali pevci iz Gori-šnice, Mladike, Markovcev in Gimnazije Ptuj. Med odraslimi pevskimi zbori so se na medobmočno revijo, ki bo konec maja v Slovenski Bistrici uvrstili: Komorni moški zbor Ptuj, Cerkve- Foto: F Nata{a Petrovi~, vodja obmo-~ne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti ni zbor Sv. Marko iz Markovcev, Mešani pevski zbor Ruda Sever iz Gorišnice in Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov Ptuj. Za odrasle folklorne skupine in za male pevske zasedbe pa selektorji še niso posredovali predlogov. V juniju bo na Ptuju še me-dobmočna revija mladinskih pevskih zborov in odraslih folklornih skupin ter mednarodni otroški folklorni festival. Območna izpostava sklada zelo dobro sodeluje z vsemi petnajstimi občinami pri organiziranju revij, občine so podpisale s skladom pogodbe o sodelovanju, kar priča, da občine skrbijo, da se njihova kulturna društva predstavijo tudi širšemu občinstvu. Povedati velja, da revije in srečanja v šestdesetih odstotkih financirajo lokalne skupnosti, štirideset odstotkov pa financira republiški sklad, ki skrbi tudi za strokovno službo (program velja sedem milijonov tolarjev). Do oktobra letošnjega leta morajo lokalne skupnosti ob pomoči sklada pripraviti in sprejeti strateške dokumente za kulturo. Franc La~en V torek, 13. maja, so na OŠ Središče ob Dravi za bralce in njihove mentorice, pa tudi bivše mentorice, zdaj upokojene učiteljice, pripravili slavnostni zaključek Bralne značke. Ob tej priložnosti so povabili pesnika Toneta Pavčka, ki letos skupaj s K. Kovičem, J. Menartom in C. Zlobcem praznuje 50-letnico izdaje pesniške zbirke Pesmi štirih. Zaradi tega jubileja so bili njegovega obiska še posebej veseli. Pesnik je najprej na zabaven način spregovoril o nekaterih dogodkih iz svojega življenja, odde-klamiral nekaj svojih pesmi in se pri tem na svoj prepoznaven način igral z besedami. Nato je z veseljem podelil priznanja vsem tistim učencem, ki so v posamičnih oddelkih osvojili bralno značko prvi. Po podelitvi so učenci najprej v kvizu testirali svoje znanje o literaturi, preostanek dopoldneva pa so si popestrili z družabnimi igrami v naravi. Tudi letos so imeli v središki šoli veliko zavzetih bralcev, saj je bralno značko osvojila dobra polovica vseh učencev, kar je vzpodbuden rezultat. Še posebej je treba pohvaliti učence prvih treh razredov, saj so priznanje osvojili vsi učenci, ki te tri oddelke obiskujejo. Bralna vnema pri učencih torej še ni pojenjala, zato upamo, da se bodo podobnih uspehov lahko veselili tudi v bodoče. Lidija Me{ko Tednikova knjigarnica O astmi in diabetesu za mlade bralce Poljudne medicinske knjige in priročniki o zdravju so med bralci zelo priljubljeni. Posebej za otroke pa je takega branja, razen knjig o človeškem telesu in spočetju, malo. Da ne bo pomote: veliko knjig opisuje bolezni in zdravje otrok, a so namenjene predvsem staršem, skrbnikom. Založba Didakta iz Radovljice pa je pred kratkim poskrbela za dve poučni knjigi, ki nekoliko zapolnjujeta vrzeli na otroških knjižnih policah, a sta hkrati tudi dobrodošli odraslemu bralcu z osnovnimi, nazornimi informacijami o diabetesu in o astmi. DEJSTVA O ASTMI in DEJSTVA O DIABETESU, tako sta knjigi naslovljeni, sta delo avtorice Claire Llewellyn (prevod Darinka Soban) ter sta bili prvič izdani v Londonu (Belitha Press, 2001). Knjigi sta večjega formata in bogato opremljeni s fotografijami, besedilo pa je razporejeno nazorno in je označeno z naslovi in poudarki, da bralec lahko hitro poišče temo, ki ga najbolj zanima. Debelo tiskane besede so posebej razložene v besednjaku na kocu knjige, kjer je še stvarno kazalo, vsebinsko pa je na začetku. Na koncu knjige so izpostavljeni naslovi koristnih organizacij s telefonskimi številkami. Obe knjigi odgovarjata na trinajst bistvenih vprašanj oziroma sta razdeljeni na trinajst poglavij. Uvodoma je pojasnjena bolezen in njeni simptomi ter dogajanje v telesu. Kdo ima astmo in kdo ima diabetes, kaj sproži neželena dogajanja v telesu in kako se odražajo v vsakdanjosti. Kako z astmo ali diabetesom v šoli in kako doma, avtorica naniza tudi nekaj zgodovinskih podatkov ter najpogostejše dileme prizadetih. Z ilustracijami in primernimi pojasnili avtorica nagovarja bolnike, opozarja na bistvene napake, ki so zdravju škodljive, hkrati pa predstavlja bolezniprijazno, razumevajoče tudi za okolje. Iz teh, na prvi pogled skromnih, neobsežnih knjig, tudi odrasli bralec izve marsikatero podrobnost ali podatek. Recimo: ste vedeli, da se eden med sedmimi otroki zdravi zaradi simptomov astme? Ter da se eden med tremi tudi znebi astme, ko odraste? Ali veste, da je astma pogostejša v otroštvu pri fantkih, okrog osemnajstih let pa je pogostejša pri dekletih? Med petindvajsetimi odraslimi pa se eden zdravi zaradi simptomov astme. Astma je bolezen, ki narašča in to v vseh starostnih skupinah. Toda večina ljudi z astmo živi v najbogatejših državah! Med sprožilci astme pri otrocih in odraslih je zelo pogosta onesnaženost zraka. Obe knjigi preveva pozitiven odnos do bolezni, toda ne prikrivata nevšečnosti, ki jih astma in diabetes prinašata. Znani športnik, Steve Redgrave, veslač in dobitnik zlate medalje na petih Olimpijskih igrah, ki si mora in-jicirati hitro delujoči inzulin (pet krat med treningom) pravi: "Biti športnik je prednost. Treba je biti discipliniran v vsem življenjskem slogu. Diabetes je samo drugi del enačbe. Ni težko — nadloga je že, ampak ne več kot to." Knjigi sta odlični za poduk in pomoč ter ju priporočam otrokom in odraslim, tudi tistim, ki ne poznajo nobenih tovrstnih težav. Vedeti, razumeti in pomagati, če je potrebno, je dolžnost slehernega! Liljana Klemen~i~ Spoznavajmo novej{o zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /4 23. nov. se je delegacija ptujske Mestne občine pod vodstvom Johanna Steudteja mudila pri predsedniku avstrijske republike Karlu Seitzu in državnem kanclerju dr. Karlu Rennerju, da bi "rešili nemški Ptuj". 29. nov. je bil po odloku narodne vlade v Ljubljani odstavljen gimnazijski ravnatelj dr. Karel Schobinger. Začasno vodstvo zavoda je prevzel prof. Franjo Vajda. Nemci se prično odvračati od slovenske gimnazije. Dr. Ljubica Šuligoj Oktobra 1918. je avstrijska vojska zapustila barakarsko naselje v Strnišču, ki je služilo za vojaško bolnišnico. V taborišče so se pričeli naseljevati povratniki iz Rusija po oktobrski revoluciji, ruski emigranti, primorski begunci in domačini. 29. oktobra, ob ustanovitvi Države SHS, na gimnaziji po ravnateljevi odločitvi ni bilo pouka. Od 1. novembra do oktobra naslednjega leta se je iz Ptuja izselilo 76 nemških družin. Po razglasitvi Države SHS si je ptujsko nemštvo prizadevalo, da bi ptujsko območje postalo sestavni del Nemške Avstrije. Mestni svet se ni hotel umakniti. V novembru je Ptuj preživljal čas dvovladja. Medtem ko je 13. nov. vodja Okrajnega glavarstva dr. Otmar Pirkmaier od narodna vlade v Ljubljani zahteval razpust občinskega sveta, je bil podžupan Johann Steudte (župan Ornig v Avstriji) v stiku z avstrijskimi oblastmi. 16. nov. je poročal območnemu načelstvu v Glog-gnitzu, da Ptuju od slovenskega okoliškega prebivalstva "ne grozi" nikakršna nevarnost. 22. nov., ko je avstrijski parlament začrtoval državno mejo, je ptujsko nemštvo zajelo panično vzdušje. Na "spornem" ozemlju (tudi ptujsko območje) so avstrijski agenti razvili propagandno dejavnost. Ptuj-čani so bili priče protinemškim izgredom. V noči od 22. na 23. nov. je izgredništvo zagrešila Narodna odbrana, ko so bile uničene izložbe nemških trgovin in poškodovani napisi nemških obrtnikov. Mestni občinski svet je o škodi (9609,85 kron) seznanil Okrajni narodni svet. Ta je z utemeljitvijo, da še ni "poravnana škoda prizadeja-na Slovencem leta 1914" zavrnil pritožbo. Fototeka Zgodovinskega oddelka PMP Ob prvem narodnem prazniku 15. dec. 1918 so na Ptuju proslavili nastanek Kraljevine SHS. Ptuj • 50 let Komornega moškega zbora Za darilo - koncert V petek, 16. maja, ob 20. uri so pevci Komornega moškega zbora Ptuj s koncertom v gimnazijski dvorani proslavili svoj zlati jubilej, 50-letnico. Da ima zbor veliko ljubiteljev svojega petja, je dokazala polna dvorana, da ti cenijo petje ""svojih" komornikov, pa aplavz po vsaki odpeti pesmi. Repertoar jubilejnega koncerta je nastal na zanimiv način: vsak pevec je izbral deset najljubših pesmi, dirigent Franc Lačen pa je nato na osnovi seštevka glasov pri- Foto: S. Kerbler Ambasadorji ptujskega (in slovenskega) zborovskega petja -pevci Komornega moškega zbora Ptuj pravil program 16 pesmi. Skozi 50-letno zgodovino zbora, ki ga je ustanovil Jože Gregorc, ga čez deset let predal Branku Rajštru, ta pa leta 1979 sedanjemu dirigentu Francu Lačnu, je obiskovalce koncerta popeljala Nataša Petrovič. V odmoru med obema deloma koncerta nas je kratkočasil zanimiv kaleidoskop fotografij, ki jih je iz svojega arhiva izbral pevec in odličen fotograf Martin Ozmec, ki s svojo kamero že več kot desetletje beleži dogajanje med komorniki. Na koncert so jubilanti povabili tudi vse svoje nekdanje so-pevce, in ko so se ti na pobudo voditeljice koncerta predstavili zbranemu občinstvu, je bilo gotovo marsikomu od "nekdanjih" žal, da ni tudi "sedanji". Središče ob Dravi • Revija pevskih zborov Moje pesmi, moje sanje 2003 Na območni reviji mladinskih pevskih zborov v Središču ob Dravi se je nameravalo predstaviti sedem zborov, vendar je moral mladinski pevski zbor OŠ Tomaž pri Ormožu sodelovanje v zadnjem trenutku zaradi bolezni zborovodja Dalibora Bedenika odpovedati. Zbori so se predstavili s po tremi pesmimi. Njihov izbor je moral vsebovati eno ljudsko pesem, pesem slovenskega avtorja, zapeli pa so lahko tudi eno lahkotnejšo skladbo. Strokovni spremljevalec revije Mitja Reichenberg bo ta teden odločil, ali se bo kateri izmed zborov uvrstil na medobmoč-no revijo. V središki Sokolani pa so zapeli pevci MPZ OS Velika Nedelja, ki jih vodi Teodora Ivanuša, na klavirju pa jih je spremljal učenec glasbene šole Ormož Tomaž Zamuda. Zborovodja Leon Lah je na revijo pripeljal dva zbora, in sicer MPZ Voli~ina • Območna revija Čričkov gaj V četrtek, 15. maja, je v kulturnem domu v Voličini potekala območna revija otroških pevskih zborov iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Revijo sta organizirala JSKD, OI Lenart, in OŠ Voli-čina v sodelovanju z zvezo kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana in občinami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana ter s kulturnim društvom Gili iz Lenarta. Na reviji je nastopilo osem otroških pevskih zborov, in sicer: otroški pevski zbor JVIZ oS Cerkvenjak — Sv. Andraž in otroški pevski zbor podružnice Sv. Andraž — oba zbora vodi Zdenka Bradač, otroški pevski zbor iz OS Lenart Pod vodstvom Marine Zimič, otroški pevski zbor iz OS Sv. Ana pod vodstvom Nataše Komper-šak, otroški pevski zbor iz OS Sv. Jurij, ki ga vodi Helena Bezjak, otroški pevski zbor iz OS Voličina pod vodstvom Tomija Baarona, otroški pevski zbor iz OS Sv. Trojica in otroški pevski zbor iz OS Benedikt, oba vodi Božo Čobec. Revijo je strokovno spremljal Franci Kovač. Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, pa v petek, 23. maja, organizira območno revijo mladinskih pevskih zborov, ki bo v kulturnem domu v Voličini. Na reviji, ki so jo organizatorji poimenovali Slavčkov gaj 2003, bo nastopilo osem mladinskih pevskih zborov. Zmago Šalamun Sanje OS Miklavž pri Ormožu in MPZ OS Ivanjkovci, oba pa je na klavirju spremljala Darja Žganec Horvat. Spremljala je tudi nastop MPZ OS Središče ob Dravi, ki ga vodi Dragica Cvetko. Na reviji je zapel tudi MPZ OS Ormož pod vodstvom Alenke Salamon in v spremlja- Ptuj • SKUP Foto: S. Kerbler Franc Lačen bo prihodnje leto slavil srebrno obletnico vodenja Komornega moškega zbora. Ob jubileju so nekateri pevci prejeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za večletno zvestobo petju. Bronaste so prejeli Andrej Rašl, Vid Lačen, Bojan Kolarič, Boštjan Majcenovič, Dejan Matoš in Aljaž Novak, srebrne Andrej Novak, Samo Levstik, Gregor Lačen, Vili Samobor in Andrej Polanec, zlate pa Stane Pal, Janko Grdiša in Franc Ropič. Zbor je prejel tudi jubilejno priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS in darilo Mestne občine Ptuj. jš vi Renate Horvat. Isti tandem vodi tudi Dekliški zbor Gimnazije Ormož, ki se je letos prvič udeležil revije. Zbor je bil ustanovljen v lanskem oktobru, obiskuje pa ga 29 deklet. Na teden imajo dve uri vaj. Alenka Salamon pravi, da ni zbo-rovodsko delo z gimnazijci nič drugačno kot z osnovnošolci, le interes je drugačen, bolj pozitivno vzdušje, ki temelji na zanimanju. "Če nekaj daš, dobiš tudi nekaj nazaj." Temu primerno je izbrala tudi program, takšen mladosten, s katerim dekleta bolj čutijo. viki klemenčič ivanuša Na ogled bo deset predstav V torek, 27. maja, se bo v Gledališču Ptuj začel 2. slovenski festival komornega gledališča SKUP. Festival bo trajal do 7. junija, ko bo zaključek s podelitvijo nagrad in pogovorom z nagrajenci. V torek, 27. maja, bo na programu Ay Carmela Josea Sanchesa Sinestrre v izvedbi ptujskega gledališča, naslednji dan, v sredo nastopajo igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z igro Mira Gavrana Kreontova Antigona, Ljubezni G. Washingtona, 29. maja bo na sporedu igra Debeluhi v krilcih Nicy Silver v izvedbi Drame SNG Maribor, 30. maja pa se bo predstavilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro Alberta Camusa Play it again, Caligula, 31. maja pa Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z igro Zorana Hočevarja M te ubu. 2. junija na- stopajo gledališčniki iz Kopra z Eugenea lonescoja Inštrukci-jo, 3. junija s Harolda Pinterja Zabavo za rojstni dan nastopi Prešernovo gledališče iz Kranja. 5. junija prihaja na Ptuj Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki bo predstavilo delo Peterra S. Rosenlunda Nemogoči otrok, zadnja predstava pa bo 6. junija, ko bo nastopila Drama SNG Ljubljana s predstavo Izboljševalec sveta Tho-masa Bernharda. 7. junija, ko bo podelitev nagrad, bo nastopila skupina Pa-tetico, podelitev pa bo vodila Iva Krajnc. Fl Pa brez zamere Misterij pisma Napaka ali rešilna bilka? Bivši predsednik Milan Kidanje, preden se je odpravil v Haag, kjer bo pričal proti Miloševiču, poslal obrambnemu ministru Girzoldu pismo, v katerem ga prosi za dodatna pojasnila v zvezi z desetdnevno vojno. Res, na prvi pogled zelo čudna poteza _ bivšega predsednika. A res zgolj na prvi pogled. Čeprav vsekakor ne gojimo kake posebne zamere do bivšega vrhovnega poveljnika, se malce pozabavajmo z enim od možnih scenarijev tega pisma. Drz-nimo si postaviti naslednje vprašanje: Kot je znano, je Kučan med najbolj izkušenimi, če že ne najbolj izkušen politik v Sloveniji. Penzija gor ali dol. Je torej star politični maček, ki si je spodrsljaje privoščil zelo redko, če sploh. In ni razloga, zakaj bi si jih nenadoma začel dopuščati sedaj. Še posebej, ker se šušlja, da svojih političnih ambicij menda še ni postavil v kot. Kar je po eni strani popolnoma razumljivo, saj bi, če bi to dopuščala zakonodaja, zagotovo bil dosmrtni prezident države. Zakaj bi torej Kučan naredil tako osnovnošolsko napako? Zakaj bi za podatke o junijsko-julijski vojni prosil tako javno, ko gotovo ve, kaj, kakšna vprašanja lahko s tem povzroči? Drznimo si postaviti naslednji možen odgovor: Bivši predsednik tega pisma ni poslal po pomoti, ampak zelo premišljeno. Kot smo rekli, je Kučan star politični maček, ki si napake privošči zelo redko, če sploh. Kučan je torej to pismo poslal namenoma. Zakaj? Zato da bi se zavaroval oziroma da bi zavaroval svoj imidž. Še enkrat, zakaj? Poglejte. Recimo, da Kučan ve, da obstajajo dejstva o desetdnevni vojni, umazana dejstva, ki jih javnost ne pozna, ter da obstaja velika verjetnost, da za njih ve tudi Miloševič, ki jih bo sedaj v Haagu spravil na plano. Kar bo seveda do določene mere kompromitiralo takratno slovensko vodstvo, ja, uganili ste, z Milanom Kučanom na čelu. Kar vsekakor ni dobro za imidž, pa čeprav pri narodu s tako katastrofalnim zgodovinskim spominom, kot je slovenski. Ampak! S tem, da je Milan Kučan pred odhodom v Haag poslal pismo, v katerem prosi za pojasnitev nekaterih stvari v zvezi s to vojno (ki da mu niso najbolj znane), si je z eno samo briljantno potezo, zgolj za stroške poštne znamke, odlično zaščitil hrbet v primeru, da Miloševič kaj takega res spravi v javnost na zaslišanju. Kajti Kučan lahko v tem primeru gladko trdi, da s temi stvarmi že takrat ni imel nič, še več, da za njih niti vedel ni, kar dokazuje ravno to sedanje pismo Grizoldu, iz katerega je razvidno, da mu nekatere stvari iz tistega obdobja niso znane in je zato prosil za pojasnila. Briljantno, ni kaj! Gregor Alič Dornava • Ljudsko petje Pesem združuje Ljudske pevke iz Dornave so s koncertom v nedeljo, 11. maja, proslavile 15 let obstoja in se spomnile na množico nastopov v občini Dornava pa tudi v okoliških krajih. V zadnjih letih delujejo kot sekcija tamkajšnjega Turistično- etnografskega društva Lûkari. Od začetka delovanja ljudskih pevk pa do danes se je zvrstilo že pet generacij in sedaj pojejo v naslednji sestavi: Elizabeta Mislovič, Terezija Vesenjak, Ivanka Peteršič, Marija Čuš, Marija Šešerka, Marija Zagor-šek, Marjeta Peteršič in Marija Ci-zerlj, vodi pa jih Neža Čuš. Na vajah se dobivajo enkrat tedensko in poleg petja jih druži tudi prijateljstvo. Pred dvema letoma so pri založbi Vejica izdale svojo prvo kaseto, in kot nam je povedala vodja pevk Neža Čuš, že imajo dovolj materiala za novo kaseto. Nedeljski popoldan je bil v znamenju petja in druženja vseh tistih, ki imajo radi domačo pesem. V goste so povabile godbo na pi- hala Dornava, ljudske pevke iz Hajdine, ljudske godce Trio veternica iz Male vasi in Štajerske kolednike iz Hajdine. Posebno presenečenje so pevkam ob prazniku pripravili mladi pevci iz Dornave pod vodstvom Metke Zarošek, ki so dali vedeti, da ljudsko petje v Dornavi ne bo utonilo v pozabo. Pevkam sta ob prazniku čestitala župan občine Dornava Franc Šegula in Marija Belšak, predsednica Turistično -etnografskega društva Lukari. Veliko lepih misli in pomenu ljudskega petja je v veznih tekstih pridala Slavica Bratuša. Mateja Lešnik iz Območne izpostave sklada za kulturo Ptuj je nekaterim pevkam podelila Gallusove priznanja. Posebno priznanje je prejela najstarejša pevka Marija Čuš. MS Foto: MS Nedeljsko druženje so v prijetno okrašeni dvorani zaključili vsi nastopajoči. Pomladi (xl21.5.do28. 5.2003 Brez dvoma HíBresAwnajboljši sosed Puranja piknik pioiča, pakirano, cena za kg - inm KaksiDlina6leiBhan1Z5g.Balilsen Magistrat intamaSonal, Ijubijana Solata kristaika, cena a kg Radier 0.5 liln Pivovarna Union, Ijubijana Akcijska ponudba velja V vseh Mercatorjevih in franžiznih prodajalnah od 21. 5. do 28. 5.2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajsla 107,1000 Ljubljana. Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" %antnosešťvo SENČiUV MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. 'Dmu.iVrbcmcic s. MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuiu, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD. odolčanova i 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 > MARKIZE (TENDE) , ALU ŽALUZUE > ROLOJI SOLTIS Z METAIKO Ugodnosti v mesecu maju! 10% POPUST • okna, vrata in podboji JELOVICA •strešna okna VELUX okenske police in kamen MARMOR HOTAVUE • izolacijske fasade FRAGMAT PFLEIDERER- kovinska ARCOniT 8% POPUST • mavčne plošče in pribor KhlAUF 5% POPUST • betonski tlakovci PODLEShllK IVIetalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogoznškay' ^ TRGOVINA tel: 02/749 18 00 _ _ Kurilno olje Petrol VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. PETROL Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize Najboljši v akciji! Možnost nakupa na 12 obrokov! od 19. maja do 7. junija 2003 oz. do prodaje zalog 990 SIT 117.990 SIT Digitalna icamera Digital 8, SONY, DCR-TRV 145 540.000 slikovnih točk, 2,5» LCD zaslon, 20 X optični zoom, 560 x digitalni zoom, DV izhod. 129.990 SIT Digitalna Icamera, mini DV, CANON, iMV-600 800.000 slikovnih točk, 2,5' LCD zaslon, 18 x optični zoom, 360 X digitalni zoom, DV izhod. LCD monitor, BENQ, FP557s Diagonala 15", največja ločljivost 1024 x 768, garancija 3 leta. O 44.990 SIT Televizor, CRUN T-55-4201 DAVID Diagonala zaslona 55 cm, TOP teletekst, AVvhodnaprvi strani. Osebni računalnik, ACER, ASPIRE, 8100 XP Procesor AMD Athlon XP2200+, RAM 256 MB DDR, trdi disk 80 CB, CDRW + DVD enota, grafična kartica ATI Radeon 7500 64 MB TV-out, zvočniki, priložen Linux. 