"Proletarec" je delavski list za mislece čitatelje - - • \ ■ ■ - • Official Organ Jugoslav Federation, S. P» — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. - NO. 1367. m^Ttmé^ïrm «. IM7. «I th» »..t «fflr« _ _ ___*' ' mméer (he Art mt ( «mrm «t Narrb Sr«. I*TS. CHICAGO, ILL., 22. NOVEMBRA (NOVEMBER 22.) 1933 ■»uMUbrd «vrrklr at H. Mik m. LETO — VOL. XXVIII. ZBLIZANJE ZED. DRŽAV S SOVJETSKO UNIJO NEUMNO STALIŠČE VLADE PO 16. LETIH ZAVRŽENO M———————* V *■ • Vozen pomen priznanja in sporazuma. — Poslaniki imenovani. — Toriji se niso ničesar naučili ZAN1KAVATI obstoj države kot je sovjetska Unija, je bila največja nesmisel ameriške vlade, in na tem bedastem stališču je vztrajala nad 15. let. Priznala je vsako drug vlado, neglede kako je bila diktatorska, brutalna, ali korum-pirana, odklanjala pa je priznati vlado države, ki je eni največjih in najvažnejših na svetu. Ker pa Rusija ni f.pre-menila vlade, ki bi bila po godu raznim Hoovrom in Ameriški legiji, ni preostalo Zed. državam drugega ko uradno priznat) dejstvo, da je na svetu tudi dežela, ki se imenuje USSR. Dne 17. novembra je predsednik Roosevelt javnosti sporočil, da sta s sovjetskim komisarjem Litvinovom, ki je prišel na pogajanja v to deželo v vprašanju priznanja, dosegla deželo. Vojna uničuje bogastva, sovjetska Rusija pa si jih bi rada gradila in jih gradi. Zed. države na drugi stran: Hmajo sicer interesa braniti sporazum in se pogodila zajRunio zaradi Rusije, toda po- obnovitev diplomatskih odno-šajev. Rooseveltova administracija je imela namen priznati Rusijo že od kar je nasledila Hoovrov režim, toda javno mnenje je bflo vsled dolgoletnega hujskanja v kapitalističnem časopisju priznanju sovražno, zato je Rooseveltova strategija ameriiko javnost polagoma pripravljala na ta korak. Vse, kar je razumnega, je pozdravilo sklep vlade. Le a-meriški toriji in profesionalni patrioti okrog Ameriške legiie WilRTllh organizacij nasprotujejo in kritizirajo, ker ae je Roosevelt toliko spozabil, da je dovolil v Washingtonu rdečo zastavo "boljševiške revolucije". Nič ne pomaga opozoriti te reakcionarje na deistvo, da vihra boljšev&ka zastava tudi na drugih sovjetskih poslaništvih brez vsake škcde ali nevarnosti za dežele, s katerimi ima USSR diplomatične odnošaje. Priznanje ameriške vlade si je Moskva že dolgo želela, ker pričakuje od njega koristi v gospodarstvu in v zunanji politiki. Istotako jih pričakuje ameriška vlada. ^ Nedvomno bo priznanje pripomoglo do vzajemne trgovske pogodbe, ki bo pomagala obema v njuni medsebojni trgovini. Res, da sov. unija nima financ za tekojšnje plačilo naročil, vendar pa je do-zdaj svoje obveznosti poravnavala točno in njeno gospodarstvo je tako, da uživa v trgovskih in finančnih krogih zadostno zaupanje. V zunanji politiki lahko Zed. države in Rusija z enotnimi nameni ogromno pomagajo k mednarodnemu miru in k ukrotitvi razbrzdanega japonskega militarizma. V Tokiu so se ugodne posledice priznanja takoj začutile. Japonski militaristi so se čisto udali misli, da mora Japonska okupirati vzhodno Sibirijo in v ta namen prodirajo v Mandžuriji ob sibirski meji čimdalj v notranjost severne Azije. Rusija je na spopad z Japonsko sicer pripravljena, toda vojne si ne želi z nobeno večavanje in jačanje Japonske jim ni prav nič ljubo, kajti japonski imperializem s svojim navalizmom je ameriškemu v Aziji najnevarnejši tekmec. V kolikor bo ameriška vlada v mejah prijateljstva mogla, bo podprla sovjete v prizadevanjih, da se ustvari na daljnem vzhodu mirne odnošaje. * Če bosta obe vladi pametni, lahko blažilno vplivati na razdražene duhove tudi v Evropi, kjer je opasnost vojne v zraku. Zadnja svetovna vojna ni koristila nikomur. Za si je sovjetska Unija prav nič ne želi, kljub trditvi komunistov, da bi nova svetovna vojna pomenila končni krah kapitalizma in svetovno revolucijo. Litvinov je baje ameriški vladi obljubil, da bo Rusija dala tej deželi razne koncesije, seveda v izmeni za koncesije, ki jih bi dala ta dežela Rusiji. Obljubil je, da bodo imeli Američani v Rusiji popolno svobodo izvrševati bo-i goshržje po svojem običaju. To je sicer neumna zahteva in prav tako je nespametna tudi • obljuba. • Američani so pač hinavski in veliko poraj-tajo na zunanjo pobožnost. Obe deželi sta si vzajemno obljubili spoštovati ustanove druga drugi, in zato se Rudija zavezuje, da ne bo podpirala nikakega gibanja v Ameriki, ki ima namen, ali bi imelo namen strmoglaviti ameriško vlado in ameriške institucije s silo. Enako so obljubile Zed. države Rusiji. Sovjetska Unija se vedno bolj oklepa mirne, praktične politike, kar bo imelo usodne posledice za tretjo internacio-nalo. če hoče Rusija živeti z deželami v prijateljskih od-nošajih, tedaj njena komunistična intemacionala, kar v bistvu pomeni rusko komunistično stranko, ne bo smela vprizarjati stavk, izgredov in demonstracij v Zed. državah, ali kjerkoli drugje. Za ameriškega poslanika v Moskvo je imenovan C. Bullitt, za sovjetskega poslanika v Washington pa je delegiran Aleksander Trojanovski. Predsednik Roosevelt je dne 17. noy. »po- dno ni več v raly. Desno n« vrhu je Maksim ročil, da so Zed. države po 15. letih Rusijo litvinov ob svojem prihodu na pogajanja f sopet priznale. Razlika je le, da so prej ime- to deželo. . Na levi, Litvinov n« vlaku proti le diplomatične odnošaje s carjevo Rusijo, Washingtcnu. Na desni spodaj, Litvinov od zdaj pa z U. S. S. R., kajti ime "Rusija" ura- fclizu. BOJ TRGOVSKE KO* 0 R E V volilnem boju na Španskem zmagali konservativci PROTI ROOSEVELTU V NERVOZNOST MUSSOLINIJA V Italiji ni proti Mussolini-jevemu režimu nikake opozicije. Vsaj tako trdi Mussolini sam. V ječah v Italiji in na otoku Lipari pa je stotine političnih jetnikov. In depeša iz Rima iz dne 10. nov. poroča, da je bilo omenjenega dne pred izjemnim tribunalom obsojenih 13 Italijanov, večinoma iz severne Italije, ker so pripadali stranki, katere zakon ne dovoljuje. To je vse kratko poročilce, ki ga je cenzura v Rimu dovolila, ki pa veliko pove. Pove na primer, da v Italiji še obstoje tajne organizacije, in da imajo te organizacije ali stranke člane, ki zanje delujejo kljub zakonu, ki določa za take prestopke celo smrtno kazen s salvo v hrbet. i Velika skupina reakcionarnih kapitalistov, ki dominira-jo v Ameriški trgovski komori, je šla otvoreno v boj proti Rooseveltovim ekonomskim načrtom. V svoji propagandi trdijo, da ni vlada businessu še nič pomagala, pač pa se u-kvarja z nevarnimi eksperimenti, ki so slični eksperimentom — ruske vlade! Zanimivo je, da toriji nazivajo Roose-veltovo ekonomsko politiko za socializem in za komunizem, dasi ni nič drugega kakor poskus izvleči zavoženi kapitalistični voz iz blata. Trgovska komora je imenovala posebno komisijo, ki naj študira razne pravilnike in njihove faktične rezultate ter morebitne posledice v bodočnosti, ki se jih na podlagi sedanjih ugotovitev lahko domneva. Trditev, da Rooseveltova administracija ni privatnemu businessu še nič pomagala, je brez podlage. Rekonstrukcij-ska finančna korporacija je bila ustanovljena edino zato, da z vladnim denarjem varuje velike privatne konporaci-je pred bankroti. Velebankir-ji, velike zavarovalhice, železnice itd., so bile deležne viro-kih vladnih posojil v času, ko «o jim banke odrekle ves kre-| dit. Kaj torej hoče trgovska komora? Ona predvsem zahteva, da se vlada ne sme prav nič umelavaii v privatni business. Pravilniki, ki uvajajo regulacije v industriji pod nadzorstvom vlade, ae naj odpravijo. In drugo, vlada ne sme navajati delavce v unije, ali jim garantirati pravico kolektivnega pogajanja in zastopstva. Korporacije so pripravljene vzeti vladna posojila, nočejo pa, da bi vlada imela kaj besede pri upravi. Predsednik Roosevelt je vzel vojno napoved Ameriike trgovske komore na znanje v enemu svojih govorov na jugu, v katerem je dejal, da se ameriški toriji vzlic težkim izkušnjam niso v tej krizi prav nič naučili in ti&če v razmere, kakršne so bile do 4. marca. Mnogi kapitalisti pritiska;o na Roosevelta z zahtevo, da naj stabilizira ameriški dolar. Sedanja nestalnost ameriške denarne enote jim je, po njihovem zatrdilu, — v mednarodni trgovini zelo v kvar. Izgleda, da se Roosevelt ne misli podati ne enim ne drugim. Nadaljeval bo s svojimi pravilniki in manipuliral bo z dolarjem, v nadi, da na ta način dvigne cene potrebščinam do višine, ki so jo imele 1. 1926. Ves boj ima tudi politično ozadje. Prihodnje leto bodo kongresne volitve, v katerih bo republikanska stranka »kuhala iztrgati večino demokratom. Zato republikanski kon-gresniki in senatorji govore po radiu in na shodih, da je Rooseveltova NRA popolen polom, in da bi bila industrija veliko na boljšem, če je vlada ne bi nadlegovala s svojimi regulacijami, ki to ji le v oviro. Republikanci bi kajpada ne smeli demokratom ničesar očitati, ker prav tako niso nič dosegli v boju prof i krizi, kacor demokrati. Demokrati vsaj poskušajo. Uspeli pa ne bodo ne eni ne drugi, kajti republikanci hočejo svoboden, neoviran kapitalizem, pa četudi u-tone v lastnem blatu, demokrati ga pa skiUajo obvarovati in rešiti propada z ekonomskimi reformami, ki se ne bodo obnesle. Pri volitvah v Španiji dne 19. novembra se je nazadnjaškim strujam in strarrkam posrečilo pridobiti zase velik del volilcev. Ženske v Spaniii so zdaj prvič glasovale. Duhovniki so nagnali na volišča vse nune, katerih je na Španskem kljub boju revolucije proti cerkvi in naredbam republikanske vlade še vedno visoko število. Te volitve so tudi pokazale, da ima duhovščina nad ženstvom v Španiji velik vpliv, kar je razumljivo, ker niso imele nikdar druge prilike kot živeti pod verskim vplivom in služiti cerkvi. Le v mestih je socialistična propaganda pridobila tudi precej žensk. Glavno agitacijsko nalogo med njimi bo moral delavski pokret šele izvršiti. Sedem oseb je bilo na volilni dan v spopadih ubitih. V mnogih okrajih ni nobena stranka dobila zadostne ve-jine. Odločile bodo ožje volitve. Podrobnosti o volilnem boju in rezultatu volitev v Spanijj bo poročano v prihodnji Številki. Zlata rezerva v USSR Sovjetska Rusija ima v svoji rezervi za $416,368,000 zlata, računano po zlati valuti dolarja, ki jo je imel do ukinie-nja zlatega standarda. Zdaj bi Rusija lahko dobila za omenjeno zlato nad tretjino dolarjev več, ker je dolar vreden v zlatu le Se okrog 65c staro cene. Za združenje železnic V \Vashingtonu se že dolgo ukvarjajo z načrti za združenje ameriških železnic v kakih pet sistemov, da bi potem lahko opustile tisoče milj zdaj nepotrebnih prog, za katere ni dovolj prometa. Ako se ze-dinijo, in vlada kompanije zelo pritiska v to, bo nad 300,-000 železničarjev ob delo. Nekatere bi upokojili za dve leti in jim plačevali pokojnino, ki bi znašala dve tretjini prejšnje plače. In v teh dveh letih naj si bi našli drugo delo kjerkoli. Zaprli bi mnogo železniških delavnic, opustili okrog tretjino poslopij za lokomotir ve in mnogo tovornih postaj ter skladišč, ker bi jih železnice lastovale potem skupno, namesto vsaka svoje, kakor dozdaj. Za železničarje se torej nič dobrega ne obeta. DELAVCI ZMOTE DRAGO PLAČUJEJO DELAVCI, ki mislijo, da jih pripadanje v eno ali c"rugo kapitalistično stranko ničesar ne stane, so v veliki zmoti. Tisti, ki pravijo, da nočejo v socialistični klub, ker je treba v njemu piaCevati članarino, medtem ko 'to pri demokratih ali republikancih lahko ne da bi jih kaj stalo, se no zavedajo, da je članarina, ki jo plačujejo strankama kapitalizma zelo visoka. Kdor misli, da je pivo, jestvine in drago, kar mu nudijo demokrati ali republikanci, na svojih zabavah res zastonj, zelo slabo razume gospodarski sistem in pa u3troj kapitalistične politike. člani socialistične stranke morajo plačevati članarino. Delavcem, ki se prištevajo k demokratom ali republikancem, je