lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 16. decembra 2011
letnik LXIV • št. 97 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
NOVE NAROČNIKE S
Hfrnr irrill3'/.....J
TERME
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajenH
l/ím bwlcm ¿taj&uhga tednih,, poiiuiaicm Radia, Ptuj tm paiioitoiM partmjm žekm piyéten pmzHičui (kcmbe/v trn md bož& itt, ¿tečno- novo- M&!
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznične prireditve za najmlajše
Praznični dnevi - dnevi dobrodelnosti
Na Ptuju in v okolici te dni potekajo številne prireditve za najmlajše, prizadevne pa so tudi dobrodelne organizacije, ki bodo te dni obdarile otroke v socialno šibkih družinah.
Rokomet •
Ormožani roke gor za »Final 4«
O Stran 15
V MO Ptuj praznične prireditve organizirajo četrtne skupnosti v sodelovanju z MO Ptuj, izvajalci programa pa so že tradicionalno v Vrtcu Ptuj, kjer so pripravili 21 lutkovnih predstav za najmlajše, med otroke pa bodo razdelili 1109 prazničnih daril. V četrtnih skupnostih prireditve končujejo danes, ko praznično »štafeto« prevzema CID Ptuj. Dedek Mraz v spremstvu tete Zime se bo pred Mestni kino pripeljal ob 15.30, ob 16. in 18. uri pa vabijo na ogled animiranega filma. V soboto bo v Mestnem kinu ob 16.30 in 18. uri še lutkovna predstava, nekaj minut pred 19. uro pa se bo dedek Mraz s svojim spremstvom za letos poslovil. V tem času pa so aktivni tudi v ptujskih dobrodelnih organizacijah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Jagarinec •
»Pred prvim treningom mi je že grozila odpustitev!« O Stran 19
Velika Nedelja • Vrtce želijo priključiti šolam
Zakaj eni da, drugi pa ne?
Na Ormoškem so žive debate o priključitvi vrtcev k osnovnim šolam. Takšno prakso že leta izvajajo pri Svetem Tomažu, od samostojnosti občine naprej pa tudi v Središču ob Dravi.
Vrtci nekdanje ormoške občine so bili leta 1987 združeni v Vzgojno-varstveni zavod, ta pa se je 2008 preimenoval v VIZ Vrtec Ormož in sedaj združuje vrtce Ormož, Velika Nedelja, Podgorci, Miklavž pri Ormožu, Kog in Ivanjkovci. Pred časom je ob-
činska uprava že predlagala, da se vrtca Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu s Kogom priključita osnovnim šolam v kraju. Tokrat pa je Vili Tro-fenik predlagal, da se to isto naredi tudi v Veliki Nedelji in Podgorcih. Zavzel se je za celovito rešitev za vse vrtce v
občini, svoj predlog pa je utemeljeval s pomanjkljivostmi, ki jih je mogoče zaznati zlasti v odnosu vrtcev do lokalnega okolja ter premajhnega sodelovanja med nekaterimi osnovnimi šolami in vrtcem.
O Stran 5
Foto: Viki Ivanuša
Vrtec v Veliki Nedelji je dobrih 100 metrov od osnovne šole in je menda potreben temeljite obnove; po trditvah Vilija Trofenik imajo težave zlasti z inštalacijami.
Od 1. do 31. decembra 2011 super ugodni dnevi v Telekomovih centrih po vsej Sloveniji.
Obiščite Telekomove centre, kjer vas v decembru poleg akcijskih ponudb in ugodnosti čaka 20-odstotni praznični popust na redno ceno fiksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme.
TelekomSIovenije
Ormož • Deseta seja občinskega sveta
Po 14 amandmajih le sprejeli proračun za leto 2012
V ponedeljek so se ormoški svetniki sestali na 10. seji občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile težke teme: proračun, sprememba statuta, sprememba poslovnika, končno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa Občine Ormož za leto 2010, oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož, zapletali pa so se tudi okrog vprašanja, ali naj se vrtca v Veliki Nedelji in Podgorcih priključita tamkajšnjima osnovnima šolama.
Velike Nedelje do Podgorcev s pločnikom in javno razsvetljavo ter čistilno napravo v Sodincih. Zagotavljajo se sredstva za pripravo projektne dokumentacije in gradnjo kanalizacije v Ivanjkovcih ter širitev in rekonstrukcijo čistilne naprave v Ormožu. V letu 2012 se nadaljuje tudi izgradnja namakalnega sistema v Podgorcih in Veliki Nedelji, ki bo končana aprila, ter širokopasovnega omrežja za izgradnjo sistema na območju belih lis. Zagotavljajo se tudi sredstva za investicije v šole in vrtce, za vlaganje v krajevne domove, zaključuje se obnova kulturnega doma v Veliki Nedelji in Podgorcih, prihodnje leto pa je planirana tudi fasada na kulturnem
Kot je povedal glavni občinski finančnik Mirko Šerod, je končna verzija proračuna ocenjena na 21,5 milijona evrov. Z dopolnjenim proračunom, za 745.000 evrov večjim od predhodno predlaganega, ki so ga svetniki v ponedeljek sprejeli, se zagotavljajo zlasti dodatna sredstva za modernizacijo javnih poti, ki so bile izpostavljene na zborih občanov.
Šerod je povedal, da je v proračunu dobrih 13 milijonov evrov namenjenih za investicije, med katerimi je ena večjih izgradnja kanalizacije in dveh čistilnih naprav na vodovarstvenem območju na območju Cvetkovcev, Velike Nedelje in Trgovišča. Nadaljuje se izgradnja kanalizacije od
Uvodnik
»Volim« adidas
Toliko kot ta teden še o takšnih in drugačnih »trenirkah« nisem razmišljala. In če se je vse vrtelo okrog njih, se mi je zdelo prav, da si jo simbolično oblečem tudi sama. Po dolgem in mukotrpnem iskanju šumeče v svoji omari žal nisem našla. S črtami se sicer še najde kakšna, a stereotipne, ki bi ustrezala profilu pravega bosansko-slovenskega volivca, iz modnih razlogov nimam več. Sem pa si oblekla Adidasovo, da pokažem, da sem se v celoti našla v besedah domnevnega avtorja opevanega prispevka Tomaža Majerja. Tudi sama imam namreč težave s spominom in si tu in tam kaj napišem na roko. »Srbsko« govorim odlično, le ustreznega naglasa nimam več. Res je tudi, da mi je ravno pri obkro-ževanju številke, ne vem več katere, zazvonil telefon. Na volitve sem prišla v »skupini«, z možem in hčerko, tudi govorili nismo veliko.
Po vsem povedanem bi torej lahko sklepala, da ustrezam profilu tipičnega »Jankovicevega« volivca. Priznati moram še, da sem v tednu pred volitvami prejela kar nekaj klicev s čudnih številk, a se nisem oglasila, tako da nisem prepričana, kdo je klical. Morda pa me je res klical kdo, da me spomni, koga naj volim, ali pa je bil samo dedek Mraz, ki me je želel vprašati, kaj si želim za novo leto. Vse možnosti so odprte.
Natolcevanja, ki so se pojavila na spletni strani SDS, so me najprej dobro nasmejala, ob ponovnem, natančnejšem branju pa spomnila, da vendarle imajo pridih sovražnega govora. Dejstva so povsem drugačna od domnev, ki so jih objavljali. Če začnemo pri najpomembnejšem: državljanstva v Sloveniji, dragi moji, niti slučajno ni lahko dobiti. Samo s »trenirko« in trojko namreč ne gre. Treba jepokaza-ti še veliko več: znanje slovenskega jezika, večletno neprekinjeno bivanje, zaposlitev in še in še. Niti končani osnovna in srednja šola v Sloveniji, 15 let stalnega bivanja na Ptuju, diploma iz novinarstva in niti zaposlitev za določen čas niso prepričali trde slovenske birokracije, da sem prava Slovenka. In če sva z bratom danes oba Slovenca, si mama trenirke na volilni dan še vedno ni oblekla, ker iz različnih razlogov še ni sprejeta v izbrano druščino slovenskih državljanov. Toliko o tem, kako je bila naša država radodarna s podeljevanjem državljanstev -icem.
Tekst, kije zaokrožil na spletu, pa je le dokaz več, da so v naši državi tudi ljudje, ki jim je sovražni govor nekaj povsem normalnega in sprejemljivega. K sreči jih ni veliko ... Vsaj ne dovolj, da bi imeli večino.
P. s. Mimogrede: prodam skoraj novo, samo na volilni dan nošeno nešumečo trenirko.
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik je na predlog proračuna vložil kar 14 amandmajev in jih pospremil z zelo začinjenim komentarjem. Sprejet je bil le prvi.
in gasilskem domu, v katerem so tudi prostori krajevne skupnosti v Ivanjkovcih.
Z novim proračunom se zagotavljajo potrebna sredstva tudi za zamenjavo vodovodnih cevi od vodnega zajetja v Mihovcih pa do vodohrana na Jeruzalemu. Projekt bo vreden okrog 15 milijonov evrov. Gre za štiriletni projekt, ki je v fazi pridobivanja sklepa o sofinanciranju.
Mirko Šerod je povedal, da se za modernizacijo javnih poti namenja okrog 800.000 evrov za 10 kilometrov cest. Ko smo ga povprašali po primanjkljaju, pa je povedal: »Primanjkljaj za prihodnje leto znaša 2,5 milijona evrov ter se delno (600.000 evrov) pokriva s prenosom sredstev iz 2011, načrtovano pa je zadolževanje za pokritje primanjkljaja v višini 1.900.000 evrov. Končni obseg zadolževanja bo odvisen od realizacije investicij, ki predstavljajo okrog 60 % proračuna za leto 2012.«
Zavrnili 13 od 14 amandmajev
Na predstavitvi proračuna se je videlo, da so svetniki očitno uskladili svoje lokalne interese, da so bile upoštevane nekatere ideje z zborov krajanov in da so na občini uspeli konec povezati s koncem. Potem pa je v igro vstopil Vili Trofenik, ki je vložil, reci in piši, nič manj kot 14 amandmajev na proračun, za katerega je velika večina svetnikov že našla konsenz. V dvorani občinskega sveta je bilo glasno, kot smo tega vajeni, ko sta se Vili Trofenik in Alojz Sok poskušala dogovoriti, ali bo predlagatelj amandmajev obrazložil vsakega posebej ali vse skupaj. Ali mu torej pripada replika 14-krat ali ne, ali pa
sploh ne, saj je predlagatelj in lahko govori, kolikor hoče. Na ta način so minevale ure, na koncu pa je bil sprejet le en amandma, pa še to zato, ker je bil tehnične narave in nesporen ter se ni nanašal na pre-razporejanje sredstev. Vseh ostalih 13, v katerih je Vili Trofenik po svoje razporejal denar - recimo s postavke za občinske nagrade in priznanja na postavko za nakup zastav, denar za sofinanciranje urejanja lagun je želel vzeti v korist nakupa zemljišč za prekop Se-jance, za kar je želel nameniti tudi denar od odrskih stopnic -, pa je bilo zavrnjenih. Pri tem je bilo slišati marsikaj.
Največ nesoglasij je bilo pri drugem amandmaju, pri katerem je Trofenik želel črtati sredstva za ureditev gasilskega doma v Veliki Nedelji, ker se mu to v tem trenutku ne zdi prioritetno, saj je požarna varnost zagotovljena, po njegovem mnenju gre le za urejanje prostora za veselice. Zanimiva je bila tudi obrazložitev amandmaja številka 10, v katerem je Trofenik želel podjetju Hardeška šuma odvzeti 20.000 evrov in jih prenesti v korist regijskega centra za ravnanje z odpadki, ker za od-
prtje zgornje proračunske postavke ni pravne podlage in je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Poleg tega pa gre še za nenamensko rabo namenskih sredstev za ravnanje z odpadki. Tako slikovit je bil Vili Tro-fenik: »In ta denar bi vi dali na razpolago problematični firmi z mariborskim županom in občino, ki dobi vsak mesec eno negativno mnenje računskega sodišča? So tik pred bankrotom, vi pa bi se z njimi ženili! Ali jih Ormož potrebuje? Ne, oni potrebujejo Ormož, da bodo lahko kam odložili smeti! Zapravili ste 15 milijonov evropskih sredstev iz te perspektive, dokončno! Počasi boste iz ormoških smeti dali denar še za EPK ali Uni-verzijado v Mariboru!«
Ormož - šolski primer korupcije?
Po dogajanju smo Vilija Tro-fenika vprašali, zakaj je vložil toliko amandmajev, in odgovoril je takole: »Sem toliko realen, da sem vedel, da nobenega amandmaja ne bodo sprejeli. Zbral sem nekaj vzorčnih primerov, katerih namen je bil opozoriti na vsebinske in pravne defekte pripravljenega proračuna, ki je v pretežni meri, vsaj kar zadeva investicije, nezakonit, saj za posamezne investicije za uvrstitev v proračun niso izpolnjeni zakonski pogoji. Pri tem gre zlasti za nesrečno trgovanje s cestami, ko občinska uprava brez projektov piše popise del, potem ta ista uprava oddaja dela, ima pa tudi glavno besedo pri nadzoru. To je leglo potencialne korupcije, kot to ugotavlja komisija za boj proti korupciji. Korupcija sama ne nastane z oddajo del,
ampak pri pripravi naročila in izvedbi. Ormoške razmere so šolski primer.«
Opozoril je, da se »za glasove« daje za velikonedeljski gasilski dom 268.000 evrov, za vzdrževanje vseh osnovnih šol v občini pa 100.000 evrov. Ob tem pa menda v proračunu ni niti enega samega evra za energetsko sanacijo vrtcev, kaj šele, da bi delali program potrebnih rekonstrukcij. »V času, ko ljudje nimajo dela, ko nimajo za kruh, bomo pri nas gradili gasilske domove za veselice. Kruha in iger!« je bil razočaran Trofenik.
Trofenik si je na seji prislužil opomin župana Alojza Soka, ker je neprimerno reagiral na izjave Martina He-barja. Ta je opozoril, da želi imeti možnost umakniti se iz občinskega sveta, ko pride do takšnih izpadov, saj je seja podobna terapevtski skupini. To je Trofenika šele prav razjarilo.
Slišali pa smo tudi nekaj zanimivih o gasilcih. Trofenik je trdil, da jih je vedno podpiral in da so jim takrat, ko občina ni imela denarja, kupovali drage avtomobile. Dr. Simon Kolmanič pa je potem opozoril, da pa so bili ti avtomobili plačani v mandatu Alojza Soka. Stanko Podgorelec je povedal, da se na Ormoškem med gasilci na veliko dela politika, pojasnil pa je tudi, zakaj je izstopil iz gasilskega društva. Ne more namreč pozabiti prizorov z dneva gasilcev, ko so se gasilci postavili na soncu v postroj, funkcionarji pa so si v krogu podeljevali priznanja. Poudaril pa je, da so v gasilstvu pomembni tisti, ki delajo, in te bo še naprej podpiral.
Viki Ivanuša
i t
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani
Če natančno premislimo, smo le vsi goli v svojih oblekah.
HUDTWALKER
V svojem najglobljem bistvu smo, tako kot vse kar obstaja, narejeni iz enake osnove. Ko se tega zavemo, pričnemo delovati s temelja enosti in sočutja, ne pa duhovne in materialne ločenosti. Sočutie ie not do lastne sreče, zadovoljstva
■
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
i
Slovenija • Bomo ob zaposlitvi res vračali socialno pomoč
Preživeti je treba danes
Od prvega decembra naprej je na razpolago nova 11-stranska vloga za uveljavljanje sredstev iz javnih transfer-jev - za različne oblike pomoči, ki jih država daje državljanom. Na Ptuju so pošle že drugi dan, kar ni nič čudnega, upoštevajoč dejstvo, da so v enem samem dnevu na ptujskem Centru za socialno delo prejeli kar 364 vlog. Čeprav vlagatelji vloge pridno oddajajo, 1. januar, ko bo v veljavo stopila nova socialna zakonodaja, pa je pred vrat, je še vedno marsikaj nedorečenega.
Od 1. decembra naprej je obsežna vloga za uveljavljanje sredstev iz javnih transferjev na razpolago tako na spletu kot v knjigarnah. Da so vloge zaželeno in dolgo pričakovano blago, dokazuje dejstvo, da jih je na Ptuju zmanjkalo že 2. decembra. Kot pojasnjuje direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, so vlagatelji zelo dobro seznanjeni z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih transferjev, pa tudi s tem, za katere prejemke je vloge treba oddati ta mesec.
Gneča je zato povsem pričakovana, v prihodnjih dneh pa naj bi na hodnikih centrov za socialno delo srečevali še več ljudi, saj jih veliko čaka na zadnji dan za oddajo vlog. „Mi vloge že sprejemamo v sedmih pisarnah. Podatke bomo začeli vnašati šele po 19. decembru, takrat naj bi namreč začel delovati nov sistem. Upamo, da bo deloval brezhibno, sicer ne vem, kaj
bomo storili. Je pa dejstvo, da sistem še ni preizkušen, in malo me je strah, kako bo vse skupaj potekalo. Že tako bomo imeli dela čez glavo, tako da upamo, da bo vse šlo po načrtih," je pojasnil Kerin, ki je prepričan, da bodo na Centru delali tudi čez praznike. V šali celo pravi, da bodo tam kar silvestrovali.
Obrazec obsežen, a presenetljivo preprost
Po opažanjih strokovnih delavk na Centru za socialno delo Ptuj je obrazec, kljub temu da je zelo obsežen, saj je dolg kar 11 strani, presenetljivo preprost. „Ni bilo pripomb na sam obrazec. Ljudje so večinoma pravilno označevali, katere pravice bi radi uveljavljali," pravi Kerin in dodaja, da pa so doslej vloge oddajali večinoma mladi starši, ki želijo uveljavljati znižano plačilo vrtca. Zato pa pričakujejo, da
bodo starejši potrebovali nekoliko več pojasnil.
Vzeti socialno pomoč ali ne
Medtem ko na eni strani delavke na centrih za socialno delo po vsej državi vloge pridno sprejemajo in se jim kopičijo na mizah in v omarah, je na višjih instancah marsikaj še vedno nedorečenega in nejasnega. V dvomih so tudi vlagatelji, ki imajo nešteto vprašanj, nemalokrat pa jezo stresajo na nič krive, nič dolžne strokovne delavce na centrih. Kerin poudarja, da niso centri spisali zakonodaje in da strokovni delavci le opravljajo svojo delo, zato prosi za razumevanje in potrpežljivost.
„Imamo pa precej zanimivih primerov. Ljudje se poskušajo znajti na tisoč in en način in pokažejo ob tem polno inovativnosti. Vlogo na primer izpolnijo v celoti,
Foto: DK
Mag. Miran Kerin
tam, kjer bi se pa morali podpisati pod izjavo, pa se ne želijo ali se podpišejo drugje, ker bi denar želeli dobiti, bojijo pa se, da bo država po njihovi smrti od dedičev zahtevala povračilo v višini sredstev, ki so jih prejeli," razlaga Kerin. To pa bo po novi zakonodaji praksa v vsakem primeru.
Tudi doslej je bilo v zakonu o dedovanju določilo, da morajo sredstva, ki jih prejemnik dobiva kot denarno socialno pomoč, dediči po njegovi smrti v sorazmernem deležu vrniti v državno blagajno. Bo po se to novem letu izvajalo dosledneje. Kerin sicer pravi, da je njegov nasvet, naj tisti, ki resnično potrebujejo ta sredstva, socialno pomoč tudi zares sprejmejo. „Preži-veti je treba danes," dodaja in poudarja, da so vse možnosti odprte, da se bo zakonodaja na tem področju v prihodnosti spremenila.
Naj obremenim otroka?
Novost zakona o uveljavljanju pravic iz javnih transfer-jev pa je, da vračilo prejetih sredstev iz javnih transferjev po novem velja tudi za var-
stveni dodatek, ki ga prejemajo upokojenci z najnižjimi pokojninami. Po besedah Ke-rina se marsikdo zato odloči, da varstvenega dodatka več ne bo prejemal, češ da ne bi obremenil dedičev. A Kerin pravi: „Če ljudje vedo, da denar potrebujejo tu in danes, naj ga vzamejo. Če dediči ne bodo mogli vračati, bodo to dokazali na sodišču in jim bo ta dolg lahko tudi odpisalo," še pojasnjuje.
So pa bili vsi prejemniki pokojnin obveščeni o tem, da v veljavo stopa nova zakonodaja. Če varstvenega dodatka več ne želijo prejemati, se morajo oglasiti na SPIZ-u in tam podpisati izjavo. „Problem pa je, da SPIZ ljudi pošilja k nam, na Center za socialno delo, ker se jim ne da razlagati novosti. Mi pa imamo tu potem nepopisno gnečo," še dodaja Kerin.
Koliko bodo dediči morali vračati, kaže povsem enostaven izračun: če bo na primer Janez Novak prejemal 100 evrov varstvenega dodatka pet let, za tem pa bo umrl, bo njegov sin, ki bo podedoval Janezovo hišo, vredno 50 tisoč evrov, državi moral nakazati sorazmerni delež. V tem primeru bi to predstavljalo 6000 evrov (60 mesecev krat 100 evrov). V primeru, da bo Janezov sin tudi sam v stiski, pa bo z dokazili na sodišču lahko oproščen vračila.
Bomo ob zaposlitvi vračali prejeto socialno pomoč?
Ker so se pojavila ugibanja, da bodo prejemniki denarne socialne pomoči morali ob zaposlitvi le-to državi vračati, smo Kerina povprašali tudi
o tem. A kot pravi, te bojazni ni, saj zakon govori le o dedovanju.
Če je to povsem jasno, pa so nekatere druge stvari bolj nedorečene. Tako Kerin na primer ni prepričan, kdaj natanko bodo prejemniki denarnih socialnih pomoči prejeli januarska izplačila. Pravi, da upajo, da v rokih, a se boji, da bo zaradi kompleksnosti sistema prišlo do zamud, s tem pa dodatnega dela s poračuni.
Komu se splača oddati nove vloge?
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih transferjev ne bo nujno za vse prejemnike pomenil nižjih prihodkov. Denarna socialna pomoč se bo na primer za najbolj ogrožene prejemnike celo povišala, in sicer na 288 evrov, kar je 60 evrov več kot doslej. Bo pa zato po predvidevanjih manj prejemnikov. Zakon naj bi namreč sredstva iz javnih trans-ferjev pravičneje razdelil.
Ob tem, da morajo v decembru nove vloge oddati tisti, ki želijo uveljavljati znižano plačilo vrtca, in tisti upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, pa lahko nove vloge izpolnijo tudi posamezniki, ki menijo, da bodo po novem zakonu imeli višje prejemke. Na vprašanje, ali je torej za tiste, ki so prepričani, da bodo po novi zakonodaji imeli višje prejemke, smiselno, da vloge oddajo še pred iztekom starih odločb, Kerin odgovarja pritrdilno. Če torej vlagatelj meni, da bo po novi zakonodaji upravičen do maksimalne denarne socialne pomoči, ki je višja od sedanje, lahko novo vlogo že odda, ne glede na to, do kdaj mu velja stara odločba.
Kako vedeti, ali bo posameznik v kategoriji za zvišano plačilo, pa ni prav jasno. Kerin pravi, da tudi sami še nimajo možnosti, da bi izračunali, kako visoki bodo prejemki posameznikov po novi zakonodaji. „Bodo pač morali tvegati in se sami odločiti, ali bodo novo vlogo oddali še pred potekom veljavne odločbe," zaključuje direktor ptujskega Centra za socialno delo.
Dženana Kmetec
PARADA 2011
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ponedeljek, 26.12. 2011, ob 16. uri
PARADO VODITA; Danica Godec in Luka Huzjan
T1AGER
■ Ftisovine
ÍOSTrtO
* Ptuj d.M., RaftM Ulla 16,2250 M
ZLATI POKROVITELJ
SREBRNI POKROVfTEU
NI POKROVITELJ
'imuno a
SREBRNI POKROVtTEU
Nastopili bodo:
Ans. NOVI SPOMINI Ans. GADI Ans. DONAČKA Ans. VIHAR Ans. UNIKAT Ans. AKORDI Ela & ŠARMERJI PAJDAŠI Ans. PETKA MARJAN ZGONC
in TOMAŽ VRHOVNIK TANJA ŽAGAR NOVA LEGIJA NATALIJA VERBOTEN
DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SKATER
Ans. Bratov GAŠPERIČ MILI
MODRIJANI
Ans. MIRA KLINCA
ALFI NIPIč
Ans. ŠTRK
RUDI ŠANTL
Ans. KATRCA
Harmonikarski orkester
VUJECI Ans. EKART ter Luka in Pepi
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico.
Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik nuj in center Jager Ptuj Organizatoija: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
Kidričevo • Z odškodninsko tožbo grozi tudi Albin Brencl
»
Oškodovani so podjetje in naši delavci!
«
Potem ko so na nedavni seji sveta občine Kidričevo ponovno odprli vprašanje odlagališča odpadnih gum v Lovrencu (ker so nekateri menili, da so bili oškodovani, naj bi že preučevali možnosti za odškodninski zahtevek zoper ministrstvo in izvajalca sanacije), pa odškodninsko tožbo napovedujejo tudi v podjetju AP Albin Promotion.