59.990 SIT Digitalni fotoaparat, SONY, DSC-P 32 3,2 milijona slikovnih točk, 3,2 x smai zoom, MPEG movie VX z zvokom. MERKUR, Ormoška c. 30, Ptuj, tel.: 02 798 06 00 MERKURDOM Ormož • Zanimivi poklici naših someščanov Novi leksikon nastaja tudi v Ormožu Zadnja {tiri leta z nami deli ormo{ki vsakdan tudi Predrag Do-brijevi}, ki ga je k nam pot zanesla iz Siska. Najpogosteje ga lahko srečate na otro{kem igri{ču v družbi sina Pepija, kot Petra ljubkovalno kličejo, včasih pa se jima pridruži tudi ženski del ekipe - hči Vanja in življenjska sopotnica Tanja. Predrag Dobrijević je za Slovenski veliki leksikon pripravljal predvsem ilustracije orožja, s številnimi detajli pa očara tudi tale zapravljivček, varianta naše domače kočije. Predrag Dobrijević pogosto zaspano gleda v svet in vedno sem bila mnenja, da je to logi~na posledica dveh majhnih otrok, vendar ne. Predrag pono~i dela. Je eden izmed 12 ilustratorjev prvega izvirnega Slovenskega velikega leksikona, ki bo kot plod 10-letnih prizadevanj v treh knjigah iz{el pri Mladinski knjigi ob koncu leta. Kako je prišlo do tega zanimivega sodelovanja? IÎ Dobrijevi}: Risal sem rad že od malih nog. Najve~ sem se ukvarjal s stripi. In kot se v življenju pogosto zgodi je iz hobija nastala resna zadeva. Svoje stripe sem ponujal razli~nim založnikom in iz teh znanstev je nato prislo do ideje, da naredim nekaj ilustracij za leksikon. Koliko vaših ilustracij bo v knjigah? IÎ Dobrijevi}: Najprej smo se pogovarjali za pet ilustracij, narisal naj bi promet. Sedaj se jih je nabralo 130. Najve~ sem narisal orožja - tanke, helikopter, plinske maske, torpeda, minometal-ce, viteze, vojake in drugo. Kako nastajajo ilustracije? IÎ Dobrijevi}: Najprej grem v knjižnico, kjer najdem literatu- IÎ Dobrijevi}: Res je. Ko sem risal oklep viteza, sem se dosti nau~il o tem - da leva in desna stran oklepa nista enaki, saj sta imeli leva in desna roka razli~ne funkcije. Iz ramena je kvisku štrlel nekakšen zati~, ki je služil temu, da je ustavil me~, ki je želel nasprotnikovo glavo. Podobna varovala so bila na vseh sklepih, saj je tam oklep najtanjši. Veliko zanimivega sem se nau~il o gradnji mostov, preu~il sem, kako deluje torpedo, da sem ga lahko narisal v prerezu, najzanimivejši in najtežji so prav detajli. Veste, kako težko je narisati fr-nikolo, pa je dejansko le krožni-ca? Pri va{em delu gre torej za neke vrste tehni~no risanje? PÎ Dobrijevi}: Lahko bi rekli tako. Pomembno je, da se uje- majo vse dimenzije, proporcije, da je v prerezu dovolj prostora, da lahko nari{em tudi notranjost. Risbe potem {e pobarvam, kar ni nepomembno. Treba je izbrati prave barve. Delo z zra-~nim ~opi~em pa je zelo natan-~no. Pred vsako potezo moram preizkusiti, kako deluje, saj si pri takih risbah ne morem privo{~iti napak. Se zgodi, da ilustracijo tudi zavržete? P. Dobrijevi}: O ja in to pogosto. Na vsakih pet narisanih slik eno izgubim. @e najmanj{a kapljica, ki kane na papir, je usodna. Gre za zelo natan~no delo, ki mora biti ~im bolj{e. Tudi ~e sliko "zafuram", se ne jezim, to pri{tejem k vojnim izgubam. Rad ri{em zadevo dvakrat, ker druga risba je potem vedno bolj{a. Naj- Ilustracije nastajajo v domači kuhinji in to največkrat ponoči, ko je mir in otroci spijo. ro o stvari, ki naj bi jo narisal. Posebej moram pohvaliti zaposlene v ormoški knjižnici, ki so zelo prijazni, pogosto in veliko mi pomagajo, da najdem naj-razli~nejše knjige, ki jih potrebujem. Ko preu~im material, s svin~nikom izdelam prve skice, nato narišem posamezne dele predmeta, zanimive detajle izrišem posebej. V~asih kakšno re~ še dodatno obdelam na ra~unal-niku. Potem se moram odlo~iti, katero stvar bom pri narisanem predmetu poudaril. Pri leksikonih je treba prikazati delne prereze, sloje, notranjost, sestavo, ki prikaže, kako naprave funkcionirajo in kako so sestavljene, da bo uporabnik knjige dobil boljši vpogled v dolo~eno tematiko. Na koncu risbo obdelam z zra~nim ~opi~em. S to tehniko lahko dobim najboljšo barvo. Vaše delo je zelo zanimivo. Na ta način se naučite veliko reči, ki jih sicer najbrž ne bi tako podrobno raziskovali? Iz Dobrijevićevega arhiva ti bolj{o re{itev pa je vedno zadovoljstvo. Pri delu je najpomembneje, da so roke neprestano ~iste, da so popolnoma ~isti vsi ~opi~i. Vsakih nekaj mesecev grem v Ljubljano in uredniku pokažem svoje izdelke. Z nekaterimi so zadovoljni, druge je treba spremeniti. Ste po izobrazbi likovnik? P. Dobrijevi}: Po poklicu sem elektri~ar, {tudiral sem strojni{-tvo in do konca {tudija mi manjka le nekaj izpitov. Ko sem ostal brez službe, sem se risanju posvetil resneje. Strojni{tvo je teh-ni~ni {tudij in mi je dal stvarno podlago za to risanje. Obvladati je treba deskriptivno geometrijo in anatomijo. Potem lahko ri{e{ vse. Redkokateri ilustrator je po poklicu slikar. Kako dolgo rišete eno ilustracijo? P. Dobrijevi}: Najve~krat dva do tri dni, v~asih tudi ve~. So dnevi, ko mi gre delo krasno od rok, in so dnevi, ko preprosto ne gre. Se še vedno ukvarjate tudi s stripom, tako za dušo? P. Dobrijevi}: @e dve leti nisem narisal ni~ drugega kot ilustracije za leksikon. Mislim, da ~e dela{ kot ilustrator, se potem ne more{ "{e malo" ukvarjati s stripom, pa s tem, pa onim. Seveda pa imam strip rad. Vendar je stripe neprimerno težje delati, ker mora{ izdelati zgodbo, za vsak lik zgraditi karakter, ki sledi svojim zna~ilnostim iz zgodbe v zgodbo. Od stripa pa ni mogo~e živeti. @e dolgo se nisem lotil tudi karikature. Mislim, da se je treba držati tega, kar dela{. Pri ilustraciji se trudim, da je ~im bolj{a, da je ~imbolj verodostojen posnetek realnosti, hkrati pa je zame pomembno, da je lepa tudi na oko. To pa se da dose~i s pravilnim izborom barv in igro lu~i. viki klemenčič ivanuša Srečanje Alpe-Adria Predstavitev razvojnega programa zavoda Hrastovec V četrtek, 9. maja, je v Zavodu Hrasto-vec - Trate potekalo tretje mednarodno srečanje Alpe-Adria, na katerem so se strokovnjaki seznanili z razvojnim programom Zavoda in si ogledali skupnos-tne oblike bivanja. Sre~anja se je udeležilo blizu petdeset predstavnikov razli~nih socialnih zavodov iz vse Slovenije in gostov iz Italije ter Avstrije, med drugimi Lorenzo Toresin, psihiater in primarij psihiatri~-nega oddelka ter vodja Centra Besaglia v Meranu, dr. Reiner Danzinger z instituta S. Freud iz Gradca, dr. Vito Flaker, dekan fakultete za socialno delo iz Ljublj ane, predstavniki civilne družbe, predstavniki sorodnih ustanov v Sloveniji, strokovni sodelavci zavoda, predstavniki stanovalcev zavoda in mnogi drugi. Josip Luka~, direktor Zavoda Hrastovec - Trate, je udeležence popeljal skozi zgodovino zavoda, ki je bil ustanovljen pred pol stoletja, v zadnjem ~asu pa doživlja korenite spremembe, saj izvajajo program, s pomo~jo ka- terega vra~ajo ljudi v normalno življenje in s tem zmanjšujejo socialno izklju~enost. S tem programom pa bodo v naslednjih petih letih zaprli enoto na Tratah, v desetih letih pa naj bi izpraznili tudi grad Hrastovec. Iskanje alternativnih oblik bivanja za ljudi, ki zaradi duševnih bolezni ali zaradi motenj v duševnem razvoju potrebujejo strokovno pomo~, zahteva veliko strokovnosti. V Zavodu Hrastovec so pripravili razvojni program, o katerem so govorili udeleženci sre-~anja. Iz gradu Hrastovec so se udeleženci odpravili v kraje, kjer ima zavod organizirane razli~ne alternativne skupnostne oblike bivanja - od družinskega varstva, stanovanjske enote do proizvodne kmetije. Zmago Šalamun Hrastovec • Seja odbora DZ RS Seznanili so se z življenjem in načrti zavoda V petek, 16. maja, so Zavod Hrastovec - Trate obiskali člani odbora DZ RS za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide. Ogledali so si življenje v zavodu in se seznanili z razvojem Zavoda Hrastovec - Trate ter z akcijskim načrtom zavoda v skladu z uresničevanjem Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005. člani odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, ki ga vodi Stanislav Bren~i~, so si po prihodu v Zavod Hrastovec — Trate najprej ogledali življenje v zavodu. Po ogledu so se sestali na 32. seji Odbora DZRS za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, na kateri so se seznanili z delovanjem in razvojem Zavoda Hrastovec — Trate ter z akcijskim na~rtom zavoda v skladu z uresni~evanjem Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005. članom odbora so se na seji pridružili še predstavniki ob~ine Lenart, zaposleni, Lidija Apohal Vu~kovi~, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Lidija Kristan~i~ z Ministrstva za zdravje, dr. Vito Flaker, dekan fakultete za socialno delo, mag. Janez Kramberger, poslanec DZ RS in Mihael Cigler, predsednik sveta zavoda. O zgodovini zavoda in o na-~rtih razvoja v prihodnjem desetletju je spregovoril direktor Zavoda Hrastovec - Trate Josip Luka~, ki je povedal da nameravajo v naslednjih petih letih iz- prazniti grad Trate, v desetih pa grad Hrastovec. To bodo dosegli s pomo~jo programa, s katerim vra~ajo ljudi v normalno življenje in s tem tudi zmanjšujejo socialno izklju~enost. Stano- Člani odbora so si pred sejo ogledali zavod. Spredaj predsednik odbora za zdravstvo Stanislav Brenčič (v sredini), direktor Zavoda Hrastovec - Trate Josip Lukač (desno) in mag. Janez Kramberger, poslanec DZ iz Slovenskih goric (levo). valce zavoda pa bodo razselili v manjše bivalne enote. Po besedah Luka~a so to projekti, ki jih brez državne podpore ne bodo mogli uresni~iti. Iskanje alternativnih oblik bivanja za ljudi, ki zaradi duševnih bolezni ali zaradi motenj v duševnem razvoju potrebujejo strokovno pomo~, zahteva veliko strokovnosti. Z zavodom pa že leta dobro sodeluje tudi dr. Vito Flaker, dekan fakultete za socialno delo, ki se je strinjal z Luka~em in dodal, da je za ljudi, ki potrebujejo stalno pomo~, treba zgraditi manjše nadomestne zavode, ki jih bodo omogo~ali in dopuš~ali dovolj samostojnosti in individualnosti. Tudi ostali udeleženci so menili, da je dobro, da so obiskali zavod, saj bodo tako lažje spremljali uresni~evanje nacionalnega programa. Zmago Šalamun Program prireditev Junij 2003 Festival R)letje Gb Dravi festival naše de^e Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Turistična agencija Sončel<, Radio-Tednik Ptuj, Terme Ptuj Celje: Turistična agencija Sonček, Radio Celje Maribor: Turistične agencije Sonček, IVIenjalnica Luna Gorišnica: Bencinski servis Žiher Ormož: Blagovna hiša Mercator Kidričevo: Loterija Slovenija Najlepše Verdijeve arije Otvoritev Festivala Poletje ob Dravi na Parsifalovem gradu Borlu. yrf POŠTA SLOVENIJE Zanesljivo vsepovsod sJ s ? a 9 ft* - mmmmm b " 'i - m " 7 \ % Grad Borl4.6.2003 ob 21:30 m ■ ■ ^ ; CAS ZA SPERMEMBO . InilililMIin hidlhrkl llHtalUliliili _ terme ptuj, 11R2003. ob 2ffiOfO Terme Ptuj petek, 6.6.2003 Ob 20:00 lercator □P^ECERBi PDP^EIZER ^H^riňiqiBr D*sun(SLD) ^ oo DJ BonSound (ITA) S liani CalEtti feat. Gd Gospel Girls (ITA) ^ S ^aps n Skar (ita) I. time in sld ^ Dino Lenny (UK)i.timEinSLD g Ministry of sound, AgeDne o- čÍo mirneííknĚ Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj RAPI I. VECER '^^Í^^TEDNIK Eongsasaig MESTNA OBČINA PTUJ ... glas naSe dežele RADIOPTUJ 89.8-98.2-1043 četrtek • 22. maja 2003 Tednikove akcije, oglasi ŠtajerskiTEDUlK 17 Izbiramo natakarja 2003 Rok - odkrit, simpatičen in zgovoren Predstavljamo vam Roka Kolari~a, ki je natakar v Kolnki{ti. Rok pravi, da z veseljem dela tam, zaradi tega, ker tja zahajajo večinoma študentje, ugaja pa mu tudi tamkajšnji delovni čas. Zraven tega, da dela in študira, pa zelo rad tudi kolesari. Njegov največji kolesarski podvig doslej je bila pot do Rogle, ki jo je prekolesaril v pičlih treh urah. Rok nam je zaupal tudi program dogajanj, ki se odvijajo v Kolnkišti, organizira pa jih Klub ptujskih študentov. Si se za delo v gostinstvu odločil iz finančnih razlogov ali zaradi tega, ker te ta poklic veseli? "Denar ni razlog za mojo odločitev, kajti vsem je znano, da je delo v gostinstvu slabo plačano. Ta odločitev je bila čisto spontana, novembra lani sem zvedel, da v Kolnkišti iščejo natakarja, in ker mi je bil ta lokal že prej pri srcu, sem se odločil, da začnem delati tukaj." Si prej delal v kakšnem drugem lokalu? "Ne, tukaj sem si začel pridobivati svoje prve izkušnje in vesel sem, da delam tukaj, ker je delo izredno dinamično." Ali nameravaš še naprej delati v Kolnkišti? "Nameravam ostati tukaj, zaradi tega, ker mi ugaja delovni čas in ljudje, ki hodijo sem. Kol-nkišta je namreč odprta le od četrtka do nedelje, in sicer od 19. ure dalje. To mi ustreza, saj si zaradi študijskih obveznosti ne bi mogel privoščiti celodnevnega dela." In kaj študiraš? "Študiram ekonomijo, v Mariboru." Se ukvarjaš v prostem času s kakšnimi posebnimi konjički? "Moj dolgoletni konjiček je kolesarjenje, zadnje čase pa se ukvarjam tudi s fotografiranjem in snemanjem. Sem človek, ki ga zanima veliko stvari, tako da komaj usklajujem vse obveznosti. Zelo veliko časa pa posvetim kolesarjenju." In kaj je bil tvoj največji kolesarski podvig? "Moj največji podvig je bil, ko sem se s kolesom odpravil na Roglo, za kar sem porabil približno 3 ure." Katera populacija ljudi pa najbolj zahaja v Kolnkišto? "Sem večinoma hodijo študentje, občasno pa tudi kak{ni starej{i ljudje. Starejši prihajajo večinoma takrat, ko organiziramo koncerte." Imate morda program dogajanja razdeljen po dnevih? "Da, program imamo ločen glede na dan. Ob četrtkih imamo kvartopirske večere, kjer organiziramo tekmovanja v taroku, petek in sobota sta namenjena različnim koncertom, ob nedeljah pa predvajamo retrospektivo filmov različnih priznanih režiserjev. To nedeljo imamo npr. filme Krzysztofa Kieslowskega." Kdo skrbi za organizacijo dogodkov? "Ves program ustvarja KPS. Oni poskrbijo za kvalitetne glas- benike in zasedbe. Ravno v petek smo imeli rusko zasedbo." Kdo je lastnik Kolnkište? "Lastnika sta pravzaprav dva, Kultum, d.o.o, in KPS. Kultum, d.o.o, ki ga predstavljajo trije solastniki, ima 60-odstotni delež, medtem ko pa ima KPS 40-odstotni delež lastništva." Glede na to, da je dokaj majhen prostor in da je po- navadi gneča, ali razmišljate o tem, da bi prostor povečali? "Razmišljali smo tudi v tej smeri, vendar sam prostor tega ne dovoljuje, ker je to klet in se ne da razširiti. Premišljujemo pa o tem, da bi spremenili postavitev šanka in preuredili prostor." Dženana Beéirovié Rabljena vozila TIP AUDI A4 2,6 TIPTRONIC CHRYSLER VOY 3,3 LE LETNIK CENA 1997 2.400.000 1996 2.000.000 DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 2000 1.750.000 FIAT PALIO WEEKEND 1,2 2000 1.360.000 FIAT FUNTO 1,2 - 16V ELX 3V 2000 1.650.000 KIA SPORTAGE 2,0 MRDI KIASP0RTAGE2,0 MRDI OPEL VECTRA 1,8 - 16V, KAR R LAGUNA 1.6-16V RXE R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT R MEGAN BREAK 1,9 1998 1.680.000 1999 2.390.000 1998 1.900.000 1998 1.900.000 2001 4.520.000 2001 2.450.000 Testna vozila CLIO EXP 1,5 dCI,5V 2002 2.290.000 MEGAN PRIV. CONF 1,6 2002 3.300.000 MEGAN PRIV. LUX. 1,9 Del 2002 4.245.100 KANGOO PRIV. 1,5 Del, 80KM 2003 2.990.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus - 105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) petovi^^ Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________^_________ NAROČILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:, Naslov:_ Pošta:_ V Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj ia». Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ^raimi^z TEDNIK (trenutni vrstni red); 1. Dejan Dežman, Pepsi Panda, Ptuj 2. Mi^a Mohorko, Zila-Terme, Ptuj 3. Smiljan Benkovič, Grajska kavarna, Ptuj 4. Rok Kolarič, Koinkišta, Ptuj 5. Aleš Vilčnik, Gostilna PP, Ptuj 6. Anton Korez, Okrepčevalnica Atila, Kidričevo 7. Danijel Jelen, Evropa, Ptuj 8. Franc Letonja, Gostilna pri Marti, Cvetkovci 9. Marjan VrabI, Pizzeria Slonček, Ptuj 10. Janez Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča ^------------------------------------------------------------------- Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj. Glasujem za:_ Naziv In naslov lokala: Ime in priimek glasovalca:. Naslov: Telefonska številka: ŽP VINARSTVO SGH d.0.0. , ,. Vinarski trg 1, Ptuj 750 Jit hMltun vim. Tel.: 02 78 798 15 NOVO: ZLATI PELINKOVEC SLADKI DESERTNI LIKER 0,7 lit. ALK. 15% vol. z ZAKONOM O OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA DOVOLJENO TOČENJE PRED 10 URO. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju SAT- Marjan Šeruga s.p., Rogozniška c.16, 2249 Ptuj, tel.: 02 / 780 63 40 Prodajni salon Jadranska ulica 22, 2250 Ptuj, tal.: 02 / 780 67 60 e-mail: sa1:cam@sial.ne1:, ht:t:p://www.sa1:cam- Procesor Intel celeron 1700MHz Dinamični spomin 256MB DDR Trdi disit 60GB/7200 Grafika ATI Radeon 7000 64MB TVO CD-RW 48X/24V48X, Disketniit Miš, podloga, TipIcovnica Zvočnilti 120W T Monitor 17" Slika je simbolična Intel Inside, Celeron 11 Pentium so re ja Intel Corporation v ZDA In RAČUNALNIKI, NADGRADNJA, SERVIS, DODATNA DPREIMA, TRAKOVI, CD-ji, KARTUŠE, PAPIRJI, MULTIMEDIA, IGRALNE PALICE IN VOLANI... S v Štajerski TEDNIK nagrayiqeta obstoječe in nove naročnike Šts\jerskega tednika Ta teden prejmeta osem brezplačnih, obiskov Centra ime in priimek: Anton Matjašič Zagorci 10,8856 JurSinci ime in priimek: Marya Grešnik naslov: _ Spuliya 110,8850 Pti\j Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. »Zakaj je nas poba dobil cvek iz zemljepisa?« "Zato ker je Veliko Nedeljo in Mursko Soboto iskal na koledarju." *** Tajnica vstopi sredi pomembne konference in vpra-{a direktorja: "Gospod direktor, vasa žena je klicala in nujno želi, da ji poveste, kam ste v soboto, po čiščenju stanovanja, spravili krpo za prah!' *** "Če ga že moraš videti, očka," reče Janezek, "tukaj je moje spričevalo! Tako ali tako mi televizija že preseda!" *** ".Jej špinačo, boš vsaj dobila pravo barvo!" reče mama Katki. "Nočem biti zelena!' ji odgovori otrok. *** Dva očeta se srečata: "Kako gre vašemu Jurčku v šoli?' "Malo bolje, kot na začetku šolskega leta, ampak na roditeljskih sestankih se še vedno predstavljam kot njegov stric." *** 'Mami, ali lahko danes pokažem očetu test iz matematike?' 'Ne, danes ne, ker sem mu že pokazala račun za telefon." *** 'Kako kaj napredujete s poukom seksualne vzgoje?' je ravnatelj vprašal predmetnega učitelja. "Odlično! Dekleta so že pričela jemati kontracepcijske tablete!" *** "Mravlje delajo brez odmora več kot pol dneva, in to vsak dan,' razlaga profesorica biologije. "Kaj nam to pove?' 'Da imajo slabo organiziran sindikat,' se oglasi Miha. *** "Se tvoja hčerka še vedno ni poročila?' 'Ne, je preveč inteligentna, da bi vzela tistega norca, ki bi jo hotel za ženo." *** 'Kje je napisan datum uporabnosti kondoma?' vpraša ona. "Ne vem!' 'Spet eden, ki ga še nikoli ni odrolal do konca!' Mladi dopisniki Otroci pri igri. Folo: M. Ozmec Verjamem v besede. Dandanes tega ne počne več nihče. Ne dajem prednosti tistemu, kar so na zunaj, pomen i{čem v jedru. Verjamem, da ~lovek z besedo navede izraža svoja razočaranja, upe, srečo, skrivnosti ... Ne verjamem v svoje besede. Ne verjamem jim, ker se poznam. Ustvarjaički Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri- Moje besede so nekaj čisto drugega. Moje besede so kot gosenice, zapredene v bubo. Niso se metulji. Ko bodo, bom verjela svojim besedam in začela oblikovati misli. Maja Lesjak, Ekon. gimnazija P^uj Moja prijateljica Amaja Je učenka 3. b razreda OŠ Breg Ptuj in je zelo živahna. V pisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽ- BE Karantanija. Poveži pike, označene od 1 do 44 in ugotovi, kateri šport je predstavljen. prostem času je rada zunaj, rada poje in plese. Od drugih se razlikuje po tem, da po teku ni preveč utrujena in ima veliko več energije od drugih. Je zelo suha in pri športni vzgoji ni največja in ne najmanjša. Ima rjave barve lase, segajo ji preko ramen, in rjave oči. Rada nosi hlače, narejene iz jeansa, in zgornji del trenirke. Ne mara kurentov in žgečkanja. Vedno je vesela in živahna. Nikoli se ne drži kislo. Spoznali sva se na poroki in sva se sprijateljili za zmeraj. Saša Predikaka, 3- b, OŠ Breg Moj računalnik Z njim lahko se jaz igram, ker igrati dobro znam. Razveseli me tako, da zažene igrico. Dobre igrice ima, da se z njimi zaigra! Včasih se z njim učim, veliko znanja pridobim! Simon Drevenšek, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju NA KROSU V PETEK SMO IMELI KROS. KROS SMO IMELE V MOŠKANJ-CIH. VREME JE BILO TOPLO. BIL SEM PETI. NIKO IVEZIČ, 1. B/9 OŠ MLADIKA Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka , 27. maja 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanci ustvarjalč-kov v 19 številki Tednika so: 1. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Domen Perger, Videm 12, 2284 VIDEM PRI PTUJU, 2. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Nejc Šimic, Gregor~i~ev drevored 2, 2250 PTUJ, 3. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Kristijan Gavez, Turški Vrh 88, 2283 ZAVRČ. Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti. Pokrovitelj rubrike KNJižín DISKONT KATiOŽPA KABAHTAMIJA Savije 38,Ljubljana Zanimivosti Do poroke z gladovno stavko New Delhi (STA/Hina) - Selvi Kamaraj, 21-letna Indijka iz južne indijske države Pondicherry, je z gladovno stavko pred fantovo hišo uspela prisiliti svojega izvoljenca, da se je z njo poročil. Prva poroka je bila odpovedana, ker so fantovi starši zahtevali preveliko doto, Anandu pa je bil preveč plašen, da bi jim nasprotoval. Selvi je iz obupa popila strup, vendar so jo v bolnišnici še pravočasno rešili. Drugič pa se je "nevesta" odločila za gladovno stavko. Ko se je pred Ananduovo hišo zbrala množica radovednežev, je stopila v akcijo policija. Selvo so odpeljali na policijsko postajo, Ananduove straše pa so kaznovali. S posredovanjem policije sta družini pristali na poroko. "Stroj smrti" Sydney (STA/AFP) - Avstralski zdravnik Philip Nitschke, ki se bori za pravico do evtanazije, želi, da bi njegovi sodržavljani znali sami izdelati pripravo, imenovano "stroj smrti", in bi tako kljubovali lokalni zakonodaji. Nitschkejev aparat je prenosna napravica, ki z vdihavanjem ogljikovega monoksida prek plastične cevi omogoča samomor. V delavnice, kjer se bodo naučili izdelovati ta aparat, imenovan COGen, se je v različnih krajih Avstralije prijavilo okoli 40 oseb. Prototip aparata so "avtorju" januarja letos zasegli na carini v Sydneyju, ko je odhajal v San Diego v Kaliforniji na konferenco o evtanaziji. Cariniki so ga obvestili, da je izvoz aparata, povezanega s samomorom, po novi zakonodaji prepovedan. Še ta mesec namerava na konferenci z naslovom "Ubij me nežno: kako umreti v Avstraliji" avstralski javnosti prvič pokazati delovanje aparata. Nitschke upa, da bo za vsak aparat, ki zagotavlja mirno smrt v štirih do sedmih minutah, iztržil od 30 do 100 dolarjev. Ta splošni zdravnik je sicer postal slaven, ko je leta 1996 s samomorom pomagal štirim za rakom obolelim bolnikom. To se je zgodilo potem, ko je Severni teritorij avstralske države kot prvi na svetu legaliziral aktivno evtanazijo. Zvezna država je ta zakon razveljavila leta 1997. Brezpla~ne hotelske sobe v Singapurju Singapur (STA/Hina) - Hotel Sijori Sentosa v Singapurju nudi v okviru reklamne kampanje, ki so jo začeli izvajati po izbruhu epidemije atipične pljučnice, 61 brezplačnih sob. V soboto, 24. maja, bodo tistim, ki bodo prišli prvi, razdelili ključe sob za brezplačno prenočevanje. Prvih pet "srečnežev" bo dobilo sobe z jacuzzijem. Da bi si zagotovili najboljše sobe, bodo Singapurci verjetno prespali kar pred hotelom. Reklamna kampanja bo, kot je povedal direktor hotela, stala 8000 ameriških dolarjev. CID 500 SIT Najlepše Verdijeve arije Otvoritev Festivala Poletje ob Dravi na Parsifalovem gradu Borlu. yrf POŠTA SLOVENIJE Zanesljivo vsepovsod To poletje dolgčas odpade! O) Bon lahko enkrat uveljavite pri nakupu vstopnice za prireditev Najlepše Verdijeve arije, ki bo 1.6.2003 ob 21.30 na gradu Bori, velja do razprodaje vstopnic. Ugodnost lahko uveljavite z bonom Iz Štajerskega Tednika. Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji pokrovitelja in organizatorja. Prodajna mesta: Ruj: Menjalnica Luna, Turistična agencija Sonček, Radio-Tednik Ptuj, Terme Ruj Maribor: Turistične agencije Sonček, Menjalnica Luna Celje: Turistična agencija Sonček, Radio Celje, Gorišnica: Bencinski servis Žiher Ormož: Blagovna hiša Mercator, Kidričevo: Loterija Slovenija Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj ^[J ' ^^ > ^ ' 'h ■: Grad Bori 1.6.2003 ob 21:30 " ir Petek, 23. maja, ob 21. uri: koncert naj slovenske reggae skupine SITI HLAPCI. Vstopnine ni! Na ogled je naravoslovna fotografska razstava Cvetice z roba Ptujskega jezera. Avtor fotografij je Marjan Šenica. Sobota, 24. maja, ob 10. uri: ustvarjalna delavnica BARVANJE KAMNOV. Starostne omejitve ni, delavnica je brezplačna. Četrtek, 29. maja, ob 11. uri: drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2002/03. Četrtek, 29. maja, ob 19. uri: potopisno predavanje Indonezija - Bali, otok bogov in turizma. POČITNICE 2003 Zbiramo prijave za osnovnošolski poletni tabor v Ankaranu in za mlajše šolarje taborjenje v bližini ptujskih Term. Ponudba mednarodnih taborov za mlade v Sloveniji in v tujini je že na voljo! Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si Pokrajine, ki očarajo Kjer je sonce radodarno Ko boste naslednji konec tedna razmišljali, kam bi se podali na zanimiv izlet, naj vam bo v pomo~ pri~ujo~i sestavek, ki vas vabi v brežiško ob~ino in v svet bizeljskih gri~ev. Brežice — kjer se stikajo svetovi. Kjer se stekajo lenobne vode Krke in Save. Kjer so iz termalnih vrelcev razvili Terme Čatež. Kjer so ponosni na zgodovino in kulturo. Ta in druga gesla ponujajo brežiški turistični delavci v razmislek vsem, ki jih zamika obisk ene večjih slovenskih občin na jugovzhodni meji Slovenije in Hrvaške in na križišču mednarodnih prometnih poti (mejni prehod Obrežje na cesti Ljubljana — Zagreb). Krajev, ki se ponašajo z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, ki sega v predrim-ske čase. O razvoju tega dela Slovenije govorijo arheološke najdbe, mogočna gradova v Brežicah in Mokricah ter številni dvorci in cerkve. Zlasti viteška dvorana brežiškega gradu je pomembno središče kulturnega dogajanja, saj v njej potekajo prireditve brežiškega festivala stare glasbe (julij), poleg tega pa je v gradu eden večjih slovenskih muzejev — Posavski muzej. Drugi grad, mokriški, je preurejen v hotel, še posebej pa je znan kot stičišče ljubiteljev golfa, ki lahko v njegovi okolici dodobra "izživijo" svoje športne potrebe v okolju, ki je nekaj posebnega. Ob bogatih izvirih termalne vode, značilnih za pokrajine z obrobja nek- Janez Istenič rad razloži, kako nastanejo penine po klasični metodi. danjega Panonskega morja, se je razvil drugi največji slovenski turistični center, Terme Čatež, ki jih letno obišče več kot tričetrt milijona kopalcev in imajo skoraj pol milijona nočitev. Brežice so zaradi bogatih voda Save, Krke in Sotle zelo zelena občina. Gozdovi so predvsem listnati, na razgibanem gričevnatem svetu pa uspevata sadje in vinska trta. Vinorodne gorice bizeljskega in pi{e~kega obmo~ja dajejo vrhunska sortna vina, v Stari vasi na Bizeljskem pa ima svoje vinograde tudi prvi mož slovenskih penin Janez Istenič, pri katerem radovedneži ne samo da spoznajo bogastvo mehurčkov iz njegovih kleti, pač pa vam bo z vese-Ijem predstavil, kakšno pot mora opraviti vino, da postane penina. [e eno "posledico" Panonskega morja moramo omeniti, za katero verjamem, da je slišal malokdo. Morje je namreč na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo velikanske količine kremenčevega peska — pet hribov je v celoti zgrajeno iz njega. V ta pesek pa so že pred stoletji domačini izkopali jame ter vanje shranjevali poljske pridelke. Ker je šlo povečini za repo, jame imenujejo repnice. Pri izdelavi jam ne uporabljajo nobenega gradbenega materiala, le vhod je bil zidan, da je varoval notranjost pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Pri delu so uporabljali kramp in lopato, samokolnico za odvoz peska in posebno strgalo, s katerim so oblikovali stene in strop. Petnajst metrov globoko v [ekora-njevi repnici; o njej pripoveduje gospodar Janez. Vinogradnik Janez [ekoranja s ponosom pokaže pismo, ki mu ga je v zahvalo za njegovo vino poslal nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. agency ^ MARIBOR, LJUBLJANA, CELJE, PTUJ, L-l ' IV I y\ MURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC, J-■ ^ -J-- ' \ SLOVENSKE KONJICE, VELENJE, ■ 114= 1^1 ^ SLOVENSKA BISTRICA SLOVENIJA, HRVAâKA, BIH MURTER, otok Murter - htl COLENTUM 7xPOL že od 42.900 SIT MANDRE, otok Pag - app 1/4 LUX 7xNA že od 61.900 SIT VODICE - depandanse PUNTA v terminu 14.6. - 21.6. 7x POL 35:eee:SII , sedai 25.500 SIT + 1 otrok do 12 let brezpla£no Tele-Ton.: 02/234-0S-1 S. 14. 34 ENKA TRAVEL Vetrinjska 8, 2000 Maribor ROVINJ, Crveni otok vikend paketi, 3* hotel Istra, Sončkov klub; veliko športa do1.672D/POL 13.990 MURTER, Tisno Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 7. leta brezplačno 28.6., 5.7y7D/POL 49.900 NEUM, Senikov klub 3* Stella, bus, izleti: foto safari. Dubrovnik, Mostar, Korčula... 2i.6y7D/P0L 48.900 ČRNA GORA, Budva Sončkov klub, avtobus, hotel Obala, vključenih veliko izletov 18.6y9D/P+POL 51.900 KRF, Sonikov klub avtobus/ladja, 3* hotel Sirena, vključenih 5 izletov 13., 20.671 OD/NZ 58.990 KORČULA, Lumbarda 3* apartmaji Frane, 10 m od morja, nova hiša, žar, app/3 2i.6y7D/N 67.900 GRÔJA, Santorini letalo z Brnika. 2* hotel Golden Star, let pristojbina doplačilo 6.,13.6/7D/NZ 69.900 EGIPT, kriaijenje 5* hotel in ladja, vklj. vstopnine, notranji let, slovensko vodenje i/// 27.6y8D/P0L+P 149.900 SONČEK PTUJ, Krempljeva S Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 ^^ TUI potovalni center V brežiškem gradu domuje Posavski muzej. Danes pa repnice skrivajo drugačno bogastvo dobre letine - namreč žlahtno kapljico. Zanimivi svet repnic boste našli, če se boste peljali iz Bizeljskega proti Brežicam. Kar nekaj jih je: repnica Graben Janeza in Mihele [ekoranja, repnica pri Najgerju, pri Balonu, Pudvoi, pri Kelherju, pri Kovačičevih in še katera se bo našla. Ker vam v njih pripravijo tudi pokušnje vin, bo morda najbolje, da se pred obiskom oglasite na Zavodu za turizem občine Brežica, kjer vam bodo najbolje svetovali, na koga se obrniti, da spoznate skrivnostni podzemeljski svet bizeljskih hribov. In ko boste v teh peščenih kleteh, poskušajte pozabiti, da ste kakih deset ali petnajst metrov pod zemljo in da kleti nad vašo glavo ne podpirajo nobeni oboki ali kakšni drugačni stropovi, pač pa gre samo za luknjo v pesku. Nekatere ob tem malce stisne pri srcu ... Pa vse doslej omenjeno ni edino, kar vam ponuja zanimivi svet brežiške občine. Sava in Krka kar vabita k rekreaciji, zato je v bližini Brežic nastal športno-rekreativni center Grič, kjer se bodo kratkočasili tisti, ki so radi v vodi, in tisti, ki so raje ob njej. Pa še paint ball ponujajo ("vojskovanje" s posebnimi označevalnimi puškami na ogljikov dioksid, s katerimi se nasprotni ekipi "streljata" tako, da nasprotnika obarvaš s posebno kroglico). Skratka zanimivosti ne najdemo samo na drugem koncu sveta, pač pa tako rekoč na domačem pragu. Samo poiskati jih je potrebno. js Nagradno turistično vprašanje Na dan Evrope so Ptujčani na grajskem hribu partnerskega mesta Bur-ghausen v Nemčiji zasadili vinograd, 200 trsov belega pinota, ki je tudi najboljša sorta za tamkajšnje klimatske pogoje. To prijetno delo so