ni treba. Tako mislijo. Resnica je, da prispevajo vsak cent katerikoli kapitalistični stranki le delavci in nihče urugi. Pet ali deset milijonov dolarjev, včasi celo dvajset milijonov dolarjev, kolikor potrošita kapitalistični stranki samo v predsedniški volilni kampanji, je denar, izžet iz delavčeve produktivne sile. Namesto, da bi mu kompanije dale boljšo plačo, rajše trosijo milijone za propagando, ki zaslepljuje ljudstvo. To so direktni stroški, ki jih plačujejo delavci za svoje zmotno pripadanje strankama kapitalizma. Se veliko ogromnejši so indirektni stroški, ki jih plačujejo zaradi službovanja kapitalistični politiki. Kriza na primer. Panika, ki je udarila ameriške delavce kakor še nobena doslej, če bi delavci ne glasovali za demokrate in republikance, nego za socialiste, se bi obvarova i vsega tega gorja in ne jim bi bilo tieba živeti v pomanjkanju v najbogatejši deželi na svetu. če bi delavci ne podpirali stranki, ki sta braniteljici sistema izkoriščanja, bi ne bilo treba stotinam in tisočem delavcev v samomore. Nihče ne bi imel vzroka končati si življenje zato, da se ubrani agonije pomanjkanja, kajti pomanjkanja ne bi bilo. Če bi delavci hoteli, bi imeli v tovarnah in v rudnikih najboljše varnostne naprave in število nesreč se bi temeljilo omejilo. Ako bi ljudstvo znalo pametno preudariti programe kandidatov in njihovih strank, bi bilo demokratske in republikanske stranke že konec. Tako pa glasujejo delavci za kandidate istih strank, proti katerim se bore, kadar stavkajo. Kadar je poslaua policija proti stavkarjem, stane to mnogo denarja. «Prispevajo ga delavci indirektno. In ker delavci glasujejo naprej in naprej za kapitalistične župane in druge kandidate, so si edino sami krivi za vse, kar jih tepe. Stroški, ki jih imajo delavci s kapitalističnimi strankami, znašajo milijarde. Ako bi pripadali socialistični stranki, jih bi stalo veliko manj, vrhutega pa bi bili v organizaciji, v kateri nihče ne prodaja prepričanja. Nestalno delo, znižane plače, nezadostna podpora v nezgodah — vse to je davek, ki ga plačajejo delavci kapitalističnima strankama ne da se bi večina tega zavedala. To mora nehati. In prestalo bo, kadar delavci neha o verovati, da jih glasovanje za demokrate ali republikance ničesar ne stane. V socialističnih klubih mora vsakdo plačevati Članarino, razen brezposelni, toda je malenkostna v primeri z indirektno članarino, ki jo plačuje ameriško delavstvo strankama korupcije. Kapitalisti ne potrošijo ničesar od svojega zaslužka, zato, ker nič ne zaslužijo. Brez njih bi se obrat ihdustrijc vršil prav tako, magari če ta hip izginejo, medtem ko se brez delavcev ne bi mogel. Ker pa delavci v svoji zaslepljenosti hočejo trote, katerim kupičijo milijardna bogastva, in glasujejo za njihove stranke, imamo paniko. Vse delavsko in kmečko ljudstvo je v krizi, in to je članarina, ki jo plačuje za svojo zmoto. ~ Place v Ilollywoodu V Hollywoodu in Los Ange-lesu je skoroda večji odstotek brezposelnih kakor v kakem drugem velikem mestu. To so brezposelni, ki so le tu in tam zaposljeni v filmski industriji. Poleg filmskega proletari-jata pa je nekaj zvezd, katerim plačujejo po kneževsko. Al Jolson dobi pol milijona dolarjev plače za vsak film, v katerem igra. Isto toliko John McCormick. Greta Garbo $400,000. Will Rogers $125,000 za vsak film. Igra povprečno v treh na leto. Richard Barthelmes $175,000 za vsak film; igra v okrog treh na leto. Ruth Chatterton so plačali $675,000 za dve letU dela. Štirje bratje Marx dobivajo $200,000 od vsakega filma, v katerem nastopijo, in deležni so tudi provizije. George Arliss ima $60,000 od filma in provizijo. Na teden dobivajo Maurice Chevalier $10,000; Jannette Gaynor $4,000; Ann Harding $7,000; Joan Bennet $7,500 itd. Eddiju Kantorju plačajo $75,000 od vsakega filma, v katerem igra. Direktorja Ernst Lubitsch in Von Sternberg \ v * imata po $100,000 od vsakega filma, ki ga režirata. Poleg teh jih je še cela vrsta, ki imajo od enega tisoča na teden pa do $100,000 na leto in glavni magnatje še celo mnogo več. Igralci, ki izvrše v fiimskih igrah največ dela, vse res naporne posle in največ igranja, pa dobe po par dolarjev za nastop, drugi pa povprečno niti $20 na teden. Vlada v Washingtonu je namignila, da ji tako visoke plače niso všeč in da naj tudi v Hollywoodu skušajo to krivično razmerje odpraviti in ga vsoglasiti s smernicami "new deala". Pa so se prizadeti o-glasili, da talent je talent in da Washington ni kompetenten odločati in presojati, koliko je vreden talent. Toda med temi "talentiranci" je veliko več domišljavosti, "pulla" in intrigi-ranja, kakor pa talenta. Jeklenost prepričanja Resnično prepričan socialist ostane zvest svojemu gibanju in svojim načelom do svojega konca, na PROLETAREC ♦ LUI aa ¡lUrM* delavskega Ijudstea. ProLatarec, November 21, 1933. «m m Izhaja vsako ar edo. Indaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Chicago, III. ŽELEZNICE V RESNEM KONKURENČNEM BOJU Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvene. NAROČNIKA v Zedinjmih draavah za caio leto $3.00; . za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vgi rokopiai in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitav v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 1906. Editor........................-..........Frank Zaitz Business Manager . Charles Pogorelae SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year . $3.50; Six Months $2.00. _: PROLETAREC 3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwell 2864. Blažilne novice Najbolj razveseljive novice v teh časih so tiste, ki pripovedujejo, da bo Roosevelt najel štiri milijone delavcev. In da jih bo najel ta ali oni župan 5,000, ali 10,000; in da jih najame governer te države 45,000, in go-verner one države 70,000. Samo, če bi obetanja res izvršili! Štiri milijone — pravijo — so jih letos že najeli. Se štiri milijone do konta novembra, kakor zatrjujejo, pa bo problem brezposelnosti na poti rešitve. Žal, da delavci še nič ne vedo o najemanju v tako visokih številkah. Res, da jih tu in tam povabijo na stotine, in tudi v tisočih "na delo", toda le v toliko, da si odslužijo tisto, kar jim bi družba morala — hočeš nočeš — itak dati za preživljanje. * Dokler bodo najemali delavce le zato, da si prislužijo za borno hrano — bo kriza in panika. „Delo za odsluženje "miloščine" ni tako delo, ki bi ga mogel človek izvrševati samozavestno in s ponosom. On ve, da je najet zato, ker gospodje na vladi nočejo, da bi dobival hrano brez da bi jo plačal. Zato je povabljen, da naj pomaga pri tem ali onem javnem delu toliko in toliko ur na teden. i Milijoni brezposelnih nočejo take zaposlitve, toda se ji ne odrečejo, ker sila kola lomi. Kar brezposelni v resnici žele, je delo, ki jim ne bi bilo dano v imenu miloščine. Zato jim novice o zaposljenju milijonov v takih okoliščinah ne morejo biti v uteho. Sistem, ki ponižuje nezaposlene delavce ter njihove družine na stopnjo beračev, mora biti odpravljen. Cerkev in fašizem Nemški in italijanski fašizem se opirata na cerkev. Nemški ustvarja svojo narodno luteransko cerkev, ki naj bi za svoje "sveto pismo" imela legende starih tevtonov namesto židovskega starega testamenta, ki si ga je prisvojilo tudi krščanstvo. Mussolini v Italiji je vposlil katoliško cerkev in njeno duhovščino za*, svoje namene. Brez njenega sodelovanja ne bi* mogel dolgo vladati, kajti vpliv duhovščine na prazno-verno ljudstvo je ogromen. Hitler, ki je sicer katoličan, istotako nje^ gov podkancelar Papen, ni pri volji deliti oblast v Nemčiji s papežem v Rimu. Musso-liniju je to enostavno, kajti papež je Italijan in v papeževem kabinetu so sami Italijani. Fašizem v Nemčiji se mora opreti v interesu vsenem.Uva le na nemško narodno cerkev. Velik del protestantske duhovščine je za novo "reformacijo", ki naj očisti cerkev zmotnih navkov židdvske biblije in se oprime "veliko boljše" staronemške mitologije — ki pa je prav tako zmotna in legendarna. Toda je nemška — in to je vse, kar danes šteje v tretjem rajhu. Tudi Dollfussov fašizem v Avstriji si postavlja temelj — kakor Mussolinijev — na Petrovo skalo. V svojem govoru 5. novembra je diktator Dollfuss med drugim izjavil, da bo Avstrija preurejena iz temelja na strogo krščanski podlagi, kar pomeni, da ne bo ne kapitalistična, ne liberalna, ne socialisti-, čna, ampak krščanska. To so bile seveda prazne besede, kajti fašizem ni nič drugega kakor zavarovalnica kapitalistične družbe, pa čeprav se v Italiji in v Avstriji odeva s papeževim apostolskim krščanstvom, in v Nemčiji s staro tevtonsko mitologijo. Fašizem je fašizem, pa naj ga kdo barva s takim ali z^drugačnim krščanstvom. Železnico, ki mnogo let niao uvajale dru- e krpe r i montirajo s lahnimi potniškimi vagonih izboljšav kot večje in močnejše lokomo- ni, ki doaesajo bfcrico do 90 milj na uro. Na tive, ae proalih par let reano ukvarjajo a pro- aliVi sta dva mala "avto-vagona". Kupila blemom, kako ustaviti prodiranja avtobusov ju ja North Weetem železnica, ki obljubuje ter truckov v njihov buainaaa. Zdaj železnice fo vec slicnih vo*. = Kdo je najbolj "delavski"? Wilhelm Reichardt, tajnik fašistične "Delavske fronte" v Nemčiji, v kateri morajo biti sedaj vse unije, je dejal, da nobena dežela na svetu ne stori toliko za organiziranje delavcev, kakor Nemčija. To je konutatiral v odgovor kritikom v inozemstvu, ki po pravici trdijo, da unije v Nemčiji ni»o svobodne nego le orodje v rokah Hitlerjeve v)ade. Priatranaka razsodba o debati v Chicagu. — Nasa reaolucija Detroit, Mich. — V soboto 28. oktobra so v Chicagu debatirali Člani mladinskih skupin kluba št. 114 v Detroitu in kluba H. 1 v Chicagu. Nisem imel prilike slišati debato, da-si bi jo bil rad. Iz poročila v Proletarcu in Prosveti pa sem opazil, da je bila razsodba sodnikov, ki so razsodili, katera stran je zmagala, jako pristranska in v škodo mladinskemu odseku kluba št. 114. člani kluba št. 1 in ekse-kutive ne bi bili smeli vzeti mesta sodnikov, kajti to bic morali biti popolnoma nevtralni ljudje, ali pa naj bi odločili o zmagi ali porazu vsi navzoči z glasovanjem. Meni ni, kdo dobi priznanje, sem pa vedno za pravično in nepristransko razsodbo. Dan ,,pozneje se je vršila slavnost 30-letnice kluba št. 1. To je bila triumfalna proslava. Delo teh naših pionirjev in tega kluba je nam vsem v ponos. Sodrugi, vaje delo je bilo uspeh! Naprej po poti, ki ste si jo začrtali! * Kluba št. 114 in 115 v Detroitu sta sprožila s posebno resolucijo vprašanje, ali je nam JSZ še potrebna ali ne. Eksekutiva je vedela o tej resoluciji še predno je bila spisana, nakar je odbor Zveze dvignil veliko nepotrebnega prahu in celo vsebino resolucije napačno tolmačil, česar ne bi bil smel, in poleg pa še pisati, da odbor ni vedel, kaj je podpisal. Vprašam vas, kot sodruge, ali ste vi čisto brez napak? Ali se vam nikdar ne vrine kakšna nepričakovana pomota? Da nas bodo sodrugi in či-tatelji pravilno razumeli: Naš namen ni razdirati stranko, nego mi le želimo pronaj-ti, kako je čimbolje poja-čati, in kako vršiti naše delo, da bodo rezultati čimboljši. Naš namen je torej kakor zmerom okrepiti socialistično gibanje, pa naj počne reakcija kar hoče. Naše teorije moramo predrugačiti, ker vsakdo lahko uvidi, da današnje teorije niso več praktične, in morali bomo spremeniti taktiko, čeravno neradi, toda potreba nas bo prisilila v to. Ako ta ali oni klub predloži kaj novega, je to vendar pravilno in na mestu. Mi vsi Pa moramo biti toliko demokratični, da priznamo vsem enake pravice. Kluba v Detroitu sta torej predložila nekaj novega na dnevni red, da Članstvo lahko razpravlja o sugestiji. Mi ne diktiramo, da se mora vsakdo strinjati z našo propozicijo. Mi hočemo izvedeti mnenje večine in kar bo veČina odločila, s tem se bomo