Problematika predelave odpadnih avtomobilskih gum v gramoznici v Lovrencu je spet zelo aktualna. Za osvežitev dogodkov naj spomnimo, da je kmalu po drugem katastrofalnem požaru gum v lovrenški gramoznici ministrstvo za okolje in prostor podjetju AP Albin Promotion razveljavilo izdano gradbeno dovoljenje za predelavo starih gum s pojasnilom, da za izdajo takih dovoljenj ni pristojno, ampak je pristojna upravna enota. Ker so s tem odgovornost za nadaljnjo usodo te dejavnosti prenesli na Upravno enoto Ptuj, je ta zaprosila Občino Kidričevo za razlago občinskih prostorskih aktov. V teh pa je med drugim zapisano, da je sanacija zemljišč na vo-dovarstvenih območjih možna le v primerih, ko gre za pretvorbo v kmetijske površine, za tako dejavnost, kot jo opravlja podjetja Albin Promotion, pa gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati. In ker občina za to nima izdelanega podrobnega prostorskega načrta, ni pravne osnove oziroma ustreznega akta, na podlagi katerega bi lahko UE Ptuj gradbeno dovoljenje izdala.
Na seji so kidričevski sve-
tniki poudarili, da je bilo največ napak storjenih na ministrstvu za okolje in prostor, ki da je prvotno gradbeno dovoljenje izdalo nezakonito, opozorili pa so tudi, da podjetje AP kljub vsemu na ostanke lani pogorelih gum še naprej do-važa na stotine ton starih gum, kar naj bi pomenilo ekološko katastrofo. Ker so nekateri menili, da je bila po dveh velikih požarih in z nepravilno predelavo in odlaganjem gum občini Kidričevo povzročena velika materialna škoda, so sklenili, da je potrebno izdelati ustrezno pravno mnenje, na podlagi katerega bi lahko ugotovili, ali obstajajo pogoji za vložitev zahtevka za povrnitev škode tako od ministrstva kot od podjetja Albin Promotion.
Brencl: »Naj odloči sodišče!«
V podjetju Albin Promotion po besedah lastnika in prokurista Albina Brencla menijo drugače, saj so trdno prepričani, da so oškodovani predvsem oni in njihovi delavci:
»Enostavno povedano: nimam več volje, ne časa, da
Albin Brencl: »Nimam več volje in ne časa, da bi javnosti razlagal in Naj o tem odloči sodišče.«
Foto: M. Ozmec
pojasnjeval, kaj je prav in kaj ne.
bi se trudil razlagati in pojasnjevati, kaj je prav in kaj ne. Naj o tem odloči sodišče. Moja glavna skrb je namenjena prizadevanjem, kako čimprej pridobiti nove projekte, da nekako zakrpamo škodo, ki nam je bila povzročena pri projektu predelave odpadnih avtomobilskih gum in morda prehitimo posledice nadaljevanja svetovne gospodarske krize, ki jo napovedujejo. Vprašanja, ali in kakšna je ekološka
katastrofa ter čigava je materialna škoda, so namreč teme za našo odvetniško pisarno, ki je že dobila naše napotke in je opremljena s popolnimi materialnimi ter drugimi dokazi, končno odločitev o tem pa bo moralo dati ustrezno sodišče.«
Kakšno pa je vaše stališče do težav, ki jih je povzročila predelava odpadnih gum v Lovrencu?
»Danes je popolnoma jasno, da je vse težave proti
Ljutomer • Mestna prometna strategija
Slab odziv na pomembno anketo
V okviru projekta izdelave mestnih prometnih načrtov je občina Ljutomer pristopila k izvedbi prometne strategije, da bi izboljšanja varnost in kakovost bivanja ljudi. Projekt delno financira Kohezijski sklad Evropske unije, izvaja pa ga projektna skupina, ki jo koordinira Urbanistični inštitut RS.
Ljutomer z izdelavo prometne strategije postaja prva majhna občina v Sloveniji s tovrstnim dokumentom, delo na projektu pa prehaja v zaključno fazo. Po analizi stanja je bila opravljena anketa o stanju prometa, ki jo je na tiskovni konferenci podrobneje predstavil dr. Aljaž Plevnik z urbanističnega inštituta. Anketa je bila posredovana 4000 ljutomerskim gospodinjstvom, odziv pa je bil s skromnimi 199 vrnjenimi vprašalniki le nekaj manj kot petodstoten (pa čeprav je bila tistim, ki so izpolnjevali anketo, obljubljena celo nagrada).
Kot se izkazuje, so občani s prometnim položajem v večini nezadovoljni in ob tem ugotavljajo, da so najslabše urejena področja tovornega prometa, cest in javnega potniškega prometa, veliko bo-
lje pa je pri opravljanju taksi prevozov, prometni signalizaciji in splošni informiranosti. Okoli 80 odstotkov anketirancev je podalo tudi konkretne predloge v zvezi z izboljšavami, še zlasti pri obnovi cest, gradnji obvoznice in omejitvi tovornega tranzita.
Med predlogi za izboljšavo prevladuje ureditev površin pločnikov in kolesarskih stez, manj pozornosti pa se namenja javnemu potniškemu prometu, pa čeprav gre za domala povsem zanemarjeno področje.
Analiza razkriva pet ključnih izzivov občine Ljutomer na področju prometa, ki se kažejo v pomanjkljivostih na-črtovalske prakse, nezdravih potovalnih navadah, upadu ponudbe javnega potniškega prevoza, zanemarjenih pogojih za hojo in kolesarjenje ter
vplivu cestnega motornega prometa na kakovost bivanja. Hkrati pa so se v procesu izdelave projekta pokazale nekatere pomembne priložnosti, kot je izpostava hoje in kolesarjenja, novitete v parkirni ureditvi in preobrazba ponudbe na področju javnih prevozov.
Po besedah županje občine Ljutomer Olge Karba bo predlog prometne strategije v prleški prestolnici obravnaval občinski svet na prvi seji v prihodnjem letu, po sprejemu pa sledi njegovo uresničevanje.
NŠ
Izmed anketirancev je glavno nagrado, kolo, žreb namenil Marjeti Rauter iz Ljutomera (na posnetku v sredini).
družbi AP Albin Promotion sprožila Občina Kidričevo in to na dan drugega, podtaknjenega požara. Po prevzemu funkcije novega župana smo že upali, da je težav končno konec, saj smo 16. januarja letos celo podpisali dogovor, da si ne bomo povzročali novih problemov. Vse bi bilo v najlepšem redu, če vlada na pobudo Občine z dne 3. maja 2009 ne bi izdala odločbe, v kateri je pojasnila, da gradbenega dovoljenja ni izdal pravilen organ, in naložila Ministrstvu za okolje in prostor, da vlogo preda Upravni enoti Ptuj, ki naj izda dovoljenje. Nič drugega ni bilo treba storiti, saj vsa potrebna soglasja obstajajo že od 12. decembra 2007.«
Torej menite, da je vpletena tudi Upravna enota Ptuj?
»Vsekakor, kajti Upravna enota Ptuj si je vzela pravico, da si problem izmisli in z dopisom vpraša Občino Kidričevo o obstoju posebnih ureditvenih pogojev. To je nepotrebno, ker so s tem dejanjem obrnili hrbet nadrejenim na ministrstvu za okolje in prostor. Ker so to poslali tudi nam, smo županu Antonu Leskovarju pisno predlagali, kaj naj jim odpiše, vendar se je očitno odločil drugače. Upravna enota Ptuj nas je nato pozvala na obravnavo, da nam razloži, kako dovoljenja ne bomo dobili. Da bi zapleteno zadevo vendarle poskušali umiriti, sem obiskal načelnika Metoda Graha, a ni pokazal interesa za pozitivno rešitev. Nato smo 17. ok-
tobra v prisotnosti našega odvetnika izvedli obravnavo in povedali, kaj je pravilno in kakšno škodo nam povzročajo. Do dogovorjenega roka se o izdaji niso odločili, ampak po moji oceni zato, da bi si pokrili hrbet, od občine ponovno zahtevali pojasnilo občinskega sveta. Tu je župan nasedel taktiki Upravne enote Ptuj in žal ni sprejel razlage občinskega PUP-a. Problem je povzročil že izdanim gradbenim dovoljenjem, kjer so takšna soglasja izdali. A o tem nas ni nihče več pisno obveščal, potekli pa so tudi vsi si zakonski roki. Začenja se uradni postopek proti Upravni enoti Ptuj z zahtevkom za izdajo odločbe - negativne ali pozitivne -v 8 dneh.«
Kidričevski svetniki so opozorili tudi na to, da dela v gramoznici potekajo še naprej. Je to res?
»Vedeti je treba, da se pred pravnomočnostjo odločbe z gradbišča ne smemo umakniti in zato nastajajo stroški, saj je dejstvo, da moramo delavcem dajati plače, medtem ko je državnim uradnikom očitno vseeno, saj prejemajo plače od države. Sicer pa ima občina Kidričevo več odprtih zadev. Začenjamo z odškodninsko tožbo za prekinitev gradnje v letu 2009, ker so na osnovi 'lažnega dokumenta' avtorjev Murka in Medveda dosegli začasno ustavitev gradnje, kar je upravno sodišče že odločilo v našo korist, saj menimo, da podpisan dogovor ne velja več. Poleg tega pa nas je začelo zanimati tudi, kaj je v drugih zasutih gramoznicah, in še vrsta drugih nepravilnosti, ki se pred krajani skrivajo. Verjamem, da tisti, ki so naši družbi AP želeli in še vedno želijo slabo, ne dojemajo pomembnosti naše družbe v svetu in tudi ne dejstva, da še vedno zaposlujemo določeno število delavcev in načrtujemo še dodatne zaposlitve, ker verjamemo novo izvoljeni stranki. Sicer pa vsem, ki v nas še vedno dvomijo, priporočam, naj prižgejo televizorje 21. decembra in si na prvem programu TV Slovenija po Odmevih ogledajo oddajo, v kateri bomo prvič pokazali bistvo glavnine naše proizvodnje. Mogoče bo pa le kdo dojel, da družbi Albin Promotion in vsem zaposlenim dela krivico.«
M. Ozmec
Foto: NS
Gorišnica • Stari vaški dom pred rušenjem
Zbogom, trohneči zidovi spominov
Velikanski stari vaški dom, ki obeležuje vhodno ulico do središča občine Gorišnica, že nekaj let sameva. Čeprav je bilo pred leti, potem ko se je iz njega izselila občinska uprava, nato pa so zaradi dotrajanosti zaprli tudi dvorano, prelite precej hude krvi zaradi nameravanega rušenja, je zdaj usoda stavbe očitno zapečatena.
Po nekaj letih molka, ko so se hudi duhovi malo pomirili, je namreč župan Jože Kokot že nekajkrat dal precej jasno vedeti, da se bo rušenje zgodilo v kratkem, in kot zdaj kaže, se bo to zgodilo že naslednje leto.
Res je, da nima smisla, da stavba, ki ne služi nikomur in ničemur več, propada še leta naprej. Zato so v občinskem vodstvu (občina je lastnica zemljišča in objekta) že pripravili idejno projektno dokumentacijo za novogradnjo približno enake velikosti, kot je sedanji dom. Za novo večnamensko stavbo občini ni treba čakati na potrditev občinskega pro-
storskega načrta, saj gre v bistvu za nadomestno gradnjo na zazidljivem zemljišču.
„Po sedanjem projektu, ki je izrisan, bo objekt poslovno -stanovanjski. Pritličje bo namenjeno različnim poslovnim dejavnostim. Zaenkrat je sklenjen dogovor z NKBM, ki bo imela svoje prostore v delu pritličja, morda se bomo lahko dogovorili tudi s Pošto, ki bi v naši občini tudi potrebovala večje prostore, sicer pa se med drugim predvidevajo manjša pekarna in drugi manjši poslovni prostori. Prvo nadstropje in mansarda bosta namenjena stanovanjem; po načrtu se bo ure-
V. Nedelja • Vrtce želijo priključiti šolam
Zakaj eni da, drugi pa ne?
Na Ormoškem so žive debate o priključitvi vrtcev k osnovnim šolam. Takšno prakso že leta izvajajo pri Svetem Tomažu, od samostojnosti občine naprej pa tudi v Središču ob Dravi.
Namesto sedanjega starega doma, ki ga bodo porušili, naj bi na istem zemljišču zrasel nov, sodoben poslovno-stanovanjski objekt; na posnetku idejni projekt novogradnje.
Vrtci nekdanje ormoške občine so bili leta 1987 združeni v Vzgojno-varstveni zavod, ta pa se je 2008 preimenoval v VIZ Vrtec Ormož in sedaj združuje vrtce Ormož, Velika Nedelja, Podgorci, Miklavž pri Ormožu, Kog in Ivanjkovci. Pred časom je občinska uprava že predlagala, da se vrtca Ivanjkovci in Miklavž pri Ormožu s Kogom priključita osnovnim šolam v kraju. Tokrat pa je Vili Tro-fenik predlagal, da se to isto naredi tudi v Veliki Nedelji in Podgorcih. Spisal je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi OŠ Velika Nedelja. Tro-fenik se zavzema za celovito rešitev za vse vrtce v občini, svoj predlog pa je utemeljeval s pomanjkljivostmi, ki jih je mogoče zaznati zlasti v odnosu vrtcev do lokalnega okolja ter premajhnega sodelovanja med nekaterimi osnovnimi šolami in vrtcem. Pri delovanju se pojavljajo tudi organizacijske težave pri zagotavljanju tehničnega osebja za vzdrževanje zgradb, igrišč in zelenic dislociranih enot vrtca. Zaradi razdrobljenosti in dostikrat nepripravljenosti za sodelovanje med osnovnimi šolami in vrtci se namreč povečujejo obratovalni stroški.
V Podgorcih in Veliki Nedelji imajo v vrtcih trenutno devet skupin, kar je le ena manj od zakonsko predpisanega normativa za ustanovitev lastnega zavoda. V predlogu je Trofenik vrtec opredelil kot organizacijsko enoto znotraj
javnega zavoda z avtonomnim pedagoškim vodjo -ravnateljem vrtca, ki ga imenuje svet zavoda po enakem postopku kot ravnatelja šole. Ravnatelj osnovne šole pa bi poleg svojih običajnih nalog opravljal še funkcijo direktorja zavoda v skladu z zakonom. Dislocirani vrtec v Podgorcih pa bi dobil status podružnice vrtca, podobno kot šola. Tro-fenik je opozoril tudi na dejstvo, da se zaradi prostorske stiske vrtca v Veliki Nedelji že sedaj del aktivnosti odvija v tamkajšnji šoli.
Vrtec je proti
Svoje mnenje k predlogu odloka je podala tudi ravnateljica VIZ Vrtec Ormož Marjeta Meško. Zapisala je, da so navedbe v odloku, ki naj bi bile razlog za priključitev vrtcev Velika Nedelja in Podgorci k osnovni šoli, neresnične in tudi žaljive za vse, ki izvajajo program predšolske vzgoje. Meškova opozarja, da bi bila diskriminacija povzročena vrtcema ravno zaradi tega, ker bi bila iztrgana iz strokovno močnega in varnega okolja in priključena ustanovi, ki se na predšolsko vzgojo ne spozna.
Pozitivno mnenje o delovanju Vrtca kot celote je podala tudi Fanika Fras Berro, vodja oddelka za predšolsko vzgojo pri Zavodu RS za šolstvo Maribor. V vsebino specifičnega problema se ni spuščala, napisala je le na splošno, da vodstveni in svetovalni delavci samostojnih vrtcev v večji
meri nudijo pomoč in podporo strokovnim delavcem pri strokovnih vprašanjih v zvezi z neposrednim delom z otroki kot svetovalni in vodstveni delavci pri osnovnih šolah.
Na zanimivo podrobnost je opozoril Stanko Podgo-relec, namreč: obe pismi sta nosili datum 12. 12., torej sta bili spisani na sam dan seje, zato je svetnik celo izrazil možnost, da je bilo katero od obeh mnenj napisano po nareku oziroma pod prisilo. V še v bolj čudno luč pa mnenja postavi dejstvo, da obe instituciji nista napisali nič ob podobnem predlogu za vrtca Miklavž pri Ormožu s Kogom in Ivanjkovci.
Hkrati pa je za ocenjevanje celotne zgodbe treba vedeti tudi to, da so predlogi za priključitev vrtcev Miklavž in Ivanjkovci k šolam prišli iz samih krajev, da očitno odsevajo potrebe kraja, o tem pa so se pogovarjali tudi na sejah krajevne skupnosti. V krajih so namreč mnenja, da če bosta šola in vrtec bolj povezana, se bodo krajani rajši in lažje odločali, da bi otroke šolali v domačem kraju. Na številnih manjših šolah je namreč veliko otrok vpisanih v šolo v sosednjem kraju - tam, kjer je staršem bolj ustrezalo.
Vili Trofenik je svoj predlog za Veliko Nedeljo in Podgorce napisal, ne da bi se posvetoval, kaj o tem mislijo na šoli in v vrtcu, oziroma ne da bi o tem govoril s krajani. In ormoški svetniki so njegov predlog zavrnili.
Viki Ivanuša
dilo 15 stanovanj, od katerih bo eno veliko, apartmajsko, ali pa bo 16 standardnih stanovanj."
Župan Kokot ne dvomi, da bo investitor stanovanja hitro prodal, kljub temu da še niso prodana vsa stanovanja v manjšem poslovno-stanovanjskem objektu v samem centru: „Tu je nastal problem zaradi stečaja lastnika stanovanj oziroma celotnega objekta, podjetja Gradis Gradnje iz Ptuja. Ob
stečaju se je prodaja ustavila, in dokler ne bo znan novi lastnik, se ne bo zgodilo nič. Sicer pa velja poudariti, da je občina Gorišnica ena zelo redkih občin, v kateri se število prebivalcev konstantno povišuje, od leta 2004 nas je že skoraj 200 več, medtem ko se v večini ostalih občin število prebivalcev niža. Potreb po bivalnih prostorih je dovolj in prepričan sem, da bodo kvalitetna stanovanja za ugodno ceno hitro
razprodana!"
Nov poslovno-stanovanj-ski objekt se bo gradil nekoliko zamaknjeno od ceste glede na sedanji dom; tam, kjer danes še stoji stara stavba, bodo po rušenju parkirišča, na sedanjem zadnjem dvorišču pa bo zrasla nova stavba: „Urejenih bo 34 parkirišč pred zgradbo, na novo bo urejeno tudi pokrito avtobusno postajališče. Vsi stanovalci v stavbi bodo imeli svoje garaže v podzemnem delu stavbe, tam pa bodo tudi kletni prostori zanje."
Edino vprašanje, na katerega župan Kokot še ne zna (ali noče) odgovoriti je, kdo bo investitor lepo zamišljene naložbe: „Potem ko bo projektna dokumentacija potrjena in bomo pridobili še gradbeno dovoljenje, bomo objavili razpis za investitorja, in če bo uspešen, bomo šli v javno-zasebno partnerstvo. Zemljišče s parkirišči bo ostalo naše, prav tako si bomo poskušali zagotoviti lastništvo enega poslovnega prostora, ki ga bomo nato oddajali v najem, ostalo bo pa stvar zasebnega investitorja. Lahko pa se tudi zgodi, da se bo naš občinski svet odločil za to, da je investitor celotnega objekta kar občina," je še povedal Kokot, ki je sicer o takšni odločitvi občinskega sveta precej skeptičen, vendar pravi, da se lahko zgodi tudi to: „Ker smo si že zagotovili bančno garancijo za izvedbo tega objekta, ne bi bilo nobenih težav, če bi bila investitor občina."
SM
Hajdina • Sprejem za mlade gereške gasilke
Ponosni na podmladek
Hajdinski župan Stanislav Glažar je v prostorih občine Hajdina pripravil sprejem za uspešne mlade gereške gasilke Kajo Intihar, Urško Kiselak in Moniko Kiselak, ki so pod mentorstvom Mateje Mlinarič zasedle odlično tretje mesto na kvizu gasilske mladine Slovenije 2011 v kategoriji mlajših pionirjev.
Gre za več kot zavidljiv uspeh v kategoriji, saj je tekmovalo kar 32 ekip, ki so se pomerile v znanju iz zgodovine gasilstva in požarne preventive ter v vaji v vezanju vozlov in spoznavanju gasilskega orodja. V kategoriji mlajših pionirjev so na kvizu tekmovali tudi mladi gasilci iz Gerečje
vasi Jure Drevenšek, Lej Kai-sersberger in Luka Novak in dosegli 9. mesto.
Gerečani so na svoj gasilski podmladek več kot ponosni. Letošnje leto je bilo za PGD Gerečja vas praznično leto, praznovali so namreč 80-le-tnico uspešnega delovanja, ob tej priložnosti pa so predali
namenu tudi novo vozilo za prevoz moštva. Kot je povedal predsednik društva Ivo Lešnik, imajo neponovljivo generacijo mladih gasilcev in generacijo mentorjev, ki s svojim delom dokazujejo, da se za bodočnost gasilstva v Gerečji vasi ni bati.
MG
Foto: SM
Foto: Arhiv
Ptuj • Prednovoletni sprejem župana MO
V pričakovanju pozitivnega obrata
TUdi letošnji prednovoletni sprejem ptujskega župana Štefana Čelana je 14. decembra napolnil slavnostno dvorano ptujskega gradu. Ob tej priložnosti se je vsem zahvalil za uspešno sodelovanje na vseh področjih življenja in dela lokalne skupnosti.
Vsakoletni prednovoletni sprejem je priložnost za oceno opravljenega v letu, ki se izteka, in napoved za leto, ki prihaja. Najprej se je župan
zahvalil mestnim svetnicam in svetnikom za konstruktivno sodelovanje in delo za dobrobit lokalne skupnosti in njenih ljudi. Takšen pogled
Foto: Črtomir Goznik
Na sprejemu je zaigrala vrhunska slovenska violinistka Anja Bukovec ob klavirski spremljavi Igorja Vičentiča
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Celan je vrhunski svetovni športni plezalki Mini Markovič izročil veliko statuo MO Ptuj.
v politiki naj bi jih usmerjal tudi v bodoče. Zahvalil se je tudi strokovnim delavcem občinske uprave. V zavodih so znali razumeti, da to ob-
dobje ni bilo prijazno za javne finance, še težje pa bo v letih 2012 in 2013, ko bo treba pretehtano obrniti vsak evro in se truditi, da ne bi razvojno preveč zaostali. Gospodarstveniki so v teh časih pravi heroji, je poudaril Če-lan, ker kljub problemom še vedno verjamejo in vztrajajo v podjetništvu. Posebno pohvalo zaslužijo tisti, ki v kri-
znih časih ne iščejo bližnjic v zmanjševanju delovnih mest.
V MO Ptuj je izjemno aktivno tudi društveno življenje. Župan ne pristaja na tezo, da je naše mesto mrtvo in da se v njem nič ne dogaja. Če bi se vsi, ki delijo to mnenje, udeležili vsaj polovice dogodkov, bi se lahko prepričali, koliko vsega se dogaja na
Ptuju, kaj vse zmore njegova civilna družba, ki daje ton in dušo ustvarjalnosti.
Leto 2012 bo prelomno; ob črnem scenariju, napovedih o koncu civilizacije, je vse več tistih, ki napovedujejo obrat v pozitivno smer, še posebej, če bo zahodna civilizacija znala postaviti kolektivno pravico in odgovornost pred individualno. Pričakovati, da nas bodo rešili veliki voditelji in posamezniki, je velika utopija. Sprememba smo mi sami, vsak posameznik posebej, pravi ptujski župan. Med nami so posamezniki, ki izstopajo; Ptuj jih je vedno znal najti. Tem se je na letošnjem pred-novoletnem sprejemu posebej zahvalil z željo, da vsak na svojem področju vztrajajo še naprej, ne glede na ovire, ki jih postavlja današnji čas. Izjemne rezultate je v letu 2011 dosegla vrhunska slovenska in svetovna športna plezalka Mina Markovič; župan ji je za njene vrhunske rezultate izročil veliko statuo MO Ptuj.
V kulturnem programu na sprejemu je zbrane razvajala vrhunska violinistka Anja Bukovec ob spremljavi pianista Igorja Vicentica.
MG
Ptuj • Trinajsta seja mestnega sveta
Svetniški dvomi glede novega proračuna ostajajo
Na 13. seji mestnega sveta, ki je bila 12. decembra, so ptujski mestni svetniki največ razpravljali o integralnem razvojnem programu MO Ptuj s predlogom prednostnih programov za obdobje 2012-2018, dopolnjenem predlogu proračuna MO Ptuj za leto 2012 in novelaciji investicijskega progama za kongresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu.
Ptujski mestni proračun daje prednost okoljskim investicijam, projektu Evropske prestolnice kulture, relativno dobro pa so v njem pokrita tudi socialna področja, kajti mestni svetniki so uspeli najti ravnotežje med socialo in investicijami. Novi mestni proračun znaša 36,3 milijona evrov.
Pri dopolnjenem proračunu sta bila vložena amandmaja svetniške skupine SDS in svetnika Marjana Kolariča, pri čemer so si svetniki najprej morali razjasniti dilemo, ali sta bila vložena pravočasno, ker v poslovniku ni najbolj jasno, ali se morajo amandmaji vložiti tri dni pred dnem, določenim za sejo, ali 72 ur pred sejo. Pa z razpravo o tem niso pretiravali, opravili jo bodo ob kaki drugi priložnosti.