opravili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice v sodelovanju s Kmetijskim gozdarskim zavodom Ptuj in v koordinaciji LTO Ptuj. Pomagalo je domače hortikulturno društvo, ki bo tudi skrbelo za vinograd. V sklopu prvega obiska v partnerskem mestu si je na novo zasajeni vinograd 11. maja ogledal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan skupaj z direktorjem občinske uprave mag. Stankom Glazarjem. V Burghausen je ptujskega župana povabil prvi župan Hans Steindl. Predstavil mu je mesto in organiziranost občine ter ga popeljal skozi mestno hišo. Burghausen ima 19 tisoč prebivalcev in zagotavlja 16 tisoč delovnih mest. Brezposelnosti skorajda ne poznajo, letni proračun znaša 60 milijonov evrov ali trikrat več kot je ptujski. Burghausen je eno najuspešnejših mest Bavarske in tudi celotne Nemčije. Ptujskega župana sta sprejela tudi drugi župan Christoph Unterhuber in tretja županja Christa Semmann, ki je tudi motor sodelovanja med mestoma. Ptuj in Bughausen, ki sta doslej največ sodelovala na turističnem področju, naj bi v bodoče sodelovanje razširila ša na gospodarsko, socialno in kulturno področje. Prvega maja so tuji gostje, ki so dopustovali v naši državi, na mejnih prehodih prejeli novo zloženko "Next Exit", ki je namenjena tranzitnim gostom, da bi iz glavnih poti skrenili na najzapeljivejše izvoze, označene na veliki turistični karti. Konec maja se bo zloženki pridružil še podrobnejši tiskani vodnik po stranskih poteh. Next Exit je nadaljevanje lanskega projekta Stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Tudi pri tem so aktivno sodelovali ptujski turistični delavci. Kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1744, stoji pred cerkvijo svete Trojice pri Veliki Nedelji. Nagrado je prejela Helena Moravec iz Velike Nedelje 6. Čestitamo! Tudi danes ostajamo z nagradnim vprašanjem na poti med Ptujem in Ormožem. Vprašujemo, kje je na ogled oltar na fotografiji. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 30. maja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Foto: MG Kje je na ogled oltar na fotografiji? NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje je na ogled oltar na fotografiji? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Uspešno investiranje Eden od predpogojev za uspešno investiranje je poznavanje določenih pojmov. Večina "novopečenih" investitorjev se poda na trg kapitala brez ustreznega predznanja, zato preprost opis ne bo škodil: 1. BIKOVSKI TREND je gibanje na trgu, kjer cene rastejo in se predvideva tudi bodoča rast cen. V tem obdobju je ekonomska stabilnost močna, zaposlitvene možnosti so večje, inflacijska stopnja pa je nizka. 2. MEDVEDJI TREND je ravno nasproten. Ekonomski učinki pešajo, večja je stopnja nezaposlenosti, inflacijski učinki se povečajo. Medvedji trend se prične, ko je opaziti serijo ponavljajočih padcev cen na trgu kapitala. Uspešno investiranje v ~asu medvedjega trenda zajema različne strategije. Nekateri investitorji poskušajo zaščititi svoje premoženje z bolj konservativnimi in fiksno donosnimi naložbami, kot so denimo obveznice. Drugi čakajo na umiritev padcev cen, nato začno agresivno nakupovati. Spet tretji iščejo alternativne možnosti za izkoristek padanja cen. Ko trg kapitala upada, se portfelji z višjim lastništvom obveznic in bančnih depozitov bolje obnesejo, saj imajo fiksno obrestno mero. Še ena strategija je preprosto počakati, da se padci obrnejo v obratno smer - v smer rasti. Investitor, ki je aktiven tako za časa medvedjega kot bikovskega trenda, raziskuje podjetja v industrijah, ki se obnesejo dobro v obeh trendih. Prehrambena industrija na primer - delnice podjetij te industrije so aktualne znotraj obeh trendov. Ni pa zagotovila, da bodo le-te v katerem koli obdobju kazale pravo učinkovitost (beri: prinašale investitorju ustrezen donos). Ena od metod, ki jo investitorji uporabljajo, je prodaja vrednostnih papirjev na začetku padcev cen. Nato počakajo, da so cene najnižje, preden reinvesti-rajo denarna sredstva na trg kapitala. Ta metoda zahteva mnogo špekulativnih sposobnosti, raziskovanja trga in skoraj nemogoče je določiti, kdaj je pravi čas za nakupe/prodajo. Če ste se odločili investirati slepo in brez ustreznega predznanja, pazljivo! Večina ljudi, ki začne z investiranjem, žal pozna le bikovski trend. Soočenje z medvedjim trendom pa ponavadi pri neizkušenih investitorjih vzbudi občutek strahu. Zaradi nepoznavanja lastnosti medvedjega trenda, neustreznih strateških razporeditev premoženja, predvsem pa čustvene odzivnosti, povprečni investitor v tem obdobju paničari in prodaja. Pri tem zaslužijo različne finančne institucije, najbolj žalostno pa je dejstvo, da investitor tako izgubi zaupanje v moč trga kapitala in se s tem odpove odličnim možnostim za dosego finančnih ciljev. Če ste kupili investicijske kupone posebnih vzajemnih skladov, s tem niste postali naprednejši varčevalec. Z nakupom prvega investicijskega kupona ste postali investitor. Z eno razliko - naložbo ste predali v upravljanje izkušenejšim. Vprašanje je le, ali dovolj dobro poznate vrsto sklada, njegovo naložbeno strategijo, ste dovolj informirani o varnosti, likvidnosti, davku na kapitalske dobičke? Ko se boste odločili, da skupaj pregledamo naložbene možnosti, optimalizira-mo vaše obstoječe varčevalne produkte, napravimo ustrezen finančni načrt, vas vzpodbudimo k ustrezni akciji ter vam ustrezno svetujemo skozi celotno dobo investiranja, nas pokličite. Do takrat pa vam želim predvsem previdnosti pri investicijskih odločitvah. Mitja Petric, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Mokri smrček Vprašanje bralke Milene iz Ptuja: Imamo mladiča nemškega ovčarja. Na trebuhu ima bulico velikosti oreha, ki pa ga nič ne moti. Zanima nas, ali je možno, da imajo tako mlade živali tumor? Odgovor: Sprememba na trebušni steni, ki jo opisujete, je najverjetneje kila (hernia). Trebušno steno sestavljajo koža, mišičje in potrebušnica. Ker se zaradi določenih konstitucijskih napak oz. genetične dispozicije nekatere naravne odprtine po porodu ne zaprejo popolnoma, nastopijo t. i. prirojene kile. Najpogostejša je popkova kila, pa tudi skrotalna hernija je razmeroma pogost pojav pri mladih živalih (psi, žrebički, pujski). Kile tako delimo na prirojene in pridobljene. Vsebina herni-jalne vreče sestoji iz izpadlih organov oz. njihovih delov. Nemški ovčar Udbovski spletni dosjeji Slovenijo še vedno pretresa afera, povezana z objavo domnevnih udbovskih dosjejev na spletu. Dostop do njih je bil kmalu onemogočen, iznajdljivi pa so do njih še nekaj časa lahko prišli preko proxy strežnikov, vsebina sedaj umaknjene spletne strani pa naj bi že krožila po spletnih servisih za izmenjavo datotek, narejenih pa naj bi bilo tudi več kopij. Podrobnosti afere so javnosti znane. Prav tako se tukaj ne bomo spuščali v razsojanje o odgovornosti. Za to so pristojni ustrezni organi in upamo lahko le, da bodo delo opravili korektno. Ob teh dogodkih pa se postavlja vprašanje ustreznosti nekakšne cenzure, kot so jo po odredbi inšpektorja za varstvo osebnih podatkov uvedli nekateri slovenski ponudniki dostopa na splet. Je bila cenzura učinkovita? Nismo daleč od resnice, če celotno "operacijo" ocenimo negativno. Pred uvedbo cenzure je le nekaj posameznikov vedelo za dotično spletno stran. Takoj zatem so zgodbo pograbili mediji in iz nje naredili prvovrstno medijsko senzacijo. Po njihovi zaslugi je za spletno stran izvedela celotna Slovenija, naval na "udbovsko" Dobrodošli v CAE (CenrraluB . Aíctlvns Evidenca) CAE je tila posebne zbirna evidenca HepabllskegB seferetarlaca za tlatranje zadeve SociaiisCicne reput-like Siovenile (RSNZ) , v kdterl , hranili podacke javne In državne varnosti o vec kor milijon državljanih SR Slovenije in SFRJ ter podatke o Cujciň, ki SG Jib Qtravnaviii uradni organi SRS. Poleg 03ebnl"r5 mac-icnlJn podatkov , • C?l£ se tri gla : vrste podatkov: 1. Dosje javne varnosti, kjer so zatelezeni ukrepi ljudske ndlice in sodnikov za prekrške 2. Dosje kazenskih obravnav, kjer ; katera je bil posameznik obsojen kazniva dejanja. 3. Dosje državne varnosti, kjer so navedene številke dosjejev občanov iz evidence 5DV (številke za crtico [—) predstavljajo številčno oznako konkretne osebe v določeni kategoriji) in sicer: a. •60000 — oznaka za aaluzbe'nca SDV in pripadnika rezervne sestave SDV b. SOOOÓ do 50999 - številke dosjejev in hkrati registracijske številke rednib registriraniîi sodelavcev SDV spletno stran pa je kmalu zatem dosegel rekorde. Smiselnost cenzure je vprašljiva, če imamo pri tem kot medij v mislih splet. Ta ne pozna meja in tudi krotiti ga je praktično nemogoče. Če so bili na spletu zares objavljeni resnični podatki, potem je nujno najti krivca in ga kaznovati. Obenem bi bilo potrebno poiskati vir podatkov, torej kdo je vsebine, ki bi morale biti strogo varovane, odtujil. Takšno početje je kaznivo. Država bi morala bolj paziti na takšne kočljive podatke, curlja-nje pa daje slab vtis tudi v med- iPAQ H5450 Nekdaj Compaq, sedaj HP. Pravzaprav je vseeno. Tako prej kot sedaj so dlančniki iPAQ vrhunski izdelek, ki so vodilo skoraj vsem ostalim proizvajalcem PocketPC dlančnikov. Tokrat smo pod drobnogled vzeli zelo zmogljiv primerek, ki ni ravno poceni (okoli 180.000 SIT), vendar za svoj denar nudi ogromno. Globoko v ohišju je skrit Intelov procesor Xscale, ki tokrat bije s 400 MHz. Pomnilnika je toliko, kot v iPAQ-ih prejšnje generacije, torej 64 MB, vendar je HP povečal pomnilnik Flash ROM z 32 na 48 MB, kar pomeni, da je dovolj velik za prihajajočo nadgradnjo operacijskega sistema PocketPC. Za napajanje je zadolžen sodobni litij - po-limerni akumulator kapacitete 1250 mAh. Solidno, vendar je velika tudi poraba energije. iPAQ H5450 je namreč nabit z elektroniko. Kar nekaj energije porabita brezžična vmesnika Bluetooth in WiFi. Tako je! S tem dlančnikom se lahko mimogrede povežete z mobil-nikom, računalnikom ter WiFi omrežji. Na izbiro je tudi infrardeči vmesnik, kar pa je tako del Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. narodnih krogih. Obstaja tudi možnost, da podatki niso verodostojni. Kaj storiti v tem primeru? Odgovor ni enostaven. Se najbolje bi se obneslo podu-čevanje uporabnikov, ki bi sami znali ločiti zrnje od plevela tudi na spletu. In morda še sami poiskati altenativne vire informacij. Splošna dostopnost medija ima prednosti in slabosti. Med zadnjimi je tudi