strinjali tudi mi. H Eksekutiva nas kliče sedaj na debato. Ne trdim, da ni potrebna, sem pa siguren, da debata ni na mestu, dokler se ne čuje mnenje večine članstva. Lahko je nas pozivati na debato, ker se naša eksekutiva dobro zaveda, da imajo do bre moči v tem delu. Ali ne bi bilo bolj aodružno, da se o vprašanju otvori razprava in odloČi naj večina? solucijo, (1), ker sem videl, da naši sodrugi na prišli konvenciji SNPJ niso bili edini in niso nastopili kot organizirana enota, pač pa so si stali nasproti drug drugemu v važnih vprašanjih, na pr. v vprašanju posojil na posestva članom in se potegovali za vladne bonde. (2.) In zato, ker sodrugi niso bili edini, so prišli na površje faktorji, kateri so za.jednoto storili zelo malo dobrega. (3.) JSZ potrebuje dobre dopisovalce, katerih nam vedno primanjkuje, kajti redki so, ki so naprednega mišljenja in razredno zavedni. Imeli smo edino sodružico, kateri je treba priznati, da je napisala veliko dobrega in podučnega, posebno za ženske. To je bila SODRUŽICA KRASNA. Kaj je bil za en vzrok, da se jo je izključilo iz stranke? Ako bi bila dana s. Krasni prilika, da se zagovarja pred vsem članstvom, sem siguren, da bi bila sodru-žica Krasna še danes med nami in bi tudi svoje napake lahko popravila in še marsikaj smo nekaj stavkov, ki opisujejo samo vprašanje investicij v SNPJ, iz Jurcovega dopisa izpustili. Ne spadajo sem. Iz Bridgeporta, O. Bridgeport, O. — VolKve »O minile in že napol pozabljene. Naš sodrug Louis Btznoska je dobil 956 glasov. Kandidira« je za township trustee. Ni zmagal, niti ni bil zadnji, kai-ti trije kandidati so dobili manj glasov kakor on. V okrožju nagega kluba je glasovanje izpa NV zanj 100 odstotno povoljno, ampak m«'i so vsa glasovala za masinske kandidate. Zniafal )C kandidat, ki je že pred loti imoT ta urad in ga upravljal tako, da bi moral biti v državni ječi, če bi bilo po pravici. Toda ljudstvo se pusti slepiti in dokler ne izpregleda, mu je no-mogoče pomagati. Drugi vzrok, da ni zmagal naš sodrug, je, ker je inoze-mec _4"hunky". Ali to nas ne sme plašiti. Pač nismo bili zadosti organizirani za volilni boj, ker če bi bili, bi zmagali. Saj zmagujejo v velikih mestih "hunkeyji" celo za župane, ako se zavzame.za njihovo agitacijo "mašina". Glejmo, da bomo imeli pri In dalje, če Anna P. Krasna noče biti več članica JSZ, kaj ima to opraviti z vprašanjem. ihodnjih voHtvah celotno ali je nam JSZ še potrebna kandida- ali ne? Kje je s. Jurca dobil informacije, da je bila A. P. Krasna izključena? Kdaj? Kdo jo je obtožil? čemu se bi sodrug dopisnik rajše ne informiral, namesto da z neresnico bega člane? S. Jurca kritizira, ker A. P. Krasni ni bila dana prilika, da se bi bila zagovarjala "pred vsem članstvom". Ali je bila kdaj obtožena? Za prostor, da bi se zagovarjala, bodisi sama, ali pa "pred vsem članstvom", n^ v Proletarcu nikoli vprašala. Noben dopis ji ni bil odklonjen. Vse, kar torej trdi s. Jurca o A. P. Krasni, namreč da je bita izključena in da se ji ni dalo priliko zagovora, je neresnica. dobrega napisala za socialist^ 4 v Niti ni res, da' eksekutiva čno stranko. , JSZ poziva kluba v Detroitu Ko sem se poglobil v vse to na debato, in uvidel, da ni prave sloge ing Zapisnik seje eksekutive ne prave fronte piloti dan*r*JS» z dne 6. oktobra, priob-, vidim. .. Si- njemu sistemu, da JeTčen v Proletarcu 25. oktobra, treba nekaj storiti in se boljše strniti skupaj, da dobimo več energije. To je vse moie mišljenje glede resolucije in upam, da celo zadevo rešimo v prid stranki ter delavstvu v' splošnem. Vaš borec za delavske pravice, Anton Jurca, član kluba št. 114. (Opomba ur.— Kar se tiče razsodbe o. debati, naj odgovore prizadeti. Izvajanja s. Jurce v njegovem argumentiranju za de-troitsko resolucijo so zelo konfuzna in razpravo le po-slabšavajo. čemu ne bi de-troitska kluba rajše Skupno in uradno navedla svoje razloge v prid resolucije, kakor so na pr. podale uradne izjave konference JSZ in nekateri klubi? In še boljše: če kluba hočeta izvedeti mnenje veČine, kakor zahteva sodrug Jurca, mar ne bi bilo najpametneje predložiti resolucijo v obliki iniciative v smisiu pravil JSZ? V dopisu je precej insinua-cij, ki so brez podlage. Ni prav, in ne koristno, ako človek stresa svojo nejevoljo na stvari, ki mu niso ničesar zakrivile. Eksekutiva ni odrekla in ne odreka enakih pravic nobenemu klubu. To s. dopisnik lahko ve. Dalje, resolucija nima absolutno nikakih stikov s teorijami in taktiko soc. gibanja, kakor zmotno prikazuje s. Jurca. Edino vprašanje je: Ali naj JSZ še obstoji? AH naj se jo razpusti in Članstvo pa prestopi direktno k soc. stratiki? — To je ves »misel detroitske resolucije, in če sodrugi v kluboma št. 114 in 115 vztrajajo pri nji, naj jo predlože članstvu ' na referendum. Spori med tistimi delegati, ki so tudi člani soc. stranke, na prošli konvenciji SNPJ glede investicij in posojil na posestva Članom nimajo nič o-praviti z vprašanjem ali naj pravi o tem: "Godina smatra, da bi bila diskuzija pred članstvom v Detroitu koristna, zato predlaga, da nai jih tajnik v to znova urgira. Sprejeto. Sklenjeno, da če pristanejo, bo odposlanec JSZ J. Oven." Kje je tu govora o kakem pozivanju "na debato"? Eksekutiva''je predlagala diskuzi-jo. V tej diskuziji v Detroitu bi imel vsak član priliko izraziti svoje mnenje, odposlanec JSZ pa bi pojasnjeval delo JSZ v splošnem in utemeljeval stališče eksekutive. V tem predlogu ni torej ničesar napačnega. Proletarec ne bo dopisov posameznih članov o resoluciji klubov št. 114 in 115 več priobčeval, ker se je izkazalo, da ničesar ne razčiščajo. Priobčili pa bomo vse, kar bosta kluba sprejela z ozirom na to resolucijo na seji ter uradno poslala v objavo Proletarcu v smislu pravil JSZ.) listo, ne samo enega kandidata in pa armado volilcev za njimi. Delavske razmere pri nas se gibljejo rakovo pot. Je-klarna pri Martins Ferry je pričela delavce odpuščati. Premogovniki tudi omejujejo obrat, razen par izjem. Zima je tukaj. Revščina pri mnogih š e bolj trdo nabija po vratih. e Ameriški družinski koledar za prihodnje leto bo jako zanimiva knjiga, kakor vidimo iz naznanil. Naš klub jih letos naroči za razpečavanje kot po navadi. Vsi v tej okolici boste dobili priliko, da si ga nabavite. Ameriški družinski koledar ima veliko vrednost v vseh ozirih. * Prireditev kluba št. 11 v soboto 11. nov. je sijajno izpadla. Sporeda ne bom ocenjeval, ker je pol moje družine sodelovalo v njemu, zato prepustim kritiko drugim. O-menim pa* lahko razpoloženje velike večine udeležencev, ki so rekli, da tako lepega in veselega večera še niso imeli. Godba bratov Tušek jim je izredno ugajala. Pripravljalnemu klubovemu odboru je vse-' ga zmanjkalo, toliko je bilo ljudi — in odjemalcev. V imenu kluba hvala poset-nikom, M. Tuseku, sodrugom in somišljenikom iz naselbin Piney Fork, Bannock, Windsor Heights, Barton, Laf-ferty in seveda našemu domačemu občinstvu. * Bližajo se volitve uradnikov v klubov odbor. Dolžnost članstva je, da pride na sejo ter izvoli uradnike po volji večine. Prihajajte na seje, sodelujte pri klubovem delu, pa boste lahko rekli, da vršite svojo dolžnost, kot zavedni delavci in kot člani socialistične organizacije. I Joseph Snoy. INTRIGE VELEKAPITALA NA KUBI Jaz sem se strinjal s to re- JSZ še obstoji ali ne. Zato Kuba, Id je vrgla diktatorja, kateri je sluiil Ameriškim kapitalistom, te ni Mila mir«. Privatni latere«! -ličino zlate rude so se boljši časi zdaj vrnili, ne pa še za druge. Pred 25. leti so plačevali v kovinskih rudnikih v Coloradu od $2.50 do $3.50 na dan, in v nekaterih rudnikih tudi več. Za hrano in stanovanje so računale kompanije največ do dolar na dan. Komfortna stanovanja to sicer niso bila, niti ne sanitarna, ampak hrana pa prvovrstna. Delali so vse dneve, v nekaterih rudnikih celo na največje ameriške praznike. Kdor je \ zaslužil recimo $3.50 na dan, mu je ostalo po odbitku vsote za hrano in stan več ko pa je znašala na vzhodu dnevna plača zidarjev ali tesarjev. In na zapadu je bila plača rudarjev višja, kakor pa plača kovačev, klerkov in obrtnih delavcev v stavbinski industriji. Med vojno se je to vse spremenilo. Plače rudarjev so šle vsled dražečih se življenskih potrebščin sicer nekoliko navzgor, toda plače stavbin-skih delavcev in mnogih drugih so jih daleč prekosile. Rudarji po zapadu so se veliko borili, predno so si izvojevali priznanje, da so vredni primernih plač. Potem so si te pridobitve zelo varovali. Ni čuda, da ko so začeli v rudnikih po zapadu iskati delo priseljenci iz Italije, Balkana in Avstrije (Hrvati in Slovenci), se jih Američani in amerikanizi-rani škandinavci zelo ustrašili in jih tudi takoj zasovražili. Marsikak Slovenec ali Hrvat je moral pustiti novo dobljeno delo,' ker ni mogel prenašati zbadanja in nagajanja sovražnih tovarišev, i le čez leta, ko so se naši ljudje naučili vet ali manj jezika in se prilagodili, so se jih privadili. V letih 1892—95 se je v državah s kovinskimi rudniki razvila močna organizacija rudarjev, ki je vodila za delavstvo na zapadu zgodovinsko važne boje. Imenovala se je Western Federation of Miners (Zveza rudarjev na zapadu). Sprejemala je za člane delavce, ki so bili zaposljeni v kovinskih rudnikih, v rudotopilnicah ter v mlinih za rudo, premogarji pa so tudi na zapadu pripadali U. M. W. of A. Zgodovina unij ameriških delavcev beleži malo organizacij, ki bi bile tako agresivne in radikalno orientirane, kakor je bila Western Federation of Miners. Vodila je ne rteto bojev proti izkoriščanju in za priznanje unije, v katerih je nemalokrat odločevala fizična sila. V Idahu, v Coloradu, v Montani in drugod, kjer so kopali rudo, je padlo v stavkah veliko delavcev, ker so družbe kaj lahko dobile na pomoč državno milico in v nekaterih slučajih poleg milice tudi federalno vojaštvo. Poleg tega so si večje kompanije najele tudi privatno policijo ter jo oborožile do zob. Kljub tem terorističnim metodam so le ma-lokje uspele. Tudi če je bila unija poražena, rudarji se niso podali in so potem pri delu vodili svoj odpor in kljubovali. Bossi so jim morali ugoditi, če niso hoteli, da trpi produkcija. šele ko so začele družbe privabljati v velikem številu v svoje rudnike Italijane, Hrvate, Srbe, Črnogorce, Grke in tudi Slovence, so dobile v boju proti W. F. of M. boljše pozicije. Unija je sicer skušala te ljudi pridobiti in so večinoma res pristopili brez odpora, toda njihove življenske zahteve^ so bile nizke in vrhutega se je med njimi uvedla grda navada, da so delo, ki se ga je v rudnikih dobilo vsled boljših plač izredno težko, kupovali. Bosse so napajali in* jim kupovali darila. Slovence, Hrvate, Srbe in Črnogorce so na zapadu zvali na kratko vse skupaj za "Austrians" (istotako v nekaterih krajih na osrednjem zapadu in severozapadu, na pr. v Calumetu, Mich>, in v Jolietu, III.). Na zapadu, pa tudi v omenjenima krajema, so Jugoslovani še vedno "Avstrijci". (Dalje prihodnjič.) P. Z O L A t KIM Poslovenil ETBIN KRISTAN * ....................................; (Nadaljevanje) Ta dan je šel Pierre zvečer, ko se je že popolnoma zmračilo, na tlbersko nabrežje pred palačo Boccanera, da bi tam prebil uro. Tukaj »o se lahko zbirale misli, v tej čudoviti samoti, ki jo je silno ljubil, čeprav je Vikto-n»a trdila, 4a kraj ni varen. In zares, kadar je noč tako črnočrna kakor nocojšnja, ni imel noben razbojniški brlog bolj tragične okolice. Nikjer se ni prikazal živ krst, nikjer ni bilo čuti človeške duše; na desni, na levi. povsod tišina, tema, praznota. Plot, ki je od vseh strani obdajal ogromno, zapuščeno tesališče, je celo psom branil prehod. Na vogalu v temo pogreznjene palače je plinska luč, ki je vsled nasipavanja prišla mnogo niže kakor prej, osvetljavala grapavo nabrežje s slabotno svetlobo; okrog ležeče gradivo, kupi