537 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Potek prikazanega in opisanega ‘ivljenja in miselnosti v nacisti~nem ~asu je tipi~en primer takrat-
nega ~asa. Eksponentno vlogo v tem re‘imu so predstavljali predvsem pravniki, ki so poleg dr‘avnih
uradnikov in zdravnikov postali prvi zvesti nosilci in izvr{evalci idej in nasilja v veliki Nem~iji. Njiho-
va miselnost se tudi v povojnem ~asu ni dosti spremenila, kar je avtor tudi sam do‘ivel, ko od dru‘in-
skih ~lanov ni sli{al ni~esar dolo~enega, nikakr{nih detajlov ali resnice iz ‘ivljenja o~eta, temve~ samo
posplo{evanje, da ni bil slab ~lovek, vendar da je ~as od njih zahteval popolno podreditev.
Ta zgodba sama po sebi, kot mnoge druge podobne o zlo~incih ali storilcih v vojni, ni kaj posebno
novega obelodanila, saj vse potekajo skoraj enako: hitri vzpon v karieri brez kakr{nihkoli moralnih
pridr‘kov ali razmi{ljanja pri izvr{evanju nalog in potem konec vojne, padec, molk in nato mirno ‘ivljenje
brez morebitnega ob‘alovanja za storjene prekr{ke. Zgodba je s stali{~a glavnega junaka v toliko zani-
miva za nas Slovence, ker je avtor napisal nekak homage o lepotah slovenskih krajev in ljudi, predvsem
Ko~evske. Ob tem je tudi omenil temno stran dogajanj v ko~evskih gozdovih v povojnem ~asu. V
omenjenih krajih so Bastove generacije ‘ivele ve~ desetletij, s propadom Avstroogrske in nato Nem{kega
rajha pa so prenehali biti njihova domovina, kar so zelo ob‘alovali.
Majda Ora‘em Stele
Irene Guenther, Nazi Chic? Fashioning Women in the Third Reich. Oxford, New York :
Berg, 2005. 499 strani.
^eprav se nekaterim znanstvenim krogom zdi, da obla~ilna moda ni ravno tema, ki bi jo bilo treba
raziskovati, nam pri~ujo~a knjiga dokazuje nasprotno. Zgodovinarka Irene Guenther, profesorica na
Houston Community College, se je z ob{irno in zelo natan~no raziskavo, podprto s {tevilnimi, tudi
prvi~ objavljenimi arhivskimi dokumenti, lotila politike mode v tretjem rajhu. V njej je predstavila
tezo, da je bila za naciste moda pomembno ideolo{ko podro~je, skozi katerega so sku{ali vplivati na
va‘na dru‘bena vpra{anja, kot so antisemitizem, kulturni nacionalizem in spolne vloge.
Nem{ko dru‘bo so si nacisti v ~asu totalitarne vladavine predstavljali povsem po svoje. Med vlo-
gami, ki si jih je zamislil njihov ideolo{ki aparat, je avtorica izpostavila predvsem vlogo ‘ensk. Nacisti~ni
propagandni slogan je njihove aktivnosti strnil v: Kinder, Küche, Kirche. Informiranje oziroma indok-
triniranje ‘ensk se je vr{ilo v medijih, {olah in v okviru drugih strankarskih organizacijah, kamor so
bile Nemke vklju~ene. Na ta na~in se je vedelo, kaj se od njih pri~akuje v vlogah matere, gospodinje in
potro{nice. Tem to~no dolo~enim vlogam je nov aparat dolo~il tudi ustrezen videz. Na eni strani so tako
propagirali videz ‘ensk s pode‘elja, oble~enih v tradicionalne ljudske no{e, tako imenovane Dirndl. Na
drugi strani pa so v propagandi prikazovali mlade ‘enske v uniformah nacionalsocialisti~ne stranke.
Med tem ko je prvi videz poosebljal preteklost, nem{ko tradicijo, se je slednji spogledoval s prihodno-
stjo, z urejeno uniformirano dru‘bo tretjega rajha. Oba videza sta skupaj predstavljala reakcijo proti
internacionalnim trendom v obla~enju in proti vsemu kar ni bilo nem{ko.
Propagandna retorika je poveli~evala naravni videz in zdravo ‘ivljenje, ki ga je poosebljal Dirndl,
ter ga postavljala nasproti nezdravemu videzu takratne mednarodne mode. Ta je narekovala no{njo
hla~, kajenje in vpadljivo uporabo kozmetike. S tem so sku{ali Nemke prepri~ati, da bi se prenehale
ravnati po modnih trendih, predvsem tistih, ki jih je narekoval Pariz.
Irene Guenther nas tako pou~i, da je bila moda ‘e v preteklih treh stoletjih uporabljena kot kulturna
reprezentacija francoske oziroma nem{ke nacije, kot izraz njunega tekmovanja na gospodarskem in
drugih podro~jih. Dejstvo je, da je bila francoska moda vedno zelo priljubljena med Nemkami, da so
nem{ki modni oblikovalci redno obiskovali Pariz, saj se je »francosko« vedno dobro prodajalo. Tako je
tudi konfekcijska industrija, ki je bila med evropskimi dr‘avami najbolj razvita v Nem~iji, izdelovala
predvsem kopije francoske obla~ilne mode. Vzporedno s tem so se v francoskih medijih oblikovali
stereotipi, ki so na primer karikirali Francozinje kot majhne, vitke in elegantne, Nemke pa kot velike,
debele in robustne, ki nimajo smisla za modo.