možnost objave neresnic ali vsaj polresnic. Resnica na spletu? Da. Vendar ne vedno. K. K. standardne opreme dlančnikov. Sinhronizacija z računalnikom je možna še preko priklopne postaje — gnezda. Možnosti povezovanja so torej popolne. Zaslon je zelo dober, transfleksivni in ločljivosti 240 krat 320 točk s prikazom 65 tisoč barvnih odtenkov. Za razširitev pomnilnika in nadgradnje je na voljo SD Card, lahko pa si privoščite tudi množico dodatkov, med drugimi srajčko s CompactFlash priključnim mestom. Pa da ne pozabimo na varnost. IPAQ H5450 varuje svojo vsebino brezkompromisno - s čital-nikom prstnih odtisov. Če potegnemo črto: dlančnik predstavlja vrhunec tehnologij in primeren tudi za najzahtevnejše uporabnike. Nakup lahko le priporočimo, vendar upoštevajte kar krepko ceno, ki je za marsikoga žal previsoka. K. K. Največkrat so to čreva, omen-tum, lahko pa tudi mehur, maternica ali kak drug organ. Trebušna oz. popkova kila je izboklina trebušne stene, okrogle oblike, mehka, neboleča in ni temperirana, splošnih motenj pa žival ne kaže, vse dokler se hernija ne vklešči! Pri vkleš-čenju je potrebno nemudoma poiskati pomoč, da se prepreči nastanek septičnih vnetij in nastop drugih hudih funkcionalnih motenj. Zanimivosti w AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V. Najučinkovitejša terapija her-nij (kile) je operativna. Princip vseh operacij hernije je repozi-cija hernijalne vsebine in čim solidnejše zapiranje hernijalne odprtine. Menim, da vaš kuža nima tumorja, najverjetneje gre za prirojeno umbilikalno (popko-vo) hernijo (kilo). Smiselno bi bilo kilo čim prej operativno odstraniti in tako preprečiti možnost nastanka nevarne vkleščene kile. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. IBM-ov Linux se dobro drži Pri IBM so navdušeni nad hitro rastjo projektov, ki kot platformo uporabljajo Linux. Lanska rast obsega poslov je bil 65-odstotna. Takšna rast dvakratno presega IDC-jeve napovedi. Skrivnost uspeha naj bi bila v zanesljivosti Linuxa ter nižjih stroških njegove rabe. K uspehu je bojda pripomoglo še dobro razmerje med zmogljivostmi in ceno Intelovih procesorjev ter možnost enostavne nadgradnje sistema z novimi gradniki, kar omogoča hitro in poceni prilagajanje povečanim zahtevam uporabnikov. Dvojna kapaciteta zgoščenk Japonski Sanyo je razvil tehnologijo, s katero je na klasično zgoščenko moč posneti dvakrat več podatkov. Pred kratkim je malo skromnejši dosežek napovedal tudi Plextor, ki je na zgoščenko stlačil za štirideset odstotkov več podatkov. Oba sistema sta žal združljiva le s prilagojenimi CD in DVD enotami. Običajne takšnih zgoščenk ne morejo brati. Sanyo bo tehnologijo pospešeno licenciral proizvajalcem strojne opreme ter praznih zgoščenk. Nanje bo moč posneti do 1,4 GB podatkov. ThinkPad G40 IBM je razkril serijo prenosnikov G40, ki je cenovno izjemno ugodna. Namenjena je tudi kot nadomestek klasičnih osebnih računalnikov. ThinkPadi G40 so cenovno v rangu solidnih namiznih PC-jev. Po zmogljivostih se ne morejo meriti z dražjimi primerki družine ThinkPad, vseeno pa nudijo dovolj zmogljivosti za povprečnega uporabnika. Za prikaz je zadolžen 15 inčni LCD zaslon, vgrajeni so procesorji Intel Celeron in Pentium 4 ter štirje USB priključki. G40 bo večjih mer, tehtal bo dobre tri in pol kilograme ter bo opremljen z dobro tipkovnico ter malce slabšo baterijo, kot prenosniki, namenjeni predvsem rabi na terenu. Grundig je potonil Nekdaj veliko nemško podjetje Grundig je bankrotiralo. Znano je bilo po svojih izdelkih zabavne elektronike. Grundig se je več let neuspešno boril s konkurenco z daljnega vzhoda. Ta je diktirala cene in razvoj, ki mu Grundig ni zmogel slediti. Leto 2001 je zaključil s 150 milijoni evrov izgube, sledili so dogovori s turškimi in tajvanskimi vlagatelji, a neuspešno. Podjetje še vedno zaposluje 3500 ljudi v Nemčiji, Veliki Britaniji, Portugalski in Avstriji. Ker je blagovna znamka Grundig prepoznavna in cenjena, še posebej v Evropi, zanjo vlada veliko zanimanje. Javna raba mobilnika prepovedana v New Yorku V ameriškem mestu New York je po novem prepovedana uporaba mobilnih telefonov na javnih mestih. Kazen za kršitve znaša 12 tisoč tolarjev. Uporaba mobilnika je prepovedana v gledališčih, knjižnicah, muzejih, galerijah, kinodvoranah ter koncertnih dvoranah. Prepoved se navezuje tudi na dele mesta, kjer se izvajajo predstave in razstave. Prepoved ni všeč županu New Yorka, Michaelu Bloombergu, kije zagrozil z vetom, vendar je bil preglasovan. Zakon so zlobirali lastniki gledališč in kinodvoran. Kuharski nasveti Jagode Jagode spadajo v skupino mehkega ja-godičevja, za katere je značilno, da jih moramo čim hitreje porabiti, saj se hitro kvarijo. So zelo občutljive na mehansko obdelavo, zato razen ~i{~enja pod tekočo vodo ne uporabljamo drugih mehanskih postopkov, preden jih ponudimo. Či{čenje jagod pod tekočo vodo izvedemo hitro, ker z dalj{im pranjem jagode izgubijo del soka, obliko in aromo. Dobre jagode prepoznamo tudi po njihovem posebnem vonju. Pri nakupu pazimo tudi na pecelj in venček lističev, ki obdajajo jagodo, da so sveži in nepo{kodova-ni. Jagode so tudi po hranilni vrednosti zaželen sadež. Pomembna je zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki krepi imunski sistem, zraven tega pa vsebujejo {e vitamine A, B1 in B2 . Od mineralnih snovi pa jagode vsebujejo železo, kalij, magnezij in kalcij ter sadne sladkorje. Iz mladih jagodnih listov pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko čre-slovine in ga uporabljamo pri vnetju ustne sluznice. Jagode ohranijo svežost in okus le 2 do 5 dni, zato jih nabiramo, ko so {e popolnoma čvrste in jih nato hitro shranimo v primerne skla-di{čne prostore. Te dni jagode najpogosteje uživamo kar sveže, po želji jih lahko namočimo v kristalni sladkor, smetano, me-{anico rjavega sladkorja in pra-ženih le{nikov, vročo čokolado ali stopljeni sladkor. S kuhanjem okus jagod postane {e izrazitej{i in tudi ne povsem zreli plodovi postanejo bolj aromatični. Vrtne jago- de vsebujejo dovolj vode, tako da jim pri predelavi v marmelade, džeme, sokove, sirupe, vode ne dodajamo, pri gozdnih jagodah, katerih okus in aroma je {e izrazitej{a, pa pri pripravi dodajamo vodo ali sok druge vrste jagodičevja. Tako dobimo okusno marmelado ali džem, če jagodam dodamo sok rdečega ribeza, sok kosmulje ali malin. Jagode niso samo okusen sadež, so tudi prava pa{a za oči, zato so primeren in pogost do- Princeske z jagodno kremo Testo: 11 vode, 8 dag masla, 12 dag moke (gladke), 3 - 4 jajca in sol. Krema: 3 jajca, 5 listov želatine, 3 žlice sladkorja, 1 sladka smetana, 30 dag jagod. Testo: Vodo solimo jo zavremo in dodamo maslo, ko se maslo stopi prisipamo med mešanjem moko in kuhamo tako dolgo, da nastane gladko testo (1 do 2 minuti). Še toplemu testu dodamo jajca in testo s pomočjo dresirne vrečke nabrizgamo na omaščeni pekač. Pečemo pri 220 C, ko testo porumeni, zmanjšamo temperaturo na 150 do 180 in pečemo, da se testo od zunaj dobro osuši in v notranjosti speče. Krema: jajca, sladkor in pretlačene jagode premešamo, dodamo namočeno želatino in posodo postavimo nad soparo in med mešanjem kuhamo tako dolgo, da se krema zgosti. Ohlajeno kremo med mešanjem prilivamo tolčeni sladki smetani. S tako pripravljeno kremo nabrizgamo spodnji del princeskinega testa, na kremo lahko nabrizgamo še smetano, prekrijemo s testom in ponudimo. Avtor: VILI PAJENK datek na različnih sprejemih. Jagode se po okusu ujemajo z mlekom, skuto, jogurtom, ke-firjem in drugimi mlečnimi izdelki. Ljubitelji jagod pogosto jagode uživajo v kombinaciji z vloženim zelenim poprom. Se vedno pa jagode najpogosteje uporabljamo pri pripravi sladkih jedi. Tako pripravljamo različne torte v kombinaciji s skuto ali jogurtom, ali samo naložene jagode na pečenem biskvitu in zalite z sladko želirasto tekočino, tako da so čim bolj vidne, nepogre{ljive so tudi pite, jagodni kolački, ko najprej spečemo maslene ko{arice, v katere na- devamo sveže jagode, po želji zalijemo z aromatično sadno tekočino ali tekočo smetano in potresemo s sesekljanimi le{ni-ki ali mandlji. Primerne so tudi za pripravo sadnih solat, sadnih kup, okusno pa se podajo tudi z vanili-jevim sladoledom in malinovim prelivom. Lahko jih uporabimo tudi pri pripravi slano sladkih solat. Tako riževo solato lahko popestrimo z drobnimi gozdnimi jagodami ali vrtne jagode narežemo na male ko{čke. Zraven kuhanega dolgo zrnatega riža in jagod solati dodamo se na koščke narezani kivi in pečeno ter ohlajeno perutnino. Tako pripravljeno solato ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku ali kot samostojni prigrizek. Tudi drugod po svetu iz jagod pripravljajo številne jedi. Tako so znane jagode Astorija, za katere je značilno da jih narežejo na kocke, prepojijo s sladkorjem in kirščhem, tako prepojene nato nadevajo v kozarce za penino, na vrh položijo kepico vanilijevega sladoleda in vse skupaj prelijejo s pretlače-nimi jagodami, v katere pomešajo sesekljane mandlje. Tudi kardinalske jagode so prelite s Duševno zdravje Odnosi na delovnem mestu Vpra{anje bralca GM: V zadnjem času opažamo, da so v na{ih podjetjih, ustanovah, zavodih in drugih okoljih medsebojni odnosi zelo skrhani. Zaradi tega v Sloveniji dnevno izostaja z dela več tisoč Slovenk in Slovencev. Kje so vzroki za to? V sklop absentizma sodijo tudi izostanki iz dela, ki so samovoljni in izhajajo zelo pogosto iz konfliktov med zaposlenimi in slabe socialne klime v delovni sredini in se lahko odpravijo z izbolj{anjem socialne klime v podjetju ali ustanovi. Socialna klima je izraz, s katerim ponazarjamo odnose med zaposlenimi delavci v podjetju ali ustanovi. Če so ti odnosipoziti-vni, tedaj se oblikuje ugodno in prijateljsko vzdu{je. Ljudje se med seboj dobro razumejo, so zadovoljni s svojim delom in s svojimi prejemki, prav tako so visoko produktivni in podjetje ali ustanova se hitro razvija. Povsem drugače je tedaj, če so odnosi med ljudmi negativni. Taki odnosi porajajo napeta vzdu{ja, nezadovoljstvo, konflikte in kot posledico tega tudi nizko produktivnost. Kakšni odnosi se bodo oblikovali med delavci v podjetju, je odvisno od mnogih dejavnikov, ki vsak po svoje prispeva k ugodni ali neugodni socialni klimi. Ti dejavniki so: - sistem vodenja, - cilj podjetja ali ustanove, - usklajenost vodenja, - usmerjenost ljudi v podjetju, - socialne vloge posameznika. Ker večino odnosov med delom in posamezniki ustvarjajo predvsem osebnosti, ki vodijo podjetje ali ustanovo, je razumljivo, da ima prav sistem vodenja velik vpliv na oblikovanje socialne klime. Vodilne osebnosti s svojim urejanjem odnosov med ljudmi - po določenem sistemu vodenja spro{čajo pri njih večje ali manj{e zadovoljstvo z delom - sodelavci in podjetjem ali ustanovo ter tako oblikujejo sistemu primerno socialno klimo. Kadar vodstvo izgubi kontrolo in povezavo s podrejenimi, tedaj se pojavi anarhija in z njo izredno negativna socialna klima. Nihče nikogar ne spoštuje in ne priznava, produktivnost pade na minimum in nezadovoljstvo je zelo veliko. Iz tega potem izhajajo tudi izostanke z dela, ki so sicer samovoljni, a mnogokrat tudi ovrednoteni kot bolniški izostanki. In ravno v tem je verjetno potrebno iskati razloge za v zadnjem času povečanem število izostankov v mnogih naših takšnih ali drugačnih podjetjih. Končni rezultat pa je vedno stečaj zaradi nesposobnega vodstva nekega podjetja. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. pretlačenimi malinami in potresene z mandlji. Iz jagod pa si lahko pripravimo tudi jagodno strjenko, in sicer tako, da 30 dekagramov jagod pretlačimo skozi sito. Dodamo jim 12 dekagramov sladkorja v prahu, malo limoninega soka in dobro premešamo. Posebej v hladni vodi namočimo želatino (uporabimo 2 dekagrama želatine). V večjo posodo vlijemo pol litra navadnega jogurta in ga dobro premešamo. Posebej iz 4 beljakov in 10 deka-gramov sladkorja stolčemo trdi sneg. Prav tako posebej stepe-mo 4 decilitre sladke smetane. Nad soparo stopimo želatino prilijemo h jogurtu, premešamo in takoj dodamo še trdi sneg in smetano. Dobro premešani strjenki dodamo pretlače-ne jagode in 10 dekagramov na koščke narezanih jagod. Strjen-ko vlijemo v rahlo pomaščeni model in postavimo v hladilnik. Pripravljeno kremo pa lahko sipamo tudi na tanko plast pečenega biskvita. Ko se strnjena, jo narežemo na primerno velike rezine, okrasimo s smetano in jagodami in ponudimo. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 12. maj - Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Silva Mlakar-Rojs, Tržec 31/a; Viktor Mlakar, Jurovci 25; Sonja Čamernik, Mladinska ul. 6, Kidričevo; Robert Gomboc, Dornava 104; Roman Meško, Mez-govci 56la; Boris Potočnik, Cirkula-ne 79la. 15. maj - Branko Cizerl, Mala vas 11; Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Gizela Držaj, Brstje 14/b; Štefan Samec, Jiršovci 31; Jožica Goj-čič, Senčak 24/a; Milan Stater, Kicar 56; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Anton Medved, Pobrežje 24; Sandi Roškar, Pobrežje 146/a; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Srečko Čuš, Dolič 35/a; Jožica Predikaka, Kicar 77; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Stanko Polič, Vintarovci 76; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Franc Cigula, Dornava 141; Ivan Žuran, Gradišča 143; Janez Be-denik, Kočice 25; Franc Roškar, Bresnica 15; Boštjan Novak, Volk-merjeva c. 21, Ptuj; Bojan Bratuša, Mezgovci ob Pesnici 5; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Jožica Krs-nik, Popovci 10/a; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Neža Erjavec, Vičava 66; Bernarda Zorec, Slavšina 38; Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor; Andrej Toplak, Gorišnica 138; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Andrej Ekart, Roš-nja 29. V vrtu Majniški vrt po odhodu ledenih mož Tudi letošnjo pomlad se ledeni možje niso povsem izneverili, mraza sicer ni bilo, pa tudi dežja ne. Po odhodu ledenih mož se bo vrtno rastje neovirano razvijalo in rastlo ob ugodni pomladanski toploti, z obdelavo tal pa bo potrebno še skrbneje ohranjati vlago v tleh, po potrebi pa vrtnine dodatno zalivati. V SADNEM VRTU je sadno drevje odcvetelo in ozelenelo. Dovolj razvita listna površina v tem obdobju pomladanskega razvoja že prehranjuje zavezane plodiče, pričel pa seje tudi bujen razvoj in rast mladik. Rast je pri novo posajenih sadnih sadikah in mladem sadnem drevju bujna in hitra, pri starejšem v polni rodnosti pa počasnejša. Pri vseh sadnih vrstah in starostnih obdobjih je potrebno začetno pomladansko obdobje rasti skrbno nadzorovati, da z oblikovanjem in vzdrževanjem drevesne krošnje drevesu omogočimo in usmerimo v rast in razvoj vseh njegovih organov. Po zimski rezi in brstenju, ko se je pričela rast, opravimo pri mladem sadnem drevju mandanje, ko odstranimo šele nekaj centimetrov dolge poganjke, ki bodo v drevesni krošnji nepotrebni in konkurenčni na vrhu in na koncu ogrodnih vej ter kvišku ali v notranjost krošnje rastočih. Za vzpodbujanje rasti novih vej ali zaviranje rasti prebujenih pa opravimo pinciranje, s čimer poganjek le skrajšamo, da ga v rasti oslabimo. Mandanja in pinciranja pri mladih sadnih drevesih, ki jim šele snujemo osnovno vzgojno obliko krošnje in pri drevesih, ki so bila poškodovana in zaradi tega pomlajena ali prevzgojena, ne samo spregledati, ker se s tem ukrepom prične zelena rez, ki ga sadno drevje najlažje prenaša. V OKRASNEM VRTU je nega in pletev cvetličnih nasadov skorajda vsakodnevno opravilo, da bi bilo zeleno okolje vselej urejeno in da se okrasno rastlinje neovirano razvija in raste. Odcvetele cvetove in semenice odstranjujemo, da rastline ne izčrpavajo in da na njih ne odmirajo, zelene listne dele rastlin gomoljnic, čebulnic in korenovk pa negujemo in ohranjamo, dokler ne prično bledeti in se sušiti, ko prenehajo osvajati. Zvijanje in povezovanje listov narcis v šope, z namenom, da bi prej dozoreli, je za listno preosnovo in naravno prehranjevanje čebulic škodljivo. V tesno zvitem šopu listov ne dozorijo, temveč se dušijo in prično gniti. Na vrtnicah in mnogih drugih okrasnih rastlinah so se minule dni pričele hitro razmnoževati in širiti listne zelene uši. Uničujemo jih sproti, čim se pojavijo s sistemičnimi pripravki, s katerimi zastrupimo rastlinski sok, ki ga uši sesajo, zato smo pri uporabi teh pripravkov izredno pozorni na karenco, to je dobo trajanja in da jih ne uporabljamo na vrtninah - zelenjavi, ki bi jo nabirali, preden se uporabljanemu pripravku izteče karenca. V ZELENJAVNEM VRTU se sredi pomladi nekaj zgodnejših vrtnin že umika iz vrtnih gredic. Sproti jih sejemo in zasajamo z novimi, da bo skozi vso poletje na voljo dovolj sveže zelenjave. Že drugičposejemo korenček in rdečo peso. Posejemo endivijo, ki jo bomo presajali julija, pa tudi za setev radiča, zlasti sorte solatnikov, je sedaj najprimernejši čas. Posevke in posadke vrt- Plitvo okopavanje zelenjave z rahljalnikom nin obdelujemo tako, da jim plitvo rahljamo povrhnjico, da zdrobimo zaskorjena tla, preprečujemo prenaglo izhlapevanje talne vlage in uničimo kaleče plevele. Paradižnikom odstranjujemo zalistnike in jih privezujemo k opori ter vršimo varstvo pred plesnijo in rjo. Miran Glusi~, ing. agr. 22-Četrtek 23-Petek 24-Sobota 25-Nedelja 26-Ponedeljek 27-Torek 28-Sreda Ô Info Glasbene novice! Slovenska barbika Karmen Stavec bo v soboto naša ljudska kraljica, za katero bomo držali pesti vsi Slovenci. Popevka Evrovi-zije ima pestro zgodovino, vendar mi še nismo okusili zmage. Ali imamo možnosti za zmago letos, pa presodite sami. Prikupno blondinko EMMO BUNTON je na pota slave popeljala skupina Spice Girls. Kot ostale članice je tudi ona poizkusila s solo kariero, na kateri seje najbolj izkazala s pesmico What Took You So Long. Svojo glasbeno zagnanost pa izkazuje v novi sprošču-joči in sila lepljivi popevki FREE ME (****). Glasbena oddaja Nemčija išče svojo super zvezdo je dala možnost za uspeh tudi DANIELU K., ki je poletel med zvezde s popevko You Drive Me Crazy. On je prava konkurenca zmagovalcu omenjene oddaje Alexandru, ki zmaguje doma z osladno pop balado Take Me Tonight. Srečni poraženec se v novem plesnem komadu HEARTBEAT (**) igra z ritmi, saj povezuje pop, rock in celo rock n'roll. Britanski duet CHEEKY GIRLS je imel močno podporo medijev z debitantskim hitom Cheeky Song, kije bil kar na 2. mestu njihove lestvice, ki je sestavljena glede na prodajo malih plošč v enem tednu in jo že več kot 40 let podpira BBC Radio 1. Sporni dekleti v novem butastem komadu TAKE YOUR SHOES OFF (***) mešata prvine house in pop glasbe. KATE RYAN je eno izmed odkritij leta 2003, saj je presenetila s svojo pop uspešnico Desenchantee. Za njo stoji ambiciozna ekipa in založba EMI, za katero je mlada pevka ponovno posnela vročo plesno pop pesem LIBERTINE (***), katere pozitivna popestritev je, da je pesem odpeta v francoskem jeziku. Si znate predstavljat poletje brez hita skupine MR. PRESIDENT? Verjetno je odgovor negativen in gotovo boste še na kakšni plaži slišali hitaJojo Action oziroma CocoJamboo. Nemški trio pa bo to poletje v modi s komadom FOREVER & ONE DAY (***), ki ima ponovno fino poletno regi in pop energijo. Zakon plesne glasbe je tudi studijska skupina SNAP, ki se je zapisala v glasbeno zgodovino s hiti, kot so: Tho Power, Oops Up, Rhythm Is A Dancer, Welcome To Tommorow. Pozornost pa bo trio na ~elu z Turbo B-jem deležen v komični predelavi njihove No 1. uspešnice THE POWER OF BHANGRA (***). Posebnost te nove verzije so prvine indijske glasbe in vzorčenje glasbe iz nadaljevanke Knight Rider oziroma kopija stila glasbe, ki jo je uvedel Panjabi MC. Kralji tehnoglasbe so trenutno člani zasedbe SCOOTER, ki se še zmeraj držijo lestvic s hitom Weekend. Trio zmeraj ustvarja nove poti tehnokulturi in novo presenečenje se imenuje THE NIGHT (***) in ga najdete na njihovi zgoščenki The Stadium Techno Experiance. Trenutno najpopularnejši rap izvajalec na svetu je 50 CENT, ki je zares zadel v polno s komadom In Da Club, ki je zasedel prva mesta na vseh pomembnejših svetovnih lestvicah. Omenjenemu govorcu je omogočil preboj sam Eminem, ki je tudi sodeloval pri nastanku albuma Get Rich Or Die Tryin. V denarju izraženo bolj malo vreden raper ponovno vjuga med besedami v komadu 21 QUESTIONS (***), v katerem mu pri nakladanju pomaga tudi Nate Dogg. Kanadska najstnica AVRIL LAVIGNE je podpisala novo pogodbo z založbo, ki ji bo prinesla v naslednjih letih kar 19 milijonov ameriških dolarjev. Punca se je prebila v 1. ligo z albumom Let Go, s katerega nam sedaj ponuja pravo rockersko pesem LOSING GRIP (***). David Breznik . SUNRISE - SIMPLY HED FALL-CHAIG DAVID & STI ME ^TONIGHT - ALEXAND D ANGEL - ND ANGELS GDNNA GET US - TATL 8. YDU MAKE ME WANNA -^BLU: ALL ABOUT LDVIN YDU - BDN JD D. CDME UNDONE - BOBBIE WILLIAMS Vsakť? 5o\>o\:o m