Marjan Kolarič je v svojem amandmaju predlagal, da se postavka za krožišče v Puhovi ulici v višini 400 tisoč evrov zniža za 100 tisoč, ta sredstva pa porabijo za izboljšanje varnosti otrok na območju ČS Rogoznica: preplastijo naj se ceste, uredi avtobusna postaja ter križišče v Spodnjem Velo-vleku s pločnikom in javno razsvetljavo. Ptujski župan Štefan Čelan je svetnike seznanil, da postavke ni mogoče znižati, ker ima MO Ptuj obvezo, da
krožišče zgradi, ker sicer bencinski servis pred Obijevim centrom ne bo mogel začeti obratovati. Projekt, za katerega se ogreva svetnik Kolarič, v Mestni hiši poznajo, ovrednoten je na 91 tisoč evrov, imel pa bo prednost pri realizaciji znotraj podeljene koncesije za ceste, če bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča.
Kolarič je amandma umaknil, ker so ga prepričale besede župana, a kot je pojasnil, je s svojo pobudo želel samo malo razumevanja za »male« ljudi, na katere se pogosto pozablja.
Svetniška skupina SDS pa je vztrajala pri svojem amandmaju, v katerem je predlagala spremembo naziva pri postav-
ki za dominikanski samostan - arheološki muzej, I. faza, ter znižanje sredstev za kon-gresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu za 273.753 evrov. Ta denar naj bi prenesli na postavko za kanalizacijo v Podvincih. Župan je pojasnil, da če bi imensko spreminjali postavko dominikanskega samostana, bi to prineslo težave pri razpisih, kar pa zadeva znesek, pa ga je treba ohraniti pri dominikanskem samostanu.
Kaj naj ima prednost
Mestni svetniki so se odločili, da bodo razpravo o integralnem razvojnem programu MO Ptuj s predlogom predno-
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so v ponedeljek podprli dopolnjen proračun za leto 2012.
stnih projektov nadaljevali, saj imajo v tem trenutku še različna mnenja o tem, katere projekte znotraj posameznih vsebinskih sklopov bo treba prednostno realizirati oziroma postaviti na prvo mesto in jih na podlagi konsenza vključiti v proračune posameznih let. Tako naj bi v nadaljnji razpravi opredelili le kratkoročne prioritete, ki so vezane na mandat tega mestnega sveta, ki je začel delati v letu 2010. Glede tega se bo treba uskladiti med odbori in komisijami.
Prednostni programi so razdeljeni v sedem vsebinskih sklopov: vzgoja in izobraževanje, kultura in staro mestno jedro, športna infrastruktura in prosti čas, socialna infrastruktura in varnost meščanov, okolje in prostor, prometna infrastruktura ter gospodarstvo in podjetništvo. Pri vsakem vsebinskem sklopu so navedeni posamezni projekti oziroma nekak vrstni red projektov, ki so opredeljeni kot prednostni na posameznem področju. Opisano je stanje, v katerem se nahajajo, in njihova vrednost od leta 2012 dalje.
Proračun za 2012 dobil zeleno luč
Dopolnjen proračun za leto 2012 znaša 36.312.341 evrov;
v primerjavi s prvim je nižji za 3,5 milijona, to je za blizu devet odstotkov. Vloženih je bilo več kot 40 različnih predlogov, pripomb in dopolnil, večina pa je vgrajena v dopolnjen proračun. Med te sodijo: preplastitev športnega igrišča pri OŠ Breg, projekt Ptuj - starejšim prijazno mesto, spomenik generalu Rudolfu Maistru, božično-novoletni sejem, Veseli december in miklavževanje, investicijsko in tekoče vzdrževanje OŠ dr. Ljudevita Pivka (postavka znaša 25 tisoč evrov), investicijska postavka za gradnjo nove OŠ dr. Ljudevita Pivka (ta znaša 1,2 milijona evrov in so jo povečali, po pridobljenem gradbenem dovoljenju pa bo MO Ptuj prejela tudi že odobrena državna sredstva v višini 1,9 milijona evrov), projekt EPK, ureditev pokopališča in kulturna dvorana Rogoznica.
Za dominikanski samostan so iz ene postavke naredili tri: kongresno-kulturna dvorana, dominikanski samostan - II. faza in arheološki muzej - I. faza. Zaradi znižanja prihodkov so se za šest milijonov znižale investicije v proračunskem skladu CERO Gajke, v proračun za leto 2012 pa je dodan večnamenski športno-prireditveni center Ptuj.
V letu 2012 naj bi se ptujski mestni proračun predvidoma zadolžil za pet milijonov evrov. Planirani investicijski odhodki znašajo 12,9 milijona evrov, to je 35,9 odstotka proračuna, investicijski trans-ferji pa 1,3 milijona evrov ali 3,7 odstotka odhodkov.
Mestni svetniki so dopolnjen proračun podprli s 17 glasovi, pet jih je bilo proti, šest pa se jih je vzdržalo. Sprejete sklepe v zvezi s proračunom za leto 2012 pa so dopolnili s predlogom Milana Krajnika (DeSUS), da se sprejete postavke integralnega razvojnega programa MO Ptuj vključijo v reabalans za leto 2012.
Četudi je dopolnjeni proračun za leto 2012 že realnejši, je njegova realizacija tudi v zdajšnjem obsegu vprašljiva zaradi močno zaostrenih jav-nofinančnih pogojev. Svetnik SLS Branko Brumen pa je izrazil bojazen, da ob dokazano »emonocentrističnem« najverjetnejšem mandatarju vlade Ptuju tudi v prihodnje ne kaže najbolje. Že dosedanja vlada in parlament Ptuju v letu, ko je začela delati sedanja sestava mestnega sveta, nista bila najbolj naklonjena kljub zelo dobremu in aktivnemu poslancu Dejanu Levaniču.
MG
Videm • Občina nogometnih igrišč
Igrišče za vsako ceno, četudi brez dovoljenj
V občini Videm se lahko danes pohvalijo s kar tremi velikimi nogometnimi igrišči, ki zadovoljujejo vse standarde Nogometne zveze Slovenije za igranje nogometnih tekem v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi. Vendar pa se tekme zaenkrat lahko odvijajo le na dveh nogometnih igriščih, saj je tretje še vedno črnogradnja.
Gre za »zloglasno« novo igrišče v Tržcu, kjer sicer že imajo eno igrišče, a je to za nekaj metrov prekratko glede na zahtevane standarde. Zato je bilo že pred časom dogovorjeno, kar je potrdil tudi videmski občinski svet, da se bo novo in večje igrišče uredilo tik ob sedanji lokaciji športnega parka. A lastnik predvidenega zemljišča za nogometno igrišče si je po besedah župana Friderika Bračiča premislil, saj naj bi izgradnja pregloboko posegla v njegov zasebni prostor, zato so potem »na hitro« dosegli dogovor o odkupu novega zemljišča nekoliko bolj stran, približno 500 metrov od sedanjega igrišča. Tu pa se je zadeva nekoliko zapletla. Če je bilo namreč prvotno predvideno zemljišče za nogometno igrišče potrjeno tudi v občinskem prostorskem načrtu za športno infrastrukturo, je naknadno kupljeno zemljišče ostalo opredeljeno kot kmetijsko zemljišče ...
Toda zahteve in pritiski
Ob treh novih velikih nogometnih igriščih je v občinskem naložbenem načrtu tudi novogradnja športnega objekta ob videmskem igrišču; na sliki je sedanji objekt, ki bo porušen, da naredi prostor za predvideno novogradnjo.
občanov po izgradnji so bili očitno dovolj močni, da se z gradnjo igrišča ni čakalo. Občina je tako po odkupu zemljišča začela z vsemi potrebnimi zemeljskimi deli, naredil se je tudi velik betonski oporni zid, nakupila se je skoraj vsa oprema za tovrstno igrišče, od sedežev za občinstvo do golov in kabin za nogometne ekipe. Nadaljevanje izgradnje oziroma dokončanje začetega projekta pa se je ustavilo zaradi kazni. Ker
je igrišče do pridobitve gradbenega dovoljenja pač črno-gradnja, je pristojna inšpekcija na osnovi prijave občino kaznovala z denarno kaznijo ter prepovedala nadaljevanje gradnje do ureditve potrebne dokumentacije.
Med občani se je na račun dogajanja okoli gradnje novega igrišča oziroma športnega centra v Tržcu napletlo nemalo zgodb in informacij, od tega, da je nekdo pošteno zaslužil na račun manjših opra-
Z inovativnimi rešitvami še bližje strankam
Zelje in potrebe naših strank so glavno vodilo pri iskanju naprednih in inovativnih rešitev v Hypu. S ciljem, da se obstoječim in potencialnim strankam še bolj približamo, smo za njih odprli Hypo bančne točke v nakupovalnih centrih Qlandia.
Hypo bančne točke v Qlandiah
Od ponedeljka, 28. novembra, do petka, 30. decembra 2011, v nakupovalnih centrih Qlandia (Maribor, Ptuj, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto) delujejo t. i. Hypo bančne točke, na katerih lahko obiskovalci vsak dan, od jutra do večera, sklenejo zanimive iQ storitve, ki so pripravljene ekskluzivno za obiskovalce Qlandij v mesecu pametnih nakupov v Qlandiah. Obiskovalci lahko odprejo iQ račun in sklenejo iQ kredit direktno in izključno na Hypo bančnih točkah v Qlandiah.
Storitev iQ račun prinaša za vse nove stranke ek-skluzivne ugodnosti: brezplačno vodenje osebnega transakcijskega računa za vedno ter napredno elektronsko bančništvo HYPOnet brez pristopnine. Poleg teh ugodnosti bodo bančni svetovalci uredili tudi vse podrobnosti, potrebne za zamenjavo banke.
iQ kredit je potrošniški kredit, s katerim bodo obiskovalci lahko enostavno in hitro prišli do gotovine. Odobritev iQ potrošniškega kredita je lahko opravljena že v dveh dneh za minimalni strošek z ugodno fiksno obrestno mero. iQ kredit lahko dobijo
tako stranke kot tisti, ki niso stranke Hypo banke. Poleg vloge za kredit je treba dostaviti zgolj osnovno dokumentacijo, in sicer osebni dokument, davčno številko, zadnji bančni izpisek ter zadnjo plačilno listo.
»Potrebe in želje naših strank so vedno na prvem mestu in tako je bilo tudi tokrat. S tovrstnimi inovativnimi rešitvami se poskušamo strankam še bolj približati in izpolnjevati našo obljubo strankam: želimo biti VASI partnerji, delovati skupaj Z VAMI in predvsem ZA VAS. Verjamemo, da bomo s takšnim pristopom svojo obljubo v prihodnosti dosledno izpolnjevali,« je prepričana Elica Vogrinc, direktorica področja Poslovanje z občani v Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.
Nataša Crnkovič Marketingin odnosi zjavnostmi
V Tržcu, dobrih 500 metrov za že urejenim športnim centrom, je občina investirala dobrih 300.000 evrov (z inšpekcijsko kaznijo vred) v novo in večje nogometno igrišče, ki pa je zaenkrat še črnogradnja.
vljenih del, do tega, da naj bi bilo v igrišče vloženega že pol milijona evrov, a je vprašanje, če bo sploh kdaj lahko obratovalo ...
Po plačilu kazni čakajo na gradbeno dovoljenje
Župan Friderik Bračič te govorice in informacije deloma zanika, deloma pa jim pritrjuje: »Res je, da so se dela začela brez gradbenega dovoljenja, to pa zato, ker smo morali na hitro najti novo zemljišče, saj je dogovor o odkupu prvotnega zemljišča z lastnikom propadel. Za nakup zemljišča smo plačali 28.000 evrov. Gradbena in zemeljska dela so doslej zahtevala slabih 230.000 evrov, oprema, ki je zaenkrat spravljena na Djočanovi kmetiji, pa je zahtevala okoli 20.000 evrov. Dodatno bo treba kupiti še ograjo, ki bo stala okoli 10.000 evrov, kaj več pa se ne predvideva. Res je tudi, da smo bili s strani pristojne inšpekcije kaznovani zaradi t. i. uzurpacije prostora in če se ne motim, smo plačali kazen v višini 10.000 evrov. Torej nas je ureditev tega igrišča doslej stala okoli 300.000 evrov, nikakor ne več. Torej, dejstvo je, da ne bi bilo z igriščem prav nič narobe, če bi ga lahko urejali na prvotno dogovorjenem zemljišču. Ker pa je na tej točki prišlo do spremembe, se je potem pač zgodilo, kar se je. Vendar to nikakor ne pomeni, da igrišče ostaja črnogradnja, saj je pridobitev gradbenega dovoljenja že v teku oziroma ga bomo v teh dneh že dobili.«
Župan Bračič ob tem pravi, da pravzaprav kljub pla-
čani inšpekcijski kazni, niso naredili nič slabega: »Imamo veliko športnikov, mladih in starejših, in zdi se mi prav, da jim zagotovimo čim boljše pogoje za športne dejavnosti. Tudi če smo pri igrišču v Tržcu kršili pravila in plačali kazen, finančna slika ne bi bila drugačna, če bi čakali na gradbeno dovoljenje in začeli šele potem, saj bi bila izvedba potem pač nekoliko dražja. Ne vem pa, komu je ta objekt bil takšen trn v peti, da nas je kar naprej prijavljal inšpekciji. Osebno sem tudi prepričan, da je boljše mladim zagotoviti vse pogoje za športne dejavnosti, kot pa jih puščati na ulicah in v skritih kotih, kjer se ne ve, kaj se z njimi dogaja in kaj počnejo.«
Preveč
nogometašev za
■ j «VV
eno igrišče ...
Dejstvo je, da je novo veliko igrišče v Tržcu (najbolj) namenjeno nogometašem, ne pa kar vsem športnikom povprek. In drugo dejstvo je, da je takšno igrišče že urejeno v samem centru Vidma, dober streljaj proč ...
Zakaj sta tako blizu skupaj potrebni dve veliki nogometni igrišči, župan pojasnjuje tako: »V naši občini je nogomet zelo priljubljen šport, dejstvo pa je, da naša športna društva nimajo ravno velikega interesa povezovanja in usklajevanja dejavnosti na enem mestu. Pa to ne velja le za športna društva, ampak imajo tudi gasilska društva svojo vizijo razvoja in pripadnost k svoji skupnosti ... Po drugi strani pa imajo športna društva vsa po vrsti pet
selekcij: pionirsko, mladinsko, kadetsko, člansko in veteransko. Vsaka selekcija potrebuje igrišče zase, za svoje treninge in tekme. Vse selekcije tudi trenirajo popoldne in ob vikendih. Eno samo igrišče je tako, jasno, veliko premalo, da bi se lahko odvijale tekme in treningi za vse selekcije vseh društev. Tudi trava navsezadnje ne bi zdržala. S tega vidika je razumljivo, da smo poiskali optimalno rešitev v ureditvi še enega večjega igrišča.«
Novo veliko igrišče s sistemom namakanja trave so letos uradno odprli v Leskov-cu, drugo delujoče igrišče (kadar ni zaradi poplav pod vodo) je, kot rečeno, v Vidmu, v Tržcu pa nogometni navdušenci zdaj čakajo le še legalizacijo objekta in postavitev opreme.
Sicer pa se videmski nogometaši lahko veselijo tudi prihodnjega leta ali dveh, saj je po besedah župana Friderika Bračiča v pripravi dokumentacija za nov športni objekt. Sedanjo montažno hišico, ki je premajhna za vse športnike, bodo nadomestili z novim nekoliko večjim športnim objektom, ki bo imel skupaj okoli 300 kvadratnih metrov uporabnih površin: »Po projektantski oceni nas bo ta novogradnja stala okoli 450.000 evrov. Trenutno pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za gradnjo in prijavo na enega od ustreznih razpisov. Od uspešne prijave na razpis je odvisen tudi začetek izgradnje novega objekta; če bo to naslednje leto, bomo začeli z gradnjo leta 2012, sicer pa leto kasneje,« je še pojasnil župan Bračič.
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • V Saubermacherju pojasnjujejo
»Smo podjetje, ki drži svojo obljubo«
Po objavi sestavka o brezplačniku Moj kraj v torkovi številki Štajerskega tednika smo v zvezi s trditvami Branka Štrucla, vodje Nestrankarskega gibanja za Kidričevo, prejeli odgovor Rudolfa Horvata, direktorja podjetja Saubermacher Slovenija, v katerem pojasnjuje, kako in zakaj je prišlo do izdaje brezplačnika.
»Podjetje Saubermacher Slovenija je v novembru za občanke in občane Občine Kidričevo izdalo časopis Moj kraj. Časopis je del obljube o vestnem in ažurnem obveščanju javnosti o dogajanju in poteku obnove omenjenega, ki jo je podjetje podalo že ob pričetku obnove centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem,« pojasnjuje Rudolf Horvat in nadaljuje:
»S časopisom Moj kraj smo to obljubo izpolnili, da bi bralcem obogatili vsebino, pa smo predstavitvi centra in z njim povezanih dogodkov dodali intervju z županom in ravnateljico osnovne šole, ki po besedah številnih občank in občanov uživata velik ugled med občani. V časopisu smo kronološko predstavili dejstva, ki so že bila objavljena v številnih medijih, tako pa so o njih lahko brali vsi občanke in občani Kidričevega.
Jasno smo navedli, da je
izdajatelj podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o. Zato za časopisom ne 'stoji' nobena politična stranka ali politična skupina. Z izdajo smo podali jasno sporočilo, da smo podjetje, ki drži svojo obljubo in lokalno skupnost ažurno informira o dogajanjih v centru. Vse izjave in zapisi v časopisu so resnični in so last podjetja Saubermacher Slovenija kot urednice, ki je prispevke objavila in uredila.
Časopis je nastajal dlje časa. Večino informacij smo pripravili s pomočjo občank in občanov Občine Kidričevo: uradnikov, natakarjev, frizerjev, študentov ipd. K sodelovanju s svojim prispevkom v časopisu smo povabili tudi gospoda Štrucla, toda žal odziva nismo nikoli prejeli. Zato ne razumemo in obžalujemo njegovo negativno reakcijo ob izidu časopisa, saj želimo v podjetju Saubermacher gojiti odprt
Foto: M. Ozmec
Rudolf Horvat, direktor Saubermacherja Slovenija: »Z izdajo brez plačnika Moj kraj smo podali jasno sporočilo, da smo podjetje, ki drži svojo obljubo in lokalno skupnost ažurno informira o dogajanjih v centru.«
in odkrit dialog, temelječ na dejstvih.
Želimo pa na tem mestu poudariti, da so trditve gospoda Štrucla, da gre pri obnovi centra za 'enormno' širitev, neresnične. Večina občank in občanov Kidričevega ve, da se lahko z morebitnimi pripombami ali vprašanji obrnejo neposredno na pristojne v podjetju
ali centru, kjer pa pritožb glede smradu, ki ga omenja gospod Štrucl, še nismo prejeli. In najbrž bi bila edina logična poteza, da bi se občani, ki bi naj 'težko dihali in imeli oteženo življenje', takoj pritožili na izvoru težav - torej našemu podjetju.
V podjetju Saubermacher smo torej le 'poslušali glas' občank in občanov Občine
Kidričevo, ki so zahtevali več informacij glede obnove. Tudi zato smo jih pred časom peljali v Avstrijo na ogled sorodnega centra, organizirali smo občni zbor, kjer smo predstavili celoten projekt, ipd. Na žalost se gospod Štrucel večini vabil ni odzval. Kot že večkrat povedano, pa želimo izkoristiti tudi to priložnost za ponovno vabilo na pogovor, na katerem bo lahko dobil odgovore na prav vsa svoja vprašanja, saj podjetje Saubermacher deluje transparentno, skrbi za okolje in lokalno skupnost, v kateri deluje, na žalost pa nam omenjeni gospod ni dal neposredne priložnosti, da bi mu to, tako kot smo številnim drugim občankam in občanom Kidričevega, tudi neposredno, z odkrito izmenjavo dejstev dokazali.«
Za mnenje o brezplačni-ku Moj kraj ter o nekaterih trditvah, ki jih je v prejšnji številki navedel vodja giba-
nja Branko Štrucl, pa smo povprašali tudi kidričevske-ga župana Antona Lesko-varja. V vojem odgovoru je bil kratek:
„Povedati moram, da v občini Kidričevo dobro sodelujemo z vsemi gospodarskimi subjekti na našem območju; tako s podjetjem Saubermacher Slovenija kot s Talumom in podjetjem Boxmark Leather, saj je to tudi v interesu naših občanov, kajti mnogi med njimi so v teh podjetjih zaposleni. In zato sem presenečen nad trditvami, ki jih je navedel Branko Štrucl v zvezi z brezplačnikom Moj kraj, saj vem, da je bila glavna želja podjetja Saubermacher, ki je brezplačnik izdelalo in posredovalo občanom, predvsem čim podrobneje informirati čim širši krog občanov naše občine o centru za ravnanje z nevarnimi odpadki. Sicer pa nikakor ne želim zadeve pogrevati."
-OM
Ormož • Na ogled izdelki zanimivega hobija M Ptuj • Prednovoletni sprejem CP Ptuj
Starodobni mopedi
Mladi Ormožan Luka Fekonja te dni v avtocentru na Hardeku razstavlja 12 sta-rodobnih koles z motorjem. Najstarejši model je star 40 let, z najhitrejšim pa se spretni restavrator lahko pelje tudi med 85 in 90 kilometrov na uro.
Luka Fekonja je 19-letni študent mariborske strojne fakultete, ki že pet let obnavlja motorje - natančneje povedano kolesa z motorjem in motorna kolesa. Kot otroka ga motorji sploh niso zanimali, bolj se je navduševal nad avtomobili in traktorji. Rad je bil zraven pri delu, saj ga je mehanika vedno zanimala, risal pa je tudi načrte za strojne elemente. V zadnjem razredu osnovne šole, ko so fantje začeli delati izpite za moped, mu je kolega podaril star moped. Lotil se je popravljanja in pri tem spoznal, da mu je to v veliko veselje. Odkar je videl, kako zabavno je lahko takšno ukvarjanje s tehniko, ga zanimanje ni več spustilo.
Na začetku mu je veliko pomagal dedek, s katerim še danes rada delata skupaj. Veliko se je naučil od njega, včasih pa so mu pri delu pomagali tudi prijatelji in sošolci.
Ko dobi motorje v roke, so le kup odpadnega materiala, zarjavelo železo. Dele motorja popravi ali nabavi nove, staro barvo odstrani z ognjem in nanese nove originalne odtenke, da je vozilo videti kot novo. Uničene pnevmatike nadome-
Podarili 1500 evrov za mamograf
V ponedeljek, 12. decembra, ob 12. uri in 12 minut so v Miheličevi galeriji na Ptuju pripravili tradicionalno poslovno in prijateljsko prednovoletno srečanje Cestnega podjetja Ptuj.
Decembrska srečanja so se začela leta 2001 in vse do danes je praznični december povezoval ptujske cestarje po poslovnih in prijateljskih vezeh. Poleg županov in predstavnikov lokalnih skupnosti so se srečanja udeležili predstavniki gospodarskih družb, javnih agencij in direkcij, vzgojno-izobraževalnih ustanov in zavodov ter poslovni partnerji Cestnega podjetja Ptuj.
Cestno podjetje Ptuj, ki je danes delniška družba, ima za seboj bogato in uspešno preteklost, jasno vizijo, zaupanje in zadovoljstvo naročnikov, do okolja prijazen način delovanja, in kar je najpomembneje, ima zelo dobro usposobljen kader, je povedal Ferdinand Vajngerl, predsednik upravnega odbora CP Ptuj, ki je v svojem nagovoru opozoril na velika gospodarska in politična trenja, pri čemer je izpostavil predvsem problematiko plačilne nediscipline, padec trga in cen ter vsesplošno pomanjkanje poslovnih vrednot.
Tudi v letu 2012 ima CP Ptuj mnoge poslovne usmeritve.
sti z novimi. Rad se pozabava tudi tako, da motorjem dodaja kakšne malenkosti, da so videti bolj športni. Za obnovo enega motorja porabi okrog 800 evrov, vloženega pa je tudi več mesecev dela.
Njegovi motorji so vozni, niso pa registrirani, saj bi to bilo predrago. En motor ima za poletje registriran in se rad vozi. Pravi, da še ni prodal nobenega in ga verjetno tudi ne bo, saj se na vse naveže, ker se dolgo ukvarja z njimi in jih potem ne more dati iz rok.
Skupno je obnovil 12 motorjev, najstarejši je kolibri AOS iz leta 1971. Doma ima še 6 neob-
novljenih kosov, ki čakajo, da bo imel dovolj časa za njih. Dobil pa je še nekaj ponudb, tako da mu dela ne bo zmanjkalo.
Z dedkom sta za motorje morala narediti še eno garažo, saj počasi že resno zmanjkuje prostora. Luka se rad udeleži srečanj starodobnikov, saj dobi navdih in se pogovori z ljudmi, ki imajo enak interes. Skozi to dejavnost je spoznal veliko novih prijateljev.
Svojo zbirko bi rad dopolnil z modeli, ki so jih nekoč poznali vsi, in s kakšnimi redkejšimi, ki jih je danes že težko dobiti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Luka Fekonja razstavlja v avtocentru na Hardeku 12 obnovljenih starodobnih koles z motorjem.
Kot je napovedal Ferdo Vajn-gerl, jih čaka obdobje poguma, izzivov, odgovornega ravnanja na področjih delovanje družbe in v družbi. Leto 2012 bo olimpijsko leto, je poudaril Vajngerl in dodal, da skupaj z atleti, Cestno podjetje je namreč generalni sponzor Atletskega kluba Ptuj, ne želijo le sodelovati, ampak tudi kdaj zmagati.