opeke in kamena so bili videti kakor velike, nedoločene sence. Na desni se je svetilo na mostu S. Giovanni de Fiorentini in za okni bolnišnice sv. Duha nekoliko luči. Na levi, v nedoločenem ozadju reke, so se potapljali in izginjali oddaljeni kraji. Nasproti je Iežslo Trastevere; hiše na strmem bregu, kjer je le medla luč rumeno osvetljevala nekoliko šip, so bile videti kakor bledi, nerazločni fantomi. Dalje pa je le temna proga označevala Janikul, kjer se je iz svetilk kakšnega šetališča zableščal trikot zvezd. Ali zlasti Tibera je močno mikala Pierra, zakaj ob tej nočni uri se je kazala v Črnem veličanstvu. Dolgo je ostal naslonjen na kamnitno ograjo in je gledal minuto za minuto, kako teče med novim zidovjem, ki dobiva po noči črno, strahovito sliko kakor za velikane zgrajena ječa. Dokler so se v nasprotnih hišah svetile luči, je' lahko videl, kako se vale težke množine vode mimo in se bleskečejo v počasnih refleksih, ki dajejo s svojo grozo vodi nekakšno skrivnostno življenje. Brez konca in kraja je sanjaril o vsej slavni preteklosti te reke in večkrat si je poklical v spomin legendo, ki trdi, da so v blatu njene struge zakopana silna bogastva. Kadarkoli so barbari vdrli v mesto, zlasti ko so plenili Rim, je prebivalstvo baje pometalo zaklade hramov in palač vanjo, da jih reši pred zmagovalci. Te zlate grude, ki trepečejo tu doli v neprozorni vodi — ali ni to sedmeroročili lestenec, ki ga je Tit prinesel s seboj iz Jeruzalema? In te belkaste oblike — ali niso to stebri in kipi? In ta globoka vodna bleščobs — ali ni to kup dragocenih bokalov, vaz, z biserjem posutih dragocenosti? Kakšne dragocenosti so v skritem življenju teh zakladov, ki spe baje mnogo stoletij tam doli! In kakšno upanje na »bogatenje in na vstajenje naroda se združuje z upanjem na čudovite najdbe, ki bi se odkrile v Tiberi, če bi se danes ali jutri izsušila in prebrskala! Morda leži tukaj sreča Rima. Ali v tej črnotemni noči je mislil Pierre, /T\ Zrakomer vam pove zakaj rabite električno hladilnico skozi vse leto LJUDJE, ki mislijo, da v mrzlem vremenu ne potrebujejo 1 hladilnice, naj upoštevajo sledeča dejstva: V* Chupgu je izmed S6S dni v letu dobrih 35 dni, na katere se je zanesti, da so dovolj mrzli, da ohranijo jestvine vame in sveie. Toda kdaj so» fi dnevi, >ne, more nihče vedeti. Jedtovine kot sadje, sočivje, mleko, smetana in sir, je treba držati v temperaturi najmanj 32 in ne več kot 60 stopinj Fahrenheita. Na mrzlo vreme se ne morete zana-„ šafci, da vam bo ohranilo jestvine, keT ne ve*te, kdaj pride. V Usm nezanesljivem vremenu pa potrebujete bolj ko kdaj električni hladilnik. Oglejte si nove modele električnih hladilnikov v izložbah Electric Sfoops. Samo z 12c na dan lahko kupite ta Kelvinator Prostoren in dobro izdelan Kelvinator samo S99.50 dokler zalega ne poide. Nabavite si ga čimprej, da ne zamudite prilike sloneč ob ogrsji, le na strogo resničnost. Nadaljeval je, kar je bil razmišljal podnevu in vpričo te mrtve vode je prišel do sklepa, da je velika nesreča mlsde Italije ta, ds so izbrali Rim za moderno glavno mesto. Ta izvolitev je bila neizogibna, ker je bil Rim stari gospodar sveta in ker mu je bila obljubljena večnost, pa bi bilo narodno edinstvo vedno nemogoče brez njega.#Odločitev je bila zatorej strašna; zakaj brez Rima ni moglo biti Italije, in zdaj je bilo, kakor da z Rimom ne more postati Italija. Oj, kakšen zlovešči glas ima ta reka ponoči! Nikjer'ni videti čolna, nobenega vzdrhtenja trgovinskega in industrijskega delovanja onih voda, ki dovajajo življenje srcem velikih mest! Brez dvoma so bili napravljeni načrti velikih del; Rim je Imel postati morska luka, struga se je imela tako poglobiti, da bi velike ladje lahko prihajale do Aventina. Ali to so bile le utvare. A drugi vzrok agonije, rimska Kampanja, smrtna puščava, po kateri teče mrtva reka in ki obdaja Rim z neplodnim pasom? ..Govorili so pač, da bi jo drenirali, nasadili, in brezuspešno so se prepirali, če je bila plodovita v času Rimljanov; vsekakor je ostal Rim sredi svojega ogromnega pokopališča kakor mesto nekdanjosti, ki ga loči ta step za večne čase od modernega sveta. Geografični vzroki, ki so mu nekdaj dali gospodstvo nad vsem znanim svetom, so izginili. Središče civilizacije se je zopet premaknilo; mogočni narodi so si razdelili sre-dozemno morje. Vse vodi v Milan, v mesto trgovine in industrije, Rim pa je poslej le prehodna točka Tudi najhrabrejši trud izza petindvajsetih let ga ni mogel zdramiti iz nepremagljivega spanja. Glavno mesto, ki so ga hoteli vse prenaglo ustvariti iz nič, je obtičalo v bedi in je potegnilo skoraj ves narod s seboj. Novi prišleci, vlada, zbornice, uradniki se nastanijo tukaj le začasno, pa zbeže ob prvi vročini, da se ognejo smrtonosnemu podnebju; to se godi v takem obsegu, da se zapirajo trgovine in hoteli, da se izpraznijo ulice in sprehajališča, ker si mesto ni pridobilo pravega življenja, pa se pogrezne zopet v smrt, čim ga zapusti njegovo umetno življenje. In tako Čaka vse v tem mestu, ki je glavno mesto le za parado, kjer se prebivalstvo ne množi in ne manjša, kjer bi bilo ,treba novega nagona denarja in ljudi, da bi se dogradila in obljudila ogromna, nepotrebna poslopja novih okrajev. In če je res, da vzcveta jutršnji dan vedno iz prahu preteklosti, se mora upati po sili. Toda niso li tla izčrpana? Ali se ni za vedno izsušil sok, ki ustvarja zdrava bitja, močne narode? Temnilo se je bolj in bolj, in nasproti v Trasteveru so ugašale luči. Pierre. ves obupan, se je še dolgo nagibal preko črnih voda. Noč je bila kakor brezdno; v globoki temi na Janikulu ni ostalo nič druzega kakor troje daljnih plinskih luči, zvezdni trikot. Noben odsev se ni več dotaknil Tibere z zlatim drhtenjem; noben odsev ni več dvignili tragične vizije bajeslovnih bogastev na njenem^dfiu^ končana je bila legenda, nič več ni bilo zlatepa, sedmoročnega lestenca, zlatih vaz, zlatih dragocenosti, ni več teh sanj o starem zakladu, ki se je pogreznil v noč kakor vsa stara rimska slava. (Dalje prihodnjič.) DruItvaTin klubi v De-troitu. — Opereta Svobode Detroit, Mich. — Podporna društva v Detroitu imajo vsled krize težak boj za obstanek. Težkoče imajo tudi druge organizacije, kot na pr. soc. klubi in pevski zbori. Društva nazadujejo, ker člani nimajo za asesment. Pevski zbor "Svoboda", odsek kluba št. 114, vztraja kljub oviram. Vaje ima vsak peteJc zvečer na Six Mile. Večina pevcev je brez dela in brez dohodkov. Podpornih članov zbor nima. Boj zbora za obstanek je torej silno naporen, ali, kot sem že dejal, vzlic temu vztraja. V Detroitu je še precej Slovencev, ki so v stanju pomagati in bi zbor lahko podprli gmotno in moralno, kajti Svoboda je edina kulturna organizacija, ki je še ostala na tem koncu detroitske naselbine. Goji petje in dramatiko. Za to sezono se je zbor odločil vprizoriti za naše razmere naravnost veliko delo. To je opereta "Ciganska nevesta", ki jo j e iz nemščine prevel in za naš zbor priredil zborovodja John Berlisg, član kluba VELIKI BOJI PROTI ZIDOM Hitlerjava Nemčija al edina, ki ae mara šidov. Enakega mnenja se Arabci v Palestini. Sveta dofcela je prvataa domovina hebrojcev, ia sdaj •a is raaaik dežel vračajo v rojstni kraj svojih pradedov, največ is Nc.a-čije. Arabcem j« to silno aeljubo in hočejo priseljevanje šidov ustaviti • silo. Nad Palestino ima mandat Velika Britanija, ki protektira 2ide ia skrbi, da bi bil rad v svati deiel i. Najhujše demonstracijo Araicev so so vriilo sadnjič v Jaffi. Na sliki jik vidite na bofa. Rasgnala jih je angleika policija. št. 114. Delal je na stvari več mesecev, da je prevel besedilo in ga komponirsl za vpri-zoritsv na našem odru. Note je spisal za 40 pevcev, kar ni malenkost. Da-li bo ta trud dobil priznanje, je pa odvisno od slovenske publike v Detroitu. Ti- stim, ki jih veseli petje in imajo posluh, toplo priporočam, naj se udeležujejo redno vae ter se uče, občinstvu v splošnem pa, da stoji zboru ob strani tudi v gmotnem oziru, da bo mogel pokrivati izdatke z vajami in zmagovati druge stroške. — Anton Jurca. »e»sss»»sss»»s»»sMSSS»»s»»s»»»sss»»»»»»»»s»»sseseeee Downtown - 72 W. Adams St.—132 So. Dearborn St. [BS Telephone RASdolph ¡200, Local 155 asi i «km s«. a*im4 Asa ÎW» •m e. mri si. ms K. s«, ima s*. mirfctfm a». Za blago kupljeno na obroke j« dodati kreditne stroike FEDERALNI KUPONI Z NAROČILI JESENSKI KONCERT SAVE V NEDELJO 26. NOVEMBRA 1933. V DVORANI C. S. P. S. Chicago, III. Gostuje češki socialistični pevski zbor "KARL MARX". ■ PRIČETEK OB 3. POPOLDNE ■■ SPORED: M o • I. DEL: 1. a) "Nas veže ljubezen" kiorač. danskih soc. Mešan zbor i b) "Naia zvezda", Anton Nedved 2. a) "Meglica", M. Bajuk......................... ........ženski zbor i b) "Predica", dr. A. Ipavec e 3. a) "Bledi mesec", F. Vilhar................... b) "Mlatičr, dr. A. Ipavec 4. a) "Oj večer je že", Ivan Zorman.. b) "Brezi", Ivan Zorman Duet, Alice Artach, Vinko Žagar. 5. Nastop češkega soc. pevskega zbora "Karl Marx". 6. "Venček narodnih pesmi", A. Grum..................Mešan zbor ODMOR. II. DEL: 7. "Zlata kanglica", dr. A. Schwab .....................Mešan zbor 8. a). "Ko gledam ti v oči", A. Nedved b)' "Večerna", Bethoven c) "Na vasi", dr. A. Schwab Kvartet, L. Žele, V. Žagar, A. Medved, A. Garden, Nastop češkega soc. pevskega zbora "Karl Marx". "Po zimi iz Šole", H. Sattner.............................Mešan zbor. a) "Gor čez jezero", M. Hubad. b) "Oj dekle kaj s' tak žalostno", dr. Schwab. Sekstet: Anna Miiko, Mary Jugg, Louis Žele, Vinko Žagar, Anton Garden, Anten Medved. 12. "Prisega rdeči zastavi", G. A. Uthman............Mešan zbor Zborovodja "Save" JACOB MUHA. Pianistka Mrs. Mary Muha. t 1 Vstopnina t predprodaji 40c, pri blagajni 50c. Po programu ples in prosta zabava Ig>* ¿eški tamburaski »bor "KARL MARX". r ü klubom wm društvom « lile «tvojim prin illiaiii moralnega in gmotnega uspeha " oglašajte jih v prolet arch! ANTON CARDENt Nekaj besed o demokraciji (Nadaljevanje) Proti parlamentu je s stališča narodne ekonomije in socialne politike moderne družbe največji ugovor"to, da je nezmožen za hitro akcijo. Na^ vadno vzame več mesecev za jprejem in uzakonitev važnejše predloge, mnogokrat tudi več let. Situadja se pa v moderni druiibi taiio hitro spreminja, da ji je kos lahko edino centralizirana vlada, vlada, ki je v rokah manjše skupine odgovornih in sposobnih ljudi. Prav ta vprašanje je v veliki meri odgovorno, da ima diktatura toliko zagovornikov na delnici in levici, ni pa to fun-iamentalni razlog. Fundamen-"alno vprašanje, ki sili vedno bolj v ospredje, je kdo bo vladal: delavstvo ali buržoazija. Za delavstvo je drugo fun-damentalno vprašanje, kake ie orientirati v kritični dobi: kako dobiti v roke vlado in jc obdržati, dokler ne izvede svojega programa, to je, prave demokracije. Ne v Italiji in ne v Nemčiji, v dveh važnih državah, se ni znalo orientirati in zato je delavsko gibanje podleglo. To se tiče socialistov in komunistov. Isto se bo zgodilo drugje, če med obema strujama v doglednem času ne pride do ideologične in taktične revizije. In v tem trenutku je, žal, malo izgledov ali upanja. Na eni strani imamo preveč nemarksističnega marksizma in reformistične neodločnosti, na drugi pa je ruska revolucija prevelika pasiva za mednarodno delavstvo, in v precejšnji meri tudi za rusko. Bolj ko leta tečejo, bolj je jasno, da delavstvo ne bo doseglo socialnega preobrata z ruskim receptom. Omenil sem že, da mora biti delavstvo pripravljeno tudi na diktaturo, ker drugače lahko v kritični uri podleže. V agitaciji in pripravljanju za prevzetje vlade se mora pa zavedati, da se bo te poti poslužilo le, če bo v to prisiljeno, .