Kadar so se francosko nem{ki odnosi ohladili, kot na primer med prvo svetovno vojno, so v Nem~iji
o‘ivili propagando zavra~anja francoskih izdelkov. S ~lanki in reklamami v nem{kih medijih so sku{ali
‘enske prevzgojiti v nacionalno osve{~ene potro{nice. Iz nem{kega besednjaka so izbrisali francoske

538 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
besede kot so Confection, couture ali chic in jih zamenjali z Konfektion, Hauptmode ali Schick. Nem{ka
vlada je sestavila listo prepovedanih luksuznih dobrin, na kateri so se zna{li tudi luksuzna obla~ila,
kozmetika in parfumi. Dr‘avni muzeji in in{tituti so pospe{eno nadaljevali z nedokon~anim projektom
ustvarjanja lastne »nem{ke mode«, o~i{~ene od francoskih vplivov.
Seveda so izjeme obstajale. Razkorak med tistim, kar je bilo del javne propagande in realnostjo, je
bil opazen. Nem{ki modni ~asopisi, kot na primer Die Dame, so poleg objavljenih prispevkov in foto-
grafij o nem{ki no{i Dirndl, {e naprej objavljali tudi zadnje francoske ali angle{ke modele. Tudi »prva
dama nem{kega tretjega rajha« Magda Goebbels je bila pravo nasprotje vizualne propagande, ki jo je
vodil njen mo‘. Vedno je bila skrbno urejena, na{minkana, nalakirana in je ve~krat na dan zamenjala
svojo toaleto.
Tudi Adolf Hitler je kazal dva obraza. Na eni strani se je v ve~ini javnih govorov pojavljal z ‘enska-
mi, oble~enimi v Dirndl, ki niso pile alkohola, kadile ali uporabljale kozmetike in katerih osnovna
naloga je bila rojevanje otrok. Osebno pa so mu bile v{e~ predvsem vitke, elegantne, lepo oble~ene
‘enske. Tako se je navdu{eval nad pevko Marlene Dietrich, ki je kadila, nosila hla~e in ‘ivela v Zdru‘enih
dr‘avah Amerike, nad krhko re‘iserko Leni Riefenstahl …
Prvi cilj v doseganju pravega nem{kega videza je bil osnovan na podlagi nacionalnega tekmovanja,
drugi pa na podlagi rasnega vpra{anja. Med tem, ko je bil Pariz v za~etku dvajsetega stoletja svetovni
center haute couture, je Berlin postal svetovni center Konfektion. Irene Gunther skozi podatke govori o
dejstvu, da so Judje v svojih rokah dr‘ali skoraj 50 % vse nem{ke konfekcijske industrije. Ta veja
industrije je v prvi polovici 20. stoletja postala pomemben del nem{kega gospodarstva.
Judje so bili tudi lastniki ve~ine nem{kih veleblagovnic, kjer so prodajali internacionalno modo in
druge luksuzne predmete. Ko se je za~elo s propagando proti francoski modi in kozmetiki, so na Jude
zvalili glavni del krivde za to, da so bile Nemke »oku‘ene« z vulgarno francosko modo. Eden glavnih
namenov nacisti~ne politike je tako postal »o~istiti« nem{ko modno industrijo vseh Judov.
V tretjem rajhu so se tako nacisti skozi vsakdanje ‘ivljenje in preko propagande vme{ali tudi v
modo, kjer so poleg nareka o tem, kaj oble~i, obra~unali tudi z dolgoletnimi resni~nimi in nami{ljenimi
rivali, Judi, Francozi, Angle‘i. Vendar jim klub temu ni uspelo ustvariti edinstvene nem{ke mode. Vzro-
ke za to avtorica i{~e skozi celo knjigo in jih tudi ustrezno argumentira. Po vrsti kulturnih {tudij o modi
v totalitarnih re‘imih smo na to temo dobili {e odli~no zgodovinsko {tudijo, katere avtorica je pregleda-
la {tevilne arhive v Nem~iji in Zdru‘enih dr‘avah Amerike in svoje ugotovitve tudi ustrezno predstavi-
la. [tevilni viri dajejo sami knjigi poleg zanimivosti tudi toliko ve~jo kredibilnost.
Maja Gomba~
Metka Gomba~, Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst
1944–1947. Organizacijska shema ljudske oblasti. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2003. 279
strani.
O problematiki Slovenskega primorja in Trsta je bilo ‘e veliko napisanega. Zgodovinarji, pravniki
in drugi so svojo pozornost posve~ali tudi delovanju Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora
(PNOO) za Slovensko primorje in Trst, a le v toliko, v kolikor je njegovo delovanje zadevalo vpra{anje
dr‘avne pripadnosti tega obmo~ja oziroma mednarodna in lokalna prizadevanja za dolo~itev nove meje.
Vendar pa zgodovine ne ustvarjajo le politiki, diplomati in vojaki, ampak tudi povsem navadni prebival-
ci mest in vasi, njihove ‘elje in strahovi, pri~akovanja in razo~aranja. Zato so tudi raziskave vsakdanjega
‘ivljenja neobhodno potrebne, ~e ‘elimo, da del~ki neke sestavljenke postanejo celotna zgodovinska
zgodba. Prav to pa je imela v mislih Metka Gomba~, odli~na poznavalka novej{e primorske zgodovine.
Zamisel, da bi napisala knjigo o prelomnem obdobju Slovenskega primorja in Trsta, se ji je porodila ob
njenem osnovnem delu v Arhivu Republike Slovenije, to~neje ob urejanju arhivskega gradiva organov
tako imenovane ljudske oblasti na obmo~ju Slovenskega primorja in Trsta v letih 1944–1947. Tako po
vsebini kot koli~ini izjemno bogato gradivo nudi svojevrsten izziv, ki ga je avtorica takole razumela:
»Kljub izredno bogati arhivski dedi{~ini je zgodovina delovanja PNOO pri raziskovanju povojnega
dogajanja ostala v senci diplomatskega in politi~nega zgodovinopisja. Obravnavanje zgodovine