Prednovoletno srečanje so letos obogatili s humanitar-
no noto, saj so se odločili, da bodo darovali ptujskemu klubu Soroptimist, ki zbira sredstva za nakup mamografa. Simbolično je vrednostni ček v višini 1.500 evrov predsednici ptujskega kluba Soroptimist Bredi Žgeč predal Martin Turk, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj.
Srečanje so popedtrili z odličnim nastopom umetniške zasedbe Vox Arsana.
-OM
Foto: Langerholc
Vrednostni ček v višini 1.500 evrov je predsednici ptujskega kluba Soroptimist Bredi Žgeč predal Martin Turk, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj.
Ptuj • Kirurg Darko Jazbec, novi poslanec
Da se bo slisal tudi glas periferne bolnišnice
Na Listi Zorana Jankoviča je bil v 10. volilni enoti 8. volilnega okraja za poslanca izvoljen Darko Jazbec, Ptujčan, ki je že skoraj sedemnajst let zaposlen v ptujski bolnišnici kot specialist splošne kirurgije. Vse doslej je ostal zvest kirurgiji, nikoli mu niso bila blizu vodilna delovna mesta. Vedno je rad bolj v ozadju, saj je tudi njegov osebni stil življenja takšen, da je rad svoboden, kar pa se izključuje z vodilnimi funkcijami. Tudi v politiki kani obdržati takšno držo z delovanjem v ozadju in povezovanjem ljudi za reševanje problemov.
Njegov vstop v aktivno politiko je prinesel splet okoliščin, nikoli namreč ni načrtoval vstopa v politiko, na nek način pa si je vedno želel biti blizu politike, torej blizu prostora za razreševanje problemov. Stvari se morajo povedati tam, kjer je za to mesto, ker drugače ni učinka. V debatah s prijatelji se porajajo številne dobre ideje, in če tega nihče ne zapiše, od vseh dobronamernih kritik ni učinka, pa tudi dopisi so včasih premalo. Iz lastnih izkušenj ve, da pogosto na kritike ni pravih odgovorov ali pa prihajajo zelo pozno, zato je treba ponje malo bliže. Vedno je treba iti v Ljubljano, potrkati na prava vrata, da se odprejo, vedno pa je treba nekoga tudi poznati.
»Moj namen je bil, da na področju zdravstva prek sindikata Fides, v katerem sem aktiven že veliko let, sodelujem v okviru zdravstvenega sveta ali kako drugače pri oblikovanju politike zdravstva in dodam nekaj pogledov iz manjših perifernih bolnišnic. Želja biti blizu politike je bila ves čas prisotna, vsekakor pa so moje primarne želje bile ves čas v kirurgiji.«
Predčasne volitve so nasta-
Foto: Črtomir Goznik
Darko Jazbec: »Hvala vsem, ki so mi izkazali zaupanje.«
le na hitro, čeprav pričakovano. Tudi odločitev Zorana Jankoviča je prišla na hitro in v časovni stiski, tako da ni bilo veliko časa za razmislek. V Ljubljani so ga prosili, ali lahko pomaga na Ptuju pri iskanju primernega kandidata. Tudi sam ga je intenzivno iskal, ker pa ni bil uspešen, se je odločil, da bo kandidat kar sam. Da bo izvoljen, ni niti najmanj pričakoval, ker ni imel prave kampanje, ne plakatov in stojnic. Čas kampanje je preživel v operacijski dvorani.
»Odzval sem se povabilu Liste Zorana Jankoviča. Skozi svoje aktivnosti v Ljubljani sem spoznal ljudi, ki delajo z njim. Fascinirale so me njegove lastnosti pri delu. Moja misel je bila, da ravno sedaj v Sloveniji v teh kriznih časih potrebujemo nekoga, ki dela na takšen način. Ni tipičen politik, je pa dokaj karizma-tičen vodja, ki zna sestaviti funkcionalne delovne ekipe. Zna ustvariti time, ki delajo hitro, in od njih zahteva tudi rezultate. Ljudje tiho dihajo, ko on govori. Če nekaj reče
v petek, to želi imeti v ponedeljek. Tudi sam je deloholik. Vsem je dal telefonsko številko in vsak večer ob 23. uri, ko pride domov, vzame telefon in vsem, ki so ga poklicali čez dan, klic vrne.«
Darko Jazbec je prepričan, da je treba volilni rezultat izkoristiti, nekatere stvari povezati in jih koristno uporabiti za območje Ptuja. Ko pogledaš vse, ki so izvoljeni v parlament, se vedno vprašaš, na račun česa je kdo v resnici prišel v ta izbor. Nekateri so prišli v parlament
Kog • Ponovno obudili delo Rdečega križa
Priznanja za darovano kri
V letošnjem letu se je na novo vzpostavilo delovanje Krajevne organizacije Rdečega križa na Kogu. Oživiti ga poskuša nov odbor, ki ga vodi Anita Horvat iz Lačavesi.
Tako so na začetku decembra pripravili predstavitev programa SVIT, ki sta ga predstavili Valerija Rotar in Cilka Špindler iz Zdravstvenega doma Ormož. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krvodajalcem iz tega kraj, ki so kri darovali vsaj petkrat. Podelili so 37 priznanj, med drugim tudi za 100-krat darovano kri. Priznanje za vztrajanje pri tej humani pomoči soljudem je prejel Jože Rubin iz Jastrebcev. Povedal je, da je krvodajalstvo pričel leta 1972, ko so jih v šoli v Mariboru navdušili za udeležbo na krvodajalski akciji. Od takrat naprej je to del njegovega življenja in tudi bo še v naprej, dokler mu bo to dopuščalo zdravje.
Jože Rubin je povedal, da se krvodajalskih akcij udeležuje, ker je to humano deja-
nje, ki ga navdaja z zadovoljstvom in po darovanju krvi se prav dobro počuti. Zadnje
čase si za to niti več ne vzame prostega dneva, ampak
se vrne na delo. Poudaril pa je, da je to osebna odločitev vsakega posameznika.
Novi odbor RK Kog je že pričel sodelovati tudi z dru-
gimi organizacijami v kraju in tako so razdeljevali pakete skupaj s prostovoljci Društva upokojencev Kog.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv RK
na račun dominantnosti predsednika stranke. Po drugi strani pa so tudi stranke dobile mnogo kandidatov na račun posameznih imen, ki so poznana v domačem kraju. »Pri meni je to nekako porazdeljeno. Nekaj dobrih prijateljev mi je po volitvah povedalo, da niso glasovali zame, pa tudi nekaj mojih pacientov se je izreklo tako, ker me ne vidijo v politiki, ampak v kirurgiji. Ne morem reči, da so glasovali napačno, tudi sam se vidim v kirurgiji. K večjemu številu glasov pa je verjetno prispevala moja prepoznavnost. Res pa je, da kadar hodiš po robu, včasih tudi padeš globlje.«
Malo politik, malo kirurg?
Odkar je znano, da mu je uspelo na Listi Zorana Jankoviča, se pojavljajo že špekulacije, da bo šest mesecev sedel v parlamentu, potem pa mandat vrnil, da se bo lahko ponovno v celoti posvetil kirurgiji.
»O tem je še prezgodaj govoriti. Ker pa nisem politik iz preteklosti, bo potrebnih več informacij, kako vse skupaj peljati naprej. Možne so nekatere kombinacije. V Listi Zorana Jankoviča poznajo moj primer, ga preučujejo, in ko ga bodo preučili, bom prejel nadaljnja pisna navodila. Deloma bom še vedno lahko delal v svojem poklicu, četudi bom poslanec. So poklici, pri katerih je izjema mogoča, in zdravstvo je med njimi.
Priložnost, ki se je ponudila z izvolitvijo za poslanca, je vsekakor treba izkoristiti, da naredimo nekaj dobrega za lokalno skupnost. To pričakujejo tudi volivci, ki so dali glas zame. Ne bi se rad prenaglil z odločitvami o tem, kako dolgo bom v politiki,« odgovarja Darko Jazbec.
Kot poslanec vodilne stranke v parlamentu lahko veliko naredi za ohranitev ptujske bolnišnice. V zadnjem času se namreč sliši, da se nekateri načrtno trudijo, da bi se ptujska bolnišnica zaprla. Darko Jazbec je že večkrat doslej povedal, da te bojazni ni.
»Lahko bi prišlo do kakšnega preoblikovanja bolnišnice, to pa pomeni, da ni več poti nazaj. Ta bojazen obstaja. Če gledamo razloge za to, pridemo spet do politike. Kakovost in spekter storitev v ptujski bolnišnici nista problematična, gre za
popolnoma druga vprašanja. Zdaj je pravi čas, da se potegnejo nekateri vzvodi in se poskuša dolgoročno narediti nekaj dobrega za obstoj bolnišnice, ki ima tradicijo. Vsakokrat, ko je šlo za vprašanja reorganizacije zdravstva, me je zamikalo, da bi bil bliže politiki. V dvajsetih letih samostojne Slovenije so vsi dosedanji ministri za zdravje delali vsak svoje reforme, še vedno pa delamo v enakih razmerah, da ne rečem, da vse poteka po starem. Zdravstvo v Sloveniji ni tako slabo, da bi morali delati zelo veliko nenadno reformo, po mojem je treba ohraniti vse tisto, kar je dobro, spremeniti pa samo tisto, kar ne gre, kot bi moralo.
Ekonomija v zdravstvu je lep termin, v praksi pa ne živi. S strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje financiranje ne teče po ekonomski logiki, čeprav se pričakujejo rezultati po tej isti logiki. To ne gre skupaj. Največ sprememb pričakujem na področju zavarovalništva in pri dodatnih virih financiranja. Skoraj nikjer v tujini se zdravstvo ne financira samo iz enega vira. Mi imamo sicer dodatno zavarovanje, ki je obvezno in ga praktično že sedaj lahko štejemo v osnovno zavarovanje.
Zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada predpisala zdravstvu, so razmere v ptujski bolnišnici zelo naelektre-ne. Pa ne samo v ptujski, tudi v drugih slovenskih zdravstvenih zavodih. Kaj hitro se lahko ponovijo razmere, ko so zdravniki umaknili soglasja za delo prek zakonsko določenega števila ur. To se lahko vsak trenutek ponovi. Nastala j pravna zmeda razlage zakonov, predpisov in sporazumov. Od sveta zavoda ptujske bolnišnice prihajajo nekateri predlogi in zahteve, ki ponovno po nepotrebnem povzročajo zmedo s posledicami, ki bi bile v tem trenutku zagotovo katastrofalne. V tej smeri že ukrepamo, upamo pa, da do tega ne bo prišlo.«
V tem trenutku Darko Jazbec še ne misli opustiti dela v sindikatu Fides, brez bojazni pa so tudi pacienti na njegovi čakalni listi, ki jih je za leto 2012 že okrog 50. Vsi bodo operirani, pravi, mogoče bo pri katerem od pacientov prišlo le do krajšega zamika datuma operacije.
Biš • Gasilci postavili dve novoletni jelki
Pod smrecico čaka novo darilo
Biški gasilci so se letos tretjič zapovrstjo lotili postavljanja novoletnih smrečic (pravzaprav bolj smrek); najprej so jo postavili in seveda okrasili z lučkami pred domom svojega gasilskega društva, nato pa še v edinem občinskem krožišču sredi Trnovske vasi.
„Smreko vedno daruje eden od naših občanov tudi člani PGD Biš so vmes, nato pa se dogovorimo za skupno postavitev in okrasitev. Letos se nas je zbralo 15 gasilcev in obe smreki, tako 'svojo' pred gasilskim domom, ki je visoka dobrih šest metrov, kot 'občinsko' v krožišču, ki je nekoliko nižja, smo postavili in okrasili v soboto," je povedal predsednik PGD Biš Sandi Lah. Idejo za postavitev okrašene novoletne jelke pred domom PGD Biš je Sandi podal takoj, ko je postal predsednik društva, in gasilci so bili takoj za. Sicer pa so že pred gasilci občinsko smrečico postavljali kar občinski svetniki. Okrašeni smreki razveseljujeta občane Trnovske vasi vse do sredine januarja, nato pa ju gasilci pospravijo.
PGD Biš, ki je letos uradno prevzelo novo vozilo, cisterno GVC 16/25 v vrednosti 230.000 evrov, je letos uspelo še z eno naložbo: „Poleti smo prenovili fasado na našem domu, ki je bila že v precej slabem stanju. V novem letu pa
T-T
Foto? SM
Člani PGD Biš so postavili novoletni jelki v krožišču občine Trnovska vas in pred gasilskim domom v Bišu. Darilo pod smrečico pa bo res veliko: naslednje leto bodo biški gasilci namreč bogatejši za novo vozilo za prevoz moštva.
se bomo lahko veselili še ene pridobitve; v teh dneh bomo namreč podpisali pogodbo za nakup novega kombija Peugeot za prevoz moštva 1 + 8, ki bo stalo okoli 38.000 evrov. Večino potrebnega denarja smo zbrali kar gasilci sami z različnimi prireditvami, ki smo jih organizirali, kar precej so primaknili tudi naši občani s prostovoljnimi prispevki, nekaj pa bo dodala tudi občina. Tako bomo naslednje leto popolnoma prenovili svoj vozni park, ki je bil tega res nujno potreben. Stara cisterna je štela namreč že 18 let, dosedanji kombi pa ima skoraj polnih 15 let delovne dobe. Gasilci smo obeh novih pridobitev, letošnje in pričakovane v naslednjem letu, izjemno veseli, predvsem zato, ker bomo s sodobno opremo in vozili lahko veliko učinkovitejši v nujnih intervencijah, s tem pa bo zagotovljena tudi višja stopnja požarne varnosti vseh naših občanov," je še povedal predsednik PGD Biš Sandi Lah.
SM
Smučarski center Cerkno vabi!
Smučišče Cerkno ima izjemno lego na stičišču treh slovenskih pokrajin in ¡e dostopno po dobri uri vožnje tako s Primorske, Gorenjske kot tudi iz osrednje Slovenije.
Naša osrednja vizija je ohraniti in razvijati sloves tehnično dobro opremljenega družinskega smučišča z bogastvom različne dodatne storitvene in vsebinske ponudbe za vse generacije, kar potrjuje naš slogan: »Kjer zima postane užitek«.
V	smučarski sezoni 2010/11 pa smo po izboru smučarjev in drugih obiskovalcev SC Cerkno v vseslovenski akciji Naj smučišče zasedli prvo mesto med velikimi smučarskimi centri ter prejeli tudi priznanje družini prijazno smučišče.
Naše smučišče se lahko pohvali z lepo urejenimi progami, primernimi tako za najmlajše kot tudi za zahtevnejše smučarje. S snežnim parkom smo ponudili nove priložnosti za smučarske užitke zlasti mladostnikom, deskarjem, ljubiteljem prostega sloga in drugim privržencem zimskih adrenalinskih športov. Ker želimo ohraniti sloves družinskega smučišča, smučarjem vseh generacij ponujamo več dogodkov in prireditev ter priložnosti za drugačne zanimive dejavnosti na snegu. Smučarsko ponudbo bogati tudi Hotel Cerkno z gostinsko-nastanitvenimi kapacitetami. V restavraciji našega smučarskega centra na vrhu smučišča ponujamo pester izbor kulinaričnih specialitet, tudi lokalnih, ponujamo pa tudi dietne menije. V zgornjih prostorih so urejene igralnice za najmlajše, če pa gostje želijo preživeti pri nas več dni, jim lahko ponudimo moderno opremljene apartmaje s savnami.
Z vsemi aktivnostmi sledimo naši viziji ohranjanja slovesa tehnično dobro opremljenega družinskega smučišča za vse generacije. Kot družinsko smučišče se namreč zavedamo, kako rade družine vsaj na počitnicah, na večdnevnem smučanju ali enodnevnih smučarskih izletih, ostajajo skupaj, zato je pomembno, da isto smučišče lahko ponudi možnost uresničevanja različnih smučarskih želja in potreb.
OTROŠKI VRTEC
V	okvir prizadevanj ostati priljubljeno družinsko smučišče sodi tudi naša skrb za otroke, naše najmlajše smučarje. Skoraj celotno zgornje nadstropje restavracije na vrhu smučišča je namenjeno otrokom. Poigrajo se lahko v pravljičnih igralnicah in številnih majhnih ustvarjalnih kotičkih, kjer lahko naši najmlajši in njihovi starši med smučanjem preživijo prijeten del dneva ob igri, likovnem in drugem ustvarjanju, gledanju televizije ... Brunarico lahko izkoristijo tudi mamice z dojenčki, saj je v njej urejen prijazen kotiček s previjalnico.
NOVOSTI V PONUDBI SMUČIŠČA v sezoni 2011/2012
Na SC Cerkno bodo v prihajajoči sezoni najpomembnejše naslednje
novosti:
TEHNIČNE:
* uvedba sistema brezkontaktnih smučarskih vozovnic;
podaljšanje in razširitev snežnega parka, popestritev ponudbe z novimi objekti;
*	možnost smučanja z vseslovensko smučarsko vozovnico. ANIMACIJE:
*	dopolnitev ponudbe za najmlajše v otroškem smučarskem vrtcu -ustvarjalne delavnice s snežnimi vilami, pustni ples malih smučarjev, pridružili se bomo Piki Nogavički pri lovu na zaklad;
*	izvedba iger na snegu : »Center v center Smučarskega centra Cerkno«.
KULINARIKA:
Poleg stalne ponudbe v smučarskem centru - samopostrežne restavracije z bogato ponudbo dnevnih menijev, jedi z žara, otroških menijev, jedi iz ponve in naših tradicionalnih lokalnih specialitet - bomo letos prvič v ponudbo vključili tudi:
*	dietni meni za goste, katerih obrok mora vsebovati brezglutenska živila (prilagojeni meni za dieto pri celiakiji);
*	ker v naši kuhinji mislimo na naše družine in jim vsako leto ponudimo nekaj novega, smo za njih pripravili DRUŽINSKO PLOSCO, na kateri bo prav vsak član družine dobil nekaj zase.
O SCC bi seveda lahko marsikaj povedali, toda tudi zanj velja, da ga je treba doživeti. Prizadevamo si, da bi se smučarji in ostali gostje na smučišču dobro počutili in se k nam tudi zato radi vračali.
Več o naši ponudbi in koledarju prireditev na smučišču najdete tudi na naši internetni strani
www.hotel-cerkno.si ali www.ski-cerkno.com,
kjer so predstavljeni tudi drugi zanimivi aranžmaji in vse ak-i tualne novice.
Vsem bralcem voščimo zdravo, uspešno
in srečno novo leto 2012	<■
Od tod in tam
Veržej • Jaslice iz 18. stoletja
Center domače in umetnostne obrti (DUO) Veržej je že četrto leto zapored pripravil razstavo jaslic. Tokrat bo na ogled v novi stavbi centra DUO nasproti Zavoda Marianum, z njo pa se prične praznovanje 100-letnice Marijanišča v Veržeju. Na ogled bo 73 jaslic, od tega 16starejših od sto let, 18 pa so jih ustvarili otroci pomurskih šol in veržejski vrtec. Razstava bo odprta do 9. januarja prihodnje leto, obiskovalci pa si jo lahko ogledajo vsak dan med 8. in 12. ter 15. in 17. uro. S to soboto pa se bodo tudi Banovci, znani po termalnem kopališču, za nekaj dni spremenili v Božično vas. Že dvanajstič zapovrstjo bodo krajani Banovcev na dvoriščih svojih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij postavili na ogled unikatno izdelane jaslice, ki si jih ob večerih ogleda več tisoč obiskovalcev.
NŠ
Ormož • Praznične delavnice za otroke
Foto: Viki Ivanuša
Klub ormoških študentov (KOŠ) in Mladinski center Ormož (MCO) sta v soboto pripravila praznične delavnice za otroke in mlade. Potekale so v dveh prostorih, udeleženci pa so lahko prehajali med eno in drugo delavnico. MCO in KOŠ imata namreč oba svoje prostore na nekdanji komunali. V prostorih MCO so udeleženci izdelovali verižice iz odpadnega materiala, v prostorih KOŠ pa so okraševali šatulje za božična darilca s servietno tehniko ter odlivali in barvali svečnike. Na delavnicah se je med 10. in 14. uro zvrstilo precej mladih ustvarjalcev. Ob izdelovanju so organizatorji poskrbeli za praznično vzdušje z božičnimi melodijami in slastnimi piškoti. Mladi so izdelke lahko odnesli domov in z njimi obdarovali domače. Tisti, ki pa so jih izdelali več, pa so jih nekaj dali na voljo KOŠ-u, da jih je podaril Društvu za zaščito živali in jih bodo lahko prodali na stojnici ter zbrali denar za zavržene živali.
Viki Ivanuša
Leskovec • Miklavž na obisku
Miklavž je obiskal tudi v cerkev sv. Andraža v Zg.
Leskovcu. Prišel je ob koncu maše v spremstvu angelov in parkeljna. Ker so bili otroci, pridni prevelikega strahu ni bilo, čeprav je parkelj tu pa tem malo zatulil. Otroci so Miklavžu pokazali, da znajo peti pesmice, moliti, zato je bil zadovoljen z njimi in jih je nagradil z darili, zraven pa so prejeli tudi šibo kot opomin, da je treba biti priden še naprej. Da so bila darila malce večja, kot je bil osnovni prispevek, pa se organizacijski odbor staršev zahvaljuje vsem društvom in zasebnikom, ki so dodatno prispevali za miklavževanje. Hvala tudi vsem, ki so pomagali, da so otroci z nasmejanimi obrazi odšli domov. Miklavževanje so pripravili: Min-ka, Natalija, Andrej, Sabina, Zinka, Jože, Lucija, Špela, Janko in Toni.
_UR
Foto: NS
Foto: arhiv
Podravje • Pogovor s poslancem Brankom Mariničem
„Zame ni normalno, da si Slovenci
za predsednika izvolijo Jankovica"
Med novoizvoljenimi poslanci našega območja je tudi Branko Marinič, ki je v svojem okrožju prepričljivo zmagal nad konkurenco ter si tako zagotovil še tretji poslanski mandat. Povprašali smo ga, ali je ponovno izvolitev pričakoval, kako komentira volilne izide, kdo bi ali bo lahko sestavil vladno koalicijo, kako gleda na možnost koalicije Janša in Jankovič ter še, katere prioritete si je kot poslanec za svoje območje zadal v tokratnem mandatu ter komu in kako lahko kot poslanec sploh pomaga.
Marinič je glede izjemno visoke podpore volivcev, ki so jo pokazali rezultati, povedal: „Že v radijskem soočenju novembra sem napovedal, da gre v tretje rado. Vedel sem, da mi ljudje zaupajo, saj njihovega zaupanja do sedaj nikoli nisem zlorabil. SDS je na območju 11. volilnega okraja
-	Ptuj III. dobro organizirana, ima veliko članov in simpa-tizerjev. Verjel sem v zmago tudi zato, ker imamo odličen volilni štab. Od 11.667 glasov sem jih prejel 4.210, to je 36,08 %. Hvala vsem za pomoč in izkazano zaupanje!"
Glede precej presenetljive zmage Jankovičeve Pozitivne Slovenije in oblikovanja nove vlade pa Marinič pravi: „Tokratni volilni izid me navaja k temu, da bi bilo treba spregovoriti tudi o volivcih. SDS je te volitve izgubila. Zmagovalcem je treba čestitati. Ampak da ne bo pomote: volivci imajo vedno prav
-	tudi če se motijo. Zame ni normalno, da si Slovenci za predsednika vlade izvolijo Zorana Jankoviča. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, ali si zaslužimo lastno državo! Jankovičevo število poslancev me ni pretirano presenetilo. Bolj me je presenetila javnomnenjska napoved, ki je vseskozi napovedovala več kot desetodstotno prednost
Janševe SDS. Izkazalo se je, da so javnomnenjske napovedi veliko zavajanje in manipulacija z volivci.
„PahorjevaSD mora v koalicijo, ker tako ukažejo strici..."
Po predčasnih volitvah smo pravzaprav tam, kjer smo bili pred njirni. Govori in piše se o veliki zmagi Jankoviča in Viranta ter o velikem porazu Janševe SDS. Nekateri, ki nikoli niso volili SDS, zahtevajo zamenjavo Janše. V ponedeljek, dan po volitvah, je na seji IO SDS Janez Janša dal svojo funkcijo v odločanje organom stranke. Soglasna odločitev IO je bila, da odstop liderja SDS ne pride v poštev. Če bi se Janša sedaj umaknil, bi bil uspeh levice popoln.
Da je SDS izgubila te volitve ni nobenega dvoma. Žal pa se o največjih poražencih teh volitev kaj dosti ne govori in ne piše. SD je z 29 poslancev padla na 10, LDS, Zares in SNS so izginile s političnega zemljevida, tudi Desus je izgubil enega poslanca.
Kakšna bo koalicija? Glede na dogajanja je težko reči, kaj se bo zgodilo do petka, ko bo ta sestavek objavljen. Bo pa takrat slika že jasnejša. Vsekakor nas čaka podobna koalicija, kot smo jo imeli zadnja tri
Branku Mariniču so volivci zaupali še tretji poslanski mandat: „Čaka nas podobna koalicija, kot smo jo imeli zadnja tri leta! In kaj si potem lahko obetamo?!"
leta! In kaj si lahko obetamo? Nič takega, česar že do sedaj nismo videli.
Jankovičeva in Virantova lista sta šli na volitve, da se prepreči zmaga pomladnih strank. To je dejstvo, pa če to hočemo ali nočemo videti. Pahorjeva SD mora v koalicijo, ker tako ukažejo strici iz ozadja, kot jih je citiral minister za kmetijstvo in novoizvoljeni poslanec SD Dejan Židan. Erjavčev Desus pa se je itak že med prvimi sam ponujal v koalicijo, ob tem pa spregledal, da je Pahorjevo koalicijo prvi zapustil."