- ne pa z naglaša-njem in oznanjanjem prole-tarske diktature provocirati reakcijo, da s silo zatre delavsko gibanje. Naj k zaključku naglasim, da bo delavstvo postalo veliko večji in končno prevladajoči orjak, ki bo kos buržoaziji, pa -bilo to v parlamentarnih ali pa fašističnih ali napol fašističnih deželah, če se zopet oklene stoletnega klica po svobodi, enakopravnosti in pravi demokraciji. Hitler ni zbiral svojih kohort pod praporom srednjeveškega barbarizma, pač pa si je osvojil socialistični program, vsaj v agitacijske s vrhe, ter ga prikrojil v "narodni socializem" in grmel proti marksistom. Dollfuss se je po-slu-žil slične taktike, grmel proti nacistom in marksistom in proklamiral konec parlamentarizma. V demokraciji, katero si je prisvojila in perverzirala buržoazija, ima delavstvo veliko večjo dinamično silo kakor pa v katerem drugem geslu. Če jo je kapitalizem s svojim parlamentarizmom diskre-ditiral, to ne pomeni, da je demokracija bankrotirala. Pod tem praporom se bo z delavstvom združil veliko prej tudi srednji razred, uradništvo in mali trgovci, ki je kljub Mar-ksovi napovedi o njegovem proletariziranju in - propadu močan in odločujoč laktor v vsaki industrijsko razviti državi. Pri tem pa mora delavstvo biti na jasnem, da je prava demokracija antiteza kapitalizma, ne pa njegova dekla ali karikatura. V marksistič- BERENGARIJA, BRZOPARNIK CUNARD LINIJE, ODPLUJE IS. DECEMBRA ZA BOZICNr IZLET V EVROPO. nem pojmovanju nima ničesar skupnega s parlamentarizmom, ki je dete liberalizma iz 18. in 19. stoletjs. Demokracija je le toliko sredstvo, kolikor služi delavstvu za odpravo razredne družbe, njen glav-nejši pomen pa je princip, cilj, kateremu se delavstvo ne more odpovedati. (Koncc) Razstava Peruikovih slik v Girardu G rard, O. — V tukajšnjem Slovenskem domu bo razstava slik slovenskega umetnika G. H. PeruŠka. Razstava bo odprta 25. nov. od 10. dop. lo 10. tzvečer in istotako v nedeljo 26. nov. Vse jugoslovansko občinstvo je vabljeno, da se je udeleži. Kdor le more, naj si sliko tudi nabavi, kajti Peruškove slike so V kras in ponos vsakemu stanovanju. Pijače in jestvine bodo udeležencem na razpolago v spodnjih prostorih Slov. doma. — J. Koain. Kdor je socialist le v besedah, ni socialist. ?e»»eeeeseeeeeeeeee»»»s»»t fenci/s RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Tel. Crawford 1362 I \ P ristaa ia okasna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. eeeeeeeeeseeeseeessssssss» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Caaal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Resideace TeLs Crawford 6440 If ao aaswer — Call Aastia 6700 Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Canal 9694 1SSS W. CERMAK RD. 1 CHICAGO, ILL. J Office hours: 9-12 A. M.j 1-5 and 6-S P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waukefan office at 424-1 Otb St., Tel. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only SODRUGOM IN SIMPATICARJEM V CLEVELANDU. Seje kluba it. 27 JSZ so vri* ▼sak prvi petek v meseca ob 7 >30 svečer. 2enskege odseka prvi torek ob S. zvečer. Mladinski angleiki odsek vsak petek iaven prvega ob S. avečer, vse v klubovih prostorih v S. N. D. Sodrufi ia sodruiice, afitirajte in pridobivajte novih članov in članic kluba ter novih naročnikov Pro-letarcu. V organisaciji ia isobraabi je naia moč. Potniki v katerikoli kraj v Evropi so lak ko um božično praenovanje dome. Cunardovl sprevodniki bodo spremljali potnike do cHje. BERENGARIA. eden irmed največjih parnikov, bo odplula za božični islet iz New Yorka v potek lft. decembra, in dospela bo v Cherbourg, Francija, v Četrtek 21. dec., kar bo *liri dni pred Božičem. .To bo dalo motnost potnikom, da so na PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "prosveta" Stane aa celo leto S6.00, pol leta ¿3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset Članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. svojem cilju o pravem času povsod izven vzhodn« Rusije. Sprevodniki Cunard linije na BE-RBNKiAiRIJl bodo aranžirali vse petre-bno, da bodo potniki kar najhitrejše na svojam domu. Vlaki is Cberb'ijrira vozijo skozi Pariz, ki je železniško središče evropskega kontinenta. Vozijo v vse kraje v Evropi. Z BERENGARIJO se pripeljite iz Cherbourga do Southa«mptona v dobrih treh urah in od tam imate n«>boljše «veze za potovanj« na Norveško, ftvedsko, Danski' in druge baltiške dežele. Vabilo članstvu kluba it, 1 JSZ > Chicago, II!. — Na prihodnji seji kluba át. \ nr* oziroma po končanem rednem dnevnem redu, bo namesto posel» nega diskuzijskega predmeta predava! Johnny Kochevar a svojimi orgijami. To je zaradi spremembe, in pa da bo članstvo ob tej 'priliki v svojem krožku praznovalo 30-letnico kluba, ali bolje, se radostilo ob uspehih svojega dela. Seia s<* i>rié**e točno ob £a-su. Dnevni red je obsežen in tak, da mora interesirati vse Člane in članice. Zato pridite na sejo zgodaj.. S. tajnik bo poročal o prireditvah, posebno o izidu naše slavnosti 30-letnice, nato se bomo po ostalem dnevnem redu pogovorili še nekoliko o agitaciji, in temu pa sledi domača zabava za člane in Članice. In pomnite: bréz petja ne bo! Povabite svoje prijatelje, da pristopijo v klub, in jih privedite ter predlagajte na tej seji. — P. 0«\ ¿ Delo kluba brezposelnih Chicago, 111. — Mislim, da bodo Čitatelje zanimale aktivnosti slovenskega^kluba št. 61, ki je pridruien organizaciji Worker's Committee on Un-employmen vzroke brezposelnosti in bédé, ki nas tare danes ter nïft bo še v bodoče, dokler teh vt-| rokov ne spoznamo teh jih odpravimo. Klub brezposelnih vas vabi, da se nam pridružite ter obiskujete naše seje in predavanja. — Prihodnja seja se vrši v sredo 22. novembra v spodnji dvorani SNÏM, 2657 S. Lawndale Ave. Pri-četek ob 8. zvečer. — V. L. UPORABLJANJE "DIREKTNE AKCIJE" Slovenski radio programi v Clevelandu Detroit, Mich. — Dasi sem £ital kritična mnenja o slovenskih radio programih v Clevelandu, posebno v Jonte-zovih dopisih, nisem mislil, da je v stvari toliko resnice. Ko pa sem dne 5. nov. poslušal takozvani slovenski radio prd-gram, "oddajan v Clevelandu, sem uvidel, da jim je slovenska pesem in godba le vada, da pridobe poslušalcev v prid agitacije za demokratske kandidate. Posebno so hvalili župana Millerja. Spomnil sem se sličnih govorov pred 30. leti v Ljubljani, kjer so razni klerikalni in drugi narodni prvaki hvalili in povzdigovali v deveta nebesa Franc-Jožefa. In tako so slovenski "narodni" demokratski govorniki pripovedovali po radiu, kako velik, kako imeniten, kako sijajen je župan Miller, . kako velik prijatelj je delavcev in posebno še slovenskih delavcev ter Slovencev vobče. Zato naj ga naši rojaki volijo ponovno, nase mamice, in njihovi sinovi ter hčere naj gredo vsi na voliAče ter glasujejo zanj. Rojaki v mestih okrog Cle-velanda, ki so poslušali take "slovenske" programe, so bili razočarani. Iz slovenske metropole pričakujejo kaj boljšega, ne pa prazne, blufarske politične jeremijade. Rojaki v Clevelandu, zahtevajte od vaših vodij boljše radio programe. — Anton Jurca. Minnesotski governer OUon, ki je bil isto stavkarji izgnali bone in superintendente voljen na listi fartnerske-delavske stranke, ter "okupirali" tovariio. "To je pa ie od je dejal delavcem v Austinu, Minn., da se sile!" so se zgražsdi kapitalistični listi. Go- prav nič ne strinja s njihovim početjem. Za-verner je posredoval, da so delavci prepustili stavkali so v klavnicah Hormelove kompa-tovarno fopodarjem in pristali v posredo- nije, kar ni nič izrednega. Izredno pa je. da valno komisijo. Sporna točka so plače. Sploh ne ve, da obstoje. V državah New York, Connecticut in Massachusetts je veliko malih slovenskih naselbin, j v katerih ni bil še nikoli noben naš socialistični agitsiM. ; Nedvomno bi bilo v takih krajih v agitaciji več usptha k ) marsikje. Vzrok: V malih krajih bi agitatorja, če se iz- j bere pravega, zelo vljudno sprejeli in potem bi se marši-: kdo naročil. Agitator bi moral v vsakem takem kraju poskrbeti tudi za sestanek, na katerem bi govoril. Če napravi dober^ vtis, bi ljudje govorili o njemu in imel bi veliko manj prerekanja v agitaciji za svoj namen kot ga ima v veliki naselbini. Tudi v mestu New York je mnogo Slovencev. Mar ne bi bilo koristno, če bi poskusili z agitacijo tudi v tej Sodomi in Gomori? Polja za obdelovanje je na razpolago nič koliko. Samo pluga je treba, in pa sile, ki bi plug vlekla. S samo provizijo se bi agitator na takem potovanju ne mogel preživljati. JSZ bi mu morala pomagati, kar se ji bi izplačalo "on the long run". Zato mi apeliramo na članstvo klubov JSZ, naj rajše razmišlja, kako pojačati naše gibanje, namesto o sugestiji, da se ga razpusti. Frank Petavs, tajnik. V nedejo je Savin koncert ; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With | Wencel's Dairy Products good pure milk IT PROTECTS YOUR HEALTH 23&0-S2 BLUE I££AND AVE. — Phone Monroe 3673 j III Il Ml...................................... PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik , PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nsii vozniki wbirsjo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovsŽsjo čistega ns dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO Telefoni: CANAL 7172-7173 1727-1731 W. 21st STREET CHICAGO, ILL. ■M » Hlllim j MI i M »t III i11111 HI il I M11....... »»HH "Proletarcu" bosta storili veliko uslugo, če mu skozi to krizo pomagate s tem, da naročnino če Is mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov« Tudi prispfcvki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni Chicago. — Na drugem mestu v Proletarcu je objavljen program jesenskega koncerta zbora Save, ki je pevski odsek kluba št. 1 JS2. Ako ga preštudirate, vidite, da je vabljiv že sam na sebi. Pesmi pa so na papirju mrtve; žive postanejo šele, ko zadone v ubranih glasovih iz grla pevcev ali glasbenih inštrumentov. Lepa pesem človeka oživi in ga zaziblje v neko nepojmljivo bajnost, v deželo lepote, za katero Človek stremi podzavestno. In ko to lepoto doživi, se počuti porojenega, ker je zadostil svojim globokejsim čuvstvom; ki razlikujejo človeka od drugih, bolj primitivnih bitij. Vrata v to bajno deželo bo v nedeljo po svojih zmožnostih odprla naša delavska in delovna Sava. Ne obetamo perfektnosti, kakor jo človek na primer sme pričakovati na koncertih profesionalnih zborov. Sava je amaterski zbor delavcev in delavk, katerim je prirojen dar petja in ki imajo voljo do učenja ter prihajanja k vajam. Za nekatere pri zboru je slednje večja požrtvovalnost, ker jih vzame eno uro ali pa še dalj vožnje na cestni železnici z neprijetnim presedanjem in Čakanjem na križiščih. Drdgim pomeni voznina v teh časih že "denar". Vendar pa prihajajo teden za tednom na vaje in za svojo vstrajnost in požrtvovalnost gotovo zaslužijo priznanje. Da je dobra udeležba na koncertu najboljše priznanje njim, kakor tudi celotnemu zboru, ni treba poudarjati. Pevovodja Jakob Muha je na zadnji vaji zagotovil sebe in druge, da bo naša pesem lepo donela na koncertu prihodnjo nedeljo. Tega mnenja so tudi pevci in pevke, čitateljem teh vrstic in našim prijateljem le "polagamo na srce", naj si s posetom tega koncerta privoščijo par lepih ur. Poleg mešanega zbora Save bomo slišali tudi ženski zibor, vse dobre pevke. Savin duet, kvartet in sekstet ter češke pevce in tamburaše. Bo prav fletno. Zato pa ne pozabite tega koncerta. Pridite v dvorano ob času, ob treh popoldne ali prej; da ne zamudite ali zavlečete otvoritvenih pesmi. Vas vse skupaj vabi naša delavska, socialistična SAVA. — Odbor. •tf Nasi "protipolitični politikanti New York City. — Nimam navade pisati dopisov in bi tudi tega ne, da nisem čital v Proletarcu, da je John Lokar, gl. odbornik SNPJ, bil v zadnji volilni agitaciji kampanjski manager za sodnika Lau-scheta. Iz poročila razvidim, da je Lausche demokrat. Meni elevelandski slovenski politiki