Marinič poleg tega meni, da ima Jankovičeva lista za trenutno reševanje Slovenije
preskromen program: „Bolje rečeno, ga za trenutno hitro in učinkovito reševanje stanja nima. Tudi Virantov program ne vzdrži. Janševa SDS ima program in ima rešitve, za obojim pa stoji skoraj kompletna ekipa ljudi. Tega žal pri zmagovalcih ni."
Prioritete: avtocesta, vzporedna cesta ...
Poslanec Marinič priznava, da so potrebe občin, ki jih zastopa, res velike in raznolike: „Med prioritetami sem si že pred volitvami zadal, da si bom prizadeval za dokončanje AC Draženci-Gru-
škovje in gradnjo vzporedne ceste Suha veja-Tržec-Jurov-ci-Podlehnik-Žetale ter za posodobitev državnih cest. Pospešiti je treba prostorsko načrtovanje za individualno gradnjo, podjetništvo in kmetijstvo. Če bo to šlo po modelu Ljubljane iz bližnje preteklosti, lahko vsaj na tem področju pričakujemo hitre rešitve, saj se je v prestolnici to zgodilo v nekaj mesecih - kmetijska zemljišča so čez noč postala zazidljiva. Prizadeval si bom za odpravo plačila odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo. Nujna je še gradnja širokopasovnega omrežja, prav tako nujna je ureditev odvoza odpadkov v skladu s standardi EU. In končno mora v naše občine priteči več državnega in evropskega denarja. To pa je odvisno od vsebine razpisne dokumentacije, ki jo pripravljajo občine, na kar pa kot poslanec nimam vpliva."
Več sodelovanja med občinami
O svojem delu poslanca pa Marinič pravi, da temelji na zaupanju ljudi, ki ga ne sme nikoli zlorabiti: „Tudi v prihodnje si želim dobrega sodelovanja z vsakim posamezni-
kom, z občinami in pomagati pri konkretnih vprašanjih, ki onemogočajo napredek. Več sodelovanja si želim med samimi občinami z izmenjavo dobrih praks, kot je denimo vaška tržnica. Zakaj ne kupujemo doma pridelane hrane? Zakaj ne koristimo domačih turističnih ponudnikov? Kolegiji županov Sp. Podravja morajo dobiti drugačno vsebino. Skrbi me gospodarska slika našega območja, velika nezaposlenost. Če ne bomo pospešili potrditve občinskih prostorskih načrtov, bo gradbeni sektor še vedno v primežu birokracije. Vsem podjetnikom mora država nuditi pomoč, ne pa predstavljati oviro. Ptujska podjetja ne bodo mogla dodatno zaposlovati ali dajati večjih plač zaposlenim, če se država ne bo odpovedala nekaterim prejemkom, ki izhajajo iz dela. Vse več mladih in izobraženih ne najde primerne, bolje rečeno, nikakršne zaposlitve. Žal sem tukaj nemočen in kljub pripravljenosti ne morem pomagati. Velikokrat se name obračajo ljudje , ki se znajdejo v socialni stiski. Tudi takšnim kaj veliko ne morem pomagati, opažam pa, da je za mnoge med njimi že iskren pogovor dovolj za premagovanje težav jutrišnjega dne."
SM
Ptuj • Izbor najuspešnejše podjetniške ideje
Z inovativnimi idejami do novih priložnosti
Manager klub Ptuj je letos že drugič objavil razpis za izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje na Ptujskem. Prepričani so, da je izbor prava pot k spodbujanju in prepoznavanju izvirnih idej, ki se uresničijo v podjetnih okoljih.
Izvirna podjetniška ideja je več kot polovica uspeha bodoče gospodarske družbe. Ker je za njeno uresničitev potrebno veliko vsega, od poguma, kapitala, poslovnega prostora, odličnih sodelavcev, trga do podjetniške sreče, so se v Manager klubu odločili, da bodo izbor najuspešnejše podjetniške ideje nadaljevali. Želijo si, da bi bilo kandidatov čim več, da bi tudi s tem prispevali k širjenju inovativ-nosti in razvoju novih idej, ki jih v tem času gospodarstvo še kako potrebuje pri ustvarjanju novih delovnih mest.
»V Manager klubu smo se že v letu 2010 odločili, da bomo spodbujali ustvarjalce podjetniških idej in jih promovirali v poslovnem okolju in javnosti. Zavedamo se, da le z novimi, prodornimi in inovativnimi idejami odpiramo nove priložnosti in ustvarjamo kreativno okolje. Poudariti želimo pomen znanja, ustvarjanja in podjetniškega delovanja ter s pozivom osveščati in motivirati podjetja in družbe. Verjamemo, da v našem okolju delajo in ustvarjajo kreativni posamezniki in timi. V današnjem
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Stojak: »Skozi izbor najuspešnejše realizirane podjetniške ideje želimo poudariti pomen znanja, ustvarjanja in podjetniškega delovanja.«
času ni lahko preživeli in tovrstne akcije nas spodbujajo k zavedanju, da je kriza lahko tudi priložnost, in izpostaviti tiste, ki jim je uspelo.
Letos že drugič objavljamo javni poziv, s katerim želimo izpostaviti najuspešnejše podjetniške ideje. Kandidirajo lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki s sedežem na območju UE Ptuj, ki jim je uspelo realizirati idejo v obdobju zadnjih petih let. Pomembni kriteriji so izvirnost, poslovni učinki, potencial ideje in odnos do družbenega in naravnega
okolja. Upamo, da bo akcija spodbudila ustvarjalne podjetnike in družbe k prijavi. Z akcijo osveščamo in opogumljamo tudi ostale v našem okolju, da ustvarjajo in realizirajo dobre ideje. Javni poziv je odprt do petka, 30. decembra, objavljen pa je na spletni strani www.manager-ptuj. com. Naj podjetniško idejo bomo razglasili konec januarja 2012 na svečani prireditvi,« je povedala vodja projekta Vlasta Stojak, sicer direktorica Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Maribor.
MG
Foto: SM
12 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 16. decembra 2011
Ptuj • 5. skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Največjo krivdo za stanje vidijo v politiki
7. decembra je na Ptuju zasedala peta skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Udeležilo se je je 25 od 37 poslancev, predsedniki sekcij, predsednik NO Ivan Kolarič, predsednik Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj Milan Majer in zaposleni na OOZ Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
»Če ne bo novega družbenega dogovora, se nam slabo piše,« je bilo med drugim slišati na skupščini OOZ Ptuj.
Na skupščini so se seznanili s poslovnim poročilom OOZ Ptuj v letu 2011, sprejeli planske dokumente za leto 2012, program dela s programom dela sekcij in finančni načrt, poročilo o delu v letu 2011 je podal tudi Sklad za izobraževanje delavce pri s. p. Ptuj. V letu
2011,	ki je bilo tudi jubilejno leto za ptujsko obrtno zbornico so izvedli številne odmevne prireditve, do konca leta še poteka fotografski natečaj pod naslovom Ujemi me v svoj objektiv, medtem ko so izdajo zbornika o razvoju obrti na Ptujskem pod naslovom Obrt na Ptujskem premaknili v leto
2012,	s čimer želijo pridati tudi svoj delež v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner. Ne glede na vse težave, ki jih je letos doživljala obrt, se je število obrtnikov na Ptujskem povečalo s 1550 na 1615, predvsem zaradi samozaposlitev in državne subvencije na tem področju.
Predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič je v svojem poročilu spomnil na številne aktivnosti in letošnje uspehe, ki so jih dosegli v okviru zbornice in njeni člani. Dosegli so jih v letu, ki je bilo še manj prijazno kot leto 2010. Četudi so namreč lani v tem času še govorili, da se kriza počasi umirja, je stanje danes povsem drugačno, v Sloveniji se kriza le še poglablja. »Največji krivec za to je zagotovo politika, tako tista, ki je vladala, kot tista, ki je bila v opoziciji. Ker ni znala poenotiti naroda so vse nujne reforme na referendumih padle. Zato se je posledično Sloveniji poslabšala bonitetna ocena, zadolževanje je postalo predrago, pred volitvami je bila prebita psihološka meja pričakovane donosnosti dolgoročnih obveznic, ki znaša 7 odstotkov. Po teh merilih je Slovenija bankrotirana država, ker nobena država dolgoročno ni sposobna odplačevati tako visokih obresti. Ne glede na to, kdo je zmagal na predčasnih volitvah in komu bo uspelo sestaviti koalicijo, se moramo zavedati, da če delodajalci, sindikati in vlada v prvih šestih mesecih prihodnjega leta ne bomo zmogli doseči novega družbenega dogovora, potem se nam ne piše nič dobrega. Brez novega družbenega dogovora lahko doživimo tudi to, da naše države ne bomo upravljali sami, ampak jo bodo vodili tujci. Stranke in liste, ki so kandidirale za državnozborske volitve, smo zato še podrobneje seznanili s predlogi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki bi v kratkem času zagotovo prinesli pozitivne spremembe v malem gospodarstvu. Sedaj ni čas, da bi se delili, ampak je čas, da smo enotni, da si sami krojimo svojo prihodnost.
V	letu 2011 so se poskusile uveljavljati določene reforme, gospodarska kriza je zelo močno udarila po obrtnikih in malih podjetnikih. Številni podjetniki, predvsem gradbinci, kovinarji, prevozniki in tudi ostali, ki opravljajo storitvene dejavnosti, so se znašli v velikih težavah. Številni so izgubili delo, še več pa je takšnih, ki so znašli v brezizhodnem položaju zaradi neplačil, nelikvidnost je začela dušiti predvsem malo gospodarstvo. Ne glede na vse to, je članstvo v OOZ Ptuj v letu 2011 poraslo, s 1550 na 1615 članov. Povečanje števila članov je v veliki meri posledica gospodarske krize, ljudje ostajajo brez zaposlitve in se nato prek projekta samozaposlitve in subvencije 4500 evrov odločijo za podjetniško pot. Obrtno-podjetniška zbornica je državi že večkrat predlagala, da če že podeljuje tovrstne subvencije za samozaposlitev, naj jih omeji s tem, da jih ne izplača novemu podjetniku, temveč jih nameni za poravnavo obrtnikovih obveznosti. Za dejavnost OOZ Ptuj je zelo pomembno delovanje strokovnih sekcij, ki skrbijo za strokovno rast obrtništva, za izobraževanje, obenem pa so tiste, v katerih se ugotavljajo problemi. Trenutno jih je 23. Letos sta začeli delovati dve novi sekciji. Sekcijo gradbincev so zapustili in ustanovili svojo sekcijo slikopleskarji in črkosli-karji, ki jih vodi Vili Kramber-ger. Z delom pa je začela sekcija instalaterjev - energetikov, ki pokriva dejavnosti, ki v svetu predstavljajo gibalo razvoja, to so predvsem obnovljivi viri energije. Vodi jo Sebastien Majhen. Večina sekcij je dobro delovala, dobro pa je bilo tudi s Skladom za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj.
Priložnosti so tudi na bližnjih trgih
V	letošnjem letu je bil ustanovljen tudi klub mojstrov pri OOZ Ptuj. Od nekaj več kot 120 mojstrov, kolikor jih je trenutno na Ptujskem, se jih je v Klub prostovoljno združila skoraj polovica. Njegovo delo je usmerjeno predvsem na področje promocije mojstrov in mojstrstva, dodatnega izobraževanja mojstrov in tudi sodelovanje pri promociji poklicnega izobraževanja. Članom smo v letu 2011 omogočili ugodno promocijo in nastop na odmevnih domačih in tujih sejmih, LOS v Ljubljani, MOS v Celju in nekaterih drugih sejmih, na katerih je OZS skupaj z JAPTI-jem nastopala po Evropi in predvsem bližnjih trgih bivše Jugoslavije. Številni naši člani so se tudi udeležili poslovnih srečanj, ki jih je organizirala OZS in na katerih so navezali
poslovne kontakte s številnimi poslovnimi partnerji v tujini. Tudi v letošnjem letu smo organizirali vse naše tradicionalne prireditve V prostorih Izobraževalnega centra Ptuj, v katerem imamo opremljeno predavalnico, smo izvedli številna izobraževanja in s tem sledimo viziji, da bo zbornica postala center izobraževanja svojih članov in pri njih zaposlenih. Izvedli smo številne delavnice, kot partner Ljudske univerze Ptuj pa smo na OOZ Ptuj preko točke vseživljenj-skega učenja najširši množici ponudili prostor in določena izobraževanja. OOZ Ptuj vsako leto veliko aktivnosti posveti tudi humanitarnim akcijam. Še vedno sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja sliko-pleskarjev Slovenije, pri čemer moram pohvaliti zavzeto delo Branka Goričana. V letu 2011 smo obrtniki s Ptujskega sodelovali tudi v dveh večjih akcijah obnove, novogradnjah hiš na območju občin Dornava in Podlehnik.
V letu 2011 se je globalna finančna in gospodarska kriza pri naših članih še poglobila, zato smo preko Obrtno-podje-
tniške zbornice Slovenije vladi posredovali številne predloge za ublažitev krize, predvsem na področju zagotavljanja likvidnosti in financ v obrti in malem gospodarstvu, davčne zakonodaje ter na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Ker za naše predloge ni bilo dovolj odločne akcije, smo obrtniki po dolgih letih dokazali svojo moč in slogo ter v marcu izvedli tudi državljansko nepokorščino z mirnim protestom v Ljubljani. Protesta smo se organizirano udeležili tudi obrtniki iz OOZ Ptuj. V letu 2012 nas čaka največ dela na področju predvidenih strukturnih ukrepov, ki so bili najavljeni že v preteklosti, vendar do sedaj še niso bili izvedeni. Predvsem gre za ukrepe za zagotovitev plačilne discipline, tako v državi kot tudi na enotnem evropskem trgu. Med pomembne strukturne spremembe uvrščamo tudi spremembe na področju delovnopravne zakonodaje in trga dela, saj je prav sprememba te zakonodaje nujna za fleksibilnejše in večje zaposlovanje. Prav tako si bomo prizadevali, da bi prišlo do spremembe vrste zakonov,
ki smo jih preko sistema OZS predlagali v paketu za bistveno zmanjšanje sive ekonomije, saj smo prepričani, da bi le s tem lahko zagotovili vzdržne javne finance in razbremenjevanje podjetij. Med ukrepi na tem področju je tudi uvedba davčnih blagajn. Če bo ta ukrep res izveden, je naše stališče jasno, davčne blagajne za vse enako, ne glede na to ali gre za mikro ali veliko podjetje, ne glede na dejavnost.
Veliko dela nas čaka tudi pri pripravi vsakoletnih Zahtev slovenske obrti in podjetništva, s katerimi bomo opredelili tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe za dosego prijaznega podjetniškega okolja, ki bo zagotavljalo rast obrtnih in drugih malih podjetij ter s tem ustvarjalo osnovo za razvoj novih, srednjih in velikih uspešnih podjetij,« je v svojem poročilu še posebej izpostavil predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič.
Planske dokumente za leto 2012, program s finančnim načrtom in program dela sekcij, je predstavil sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Leto, ki je pred nami, bo težko leto, pogoji dela
se ne bodo bistveno izboljšali, tudi za najboljše obrtnike, obrtnike, ki dobro delajo, bo pot do bančnega denarja še težja kot doslej. Finančni načrt zbornice je varčevalno naravnan, še več denarja kot letos pa so namenili za delovanje strokovnih sekcij, da bi še povečali usposobljenost delavcev v obrti. Usposobljeni delavci so namreč največji kapital vsake obrtne in poslovne delavnice. Program dela je v osnovnih točkah enak dosedanjemu programu, okrepiti želijo storitve za člane, poudarek bo na sodelovanju s tujino oziroma iskanju novih trgov, ki pa niso samo v Braziliji, Rusiji, na Kitajskem ali v Indiji, ampak veliko priložnosti ponujajo tudi bližnji trgi. Kljub temu da je finančni program za leto 2012 varčevalno naravnan, je za nekatere izdatek za izdajo zbornika v višini, ki presega 20 tisoč evrov, previsok, dodatno pa želijo znižati tudi stroške za računovodstvo. Skupščina OOZ Ptuj je sprejela sklep o začetku postopka za spremembo statuta, pri čemer je sledila predlogom upravnega odbora, da se podobno kot pri predsedniku zbornice, ki je lahko na tej funkciji le dva mandata zapored, sprejme enaka ureditev tudi za članstvo v upravnem odboru. V spremembe statuta pa naj bi zapisali tudi določilo o tem, da je sestavni del vsakoletne skupščine tudi poročilo o delu nadzornega odbora. Takšno poročilo bi zagotovo prispevalo k temu, da bi bilo manj gostilniških govoric in nakladanja o delu OOZ Ptuj nasploh pa tudi anonimnih pisanj. Predvsem pa bo treba okrepiti delovanje vseh tistih strokovnih sekcij, ki niso najbolj aktivne. Skupščina pa želi v prihodnje biti tudi bolj obveščena o delu vseh sekcij, ki delujejo v okviru OOZ Ptuj, letos se ni izrekla za predstavitev njihovega dela, kar so v njenem zaključnem delu nekateri grajali.
MG
Cirkulane • Kaj in kako so jedli nekoč
Nekoč ni bilo, danes je nezdravo
Pestro dogajanje na Barbarnem v Cirkulanah, o katerem smo že poročali, je vsako leto povezano tudi s kulinariko, ki jo organizatorji na kratko prikažejo s kuhanjem ene značilnih kmečkih jedi (praviloma žup) v starodavnih kotlih nad ognjem. Letos pa so kulinariki nekoč posvetili še posebno pozornost s predavanjem Mire Petrovič o pomenu in načinih prehranjevanja v preteklosti.
Petrovičeva je v nagovoru opozorila predvsem na to, da je bila zgodovina človeštva neposredno povezana z vprašanjem prehrane, saj je bilo vsakdanje preživetje prva in najnujnejša človekova potreba, po drugi strani pa tudi užitek. Zato je družba okoli hrane in prehranjevanja spletla cel sistem pravil, hrana pa je bila tudi statusni simbol in dejavnik družbenega statusa.
Od kod izvira
slovenska
požrešnost
»Kmečko prebivalstvo je od nekdaj poznalo svojo kuhinjo, ki je temeljila na domačem lokalnem pridelku. O tej kuhinji nam pričajo narodopisni viri. Za Ptuj in okolico je ptujski vojaški zdravnik dr. Neiss leta 1807 sestavil krajšo, vendar zanimivo medicinsko topografijo. V njej je opisal tudi prehrambne navade ljudi v mestu in okolici. Tako Neiss med drugim piše, da se krompir v ptujskem okolju uporablja šele krajši čas in da kmetje šele sedaj spoznavajo njegovo vrednost. Prebivalci so se takrat prehranjevali največ z jedmi iz ajde, prosa in koruze. Celo pri zelo premo-
žnih kmetih je sveže ali preka-jeno meso redko na jedilniku in je na mizi le ob največjih praznikih. Vsakodnevna hrana kmečkih ljudi je proso ali ajda, skuhana v polovici mleka in vode, in to jedo trikrat dnevno. Če jo skuhajo le v vodi, ji dodajo praženo zase-ko. Glede na letni čas pa so na jedilniku kuhana fižola, kumare, pesa, buče ali krompir, ki jih prelijejo s kislim mlekom, k temu jedo zelo slab
kruh, slabega okusa iz koruze in ajdove moke. Življenje v Halozah je še slabše, saj imajo ljudje malo rodovitne zemlje. V sobi imajo kar žrmlje, na katere meljejo koruzo in ajdo. Tako juho skuhajo na vodi ali mleku, jo solijo in zraven jedo kruh. Glavna pijača je voda, v dobrih sadnih letinah pa pripravljajo domačini odličen jabolčnik, mošt iz hrušk. Ponekod delajo pijačo iz pre-šanih lesnik in vode, v katero
Ptuj • Moja dežela - lepa in gostoljubna
Med zmagovalce s Ptujskega so se letos zapisali le v Vrtcu Ptuj; njihova enota Zvonček je namreč že tretjič slavila v kategoriji najmlajših. Ostajajo najbolj urejen in najbolj gostoljuben vrtec v Sloveniji po oceni Turistične zveze Slovenije. Po spletnem glasovanju pa se je Ptuj uvrstil na 9. mesto med 15 v kategoriji najlepši in najgostoljubnejši zdraviliški kraj.
V letošnjem projektu TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna, katerega poglavitni cilj je urejanje in ohranjanje okolja, je sodelovalo dobri dve tretjini slovenskih krajev, ki so tekmovali v različnih kategorijah glede na značilnosti naselja in turistično ponudbo. Projekt vključuje tudi pa-nožna tekmovanja, osnovne in srednje šole, vrtce, turistične kmetije, kampe, mladinska
prenočišča, vojašnice, gasilske domove in bencinske servise Petrol. Posebej so tudi letos ocenili mestna, vaška in trška jedra, preko spletne strani Turistične zveze Slovenije pa je potekalo glasovanje za najlepše in najgostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj. Ptuj je med zdraviliškimi kraji, v glasovanju jih je sodelovalo 15, s povprečno oceno 3,7 pristal na devetem mestu.
Prvič letos pa so v ocenjevanje vključili tematske poti. Podelitev priznanj najboljšim je letos prvič potekala v okviru prvih dni slovenskega turizma, ki je s tem po dvajsetih letih podeljevanja priznanj dobila še večjo veljavo. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik države Danilo Türk, ki se je zavzel za to, da bi vsi prispevali nekaj, da bo naše skupno bivanje boljše.
»To je naše hrepenenje in to lahko dosežemo le skupaj, če smo strpni in znamo opredeliti cilje. Prav priznanja najboljšim v projektu pa so dokaz, koliko lahko ljudje storijo skupaj,« je ob čestitki najboljšim med drugim poudaril predsednik države.
Zakaj je dobra kokošja juha ...
Kmečka kuhinja je kot glavni obrok poznala juho. Najenostavnejša je bila prežganka, ki ji za izboljšanje okusa dodajajo kumino. Gospodinje so pripravljale najrazličnejše kisle juhe iz svinjskih nog, repa in glavine in so jo izboljšale z jabolčnim ali vinskim kisom ali vinom. Dobro kokošjo juho so kuhali porodnicam, da jih je okrepila, hkrati pa so dejali, da bodo tako hitro pozabile na prestane bolečine, saj kura nima kaj dosti možganov ... Za običajne dni pa so kuhali fižolovo juho, juho s sirovimi štrukeljci, juho iz repe s podmetom, mlečno juho iz koruzne moke, zgoščeno s forfliči (moka in jajce). V Halozah so poznali vinsko juho in jabolčno juho ter mlečno juho s slivami. Ko gospodinja ni imela vzeti kaj v roke, je stopila v gozd, nabrala nekaj gob in hitro skuhala okusno gobovo juho.
Nekoč so kmečke gospodinje imele malo surovin za kuhanje; največkrat so tako cele tedne kuhale vodene ali mlečne močnike, kašo, zelje ali repo; ob kolinah pa tudi južensko župo - to je juha iz kosa mesa spodnjega dela prašiča, ki ga je danes možno dobiti le še na domačih kolinah.
dodajo brinove vejice, ki naj bi pijači izboljšale okus. Ta pijača je zelo kisla, ima poseben okus, ki ga moraš biti navajen, da lahko brez odpora narediš požirek. Ob vsej tej slabi hrani ni čudno, da so Slovenci požrešni. Človek kar strmi nad količino hrane, ki jo dajo na mizo,« je Neissove zapise povzela Petrovičeva ter še povedala,da se je Neiss ukvarjal tudi s prehrano oficirjev in gospode, ki je seveda pojedla
Vrtec Zvonček zmagal že tretjič
Letošnje sklepno dejanje, podelitev priznanj najboljšim na področju urejanja in ohranjanja okolja, je prvič potekalo v okviru prav tako prvič organiziranih dni slovenskega turizma. V Portorožu so se namreč prvič na enem mestu dobili vsi, ki nekaj pomenijo v slovenskem turizmu, s tem pa tudi napovedali, da partnerstvo na področju turizma v Sloveniji postaja otipljivejše.
Najbolj zadovoljni so prejšnji četrtek iz Portoroža odhajali predstavniki Vrtca Ptuj. Njihova enota Zvonček je že tretje leto osvojila prvo mesto. Razglasili so jih za najbolj urejen in najbolj gostoljuben vrtec v Sloveniji za leto 2011.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski vrtec Zvonček je že tretje leto zapored zmagal v urejenosti.
najboljše, kar je kmet pridelal: jajca, perutnino, sir, med in druga živila. Jedilnik kmetov je bil sicer nekoliko bolj pester v jeseni in spomladi.
Meso in pogače le ob praznikih
Ob navadnih dneh je kmečka gospodinja po besedah Petrovičeve pripravljala skozi vse leto za zajtrk, kosilo in večerjo žitni močnik, proseno, ječmenovo ali ajdovo kašo, zelje in repo, pa tudi koruzne žgance. »Ob velikih delih, kot so bila košnja, žetev in trgatev, so dali na mizo tudi mesene jedi in pogače. Velike pojedine so se pripravljale tudi ob najrazličnejših praznovanjih. Poseben jedilnik je veljal ob kolinah, ko so na mizo najprej dali jetra v omaki, nato je prišla na vrsto hrbtiščeva juha, pečena rebrca, za konec so spekli še krvavice, da so jih poskusili. V Halozah pa so dali za večerjo juho z rezanci, kislo zelje s svinjskimi rebri, zeljno solato s pečenko, mesene klobase in krvavice, suhe slive v slivovki, potice in beli kruh. Meso od kolin so spravljali na različne načine: dali so ga v razsol, obesili na zrak, ga prekadili in popekli ter spravili z zaseko v lesene tunke.«
Petrovičeva je v nadaljevanju opisala še tradicionalno kmečko »črno kuhinjo« s krušno pečjo in ostalo opremo.