niso znaqi, vem pa, da je bilo v Prosveti že nekaj angleških dopisov iz Clevelan-da, ki so robantili proti politiki. Da se znajdem, jaz tega ne pišem zwtran Clevelanda, ampak ker hočem pojasniti, da imamo tudi tukaj nekoga, ki je proti politiki, sam pa jo le rad uganja. To je Anthony Cvetkovič, član gl. odboru SNPJ, ki se tudi motovili o krog demokratov. Za zadnje volitve smo dobili od njega in z njegovim podpisom slovensko pismo, v katerem je nam toplo priporočal, da naj delujemo in glasujemo, da bo naš prihodnji Župan Honorable Joseph McKee. Ne mislim, da Cvetkovič ne sme agitirati. Ampak ako me spomin ne vara, je bil on tudi eden tistih, ki so proti politi ki, Zdaj pa ne vem, ali jaz ne razumem več, kaj je politika, ali pa Cvetkovič ne razume. V pismu, ki ga je poslal nam Slovencem v New Yorku, pravi tudi tole: "Rojaki Slovenci, ako pričakujete in želite boljših časov v mentu New York, tedaj je VAŠA DOLŽNOST, da oddate svoj glas za Hon. Joceph V. McKee in vse ostale kandidate na Recovery Party listi. Nobeden naj ne misli, da je to kaka nova stranka, in da se izneverite demokratičnim principom, ako volite Recovety Psrty listo. Ravno nasprotno, Joseph V. McKee in njegovi nokandidati so demokrati kateri vodijo odločen b«*» da se demokratična Ktranka očisti in isboljis." To in ono Cvetkovič pravi v istem pismu, da glas, oddan za ostala dva glavna županska kandidata, ki sta bila LaGuardia in O'Brien, bi bil "naravnost zločin na mestu New York". O La Guardiji pravi Cvetkovič, da je bivši socialist, zatem demokrat in sedaj republikanec. Socialisti pa so rekli na kampanjskih shodih, da LaGuardia ni Še nikoli bil socialist, pač pa je v LaFollettovi kampanj 1924 kandidiral v kongres tudi na socialistični listi in bil izvoljen. Newyorški volilci so se s precejšnjo večino izrekli za LaGuardio, in s tem so po mnenju našega Antonija Cvet-koviča izvršili zločin. /Pa naj bo zadosti o tem. Mislil sem na kratko povedati nekaj o tukajšnji politiki, pa je stvar tako zmeštrana, da sem moral nekoliko več opisati kot sem računal, da bo treba. — Opazovalec. Cleveland, O. — Dne 10. nov. se je vršil v Public avditoriju protivojni in protifaši-stini shod soc. stranke v Ohiu. V naprej oznanjeni govorniki so bili rabinec Leon Feuer, Harry Dworkin, John Taylor iz Toledo, in Paul Jones iz Antioch College, Yellow Springs, O. Leon Feuer ni prišel na shod radi smrti očeta. Vzlk precejšnji agitaciji je bila udeležba majhna. Pač ni zanimanja med ljudstvom, in to je tudi vzrok, čemu je človeštvo v taki zmešnjavi, v bedi in blatu. če bi oglašali pivo, vino in free lunch, pa bi prišli! Predsednik shoda je bil Hy Fish. V dvorani smo videli med drugimi napise s slede-im besedilom: "Raus mit Hitler". "Down with Hitler!" "Against Fascist Terror". Prvi govornik, s. Taylor, je slikal grozote vojne iz izkušnje, ker je bil na francoski fronti. Pravil je, kako se je v marsikakem slučaju postopalo z vjetniki. Na pr., vjeli so Predlog v prid agitacije za JSZ in Proletarca Little F«lis, N. Y. — Na seji 9. nov. je tukajšnji klub JSZ sklenil sugestirati ostalim klubom naše Zveze sledeče: Dostikrat že je eden ali drugi priporočal, da naj pošlje JSZ na pot stalnega agitatorja v prid Proletarca in JSZ, ki bi nabiral naročnike ter predaval. člani našega kluba št. 14 so pripravljeni prispevati po 5c na mesec v fond za pokrivanje stroškov stalnega agitatorja. «-Ako so drugi klubi pri volji storiti isto, bomo dosegli, kar zveza najbolj potrebuje, namreč dobili bomo agitatorja, ki bi bil nevzdržema na potovanju in agitiral za Proletarca ter jačanje klubov. Zdaj, ko je Proletarec dve strani povečan, bo agitacija zanj veliko lažja. Mi smatramo, da potrebujemo stalnega agitatorja na potovanju posebno zaradi malih naselbin. Proletarec v njih ni razširjen. V marsikateri sploh nimajo nikakega slovenskega lista in javnost iz takih naselbin ničesar ne čuje. jih pet ali več. Vojski so do-l bili nalogo, da jih odvedejo v jetniki tabor, kar bi pomenilo uro časa tja In uro nazaj. Kaj bi izgubljali čas! Vodili so jih v notranjost kakih pet minut, počile so puške in jetnikov nI bilo več. Taybr je bil začara vojne v kanadski armadi. Prej je bil časnikar. Dejal je, da je demokracija propadla, le zavarovalnica še kolektajo. Edina vojna, ki je , še vredna vpoštevanja, je vöj-na delavcev za svoje pravice. Vojen ne bo konec, dokler bo kapitalizem. Edino socialisti s svoji m progra mom hod o voj-ne odpravili, ko hitro jim ljudstvo poveri oblast. Harry Dworkin je izvaja!, da so mnoge visoke šole močne podpornice militarizma. Dijake vežbajo za vojno službo in jih navdušujejo za 'militarizem tudi v državni univerzi v Columbusu. Industri-alci, ki so zainteresirani v mu-nicijski industriji in v izdelovanju uniform, ki jih je v mi-litarizirani deželi treba vsake sorte, so zelo vplivni v odborih vseučilišč. Kramarski patriotje pa prodajajo študentom uniforme, da se "postavljajo" v njih. Mi moramo delovati za odpravo vojaškega vežbanja v šolah, je dejal govornik. Paul Jones je konstatiral, da so Američane klicali v vdj-no zato, da se bi odpravilo armade in vojne. Tisti, ki so proglašali in razglašali ^a klic, so zmagali; toda armad niso odpravili in ne vojnih nevarnosti. Stroški za ameriško armado in mornarico so narasli 197 odstotkov. Ljudje za vojno niso navdušeni vzlic propagandi, je dejal, zato vlada moške šiloma naganja v armado. Krupp v Nemčiji je prodajal samo enkrat m uničijo le eni državi. To je bilo 1. 1879 v prusko-francoski vojni. Od tedaj je pripravljen prodati vse komurkoli, in taka je vsa mu-nicijkjka industrija. Topove, granate itd. prodaja svoji in "sovražni" deželi. Nemški in-dustrialist Teisen prispeva visoke vsote za propagando v prid Hitlerjeve politike, ker to vznemirja dežele in množi vojna naročila. a V Cievelandu gre po starem, četudi so štirje Slovenci prodrli pri zadnjih volitvah. Njim je morda pomagano, ampak volilci smo še vedno v jarku. — Fr. Barbič. PRIDITE NA KONCERT SAVE! Prihodnjo nedeljo bo v dvorani ČSPS na 1126 W. 18. St. koncert soc. pevskega zbora Sava. Spored se prične ob 3. uri. Pridite in povabite s sabo prijatelje in anance. Prečitajte spored, ki je v tej številki na 3. strani. Cleveland, Ohio SOC. PEVSKI ZBOR "ZARJA" (ODSEK KLUBA ŠT. 27) PRIREDI NA Zahvalni dan v četrtek 30. novembra V SLOV. NAR. DOMU, ST. CLAIR AVfc. i KONCERT IN OPERETO "Srce in denar*' Gostujeta soc. pevski zbor "DELAVEC" iz Newburgha in čeiki pevski zbor "VOJAN", ki nastopi v narodnih noiah. » - ----------1——i—^ ¡ I..............Ml II It ............M »III......HIMÍ AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki ieli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Preiitajte to številko tarca pazno, in uvideli boste, da vam vai prijatelj futt list, ki je res vreden, da postanete njegov naroinik ; VSTOPNINA 40c PRICETEK OB 2:30 POP. -1- Po programu ples v spodnji dvorani. Vstopnina zvečer na plesho zabavo 25c. ................................ »» ; »MIMMIUMMIIMMtMIMlMIMMIMMMtllMS» NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE narodna tiskarna 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. > i > Mi tiskamo * «lom>k«n. hrvalkom. »lo*alk«m, ieikem, polj.kem, • , kakor tad! v an«leikem in n«mik*m jciika. ; NAiA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE < IIMMMIMMMMMMMMIMMIIIIIIIMtt^MMMM»^ ARABCI V PALESTINI NOČEJO ODNEHATI Zadnjič smo poročali o novih izgredih muslimanov v Palestini proti naseljevanju Židov. . Zdaj groze, da bodo 17. januarja prihodnje leto na mohamedanslu praznik de- monstrirali ie hujše proti angleški nadvladi in Židom. Na sliki so angleški vojaki, ki razganjajo Arabce v Jaffi, ker so naekocili žide. Precej ljudi je bilo v teh bojih ubitih. Napredek in prosto pivo Chicago, III. — Rudolph Komatar piše v West Side News, dai je bil jugoslovanski demokratski klub ustanovljen avgusta to leto, pa ima že 200 Članov, ki plačujejo članari-, no. Kaj se je zgodilo s prejšnjimi "jugoslovanskimi demokratskimi klubi"? Saj so vendar imeli shode v dvorani SNPJ in se prav tako hvalili, da njihov klub najhitreje napreduje! Glavna stvar v demokratskem klubu je pivo. Vodje skličejo sejo in sporoče, da bo pivo zastonj in sandviči bodo na razpolago. Eden ali drugi "pristopi", v .nadi, da bo dobil "delo"4, politični 'henčma-ni" demokratskih kolovodij pa imajo nalogo loviti glasove. In to je edina naloga tega takozvanega kluba. Loviti rojake, da se jih omreži za demokratske politišne, in v ta namen jih vabijo skupaj z za-stonjskim pivom. To je stara reč. Demokratje in republikanci že od nekdaj kupujejo "prepričanja" naivnih državljanov s cigarami ob volitvah, s sandviči in pivom, včasi pa prirede moškim za nameček še "stag party". Ko bi delavci več držali do sebe, se ne bi udinjavali za podložek, ali pa za lestvo, niti ne bi cenili svojega prepričanja, kakršno je že, po vrčkih pive. — A. S. Popravek Chicago. — V poročilu in v seznamu prispevateljev v prid soc. stranke dne 29. oktobra je bilo pomotoma ' izpuščeno ime Leo Komucharja. Prispeval je 25c. — D. J. Lotrich. Zabava društva SSPZ Milwaukee, Wis. — Vzlic krizi in slabim delavskim razmeram prirejajo društva svoje običajne zabave kot jftna-vadi. Društvo Balkan št. 24 SSPZ jo priredi v soboto 25. nov. ^večer v Maticovi (bivši Tam-šetovi) dvorani na W. National Ave., tik S. S. Turn Hall. Zabave tega društva so bile še vselej take, da so zadovoljile udeležence in jih bodo tudi v soboto. ' i * Naj še omenim, da po zadnji prireditvi treh pevskih zborov se je tu spet pojavila stara igra in tekma med mil-wauškimi frakcijami. Kot izgleda, bo še precej jeze na eni strani, na drugi pa smeha. Koristi pa ne bo nikjer. Anton Yersin. Vabilo na predstavo Waukegan, III. — Kakor že veste vsi v Waukeganu, North Chicagu in okolici, vprizori dramski cdsek SND v nedeljo 26. nov. ob 2:30 pop. dramo v štirih dejanjih "Prisega opolnoči". Spisala jo je Manica Komanova. Godi se pred 50. leti na Gorenjskem. V svojem jedru je zelo lahko razumljiva in bo nudila udeležencem obilo* užitka. Pridite na to predstavo vsi. Violet Homec bo plesala v prvem dejanju v vlogi mlade ciganke. Sviral bo med dejanji in po igri v spodnji dvorani za ples hrvatski tamburaški zbor. Vstopnice v predprodaji so po 40c in pri blagajni po 50c. Otroci lOc. V obilen poset se priporoa, Dramski odsek. Dne 26. nov. v New-burgh C le vel and, O. — V New-burghu priredi pevski zbor Delavec v nedeljo 26. nov. ob S. popoldne krasen koncertni program z opereto "Srce", ki je prirejena za slovenski oder iz češčine. Opereta sama je vredna, da pridete na to prireditev, na kateri se vam o-beta obilica duševnega užitka in zabave. Po programu bo prosta zabava in ples. Vstopnice so po 40c in državni davek. Joseph Lever. Sijajno uspela slavnost 30-letnice Slavije Chicago, III. — V nedeljo 19. nov. je obhajalo slavnost 30-letnice društvo Slavija z bogatim, fino predvajanim sporedom v napolnjeni dvorani. To je bil triumf tega društva. O prireditvi bo več poročila v prihodnji številki. "Srce in denar Tako se imenuje opereta, ki jo vprizori soc. pevski zbor Zarja na Zahvalni dan 30. novembra v SND na St. Clair Ave. v Clevelandu. Spored se prične ob 2:30 pop. Prvi del tvorijo koncertne točke, v katerih nastopita tudi češki zbor "Vojan" in zbor "Delavec". V drugem delu bo vprlzor-jena opereta 'Srce in denar". V njej nastopi ves zbor, solisti in dueti. Vloge imajo, Josephine Turk, Walter Lazar, V. Poljšak, Jos. Trebeč in Joseph Dolgan. Vsi so dobro izvežba-ni pevci. V tej opereti vidimo življenje kot je. Prikaže vam, kaj vse se lahko zgodi, če ima človek denar, in kaj z onimi, ki ga nimajo. Nekaj primere: Bila je vdova s hčerko, ki je podedovala po možu gostilno in nekaj posestva, toda bilo je vse zelo zadolženo in bi moralo biti v kratkenf * prodano. Zaradi visokega dolga si ne bi mogla ničesar izposoditi. V bližini pa je živel bogat živinski mešetar, Jernač, ki je večkrat prišel v njeno gostilno. Zagledal se je v njeno hčerko Minko in jo začel , snubiti. Minka pa ga ni marala in se mu je izogibala. Ker je uvidel, da na ta način ne bo prodrl; je začel kovati kupčijo z njeno, materjo. Obljubil ji je poplačati vse dolgove, ako pregovori svojo hčer, da ga vzame. Mati je bila v stiskah in je privolila, da reši sebe in hči beraštva. Ko je Minka izvedela za to kupčijo, se je zelo upirala materi. Ta pa jo je pregovorila in Minka se je vdala, da obvaruje dom materi in sebi. Kako se ta povest konca, boste videli na Zahvalni dan. Soc. zbor Zarja vabi na to prireditev občinstvo v Clevelandu, in tudi rojake v Detroitu, Girar Za nadaljne informacije se obrnite na enega sledečih naslovov v Chicagu: tiRETINCIC & SON MALESH A ARANZA 3030 Wentworth Ave. JOHN ŽAGAR 2400 Wentworth Ave. 