Kako je jedlo plemstvo in gospoda
Mira Petrovič pa je zbrala tudi ohranjene pisne vire o tem, kaj so jedli premožnejši na širšem Ptujskem ter pri tem ugotavljala, da so bili gospodje na našem območju precej nazadnjaški in so določena živila, zelišča ter začimbe začeli uporabljati dese-
tletja in celo stoletja kasneje kot gospoda v ostali Evropi: »Preteči sta morali dve ali celo tri stoletja, da so sprejeli in začeli uporabljati novosti, kot so paradižnik, koruza, buča, fižol, paprika, kakav, puran in krompir. Plemstvo, ki je bilo večinoma tuje, pa je imelo izučene kuharje, ki so znali pripravljati najbolj prefinjene jedi iz italijanske, francoske, angleške, nemške ali madžarske kuhinje. V 17. stoletju je bila vodilna francoska kuhinja.
Mnoge značilnosti plemiške kuhinje veljajo tudi za meščansko. Pri kuhi so uporabljali enake recepte, razlika pa je bila v količini in raznolikosti pripravljene hrane. Obilna kosila po vzoru plemiških so si lahko privoščili le najbogatejši meščani, vsi drugi so ostajali pri hrani zmernejši in so se prehranjevali večinoma z živili, ki so bila sezonsko dostopna na trgih.«
Mira Petrovič je zanimivo predavanje sklenila z besedami: »Z industrijsko revolucijo sta se spremenila tako prehranjevalni sistem kot tudi ideologija hrane. Navada, da se dobro in veliko je, ki je bila do takrat tradicionalno značilna za visoke družbene sloje, je postala v 19. stoletju bolj »ljudska« značilnost, torej značilnost nižjega družbenega sloja. Pred stoletji je bilo zaradi pomanjkanja maščob v vsakdanji prehrani mastno meso veliko bolj cenjeno kot pusto, danes pa je modno jesti malo in to predvsem zelenjavo in sadje, pusto meso in druga živila, ki ne redijo. Spremenil se je tudi estetski ideal. Če so v preteklosti debelost označili kot lepo, saj je pomenila znamenje bogastva in prehranjevalne blaginje, se je v 20. stoletju dodobra uveljavil prehranjevalni in estetski ideal vitkosti.«
Foto: SM
Slovenija • Študentje in dijaki čakajo svoj denar
Bo morda Božiček prinesel
Zoisove štipendije?
Položaj dijakov in študentov nikakor ni lahek, v prihodnjem letu bo pa očitno še slabši.
Najbolj pridne dijake in študente, ki z visokimi ocenami uspejo priti med izbrance za prejem Zoisovih štipendij, je država dobesedno pustila lačne. Kar nekaj je takih, ki nakazila v tem šolskem in študijskem letu sploh še niso prejeli. Še več: nekateri do danes niso prejeli niti odločb. Štipendisti se sprašujejo, kako naj te mesece preživijo brez prepotrebnih sredstev, ki jim zagotavljajo prežive-
Letošnje šolsko in študijsko leto je za mnoge dijake in študente pripravilo neprijetno presenečenje - minus na bančnem računu. Del Zoisovih štipendistov pričakovanih in prepotrebnih štipendij v šolskem letu 2011/2012 še sploh ni prejel, pa čeprav se je za dijake pouk pričel v začetku septembra, za študente pa v začetku oktobra.
Za obdelavo vlog je od leta 2008 pristojen Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, prej pa je bilo to delo Zavodov za zaposlovanje.
Kot pojasnjujejo na skladu, je vlog iz leta v leto več, letos so jih prejeli nekaj več kot 16 tisoč. Trdijo tudi, da se 60-dnevni rok pri določenih študentih, ki so dopolnjevali dokumentacijo, še ni iztekel in da so večino vlog že rešili ter odločbe poslali vlagateljem.
To pa posameznikom, ki niso med njimi, prav malo pomaga. Med temi je tudi študentka drugega letnika Filozofske fakulteti Univerze v Ljubljani Gaja Jezernik Ovca, ki je bila novembra neprijetno presenečena, ko ni bilo ne duha ne sluha o odločbi za Zoisovo štipendijo. »Vsa prejšnja leta sem namreč prejela prvo nakazilo že v drugem mesecu tekočega šolskega leta. Treba je bilo stisniti zobe in pripraviti načrt za enomesečno preživetje do decembrskega nakazila. Sem namreč ena izmed tistih, ki si ne moremo privoščiti dela ob študiju, saj nam šolske obveznosti tega ne dopuščajo. Proti koncu novembra še vedno ni bilo odločbe, telefonski klic na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pa je razkril, da bo odločba prišla v prvem tednu decembra. Dodali so, da so imeli veliko dela z dijaki. Tolažba pa taka. Vedela sem, da zna priti do komplikacij, če se štipendisti prestavljajo iz Zavoda za zaposlovanje na Javni sklad RS.
Prestavljanje ni obrodilo nikakršnih sadov. Minil je prvi teden decembra, mimo je šel tudi rok za mesečno izplačilo štipendij, a odločbe še vedno ni bilo na spregled. Ponovni klic in natančno povpraševanje po štipendiji je razkril, da prošnje sploh še niso obravnavali in da bom prejela tako odločbo kot tudi štipendijo šele v januarju. Ta realizacija ni bila neki manjši udarec po žepu, ampak kruta ugotovitev, da sem prikrajšana za več kot 400 evrov oz. mi bodo januarja morali izplačati kar krepko več kot 600 evrov. Sprašujem se, kako nas lahko pustijo takole čakati, ko pa so stroški študija tako veliki? Prevoz, hrana, študijska gradiva ... Vse to nanese kar veliko količino potrebnega denarja - denarja, do katerega bom imela dostop šele 10. januarja,« je ogorčena štipendistka.
Sicer pravi, da razume, da je vlog veliko, a ji to pri njenem načrtu za preživetje ne pomaga prav veliko. Po zakonu bi vsi vlagatelji odgovore morali dobili v roku 60 dni od roka za oddajo vloge. Študentje so te morali oddati najkasneje 7. oktobra, kar pomeni, da
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
bi odločbe morali poslati do 6. decembra. »Poleg tega mi ni povsem razumljivo, kako so lahko znanci, ki so oddali vlogo proti koncu septembra, štipendijo dobili prej kot jaz, ki sem to storila že sredi meseca. Ali morda vloge samo kopičijo do konca roka za oddajo in jih nato gledajo iz vrha kupa proti dnu? To je kontradiktorno z njihovo izjavo, na katero sem naletela v enem izmed časnikov, da so namreč tisti, ki so oddali vloge v poletnih mesecih, prejemali štipendijo neprekinjeno. Poleg tega ne vem, kdo sploh lahko odda vlogo poleti, če pa je zanjo potrebno potrdilo o vpisu, tega pa prejmemo šele septembra. Na naši fakulteti bi se lahko najhitreje vpisali 1. septembra, pa še takrat bi morali počakati vsaj nekaj dni za povratne informacije, med katerimi so tudi potrdila o vpisu,« še o svoji izkušnji pravi študentka Gaja in dodaja, da je od sklada skrajno neodgovorno, da vlagatelje pustijo čakati brez kakršnegakoli obvestila.
Boj za Zoisovo štipendijo sploh ni lahek
Da boj za Zoisove štipendije niti približno ni lahek, dokazujejo meje za pridobitev le te. Za pridobitev Zoisove štipendije v tem šolskem letu so dijaki prvih letnikov morali doseči povprečno oceno 5,00 oziroma 100 ali več točk na podlagi izjemnih dosežkov. Zoisovo štipendijo bo na podlagi teh meril prejemalo
približno 1.400 novih Zoisovih štipendistov - dijakov 1. letnika srednješolskega izobraževanja. Za dijake višjih letnikov in študente prvih letnikov dodiplomskega študija so morali vlagatelji doseči povprečno oceno vsaj 4,85 oziroma 45 ali več točk na podlagi izjemnih dosežkov oziroma vsaj 30 točk pri splošni ali vsaj 21 točk pri poklicni maturi. Na podlagi teh meril bo Zoisove štipendije prejemalo približno 500 novih vlagateljev - dijakov višjih letnikov oziroma študentov 1. letnikov dodiplomskega študija.
Visoka pa je tudi meja za pridobitev Zoisove štipendije za študente višjih letnikov dodiplomskega študija in študente podiplomskega študija. Takšni vlagatelji so morali doseči povprečno oceno najmanj 9,75, pri čemer mora biti razmerje med povprečno oceno generacije in povprečno oceno vlagatelja najmanj 1,26, ali na podlagi izjemnih dosežkov 15 točk ali več.
»Glede na to, da boj za povprečje pri takšni količini izpitov ni ravno lahek, se mi zdi nepravično, da ne morejo prošnje v roku dveh mesecev vnesti v računalnik in nam poslati odločbe. Če se mi držimo postavljenih rokov, bi se jih lahko tudi oni. Če pa ne morejo opravljati svojega dela, nas pa naj ponovno razporedijo po občinah. Tako bom vsaj vedela, kdaj bom prejela zasluženo nakazilo,« še zaključuje študentka, ki bo od 1. oktobra do 10. januarja morala preživeti, kakor se bo pač sama znašla.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Ni povsem praznična zgodba -malo pa že
Te skoraj praznične ni je venomer slišati, da naj bodo decembrski dnevi in večeri namenjeni negovanju domačega, družinskega vzdušja. Veliko se govori in piše o vrednotah, ki slišijo na sočutje, prijaznost, spoštovanje, skromnost, razumevanje, radodar-nost, poštenost, ljubeznivost ... Saj, vsemu temu so decembrski trije dobri možje tudi zavezani!
Hkrati imajo enako moč besede in dejanja, ki so zelo, zelo daleč od zgoraj naštetega. Kot bi se v deželi vse prelomilo: besede ostanejo le besede, dejanja so pa vse kaj drugega. Tako vznemirjajo, grizejo ob družinskih in drugih omizjih besede: kriza, draginja, revščina, stečaj, brezposelnost .
To dvojnost časa in prostora s promocijo razsipništva na eni strani in nujnostjo sprejetja izzivov, ki jih narekuje kriza, na drugi strani - ta nasprotujoča si pola se nenavadno skladata s podobo našega mesta.
Ptuj je tako lepo praznično okrašen, skromno, a hkrati ustvarjalno razkošno in polnokrvno žlahtno; blišč lučk, ki se vijejo čez glavno ulico starega mestnega jedra, domiselna krilca, beli zvitki, ki so videti kot veliki sneženi kosmi, pa obarvani lampijoni mestne razsvetljave - kako prijazno je videti mesto te dni! In tista »ekobela« smreka pred gledališčem . Ga ni turista, ki se ne bi z navdušenjem fotografiral pred njo. Ravno prav se svetlika, kar se svetlikati mora, zato mesto ne daje videza slabo postavljenega cirkusa, marveč z ravnotežjem in izvirnostjo okrasja kliče k tistemu, kar naj bi trije dobri možje prinašali in uresničevali: mir, ljubezen in dobro.
No, miru ima mesto veliko! Ko pade mrak, je tja po Prešernovi in Murkovi ulici le stežka srečati kakšno živo bitje, iz lokalov brli in vabi topla svetloba, zunaj nekaj mizic, lepo pripravljenih za morebitne kadilske goste ... Že omenjeni turisti, pa posamezniki, ki hitijo v knjižnico . Sicer pa je mesto prazno.
Na drugi strani pa nakupovalni centri, kjer mrgoli ljudi, kjer je kriza in je hkrati ni, kjer se svetlika in blešči, da postanejo oči trudne, ušesa boleča . V teh velikih, prevelikih trgovinah je videti po malem čudno razkošje, tako, ki ne daje slutiti pomanjkanja, o katerem govorijo krizologi.
Zaradi spodbujanja razumevanja, skromnosti in tudi radodarnosti, spoštovanja, miru in ljubezni vam, cenjeni bralci Knjigarnice, tokrat priporočam kratko in živahno, medgeneracijsko razumevajočo in spodbujajočo zgodbo svetovno priznane avstrijske pisateljice Christine Nostlinger. Glavna junakinja je Loreta, hecno in nenavadno dekle, ki se s še bolj nenavadnimi starši preseli v sosesko »bolj finih ljudi«. Tako piše na sedmi strani knjige Capasta Loreta (Lumpenloretta. Prevedla Ana Grmek. Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva družba, 2011. 96 strani):
/.../Ne vprašaj me, zakaj so vsi starši v našem naselju mahnjeni na izobrazbo. Ne poznam odgovora. Kvečjemu, kar je nekoč rekel Kodravkin dedek, namreč: »Tako je pač pri družbenih povzpetnikih.«
Kodravka ga je vprašala, kaj so 'družbeni povzpetniki', ampak takrat se je samo zlobno zarežal do ušes in rekel, da ji bo to povedal šele naslednji ponedeljek, ker se je odločil, da bo zeta in hčerko užalil samo dvakrat na teden, to pa je ta teden že opravil .
Klopov starejši brat trdi, da so 'družbeni povzpetniki' ljudje, ki hočejo biti 'nekaj boljšega' od svojih staršev, od otrok pa pričakujejo, da bodo 'nekaj boljšega' od njih. Brez mature je to zelo težko doseči, v posebnih okoliščinah lahko sicer postaneš bajno bogat, nikdar pa ne 'nekaj boljšega'.
Kljub »čudaštvu« in nerazumevanju med dedkom in družino njegove hčere pa se dedek izkaže za najbolj pro-nicljivo in modro osebo, ko zna in zmore poklicati na pomoč socialno službo, ves zaplet in bridkost, še bolj pa drugačnost Loretine družine s pomočjo dedka omogoči najstnikom, da polagoma odrastejo v svojih ljubeznih in prevzemajo odgovornost za šolo in dom, ki je lahko topel in prisrčen, četudi so tam doma »bolj fini starši« in »bolj fine družine«.
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
ŠZ Hajdina
Sandi Mertelj novi-stari predsednik
Stran 16
Mini rokomet
Na Ptuju uspeh na celi črti
Stran 16
Atletika
Dva ducata kolajn z velikih tekmovanj
Stran 17
Namizni tenis
Mladinski TOP prvič v Kidričevem
Stran 17
Šolski šport
Najboljši nogometaši so na OŠ Breg
Stran 18 Tomi Jagarinec
»Pred prvim treningom že blizu odpustitve!«
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1/4 finala Pokala Slovenije
Roke gor za »Final 4«
Ribnica - Jeruzalem 31:36 (27:27, 11:14)
RIBNICA: Torlo (15 obramb; 3-krat 7-m), Perovšek, Klarič; Kovač 3, Andoljšek 2, Bašic 5, Batinič, Mikulin 4 (3), Lisjak, Nosan 3, Pu-celj, Abrahamsberg 4, Mikanovič 5, Kapular 5, Košmrlj. Trener: Tomaž Tomšič.
JERUZALEM: Jelen (7 obramb), Belec (5 obramb), Žuran; Korpar 1, Krabonja 2, Žmavc, Bogadi 3, Mer-danovic, Radujkovic 5, Čudič 6 (1), Špiljak 3, Sok 5, Hebar 2, Kljajic 1, Cingesar 8, Hrastnik. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Ribnica 3/3; Jeruzalem 4/1; IZKLJUČITVE: Ribnica 6; Jeruzalem 20 minut.
Ko se srečata ekipi Ribnice in Jeruzalema, že po tradiciji ni dolgčas, saj gre za dve zelo izenačeni moštvi. Tako je bilo tudi tokrat na četrtfinalnem srečanju Pokala Slovenije. Pot na Final 4 so si v prvem podaljšku priborili vinarji, ki so v podaljšani igri popolnoma nadigrali gostitelje.
Ribnica je odločno začela tekmo in si do 15. minute priigrala tri točke prednosti, 8:5. V golu domačinov je blestel 42-letni Mustafa Torlo, ki je do polovice 1. polčasa zbral kar 7 obramb (do odmora 9). Na drugi strani v golu Jeruzalema ni šlo Gašperju Jelenu, ki so ga na cedilu po slabi igri v obrambi pustili soigralci. Tako je tre-
V soboto še enkrat v Ribnico
Rokometaši Jeruzalema bodo v soboto, 17. 12., ob 19. uri še enkrat gostovali v Ribnici, tokrat na tekmi 16. kroga državnega prvenstva. Pred sredino pokalno tekmo so vsi v taboru Jeruzalema bili enotnega mnenja, da je tekma državnega prvenstva pomembnejša kot pokalna tekma, zato pretiranega slavja po sredini zmagi v Ribnici v ekipi Jeruzalema ni bilo. Fantje se zavedajo, da je pred njimi težka tekma, v kateri bo Ribnica po porazu v pokalu še bolj motivirana. Tudi zgodba o ranjenem levu je že znana, zato bi bila nova zmaga vinarjev v Ribnici pravi podvig. Zmagala bo tista ekipa, ki ji je ostalo na zalogi več presenečenj v igri oz. tista, ki v sredo »ni do konca slekla spodnjih hlač«: »V soboto bo veliko težja tekma, vendar verjamem, da jih s soigralci lahko še enkrat presenetimo. Videli smo, da z njimi lahko igramo. Odločila bo igra v obrambi,« je pred novim gostovanjem v Ribnici povedal Darko Cingesar, ki je na zadnjih dveh tekmah dosegel kar 15 zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož, modri dres) se je s soigralci uvrstil na zaključni turnir pokala Slovenije.
ner Saša Prapotnik v 11. minuti posegel po menjavi vratarjev, kjer je Jelena zamenjal Boštjan Belec. Ta je v nadaljevanju zbral 5 obramb, vendar kmalu staknil poškodbo roke, ki mu je onemogočila nadaljevanje v 2. polčasu. Po zaostanku s tremi goli se je končno prebudila tudi obramba Jeruzalema (skupaj na tekmi 37 prekrškov), ki je v petnajstih minutah prejela le tri zadetke, ob tem pa je steklo v napadu. Ormožani so na odmor odšli z lepo prednostjo treh golov, 14:11.
Druga izključitev Iztoka Korparja je Ribnici omogočila hitro znižanje zaostanka na 13:14, vendar to ni zmedlo gostov, ki so v 41. minuti povedli
19:15. Ob tem je Bojan Čudič imel še sedemmetrovko za + 5. Zamujeno priložnost Jeruzalema in številne izključitve (20 minut kazni za vinarje) so izkoristili Ribničani in v 48. minuti povedli 22:20. Minuto zatem je dobil rdeči karton Korpar, ki si je prislužil tretjo izključitev. Kar 8-minutni post brez zadetka je nato prekinil Siniša Radujkovic. V 52. minuti so Rib-ničani z igralcem več po golih Marjana Bašica in Saše Mika-noviča povedli za tri, 25:22 in približno 200 gledalcev je pričakovalo, da je odpor Jeruzalema zlomljen. Toda na sceno je v pravem trenutku stopil vratar Gašper Jelen (7 obramb v 2. polčasu) in preprečil potop
Jeruzalemčkov. V dramatični končnici je Mitja Nosan zadel za 27:26, v 59. minuti pa je izenačil Radujkovic. Po podarjeni žogi sodniškega para Peter Lju-bič - Nenad Krstič je Ribnici ostala cela minuta za zmagoviti napad, ob tem je bil izključen še Radujkovic. Obramba Jeruzalema je odlično reagirala -kot nasploh na tekmi - in ekipi sta odšli v podaljšek. Tu se je kot pravilna pokazala rotacija ormoških igralcev skozi celo tekmo, ki so v podaljšek odšli bistveno bolj sveži. To je obrodilo z neulovljivo serijo 5:0 in vodstvom 32:27. Lepo prednost so Ormožani brez težav obdržali do konca in se veselili nove uvrstitve na zaključni tur-
nir Pokala Slovenije. Zanimivo: zasedba na zaključku pokalnega tekmovanja bo enaka kot pred dvema letoma v Mariboru, ko so Ormožani osvojili
bron: Cimos Koper (branilec pokalne lovorike), Celje PL, Maribor Branik in Jeruzalem Ormož.
UK
Darko Cingesar (Jeruzalem): »Čestitam soigralcem za borbenost in nepopustljivost. V tekmo smo šli neobremenjeni in v želji po čim boljši predstavi - to nam je uspevalo v 1. polčasu. V nadaljevanju smo sicer padli, a se po zaostanku treh zadetkov pobrali in nato v podaljšku pripeljali tekmo k srečnemu koncu. Na Final 4 bomo tudi krenili neobremenjeni. Če nam bo uspel kakšen vidnejši rezultat, bo to super, če ne, pa bo to priložnost za nabiranje novih izkušenj, ki jih ta mlada ekipa silno potrebuje.«
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Odigrali smo odličen 1. polčas. V nadaljevanju smo imeli težave z izključitvami, ki so Ribnici omogočile najprej priključek in nato še vodstvo s tremi goli. Z rotacijo igralcev, ki smo jo izvajali skozi celo tekmo, smo v podaljšku zlomili nasprotnika. Med strelce se je vpisalo 10 igralcev, kar me še posebej veseli.«
Nogomet • 1. SNL
Prašnikar »v tretji zakon« z Olimpijo
tudi z Mariborom (z njim je igral tudi v evropski Ligi prvakov). Glede na podpisano pogodbo za poldrugo leto je cilj, da v spomladanskem delu
Takoj po zaključku jesenskega dela prvenstva v 1. SNL se je začelo dogajanje, ki najpomembnejšo postransko stvar na svetu delajo tako zelo zanimivo. Govorimo seveda o prestopih, ki jih nekateri manj, drugi pa bolj glasno napovedujejo že lep čas.
Prva je konkretno potezo storila Olimpija, pri kateri so zadnji slabi rezultati (pričakovano) odnesli trenerja Dušana Kosiča. Čeprav je venomer poudarjal, da Olimpija igra napadalno in všečno igro, rezultati temu niso sledili in razhod je logična posledica. Na njegovo mesto bo tretjič v svoji trenerski karieri sedel Bojan Prašnikar: prvič je Olimpijo vodil v začetku 90. let, drugič pa v začetku tega desetletja. »Prale« velja za najuspešnejšega slovenskega trenerja, saj je poleg Olimpije naslove osvajal
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Maribora je tekmece na slovenskih zelenicah zasenčila v vseh elementih igre.
sezone formira ekipo, ki se bo v naslednji sezoni sposobna kosati za vrh 1. SNL. Ta je v sedanjem trenutku praktično nedosegljiv, saj ima Maribor kar 15 točk prednosti pred njimi ... Najaktualnejše vprašanje okrog Olimpije zadeva ostanek ali odhod Dareta Vršiča (Milen-ko Ačimovič: »Odškodnina zanj je 3 mio. evrov!«).
Zagotovo ne bo križem rok stal tudi Maribor, saj je njihov športni direktor Zlatko Zaho-vič že napovedal okrepitve. Število teh je odvisno tudi od tega, ali bo v moštvu ostal Dalibor Volaš, ki je v zadnjem času igral v izvrstni formi, formalno pa je član moldavskega Sheriffa (posojen v Maribor). Vijoličasti v 1. SNL izstopajo po vseh statističnih podatkih: številu danih/prejetih zadetkov, številu gledalcev doma in v go-steh, najvišja je tudi tržna vrednost njihovega moštva (približno 11 mio. evrov), sledijo Olimpija (6,5) in Koper (5,9), Domžale in Gorica (5,5) ...
Jože Mohorič
Nogomet
Trije iz Aluminija
Nogometni klub Aluminij, klub 2. SNL, ki prepričljivo vodi, se je razšel s tremi nogometaši, ki bodo srečo poizkusili drugje. Med temi je tudi Miha Kokol, ki je v jesenskem delu nastopil na 12 tekmah in dosegel 4 zadetke. Mlada Dani Ljubec in Aljo-ša Fekonja sta kot posojena igralca nastopala za tretjeligaša Stojnci in Tehnostroj Veržej in bosta zaenkrat tam tudi nadaljevala svojo nogometno pot.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Miha Kokol
Športna zveza Hajdina
Sandi Mertelj novi - stari predsednik
25. novembra 2011 je bila v prostorih Gostilne Koštomaj v Skorbi izvedena volilna skupščina ŠZ Hajdina za mandatno obdobje 2011-2015. Na skupščini je bilo prisotnih devet od desetih članov ŠZ (manjkal je predstavnik ŠD Slovenja vas). Predstavniki športnih društev in klubov so pohvalili dosedanje delovanje Športne zveze in njenih organov z upanjem, da se bo v takšnem obsegu in tempu nadaljevalo tudi v prihodnjem obdobju. V občini deluje 15 društev, od tega jih je 10 vključenih v ŠZ (dodatno še Planinsko društvo Hajdina, Twirling klub Hajdina, Ribiško društvo Žejne ribice, Kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas, Av-tomoto društvo Hajdina).