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. T«I 1473 NARODNA POTNIŠKA AGENCIJA 1664 Blue Island Ave. Tel. Canal 1233 M. GAWANSKY A CO., 309 S. La Salle St. sli n* CUNARD LINE—CHICAGO, ILL. \IKJI ir M \OHI\ IHVAIl. ne dobite toliko izvirnega leposlovnega gradiva slovenskih ameriških avtorjev in toliko zgodovinsko važnih podatkov o ameriških ter drugih Jugoslovanih, ko v Ameriškem Družinskem Koledarju. LETNIK 1934 IZIDE POVEČAN V ENAKEM OBSEGU KAKOR PROŠLIH PAR LET, VEZAN V PLATNO IN ILUSTRIRAN Z VEČ KO 60 SLIKAMI. V leposlovnem delu so med drugimi sledeči spisi: ALENKA BI RADA OTROKA. — Dogodba o deklici, ki je napisala nedolžno nalogo, pa so jo proglasili za pohujšano. — Napisala MILA PACHNEROV A. P revel IV. VUK. " ČRTICE IZ SPOMINOV. — Mimobežni vtisi s potovanja priseljenca iz kraja v kraj za delom. — LOUIS BEN IGER. KRST REVOLUCIONARJA. — Enodejanka iz življenja francoskih revolucionarjev. — JOŠKO OVEN. NOVA IGRA (New Deal). — Enodejanka. Karikatura nove igre v starem sistemu. — IVAN MOLEK. NOČNI ČUVAJ. — Močna socialna slika o delavcu, ki je tvegal vse, rajse ko da bi izdal svojega sodruga. —* TONE SELIŠKAR. OBTOŽUJOČE SENCE. — Povest o rojaku, ki so ga valovi okoliičin vrgli na pot zlo-činstev, da je končal na električnem stolu, kamor pa bi bolj spadali tisti, ki so pahnili v propast njegovo družno. — IVAN JONTEZ. OBESITE GA. — Zgodba o vojaku, ki so ga ustrelili zaradi ukradene kokoši, dasi je ni on ukradel. — TURGENJEV.—CV. K. POZABLJENE KRUHOBORKE. — Povest o ženskah, ki iščejo v posredovalnicah za delo službe služkinj. — MIRA. ŠTEVILKE. — Komu vse so izpostavljene orodajalke v trgovinah pod nadzorstvom pohotnih delovodij, vam pove to povest. — Spisala KATKA ZUPANČIČ. STANOVANJE ST. 7. — Povest, ki jo je spisal sovjetski pisatelj B. LEVIN. SREČANJE. — Ljubavna povest iz življenja umetnikov. — F. S. TAUCHAR. TIPISTKA. — Povest ameriške Slovenke, ki je v krizi izgubila delo, se pri nekem srečanju zaljubila in tragično končala na cestnem tlaku — JAKOB ZUPANČIČ. UKRADENO SONCE. — Filozofska zgodba iz Turkestana o ukradenem soncu. — IVAN VUK. t ŽENSKI UPOR. — Povest iz Andaluzije o borbi žensk na življenje in smrt za kruh. — M. ANDERSON—NEXO.—CV. K. ZEMUA JE SPREJELA SVOJEGA SINA. — Zgodba o rojaku, ki je odiel v svet za kruhom in se potopil v valovih bede. — ANTON SLABE. V Koledarju so med dragimi sledeči članki: BODOČNOST JUGOSLOVANSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ. — Razprava o dosedanjem razvoju jugoslovanskih podpornih ustanov, o njihovih hibah in dobrih straneh. Ali bodo živele kot so? Ali v svojem sedanjem delu 2ro z načrti v bodočnost deset ali dvajset let? Ali bi bilo združenje vseh rešitev njihove bodočnosti? Ali je združitev sploh mogoča? Na ta in slična vprašanja odgovarja ta članek. — Spisal Frank Zaitz. SVET NA RAZPOTJIH. — Portret družbe kakršna je in njene agonije.—Frank Zaitz. TRIDESETLETNICA SNPJ. — Opis organizacije, ki je bila ustanovljena pred 30. leti, da služi delavstvu v gmotno in moralno pomoč. — Fr. Zaitz. "VSE ZA NAROD!" — Pogubna stran nacionalističnega fanatizma je opisana v tem članku. — Spisal Anton Garden. VERA IN SOCIALIZEM. — Ali je socializem proti veri? Ako ni, kako to, da ga mnogi duhovniki napadajo? In če je vera privatna zadeva posameznikov, čemu se socialisti toliko ukvarjajo z njo? Ali se sploh ukvarjajo? Na ta vprašanja1 odgovarja Čla-nek, ki ga je spisal E. K. 2ENSKA IN VERA V ZGODOVINL — V tem članku pisatelj pojasni, kako in čemu so vse vere zapostavljale žensko. Ta škodljivi nazor je prinesel človeštvu ogromno kvara. — Spisal Maksim Gorki. Zgodovinski opis slovenskih naselbin v Colorado Frank Zaitz ima v tem koledarju dhljsi ilustriran zgodovinski opis slovenskih našel-bin v Coloradu. To je prvo absezno delo o naselbinah v tej državi zapada, ki so nekoč cvetele, in o življenju priseljencev v rajanju in trpljenju. Albert Hrast opisuje BOULDER DAM in podaja o gradnji tega največjega umetnega jezera na svetu statistične podatke. O svetovni razstavi v Chicagu, predstavljajoča "STOLETJE NAPREDKApile F. S. Tauchar. Razni informativni spisi Opis vseh jugoslovanskih konvencij, ki so se vršile 1. 1933. Seznam in spremembe v slovenskem časopisju v Severni in Južni Ameriki. Naslovnik jugoslovanskih podpornih organizacij. Obseg monarhij in republik po površini. Velikost posameznih držav ameriške unije po prebivalstvu in površini. JUGOSLOVANSKE PODPORNE ORGANIZACIJE V ZED. DRŽAVAH.—Trinajst central je opisanih v tem seznamu v takih podrobnostih prvič v koledarju. Poleg teh je v koledarju mnogo drugih informativnih notic. In kakor v vsakem letniku, ima tudi ta pesmi ameriških in starokrajskih avtorjev. KOLEBAR, VEZAN V PLATNO, Z VSO TO VSEBINO, STANE SAMO 75«. PRI VEČJIH NAROČILIH POPUST. NAROČITE GA SVOJCEM V DOMOVINI ZA BOŽIČNO DARILO. Ameriiki družin, k i koledar j.e v staremu kraju iimed vs.h najbolj priljubljen. Ko ga čitajo, »e jim zdi, kakor pomenek z domačimi ljudmi preko morja. Cena za .tari kraj 90c. S koledarjem, kakor >.e ta, je veliko dela in vzame čaM, predno je urejen, doti.kan in vezan, Pričnemo ga raz-poiiljati v kratkem. Naročila bodo izvriena po redu, kakor jih prejmemo. NAROČILA NASLOVITE: Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. i-! A Jugoslav Weakly Devoted to the Interest of tha Worker» OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC « EDUCATION, 1 1 ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH ■ É i : ¡.t ■". i » M ■ No. 1367. P«bHske4 Weakly at 3639 W. 2«th St. CHICAGO, ILL., November 22, 1933. TsUpkaaai Rockwall 2964 VOL. XXVIII. The Approaching Danger of Corporation Feudalism Gerard Swope, chief of the ^General Electric empire, with the support of Henry L. Har-rlman, president of the U. S. Chamber of Commerce, proposes that the great bankers and capitalists take over the administration of the NRA! Administrator Johnson likes the "idealism" of the proposal and thinks that it is the "ultimate ideal." I Robert L. Lund, president of the National Association of Manufacturers, does not approve the proposed super-organization. Swope would organize a nation-wide executive with delegates from the trade associations permitted by the NRA. The ruling kings, dukes, barons and princes of steel, banks, copper, power and so on would take over the NRA through this executive. The Manufacturers' Association has many lesser capitalist kings as affiliates who fear the upper ruling nobility. That is why the manufacturers are not so hot for the Swope idea. They do not want to lose their identity in the huge oligarchy that Swope would organize.They have a certain independence now under the reigning kings .and barons of finance and capital. The rabbits fear the lions. The Swope plan would take over the NRA and the higher corporation magnates would administer it and the codes. The government would retain a veto and also a supervisory power—at least in theory— but sovereignty would be vested in the ruling capitalists and bankers. By enlarging the present U. S. Chamber of Commerce, dividing it into several departments, and by as-sociating the Secretary of Commerce and Assistant Secretary on a governing board with the delegates of the chamber, an all-powerful ' capitalist autocracy would be set up. This is the most frank proposal of direct rule of the masses by a plutocracy that has ever been presented. Swope 4eaves u* in no doubt what he has in mind. The leadership, he says, depends By JAMES ONEAL upon the* "active and continuous participation of business men." We look for the working class in this organized plutocracy of capital and finance. The ruling barons as an executive wouid "speak for commerce and industry on legislative problems, on questions of finance and transportation." Of course, and what else? This. The executive would "work out, nationally, better methods of promotion and maintaining ' good and continuous relations with employees and considers with their representatives plans that will promote greater well-being and security for them." This executive would also set up a committee to sit in Washington "and act as a Board of Appeals on any questions that may arise in the interpretation and enforcement of the national code provisions, and will endeavor to see that such interpretations are consistent." The affiliated empires of capital and finance would report conditions under their respective codes from time to time and the ruling barons would "endeavor to coordinate produc* tion and consumption, all of which shôuld lead to a greater degree of stabilization of industry." There is the program, for the most monstrous feudalism that has ever been suggested. The working masses would become mudsills at the bottom of this all-powerful oligarchy. If the workers1 at any time complain,- they may be called in and asked what it is all about. The sitting committee at Washington will be kind enough to listen to any appeal workers might make against a decree from the royal throne. They may be permitted to appeal to some government authority as well but original jurisdiction is vested in the corporate executive. The whole scheme is weighted against the working class and reduces workers to conscripts marking time in capital's chain gang. There has been one advantage to workers imprisoned in the company unions. Under the NRA they have had an opportunity to take a secret vote as to whether they desired unions of their own. In the majority of twenty odd cases they have rejected company unions. The latest* case is that of Rockefeller's Colorado Fuel and Iron Company where the vote was nearly four to one against the company union. The Swope plan is dangerous if for no other reason than that it would create a solid empire of capital and finance towering above the government itself. But, in addition, there is little doubt that the company union fraud, now being challenged by secret balloting of workers, would fasten its cancerous tendrils about our throats and j strangle us. i Rest assured, we have not j heard the last of this proposal. [As. industry continues sick it will be offered ' again and again. Its realization would mean nation-wide corporation feudalism. Workers would become serfs. Watch this hateful thing for it would bring slavery and death to our hopes of an emancipated working class. In the Beet Fields A friendly nation is one that wonfdn't build ships to lick us if we didn't build ships to lick it. The recent report of the National Child Labor committee, dealing with working conditions in the sugar beet areas of Colorado, discloses still another case of the exploitation of children which can only be lescribed as medieval. In 34 families studied, typical of thousands of others, 86 per cent of all children between the ages of 7 and 15 were found to be employed as field laborers, working from 10 o 12 hours a day. Twenty-three per cent of these children were under 10 years of sge, and S3 per cent under 11, in spite of the fact that the contracts for beet workers specified that no children under U should be employed. Beets are raised by contracts, and the rate of payment 1.