Na skupščini so izvolili nove organe zveze za prihodnje obdobje: vsi kandidati so bili potrjeni soglasno. Predsednik ŠZ Hajdina za naslednje obdobje je ostal dosedanji predsednik Sandi Mertelj, ki je v svojem nagovoru orisal dosedanje delo, nato pa predstavil načrte za prihodnost. »Največji dosežek v preteklem obdobju je zagotovo uveljavitev dveh otroških športnih šol na področju občine: otroške nogo-
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze Hajdina
metne šole Golgeter Hajdina in otroške šole karateja v okviru Karate kluba WKSA Hajdina. Obe šoli več kot odlično izpolnjujeta svoje poslanstvo na področju športa mladih, saj je v obe vključenih že okrog 200 otrok,« je povedal stari - novi predsednik ŠZ Hajdina.
Mertelj je v nadaljevanju orisal nekaj glavnih problemov pri dejavnosti športa in rekreacije v občini Hajdina, izpostavil pa je tudi probleme športne infrastrukture in financiranja. »Kolač za športno dejavnost
se počasi približuje številki 80.000 evrov, kar pa je le manjši delež pri delovanju klubov. Dejstvo je, da področje športne infrastrukture v teh letih ni doseglo nivoja, ki ga opazimo v nekaterih nam primerljivih občinah. Večji delež mora v prihodnje zagotovo prevzeti Občina Hajdina, seveda na pobudo posameznih športnih društev in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
V prihodnosti je smiselno povezovanje vseh petih nogometnih klubov z vidika organi-
Organi SZ Hajdina za mandatno obdobje 2011-2015:
Predsednik: Sandi Mertelj Podpredsednik: Aleksander Mlakar
Tajnik - blagajnik: Dejan Pacher
Upravni odbor: Stanko Sitar (Karate klub WKSA Hajdina), Tadej Kaučevič (KMN Draženci), Daniel Pavlica (ŠD Draženci), Boštjan Paveo (ŠD Gerečja vas), Primož Brodnjak (ŠD Hajdina), Peter Kaučevič (ŠD Hajdoše), Viktor Markovič (ŠD Nova Hajdina), Ivo Vogri-nec (ŠD Skorba), Ivo Pulko (ŠD Slovenja vas), Franc Mohorko (Tenis klub Skorba)
Nadzorni odbor: Martin Turk (predsednik), Mirko Abraham, Ivan Ambrož (člana)
Disciplinsko razsodišče: Andrej Tumpej, Viktor Hotko, Martin Šlamberger (člani); Tonček Peklič, Štefan Lukas, Ivo Ogrinc (namestniki)
ziranosti ONŠ. Z vidika razvoja športne infrastrukture bo treba izvesti več aktivnosti pri legalizaciji nekaterih objektov, urejanju lastništva zemljišč, treba bo urediti športne površine za ONŠ Golgeter Hajdina. Nenazadnje pa si želim tudi več športno-rekreativnih prireditev.«
JM
Šport mladih • Rokomet
Mini rokomet na Ptuju - uspeh na celi črti
V	RŠ Ptuj in RK Drava Ptuj že nekaj let zelo veliko pozornosti namenjajo delu z najmlajšimi: zavedajo se, da je ravno v tem prihodnost najuspešnejšega ptujskega športa. Prvi pokazatelj je predvsem visoka udeležba, drugi pa kakovost.
V	mini rokometu nastopajo letos fantje letnika 2001 in mlajši, aktivnosti pa RŠ Ptuj v
tesnem sodelovanju s šolami izvaja na 6 osnovnih šolah. Osnovni cilj mini rokometa je zadovoljstvo in uživanje otrok v tej igri ter spoznavanje rokometnih elementov. Poudarek je predvsem na zdravem razvoju otrok.
Na prvem turnirju v letošnji sezoni, ki se je odvijal v soboto, 10. 12., je svoje rokometne veščine številčni publiki
predstavilo kar 59 fantov iz 8 ekip. Najuspešnejši sta bili OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt, ki sta turnir zaključili brez poraza. Odlične igre pa so prikazali tudi učenci ostalih šol. Naslednji turnir bo v mesecu januarju na OŠ Majšperk, kjer mlade čaka nova izkušnja, saj igrajo na glavnem igrišču ob raztegnjenih tribunah in rezultatom na glavnem semaforju.
Če se pošalimo, lahko rečemo: »Vzdušje bo takšno kot v ligi prvakov!«
Vse fante letnika 2001 in mlajše vabijo, da se priključijo treningom na svoji osnovni šoli. Prav tako pa vabijo vse ljubitelje rokometa, da pridejo na naslednji turnir pogledat bodoče rokometaše.
tp
Rokomet • Mlajše selekcije
MLADINCI
REZULTATI 9. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj 28:49 (10:25), Maribor Branik -Slovenj Gradec 2011 21:23 (8:11)
1.	DRAVA PTUJ 9	8 0	1	16
2.	SL. GRADEC 2011 9	7 0	2	14
3.	MARIBOR BRANIK 8 5 0	3	10
4.	V. NEDELJA C. O. 8 2 0	6	4
5.	POMURJE -1 8 2 0	6	3
6.	MOŠKANJCI- GOR. -1 8 10	7	1
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DRAVA PTUJ 28:49 (10:25) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Kaučič 1, Zorec 3, Hržič 1, Bezjak 3, D. Hržič 1, Pra-potnik 7, Horvat, Prejac, Lorenčič 4, Pfeifer, Moravec 2, Meško 6, Ku-mer. Trener: Davorin Kovačec.
KADETI
REZULTATI 13. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško 27:46 (10:21), Arcont Radgona - Gorenje 20:28 (8:16), Maribor Branik - Drava Ptuj 31:35 (14:18)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 11 11 0 0 22
2.	DRAVA PTUJ 12 10 0 2 20
3.	JERUZALEM ORMOŽ12 8 0 4 16
4.	SL. GRADEC 2011 12 6 2 4 14
5.	MARIBOR BRANIK 11 5 0 5 10
6.	GORENJE 12 4 2 6 10
7.	V. NEDELJA C. O. 13 2 0 11 4
8.	ARCONT RADGONA 13 0 0 13 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 27:46 (10:21)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Hržič 3, Bombek, Jaušovec, Preac, Pfeifer 3, Hojžar 7, Notersberg, Marin 5, Ozmec, Ku-mer 1, Šerod 1, D. Hržič 1, Šprah, Moravec 2, Petek 4. Trener: Bojan Munda.
MARIBOR BRANIK - DRAVA PTUJ 31:35 (14:18)
RK DRAVA PTUJ: Lenart, Bera-nič, Cafuta-Horvat, Prapotnik 1, Reisman 5, Hajdinjak 2, Žuran 11, Veit, Lukežič 5, Korošec 2, Petrovič, Levanič 5, Dravčbaher, Jerenec 4. Trener: Aleš Belšak.
Kadeti so na tekmo odšli malce »potolčeni«, saj so prejšnji teden nepričakovano izgubili. Videla se je nervoza in zmedenost, ki so se je otresli šele na začetku drugega polčasa, ko so predvsem z odlično obrambo prihajali do protinapadov in »lahkih« zadetkov. Na sredini drugega polčasa je razlika narasla že na +9.
JERUZALEM GORIŠNICA - MARIBOR 30:24 (13:10) JERUZALEM GORIŠNICA: Šu-
lek, Ranfl, T. Cvetko; Kociper, R. Cvetko 4, Kolmančič 3 (1), Savčak, Štumberger 1, Kirič 4, A. Sok 12 (4), Bedrač 4, Bezjak 2, Topolovec. Trenerja: Darko Žnidarič in Alan Po-točnjak.
Po deveti prvenstveni zmagi si je ekipa kadetov Jeruzalema Gorišni-ce v močni skupini Vzhod priborila končno 3. mesto in napredovanje v polfinalno skupino. Kljub kar 6 zapravljenim sedemmetrovkam, so
gostitelji rutinirano ugnali Mariborčane.
STAREJŠI DEČKI A
REZULTATI 13. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško 23:51 (16:22), Maribor Branik - Drava Ptuj 16:40 (9:18)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 11 11 0 0 22
2.	JERUZALEM ORMOŽ10 7 1 2 15
3.	DRAVA PTUJ 12 6 0 6 12
4.	GORENJE 10 3 3 4 9
5.	SL. GRADEC 2011 10 4 1 5 9
6.	V. NEDELJA C. O. 11 2 2 7 6
7.	MARIBOR BRANIK 10 0 1 9 1
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 23:51 (16:22)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Miha Hržič, Jaušovec 1, Wrai-ght, Šprah, Cvetko 5, Kosi, Munda, Klemenčič, Ozmec 5, Jaušovec, Marko Hržič, Šerod 12, Vincek, Škr-janec. Trener: Darjan Mesarec.
MARIBOR BRANIK - DRAVA PTUJ 16:40 (9:18)
RK DRAVA PTUJ: Šešerko, Sa-jič 4, Gavez 2, Sitar 2, Serdinšek Ekart 5, Mlač Černe 4, Krasnič 2, Cmrekar, Rosič, Krajnc 4, Bukvič 2, Črnivec 2, Bedrač, Kokol Bogme 2, Vaupotič 6, Žmavc 5. Trener: Sašo Kafel.
Starejši dečki A so tekmecem pobegnili že na samem začetku in prednost nato povečevali skozi celotno srečanje. Možnost za igro so dobili fantje, ki v prejšnjih kolih niso veliko igrali. Prav tako pa je trener lahko »eksperimentiral« z igralnimi mesti.
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 15:8 (8:4), Arcont Radgona - Slovenj Gradec 2011 28:17 (16:6), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 33:16 (16:5)
1.	JERUZALEM ORMOŽ10 10 0 0 20
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 9 8 0 1 16
3.	GORENJE	9 7 0 2 14
4.	DRAVA PTUJ 11 7 0 4 14
5.	MARIBOR BRANIK 11 6 0 5 12
6.	V. NEDELJA C. O. 10 4 0 6 8
7.	ARCONT RADGONA 11 2 0 9 4
8.	SL. GRADEC 2011 11 2 0 9 4
9.	POMURJE 10 0 0 10 0
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 18:27 (8:14), Arcont Radgona -Slovenj Gradec 2011 11:24 (6:12), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 29:12 (14:5), Moškanjci Go-rišnica - Velenje 7:18 (0:11)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 11 10 0 1 20
2.	JERUZALEM ORMOŽ10 10 0 0 20
3.	SLOVENJ GRADEC 11 8 0 3 16
4.	GORENJE 10 7 0 3 14
5.	V. NEDELJA C. O. 11 6 0 5 12
6.	MARIBOR BRANIK 10 3 0 7 6
7.	DRAVA PTUJ 11 3 0 8 6
8.	MOŠKANJCI - GOR. 11 1 0 10 2
9.	ARCONT RADGONA 11 0 0 11 0
DK, TP, JM, UK
Rokomet • St. deklice A
STAREJŠE DEKLICE
REZULTATI 11. KROGA: Brežice
-	Rače 30:16 (15:9), Mercator Ten-zor Ptuj - Branik 25:25 (12:12), Ve-plas Velenje - Millennium, Nazarje
-	Žalec 15:39 (8:21)
1.	MER. TENZOR PTUJ 9	8	1	0	17
2.	ŽALEC Z. DOLINE 10	8	1	1	17
3.	CELJSKE MESNINE 8	6	0	2	12
4.	ŽRK BREŽICE 9	5	0	4	10
5.	ŽRK BRANIK 8	4	1	3	9
6.	RK RAČE 10	3	1	6	7
7.	VEPLAS VELENJE 8	3	0	5	6
8.	MILLENNIUM 9	1	0	8	2
9.	NAZARJE 9	0	0	9	0
ŽRK TARA TENZOR PTUJ - ŽRK BRANIK 25:25 (12:12)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Ku-
kovec, Barbara Borovčak 8, Tonja Kolednik 5, Sindi Zorec 3, Manja Grabrovec 5, Sandra Šrajner 3, Marina Majcen, Ana Ambrož 1, Doroteja Lah, Eva Sirc, Doris Kovačec, Nika Gavez, Stefani Pivko Trener: Sašo Petek, pom. trenerja Tomaž Valenko.
Domačinke so začele zelo nervozno, kar so gostje izkoristile in povedle 1:7. Do polčasa so ptujska dekleta nadoknadila njihovo prednost in vse se je pričelo znova. V drugem polčasu sta se obe ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu pa sta se razšli z neodločenim izidom 25:25. Ptujska dekleta tako še naprej ostajajo brez poraza, čaka jih samo še tekma proti Millenniumu, nato pa sledi mesec dni ligaškega premora.
Reprezentanca starejših deklic na pripravah na Ptuju
V četrtek, 22. 12., se bo slovenska rokometna reprezentanca starejših deklic zbrala na treningu na Ptuju, popoldne istega dne (ob 17. uri) pa odigrala še prijateljsko tekmo, najverjetneje proti kombinirani ekipi ŽRK Mercator Tenzor s Ptuja. Velik del zaslug za to, da se bodo najboljše mlade rokometašice letnika 1996 zbrale v dvorani Ljudski vrt, ima Marjan Valenko, ki je sicer vodja reprezentančne selekcije. Poleg tega so v tej starostni kategoriji v reprezentanci tri dekleta iz ptujske rokometne šole: Barbara Borovčak, Sindi Zorec in Gordana Žiher, selektor selekcije je Milan Ramšak.
tp
Mlajši dečki B Velike Nedelje so zmagali na Ptuju.
Tenis m TK Terme Ptuj
Taja Loncaric dvakrat pri vrhu
ZTK Maribor, U-8 do U-11
Na igriščih ŽTK Maribor je v soboto in nedeljo potekal turnir v najmlajših kategorijah U-8 do U-11. Uspešni so bili tudi tekmovalci ptujskega kluba. V kategoriji mini tenis (U-8) je med šestimi tekmovalkami zmagala Taja Lončarič, Nina Pliberšek je bila tretja. Taja je bila uspešna tudi v starejši kategoriji midi (U-9), kjer se je med osmimi tekmovalkami uvrstila v finale (tam jo je ugnala Neja Majcen - Taubi).
V kategoriji dečkov U-10 (16 tekmovalcev) se je Jure Glodež uvrstil v četrtfinale,
isti dosežek je med dečki U-11 (26 tekmovalcev) uspel Blažu Vidoviču. Zanimivo je, da sta oba izločila kasnejša zmagovalca Filipa Kraljeviča (MAX LJ) in Filipa Planinška (ŽTK MB). Aleksander Gaiser (U-11) je izgubil v 1. krogu.
OP Triglav Kranj U-18
V Kranju je pretekli teden potekal mladinski turnir deklet, na katerem je nastopila tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). Po zmagi v 1. krogu jo je v drugem ustavila 1. nosilka Lara Vovk (2:6, 5:7).
JM
Taja Lončarič in Nina Pliberšek (obe TK Terme Ptuj)
Kegljanje
1. liga OTS Maribor
S prvim delom tekmovanja so končali kegljači v 1. ligi OTS Maribor, v kateri nastopajo tudi kegljači druge ekipe Drave Deta Centra s Ptuja. V zadnjem krogu so Ptujčani ugnali žensko ekipo Impola. Trener in vodja ekipe Miran Ritonja je povedal: »Gre za ekipo, ki smo jo pomladili - mislim na novince v ekipi. Zadovoljen sem z napredkom osvojene tehnike kegljanja, posledično pa tudi z
rezultati posameznikov.«
REZULTATI 6. KROGA: Impol ženske - Drava Deta Center II. 1:5, De Vesta II. - Krilato kolo ženske 1:5, Ruše III. - Impol III. 2:4, Krilato kolo II. - Invalid II. 4:2
1.	IMPOL III.	6 6 0 0 12
2.	RUŠE III.	6 5 0 1 10
3.	KRILATO KOLO II. 6 4 0 2 8
4.	KRILATO KOLO (ž) 6 4 0 2 8
5.	INVALID II. 6 2 0 4 4
6.	DRAVA DETA C. II. 6 2 0 4 4
7.	IMPOL ŽENSKE 6 0 15 1
8.	DE VESTA	6 0 15 1
DK
Ekipe Drava Deta Center II.
Foto: Miran Ritonja
Tajski boks • Finale mednarodne lige
V OŠ Stična v Ivančni Gorici bo v soboto, 17. 12., potekalo finale mednarodne lige. Nastopili bodo borci iz 14 različnih klubov iz Hrvaške, Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Srbije, Madžarske in Slovenije. Iz ptujskega kluba bodo nastopili trije predstavniki: Blaž Vinkovič (kategorija do 75 kg) se bo prvič boril v profesionalnem dvoboju, Aljaž Šegula (do 63 kg) in Sandi Bedrač (do 81 kg) pa v amaterskem dvoboju. Žal sta morala dvoboja zaradi poškodb odpovedati Elio Artič in Tadej Toplak.
JM
Atletika • Veterani AK cestno podjetje Ptuj
Letos dva ducata kolajn z velikih tekmovanj
Eden od najbolj vitalnih delov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so nedvomno veterani, kar vsako leto znova dokazujejo z uspehi tako na domačih kot na mednarodnih tekmovanjih. Ne mine sezona in letošnja ni bila izjema, da se iz največjih veteranskih tekmovanj ne bi vrnili s kolajnami. Teh se je od zime do jeseni nabralo dva ducata.
V rezultatskem pregledu sezone se velja najprej ustaviti pri najstarejšem, leta 1935 rojenem Marku Slugi, častnemu članu ptujskega kluba, ki je nanizal celo kopico uvrstitev na zmagovalni oder velikih tekmovanj. Na svetovnem veteranskem prvenstvu, ki je letos potekalo v Sacramentu v ZDA, je bil Sluga bronast v me-talskem peteroboju (krogla, disk, kladivo, kopje in gira). Iz evropskih veteranskih iger v severnojadranskem letovišču Lignano se je vrnil kot najuspešnejši Slovenec s štirimi kolajnami. Najboljši je bil v metu kopja in suvanju krogle, srebrn v metalskem peterobo-ju in bronast v skoku v višino. V spomladanski mesecih je Sluga nastopil na dvoranskem evropskem prvenstvu v belgijskem Gentu, okrog vratu pa je obesil dva brona, in sicer v suvanju krogle in metu kopja. Zbirko kolajn na večjih tekmovanj pa zaokrožujeta še dve zlati in srebrna kolajna na balkanskih igrah v Domžalah. Za vse naštete in tudi druga tekmovanja, kot so državna prvenstva in mitingi, je Sluga
Miki Prstec, Dušan Koren, Aleš Velikonja, Branimir Komel, Marko Sluga in Dejan Dokl so izkušeni atletski veterani, ki so letos osvojili kolajne na vseh največjih tekmovanjih.
prejel zlato plaketo Atletske zveze Slovenije in posebno priznanje za najboljšega veterana v letošnjem letu.
Najmlajši med ptujskimi veterani je Dejan Dokl, ki tekmuje z vrstniki, starimi med 35 in 40 let. Nekdanji državni rekorder v suvanju krogle je v Lignanu zmagal v metu diska z 42,61 metra, najdaljšim metom v letošnji sezoni, v svoji paradni disciplini pa je s 15,49 metra moral priznati premoč nemškemu tekmecu. V obeh omenjenih disciplinah pa Dokl ni imel konkurence na balkanskih igrah. Iz Genta se je vrnil z bronom v metu gire, kolajno pa je za las zgrešil v suvanju krogle. Bogato zbirko
kolajn iz največjih veteranskih tekmovanj pa je v Ligananu s srebrom in bronom oplemenitil Miki Prstec (kategorija od 55 do 60 let). Bolje mu je šlo v suvanju krogle, tretji pa je bil v metu gire. Še bolje pa mu je šlo v Domžalah, kje je slavil v skoku v višino in dveh štafetnih tekih, srebro pa je dvakrat obesil okrog vratu v metu krogle in v metu gire.
S petim mestom v finalnem teku na 3000 metrov se je na svetovnem prvenstvu v Sacra-mentu izkazal Branimir Ko-mel. Tako kot omenjeni kolegi pa je Komel (od 45 od 50 let) osvajal še kolajne v Lignanu in v Domžalah. Na evropskih igrah si je v tekih na srednje
proge pritekel dve srebrni kolajni, v Domžalah je postal balkanski prvak na 3000 metrov z zaprekami, na 1500 metrov pa je bil tretji. Seznam ptujskih veteranov s kolajnami iz velikih tekmovanj zaključuje Dušan Koren (55 do 60 let), ki je postal balkanski prvak v metu kopja (41,03 metra), k temu pa je dodal še dve bronasti kolajni v skakalnih disciplinah: v skoku v daljino in višino. Vse bliže svojim kolegom je po uspehih Aleš Velikonja, ki je lani nastopil na enajstih tekmovanjih nižjega ranga, v nekaj primerih pa se je uvrstil na zmagovalni oder.
Uroš Esih
Namizni tenis • 1. TOP za mladince
Mladinski TOP prvič v Kidričevem
V nedeljo je v Kidričevem potekal 1. TOP za mladince in mladinke. Tekmovanje je NTK Ptuj organiziral v sodelovanju z namiznoteniško sekcijo ŠD Cirkovce. Dvorana v Kidričevem je nudila odlične pogoje za izvedbo tekmovanja. Skupno je nastopilo 24 najboljših slovenskih mladink in mladincev, med njimi tudi trije člani NTK Ptuj (Anja Bezjak, Darko Hergan in Žan Napast).
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine, v vsaki je na-
stopila osmerica (vsak igra z vsakim). V 1. skupini so nastopili igralci in igralke od 1. do 8. mesta na lestvici NTZS, v 2. skupini od 9. do 16., v 3. pa od 17. do 24. mesta. Pri mladincih je Darko Hergan nastopil v 2. skupini in osvojil 8. mesto. Žan Napast je v 3. skupini osvojil 6. mesto (z eno zmago več bi se lahko boril tudi za 2. mesto, saj so bile razlike minimalne). Pri dekletih je Anja Bezjak (še kadetinja) v 3. skupini osvojila 5. mesto (dve sre-
čanji je izgubila z rezultatom 2:3).
Na mladinski lestvici NTZS je Darko Hergan sedaj na 15. mestu (prej 18.), Žan Napast (20.) in Anja Bezjak (21.) pa sta zadržala svoji mesti. Zmago v 1. skupini sta osvojila Ludvik Peršolja (Iskra avtoelektrika) in Katja Gutnik (Logatec), oba sta na lestvici NTZS na 2. mestu (v vodstvu ostajata Patrik Sukič - Kema in Nina Zupančič - Logatec).
JM
Anja Bezjak (NTK Ptuj)
Košarka m PARKL
Se četrta zmaga Starš in Pragerskega
V derbiju 4. kroga je Vinag gostil Starše. Gostje so še enkrat več pokazali dobro formo ter z zmago 78:88 dokončno vstopili med glavne favorite sezone. Tekmo so bolje začeli domači, pri katerih je zaradi poškodbe manjkal najboljši strelec lanskega leta Stojkovič. V 15. minuti tekme si je Vinag priigral najvišjo prednost desetih točk. Sledilo je slabše nadaljevanje domačih, pri gostih pa se je razigral Bruči. Lanskoletni član ekipe Vinaga je tokrat v dresu Starš neusmiljeno polnil koš bivših soigralcev in ob koncu tekme zbral 34 točk. Starše so ob polčasu že vodile, prednost pa v nadaljevanju še povečale, zato njihova zmaga v zaključku ni bila ogrožena.
Poleg Starš je so brez poraza še Pragerčani, ki so visoko (105:61) odpravili TED ŠD Cir-kovce.
Pomembnih zmag so se v 4. krogu veseli še v Račah in Kidričevem. Rače so v ponovitvi lanskega finala 2. lige premagale Adecco (85:73) ter se po 15-tih tekmah in dveh sezonah veselile sploh prve zmage v prvoligaški konkurenci. Kidričevo in Good Guys Felnar sta se pomerila v Kidričevem: domači so zasluženo slavili in se z dvema zmagama na lestvici izenačili z gosti.
Edina neporažena ekipa v 2. ligi ostaja NKBM. Novinci v tekmovanju dokazujejo, da znajo v ključnih trenutkih
tehtnico obrniti v svojo korist. Do sedaj neporaženo ekipo Kluba ptujskih študentov je na Ptuju presenetila ekipa Majšperka in zmagala s 58:64.
1. LIGA
REZULTATI 4. KROGA: KK Rače - KK Adecco 85:73 (26:27, 17:13, 14:20, 28:13), KK Pragersko - TED ŠD Clrkovce 105:61 (28:18, 22:16, 25:12, 30:15), ŠD Kidričevo - Good Guys Felnar 72:60 (21:18, 20:13, 10:13, 21:16), VINAG MCApro - KK Starše 78:88 (25:22, 15:24, 14:21, 24:21)
1.	KK PRAGERSKO 4 4 0 8
2.	STARŠE	4 4 0 8
3.	VINAG MC APRO 4 2 2 6
4.	GOOD GUYS FELNAR 4 2 2 6
5.	ŠD KIDRIČEVO	4 2 2 6
6.	KK RAČE	4 13 5
7.	ADECCO	4 1 3 5
8.	TED ŠD CIRKOVCE -1 4 0 4 3
2. LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Črešnje-vec - NKBM 66:72 (29:22, 12:17, 13:15, 12:18), Klub ptujskih študentov - ŠD Majšperk 58:64 (15:22, 15:11, 8:10, 20:21), KMO Dornava - Pragersko veterani 55:72 (7:16, 17:14, 20:21, 11:21), KK Starše Čiro - ŠD Ptujska Gora 79:54 (18:9, 15:13, 24:20, 22:12)
1.	NKBM	4	4	0	8
2.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV4	3	1	7
3.	ŠD MAJŠPERK	4	3	17
4.	KK STARŠE ČIRO	4	3	1	7
5.	PRAGERSKO VETERANI 4	1	3	5
6.	PTUJSKA GORA -1	4	1	3	4
7.	ČREŠNJEVEC	3	0	3	3
8.	KMO DORNAVA	3	0	3	3
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Nogomet (dečki, dekleta), košarka (dečki)
Medobčinski prvaki na OŠ Breg in OŠ Dornava
Nogomet (dečki):
na OŠ Breg se igra najboljši nogomet
V	torek, 6. 12., se je končalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učence letnikov 1997 in mlajše. Letos je nastopilo kar 17 moštev, zato je bilo najprej na sporedu predtekmovanje. To je potekalo sredi novembra: predtekmovalno skupino A so gostili Markovci, skupino B Juršinci, skupino C Podleh-nik, skupino D Kidričevo in skupino F Ljudski vrt na Ptuju. Glede na to da sta bili skupini A in B zastopani s po štirimi moštvi, sta iz teh dveh skupin napredovali dve najboljši, medtem ko so iz ostalih skupin, v katerih so nastopila tri moštva, napredovali le zmagovalci ter najboljše drugouvrščeno moštvo.