« so low that the entire families of the workers must be in the fields if they are not to starve. Even so, th<* average family income from the beet fields was found to be $63 a year, about 15 cents a day per person. With these wages there are the attendant evils of inadequate housing, insufficient public relief and virtual. enslavement of the workers to the storekeepers to whom they are indebted for food. The report of the National Child Labor eommiCtee was jpade in con-nectioa with the hearing on the sugar stabilisation agreement in Washington. Although the agreement was not approved and the committee's recommendations for correcting the terrible conditions in the beet fields have not been acted upon, the care and detail of the report suggest one of the incidental benefits of the national recovery act and its allied legislation: whatever else may be said of the hearings on the codes and on the various proposals for farm relief, they have resulted in the accumulation of a great body of information on the plight of labor throughout the country. This information has been coordinated and it has not been fully spplied, but it remsins on record when the present or some later administration has the courage to act upon it.—The New Republic. Capitalism Can Not Be Planned TO THE WORKERS You build tke lofty palace ball, You build the prison cell; You forge the tattora on the chain To bind yourself in belt You toil and aweat, you op in and weave, You plow the fertile lands. Yet in the fruitful summer-time You stand with empty hand a. Remember this: the great are great Whilat you on knee are bended; But atand and act and think like men, And the tyranta' day ia ended. Frank A. Fearnley. It seems to be the very general judgment everywhere-— nowhere more so than in Washington—that the NRA has failed—or rather, shall we say, accomplished all that it was ever capable of accomplishing, which was never very much. It has failed only in so far as it has fallen short of extravagant forecasts and crazy prophecies which never should have been given to the people. The success of the NRA in itself is substantial— first, in changing the temper of a nation; secondly, in cutting down the frightful mass total of unemployment; and thirdly, and most important, in initiating certain basic reforms in the industrial order which must endure. But the momentum of the NRA campaign has now practically stopped—it cannot carry us farther. What remains to be done is not a wild whipping up of the NRA, which, like a spent horse, cannot go on—not, we pray, a resort to desperate measures of inflation, which would wreck everything—but a new plan for a new campaign directed straight toward the goal at which th'i NRA was aimed, but which i' could not, in the nature of the case, hope of itself to reach. The next steps are obvious and drastic—a taking over by the government of the railroads, the basic industries (coal, oil, steel, power), and, if the administration has the courage it ought to have had last March, the banks. The basic snag under the present plan is the dominance of the great industrial groups, freed from the menace of the antitrust laws, absolute masters over production and prices, as hungry as ever for profits, staggering under debts which can only be paid out of profit«, and determined, whether or not, to subdue labor and exploit the consumer. Against this immense wall of private ownership, the NRA can only beat itself to pieces like the waves of the Atlantic on the cliffs of Maine. A magnificent spectacle—but nothing more But this would be Socialism, you say! Precisely—if you must call it something! But it is either Socialism, or Fascism—there is no other alternative save that of chaos and ruin. And of these two, we infinitely prefer Socialism! What has been going on in recent months is a first-class demonstration of the fact that cawtaliam,-hi the very nature of the case, cannot be planned, or organized, or reduced to order. Our existing economic-system provides for nothing but a struggle for plunder. This struggle can be subjected to direction, but the straggle still remains what it is — a fight for power, in which the strong overcome the weak, and the favored few exploit the helpless many. There can be nothing really achieved until the incentive to plunder is removed, and the struggle therefore ended. Which means that capitalism must not be restored, or revitalized, or reuiik-'ed, but transformed into a true industrial commonwealth! "Commonwealth" is a wonderful word—especially when it is made to mean what it says!—Unity. What's in a Name? To Americsn comrades, who are used to hearing that we could easily win millions of adherents if we would only atop calling ourselves Social ist«, it msy be 'interesting learn that in Belgium the cry is being raised that, in order to disarm middleclaas and whitecollar prejudices, the Labor Party (Parti ouvrier) ought to change its name to Socialist Party.—The New Leader. Our Doings Here and There At the last meeting of the English Section of branch 1 JSF a review was made of the debate recently •between our Chicago and Detroit comrades. Some were Af the opinion that debates are necesssry to brosd-en our knowledge on Socialism while others thought that discussions on Socialist propaganda and party work are more important. A fine discussion followed. After the business meeting the A B C of Socialism study course took place. The meeting was well attended and one new member accepted. Our next meeting will be held Monday, November 27. Singing Society "Sava", a division of branch 1 JSF, will hold its annual concert Sunday, November 26, at CSPS Hall. They are arranging one of the best programs they have ever given. Over 16 songs, including solos, duets, quartets and sextets will be presented. Besides this, Xarl Marx, also a Socialist singing society, with t*ieir string orchestra will feature with several numbers on the program. Admission tickets if purchased in advance are 40c. You can get them from any member of the branch, at the office of Prole-tarec or have them reserved by calling Rockwell 2864. that the recently held branch affair was a big success. Their program made a very good impression upon the audience which was larger then they had expected. He too, orders 30 Almanacs. In Detroit, our go-getter John Zornik sent in 4 renewals and wsnts a new supply of subscription blanks. His brother Anton Zornik of Herminie, besides ordering 100 Almanaos reports that the Socialist vote has incressed remarkably in Westmoreland County. Others that have in subs are Joseph Lever, Newburgh, and Anton Dobrov-olc, Girsrd, 4 esch; James Dekleva, Gowanda, and Anton Jersin, West Allis, 2 each; Frsnk Ilersich, Virden, one and Jacob Tomec of Moon Run, one. Singing society Zarja of branch 27 JSF Cleveland invites its friends and symipsthizers to their snnual concert on Thanksgiving Day, Thurs-dsy, November 80. Besides several classical songs and the one-act operetta, Vojan, a Bohemian singing society and Delavec, a Slovene chorus from Newburgh will also partici-pste in the program with a few numbers. "It's going to be a real trest to all that attend," so the committee says. Sub-diggerii thst reported last week were Frank Podboy of Park-hill with 8 renewals and an order of 25 Almanacs. Jacob Rosic, our Jfilwsukee booster sent in 6, smong them one new subscriber and an order for 100 copies of the Alma-nac and Alpner of the same city secured 8 renewals and placed an order for 50 Almanacs. Anton Sular ef Arms. Kansas, says in his letter, "send me 60." Frances Zakovsek of North Chicago mailed six renewed subscriptions for Proletarec. She also sells quite a few calendars every year. A letter from comrade Joseph Snoy of Bridgeport, tells us A very important committee for JSF branches to have is a membership committee whose duties would include sgitation for new members. This committee should hold a sep-srate meeting every month, drsw up lists of nrospects and plan to visit them. This is being practised by branch 1 JSF and hss brought in good results. We urge other branches to do likewise. In Wsukegan the dramstlc grotm of the Slovene National Home will sponsor a 8-act plsy Sunday, November 26. The plsy starts at 2:80 p. m. In the evening there will ho dancing.—Jake THE PROFIT SYSTEM IS THE CAUSE OF IT! s ei PIP........... 1|| archlicht ......Vil I Donald 1 L lOTRICH . Ilk.".....illlll Every once in a while some of the raJicsl republicans or progressives, as you msy wish to call them, do some very funny things. One of these turned up last week. It wss the request of Senstor Norris of the wealthy to pan the wealth back to the people. Of ail the ab-eurb things, thst's a jewel. Workers, organised and unorganised, have been waging desperate battles to win some mesger awards of increase in relief and half decent workers injury compensation and what little they have secured for themselves to date has been thru bitter struggles and strifes. To think, that all they had to do was to ask Norris to appeal to the rich and they would have plenty of everything given them. Why, it would be a mirscle. It is a good thing thst some of the workers don't believe in miracles. Otherwise they might be foolish enoiigh to believe Norris that his sppeal would be granted. No, only when the workers recognize the power of their organization, only when they became claw-conscious only as they shall struggle and battle, shall they gain anything for themselves. Outside of that no Norris, no other half baked senator can e>r?ea] so strongly as to get the rich to give up their loot. a Our people everywhere are urged to pay particular attention to the trade marks and the marks of manufacture on the gifts and commodities they purchsse. Furlhcr-more, they should instruct their friends to do the same snd refuse to puivhase anything, no matter how rmall it may be,» that bears the mark of "made in Germany". The Socialist Party hss indorsed the proclam-mation to boycott of the I«abor and Socialist International. We must not only proclaim that we yhan't buy but we must also carry it out to the dot. As soon as we can make a boycott effective Hitler and Germany as it is constituted under him will sober up and stop the oppression of the working class. * What was probably the best celebration ever held by any of the senior lodges of the SNPJ in Chicago was held last Sunday by Sla-vija lodge No. 1 SNPJ. The long and varied progrsm brought out the duly deserving recognition of 30 years of effort and service for humanity. The hall was filled so that even little standing room was available. A close relationship between this lodge and the Jugoslav Socialist Club No. 1 hss existed for all these SO yeara. It was not at all suiprising to see so many of our comrades participating in the program and so msny more in attendance. ♦ Vou will be amused by sn incident that happened in Chicago Wsdnesdsy, Nov. 15. The place was the International Hall, University of Chicago. The time, evening. The purpose, agitation for fascism. Whst? you say. Yes, one of Hitters ■gents was booked to speak and drew a large audience. But he didn't have much time. He was in a hurry because the audience made it hot for hen. Anyway, the propeganiist dldnt have time to answer any questions. He made a quick it