Predtekmovanje:
skupina A (OŠ Markovci): 1. OŠ Breg, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Markovci, 4. OŠ Olge Meglič;
skupina B (OŠ Juršinci): 1. OŠ Dornava, 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 3. OŠ Juršinci, 4. OŠ Majšperk;
skupina C (OŠ Podlehnik): 1. OŠ Hajdina, 2. OŠ Videm, 3. OŠ Pod-lehnik;
skupina D (OŠ Kidričevo): 1. OŠ Kidričevo, 2. OŠ Mladika, OŠ Grajena;
skupina E (OŠ Ljudski vrt): 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Cirkovce, 3. OŠ Cirkulane-Zavrč;
V	polfinalu je v dveh skupinah nastopilo osem najboljših šolskih ekip, tekmovanje pa je potekalo v Juršincih in Ljudskem vrtu. V veliki finale sta se iz skupine A uvrstili OŠ
Breg in OŠ Videm, iz skupine B pa sta napredovali OŠ Gorišnica in OŠ Kidričevo.
Polfinale, rezultati:
skupina A (OŠ Juršinci): Breg - Videm 3:1, Destrnik-Trnovska vas -Hajdina 1:1, Videm - Hajdina 6:0, Breg - Destrnik-Trnovska vas 5:2, Destrnik-Trnovska vas - Videm 2:4, Hajdina - Breg 2:5;
vrstni red: 1. OŠ Breg, 2. OŠ Videm, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 4. OŠ Hajdina;
skupina B (OŠ Ljudski vrt): Gorišnica - Ljudski vrt 1:1, Dornava - Kidričevo 3:1, Ljudski vrt - Kidričevo 2:4, Gorišnica - Dornava 4:1, Dornava - Ljudski vrt 0:1, Kidričevo - Gorišnica 1:1;
vrstni red: 1. OŠ Kidričevo, 2. OŠ Gorišnica, 3. Ljudski vrt, 4. OŠ Dornava.
Finale je potekalo v Gorišnici, v tesnih obračunih pa so na koncu slavili učenci iz OŠ Breg. Ti so imeli enako število točk kot OŠ Gorišnica in OŠ Videm, a najboljšo razliko v golih. Vse tri omenjene ekipe so se uvrstile na področno prvenstvo.
Finale (OŠ Gorišnica): Breg - Videm 4:1, Kidričevo - Gorišnica 1:2, Videm - Gorišnica 3:2, Breg - Kidričevo 2:1, Kidričevo - Videm 0:1, Gorišnica - Breg 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Videm
4.	OŠ Kidričevo
5.	OŠ Ljudski vrt
6.	OŠ Dornava
7.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
8.	OŠ Hajdina
9.	OŠ Markovci
Dečki OŠ Breg - medobčinski prvaki v nogometu
Nogomet • 41. Kutija šibica
Ptujska ekipa že čez dva kroga
Na tradicionalnem 41. turnirju v malem nogometu Kutija šibica v Zagrebu je na začetku sodelovalo blizu 140 ekip, med njimi tudi ekipa Goja, d. o. o., Ptuj. V njej so zbrani v glavnem mladi nogometaši s ptujskega okoliša: Samo Simonič, Rok Marinič, Matej Murat, Denis Kuserbanj, Ian Emeršič, Sašo Kupčič, Jure Matjašič, Gregor Furek, Matjaž Kerndl, Damir Zagoršek, vodi jih trener Mitja Simonič. Ekipa je do sedaj igrala zelo dobro in dosegla dve zmagi. V 1. krogu je premagala ekipo Delikventi Dracevac Ninski Zadar kar s 6:0, v drugem pa z 2:0 še ekipo Ruth Zagreb.
V dosedanjem delu turnirja je bil najboljši igralec in strelec ekipe Goja Rok Marinič, ki je dosegel že štiri zadetke in sodi v sam vrh lestvice strelcev. Ob Mariniču je dva zadetka prispeval še Da-mir Zagoršek, po enega pa Ian Emeršič in Sašo Kupčič. O samem turnirju in igrah ekipe Goja, d. o. o. je Rok Marinič dejal: »Kutija Šibica je zares
močan in odlično organiziran turnir z dolgoletno tradicijo. Naša ekipa je prvo tekmo brez težav visoko dobila, medtem ko je šlo v drugi tekmi dobesedno na nož'. Zagrebčani so imeli več zrelih priložnosti od nas, a izkazal se je naš vratar Samo Simonič. V 1/16 finala igramo proti moštvu Amoz Gomolava iz Gornje Radgone, ki ga dobro poznamo. V naših medsebojnih dvobojih zmeraj odločajo malenkosti, tako da pričakujem zelo izenačeno srečanje. Turnir se bo sicer zaključil ob koncu meseca.«
David Breznik
Ekipa Oš Dornava je postala zmagovalka medobčinskega tekmovanja v nogometu.
10.	oš Cirkovce
11.	OŠ Juršinci
12.	OŠ Mladika
13.	OŠ Grajena
14.	OŠ Cirkulane-Zavrč
15.	OŠ Podlehnik
16.	OŠ Olge Meglič
17.	OŠ Majšperk
Nogomet (dekleta):
prvakinje učenke OŠ Dornava
V sredini novembra je v Podleh-niku in Juršincih potekalo predtekmovanje medobčinskega tekmovanja v malem nogometu za učenke letnika 1997 in mlajše. Obe šoli sta v predtekmovanju gostili štiri ekipe, izmed katerih sta dve najboljši napredovali v finale. To je v začetku decembra potekalo v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju. Tam so sodelovale ekipe OŠ Grajena, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ Dornava in OŠ Breg. Slavile so mlade Dor-navčanke, ki so sicer zbrale enako število točk kot ekipi OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Breg, vendar so imele najboljšo razliko v golih.
Predtekmovanje:
skupina A (Podlehnik, 17. 11.): 1. OŠ Breg, 2. Destrnik-Trnovska vas, 3. Ljudski vrt, 4. Podlehnik;
skupina B (Juršinci, 17. 11.): 1. Dornava, 2. Grajena, 3. Cirkulane-Zavrč, 4. Juršinci.
Finale (Ljudski vrt, 1. 12.):
rezultati: Breg - Destrnik-Trno-vska vas 1:0, Grajena - Dornava 0:5, Destrnik-Trnovska vas - Dor-
nava 3:1, Breg - Grajena 3:0, Grajena - Destrnik-Trnovska vas 0:1, Dornava - Breg 3:0
Vrstni red:
1.	OŠ Dornava
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Grajena
5.	OŠ Cirkulane-Zavrč
6.	OŠ Ljudski vrt
7.	OŠ Podlehnik
8.	OŠ Juršinci
Košarka (dečki)
Na prvi decembrski dan je v telovadnici OŠ Poljčane potekalo področno tekmovanje OŠ v košarki za učence letnika 1997 in mlajše. Srečanja so bila izjemno napeta, še posebej tekma za 1. mesto, saj je ekipa iz Slovenske Bistrice domačine ugnala le za točko. V četrtfinale državnega prvenstva sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi.
Rezultati:
OŠ Poljčane - OŠ Majšperk 31:29, OŠ Olge Meglič - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 33:71
Tekma za 3. mesto: OŠ Majšperk - OŠ Olge Meglič 53:31
Tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -OŠ Poljčane 46:45
Vrstni red:
1.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
2.	OŠ Poljčane
3.	OŠ Majšperk
4.	OŠ Olge Meglič
tp
Futsal • Lige mladih
Uspešen teden ptujskih ekip
S tekmovanjem so nadaljevali mladi nogometaši v kategoriji U-13 in U-18, v katerih FC Ptuj nastopa s po dvema ekipama. Pri mlajših je turnir potekal na Jesenicah, v kategoriji U-18 pa na Ptuju.
Liga U-13
REZULTATI 4. KROGA: Mladi 07 Jesenice - Ray Ban Ptuj 1:12, Oplast Kobarid - PAN Restavracija Kidričevo 1:3, PAN Restavracija Kidričevo - Mladi 07 Jesenice 4:4, Ray Ban Ptuj - FK Dobrepolje 2:1, Slovenske gorice - Oplast Kobarid 2:2, Slovenske gorice - Predilnica Litija 1:2, Oplast Kobarid - Predilnica Litija 3:3, Mladi 07 Jesenice -FK Dobrepolje 2:6
1.	RAY BAN PTUJ	7	7	0	0 61:3	21
2.	PAN KIDRIČEVO	7	5	1	1 40:9	16
3.	FRAGMANT EXT.	7	5	0	2 29:12	15
4.	BENEDIKT	7	4	1	2 24:18 13
5.	FK DOBREPOLJE	6	4	0	2 29;13	12
6.	PREDILNICA LITIJA	7	1 2	4 10:46 5
7.	SLOV, GORICE	9	1 1	7 8:51 4
8.	OPLAST KOBARID	7	0 3	4 11:26 3
9.	MLADI JESENICE	7	0 2	5 11:43	2
RAY BAN PTUJ: Marto Pernat, Jure Perger, Jan Krivec, Žan Hliš, Tim Lončarič, Nejc Ekart, Aljoša Munda, Luka Špraj. Trener: Marko Perger.
PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO:
Miha Pšajd, Vid Ovčar, Žiga Brglez, Rok Mohorko, Gašper Jesenek, Gregor Predikaka. Trener: Gregor Dončec.
Liga U-18
REZULTATI 4. KROGA: Renault Nissan Avto Ko letni k - Kebelj Mi-bus prevozi 4:1, Nazarje Glin - Renault Nissan Avto Koletnik 1:7, PAN Restavracija Kidričevo - Veplas Velenje 1:0, Kebelj Mibus prevozi -Nazarje Glin 4:2, Veplas Velenje -Renault Nissan Avto Koletnik 2:13, Nazarje Glin - PAN Restavracija Kidričevo 4:5
1.	DOBOVEC JAGER 7 7 0 0 48:4 21
2.	AVTO KOLETNIK 8 6 0 2 37:19 18
3.	SEVNICA 5 4 0 1 20:10 12
4.	PAN KIDRIČEVO 7 3 0 4 17:29 9
5.	KEBELJ MIBUS 7 2 0 5 16:21 6
6.	NAZARJE GLIN 7 2 0 5 19:30 6
7.	VEPLAS VELENJE 7 0 0 7 7:51 0
RENAULT NISSAN AVTO KOLETNIK: Jure Pšajd, Matija Goričan, Matic Zorko, Alen Ivanjšič, Žan Sa-gadin, Ino Prelog, Thomas Pihler, Gorazd Rižnar, Mario Majcen. Trener: Sandi Furek.
PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO: Uroš Plajnšek, Matevž Pleteršek, David Arnuš, Lovro Bočkaj, Luka Krušič, Dalen Simonič Dabič, Primož Čuš, Denis Štumberger, Gregor Gasenburger.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
1. A MOŠKI NLB LEASING LIGA
PARI 15. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Krško - Maribor Branik, Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Šmartno, Krka - Gorenje
1.	A ŽENSKA LIGA
13. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine (sobota ob 19.00)
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
13. KROG: Drava Ptuj - Arcont Radgona (sobota ob 19.00), Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 9. KROGA: Kema Piconci I. - Ptuj (sobota ob 17.00), Sobota -Finea Maribor, Tempo Velenje - Krka, Edigs Mengeš - Kema Puconci II., Muta - Ilirija
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
9. KROG: Vuzenica - AS Prstec Ptuj (petek, 16. 12., ob 19.00)
Boks • 1. SBL
Boks klub Ring s Ptuja bo organizator 3. kroga 1. slovenske lige v boksu. Tekmovanje bo potekalo v soboto od 13. ure naprej v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Domači klub bodo zastopali Nino Milošič, Marcel Gojkošek, Aleš Kujavec, Blaž Škrjanec, Nejc Nedeljko in Marko Makovec.
Košarka • LIGA PARKL
1.	LIGA
PARI 5. KROGA: ŠD Kidričevo - KK Rače (16. 12., ob 20.45 - OŠ Kidričevo), KK Starše - KK Pragersko (6. 1. 2012, ob 20.15 - OŠ Starše)
2.	LIGA: ŠD Majšperk - KMO Dornava (17. 12., ob 18.15 - OŠ Majšperk), ŠD Ptujska Gora - Črešnjevec (17. 12., ob 20.00 - OŠ Majšperk), NKBM - KPŠ (19. 12., ob 16.10 - OŠ Kidričevo), Pragersko veterani - KK Starše Čiro (22. 12., ob 19.50 - OŠ Pragersko)
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
Pari 6. kroga, sobota, 17. 12.: Apolon II - Klub ptujskih študentov (10.00), ŠD Ptujska Gora - Sport club M (10.40), Club 13 - Reklamni atelje Babšek (11.20), ŠD Draženci - SGD in Slik. B. Goričan (12.00), KMN Draženci - ŠD Rim (12.40), Hausmart Super Team - Rick's Cafe (13.20)
Pari 7. kroga, nedelja, 18. 12.: ŠD Rim - Apolon II (10.30), Klub ptujskih študentov - Hausmart Super Team (11.10), Rick's Cafe -ŠD Ptujska Gora (11.50), SGD in Slik. B. Goričan - KMN Draženci (12.30), Reklamni atelje Babšek - ŠD Draženci (13.10), Sport club M - Club 13 (13.50)
Nogomet • Turnir U-14 v Markovcih
Nogometni klub Stojnci organizira v nedeljo, 18. 12., od 12.00 dalje v športni dvorani v Markovcih turnir za nogometaše do 14. leta starosti (starejši dečki). Na njem bo nastopilo 12 ekip iz petih nogometnih klubov.
Danilo Klajnšek, JM, DB
Futsal • ZLMN Ormož
Velika izenačenost
Člani
Rezultati 4. kroga: Tomaž - Mladost Digo bar 3:1, Inox ograje Majcen - Pušenci Bioplinarna Šijanec 7:1, Jerebič Črni ribič - B. U.Team Gaja Svetinje 4:4, Lordi Ivanjkovci - Čistilni servis Safir 4:1, Transport Vičar Vičanci - Mladost Prevozništvo Pesrl 3:1, Brlek Transport Cvet-kovci - Pristan Frankovci 4:3
Rezultati 5. kroga: Pristan Frankovci - Transport Vičar Vičanci 3:2, Mladost Digo bar - Čistilni servis Safir 2:1, Mladost Prevozništvo Pesrl - Inox ograje Majcen 0:0, Pušenci Bioplinarna Šijanec - Tomaž 2:5, Lordi Ivanjkovci - Jerebič Črni ribič 1:5, B. U. Team Gaja Svetinje -Brlek Transport Cvetkovci 2:1
1.	INOX O. MAJCEN	5	4	10	16:4	13
2.	B. U. GAJA S.	5	3	2 0	23:9	11
3.	TOMAŽ	5	3	11	14:7	10
4.	T. VIČAR VIČANCI	5	3	11	11:6	10
5.	JEREBIČ ČRNI R.	5	2	3 0	18:10	9
6.	BRLEK CVETKOVCI	5	3	0 2	12:9	9
7.	LORDI IVANJKOVCI	5	2	0 3	11:14	6
8.	MLADOST PESRL	5	1	2 2	8:10	5
9.	P. FRANKOVCI	5	1	2 2	9:13	5
10.	MLADOST DIGO 5 1 0 4 4:13 3
11.	PUŠENCI ŠIJANEC5 1 0 4 6:18 3
12.	ČISTILNI S. SAFIR 5 0 0 5 8:26 0
Veterani
Rezultati 3. kroga: Frankovci -
NK Ormož 0:7, Borec Ormož - Na-itors Tomaž 1:6, Fiposor Aries IT -Bresnica 1:4.
1 NAITORS TOMAŽ	3	3	0	0	11:4	9
2. NK ORMOŽ	3	2	0	1	14:8	6
3. SMOKI ORMOŽ	2	1	0	1	6:3	3
4. BRESNICA	2	1	0	1	6:4	3
5. FIPOSOR ARIES IT	3	1	0	2	10:12	3
6. FRANKOVCI	3	1	0	2	8:16	3
7. BOREC	2	0	0	2	4:12	0
Razpored tekem naslednjega kroga (dvorana Hardek):
sobota, 17. 12.: NK Ormož -Borec Ormož (ob 11.30), Fiposor Aries IT - Naitors Tomaž (12.10), Bresnica - Smoki Ormož (12.50), Mladost Digo bar - Pušenci Bioplinarna Šijanec (13.30), Tomaž -Mladost Prevozništvo Pesrl (14.10), Jerebič Črni ribič - Čistilni servis Safir (14.50), Inox ograje Majcen
-	Pristan Frankovci (15.30), Transport Vičar Vičanci - B. U. Team Gaja Svetinje (16.10), Brlek Transport Cvetkovci - Lordi Ivanjkovci (16.50);
nedelja, 18. 12.: Mladost Prevozništvo Pesrl - Mladost Digo bar (9.30), Pušenci Bioplinarna Šijanec
-	Čistilni servis Safir (10.10), Pristan Frankovci - Tomaž (10.50), B. U. Team Gaja Svetinje - Inox ograje Majcen (11.30), Jerebič Črni ribič -Brlek Transport Cvetkovci (12.10), Lordi Ivanjkovci - Transport Vičar Vičanci (12.50).
UK
Pogovor • Tomi Jagarinec, kondicijski trener katarske odbojkarske reprezentance
»Pred prvim treningom mi je že grozila odpustitev!«
Tomi Jagarinec: »Doha je mesto v puščavi, zato so temperature izjemno visoke, poleti čez dan presegajo 50 °C. Zaradi tega se življenje 'prične' šele po sončnem zahodu.« Posnetek je nastal na otvoritvi arabskih iger v Dohi.
V Katarju leta 2022 nogometno SP
Katar je pred dobrim letom dobil organizacijo SP v nogometu leta 2022. Se to že čuti?
T. Jagarinec: »Zagotovo! To je to ena izmed stvari, s katero se Ka-tarci najraje pohvalijo. V mestu že najdeš številna obeležja, ki kažejo na ta dogodek, možno je že kupiti spominke in podobne reči. Ni pa SP 2022 edini velik športni dogodek, ki ga bodo organizirali: leta 2018 bo tam SP v odbojki pa še nekaj drugih velikih športnih dogodkov se napoveduje. Njihovo močno gospodarstvo pač nima težav s finančnimi sredstvi za organizacijo. S temi dogodki želijo privabljati turiste iz vsega sveta, saj se zavedajo, da bo tudi nafte enkrat zmanjkalo in takrat bodo morali živeti od česa drugega: pri tem je turizem ena od pomembnejših stvari.«
Šolstvo in zdravstvo je v Katarju menda brezplačno.
T. Jagarinec: »To je res, ob tem pa ne plačujejo niti vode in elektrike. Podražitev elektrike torej ne poznajo. Katarci imajo toliko pod palcem, da se jim ni treba ukvarjati z delom, ki ga ne želijo opravljati: za takšna dela je tam veliko azijskih priseljencev, ki delajo za minimalno plačilo.«
Tomija Jagarinca smo pred leti spoznali kot ustanovitelja uspešne športne šole Juhuhu, največjo medijsko pozornost pa je dobil kot kondicijski trener Dejana Zavca. Uspešno zgodbo je spisal tudi v sodelovanju z najuspešnejšim slovenskim ženskim odbojkarskim kolektivom NKBM Branikom. Delo v tej panogi je nadaljeval pri moški odbojkarski reprezentanci. Dela v Sloveniji mu zares nikoli ni manjkalo (vmes so ga vabili tudi v nemški boksarski klub SES boxing), kljub temu pa je naslednji poklicni izziv našel v nekaj tisoč kilometrov oddaljenem Katarju. Tam je sedaj kondicijski trener katarske moške odbojkarske reprezentance.
Kako si sprejel odločitev, da sprejmeš ponudbo iz Katarja?
T. Jagarinec: »Odločitev je bila vse prej kot lahka: s slovensko odbojkarsko reprezentanco smo odigrali prijateljsko srečanje s Katarjem in po srečanju je prišlo do prve vzpostavitve kontakta z njihovo zvezo. Želeli so okrepiti svojo ekipo z novim kondicijskim trenerjem. Dogovarjali smo se kakšne tri mesece: najprej sploh nisem resno razmišljal o tej opciji, na koncu pa sem zbral pogum in sprejel ta izziv. Mislim, da je bila odločitev prava, čeprav sem se moral na drugi strani odreči precej stvarem - dela mi namreč v Sloveniji ni nikoli manjkalo. Po drugi strani je bila težka odločitev zaradi zasebnega življenja, ki v Katarju pač ni pisano na kožo Evropejcem.«
Kako pa preživljaš dneve v Katarju?
T. Jagarinec: »Najlažje je, ko imamo dneve zapolnjene s treningi, čeprav je jasno, da ne moremo trenirati cele dneve. Dopoldan in popoldan sta na sporedu treninga, vmes je za igralce počitek, zame pa čas, ko se moram znajti sam. V Katarju imam svoje stanovanje, v katerem preživim največ časa. Ker imam veliko prostega časa, si velikokrat kaj skuham, sicer pa se odpravim v mesto. Zaenkrat še nimam svoje stalne družbe, s katero bi se redno dobival.«
Kakšno je življenje v Katarju?
T. Jagarinec: »Na svetovni zemljevid so se postavili z nafto, ki jim drži pokonci celotno gospodarstvo. Imajo zelo veli-
Katar
Katar je obmorski emirat na Bližnjem vzhodu. Na jugu meji na Saudovo Arabijo, na zahodu na Bahrajnski zaliv ter na severu in na vzhodu na Perzijski zaliv. Neodvisnost od Bahrajna so razglasili leta 1971, glavni vir prihodkov pa temelji na bogatih zalogah nafte. Največje mesto je Doha, uradni jezik pa arabščina. Skupno živi v Katarju nekaj manj kot milijon prebivalcev. Državo vodi šejk Hamad bin Kalifa Al Tani - družina Al Tani vlada v Katarju od sredine 19. stoletja.
ko sredstev za razvoj vseh ravni življenja in šport je eden izmed najbolj pomembnih, zato vanj vlagajo velika sredstva. Doha je mesto sredi puščave, nekakšen Dubaj v malem. Življenje ponuja praktično vse, saj se precej odpirajo preostalemu svetu. Še vedno pa sta na prvem mestu njihova vera in kultura. Infra-strukturno jim ne manjka prav nič, so pa nekatere specifike, zaradi katerih je potrebna previdnost. Treba je poudariti, da je to mesto v puščavi, zato so temperature izjemno visoke, poleti čez dan presegajo 50 °C. Zaradi tega se življenje 'prične' šele po sončnem zahodu, čez dan se vsi zadržujejo v klimatiziranih prostorih.«
Navijači Reala
Kako se vera odraža v vsakdanjem življenju?
T. Jagarinec: »Zakonitosti vere so takšne, da moški 'vrtijo svet'. Ženske so oblečene v tradicionalna oblačila, ki jih zakrivajo praktično v celoti. Molitev poteka večkrat na dan in takrat se življenje ustavi. V Dohi je precej tujcev, ki delajo predvsem kot vodstveni kader v industriji in so seveda bolj odprti.«
Glede na to da ima npr. FC Barcelona na dresih napis Qatar fundation, je to zagotovo znak, da v šport vlagajo izjemne vsote denarja.
T. Jagarinec: »Prav šport so si izbrali za eno od najmočnejših orodij za promocijo države. Zanimivo je, da so sicer ti, s katerimi sem se pogovarjal, v veliki večini privrženci Reala. Seveda v šalah že kujejo načr-
te, kako bodo drugo leto kupili Real, Barceloni pa speljali Mesija in ga posadili na rezervno klop (smeh).«
Kakšno je stanje v njihovi odbojkarski reprezentanci, za katero si v prvi vrsti zadolžen?
T. Jagarinec: »S proračunom ni nobenih težav, zato so pogoji za vadbo odlični. Nimajo pa športne tradicije, ki je pri športnih rezultatih še kako pomembna. Razmišljanje o športu je bistveno drugačno kot pri nas, kjer dajemo pomembno vlogo že športu mladih - to je v Katarju šele v povojih. To se odraža tudi v članski reprezentanci, kjer ni takšne discipline, kot smo je navajeni pri nas, predvsem kar zadeva časovne okvirje: včasih se trening prestavi brez posebnega razloga, včasih nekdo manjka ...«
Kako si začel pot v Katarju?
T. Jagarinec: »Ko sem prihajal na prvi trening, se je zgodila menjava trenerske ekipe. Ravno so se vračali iz Irana, kjer je ekipa dosegla zelo slab rezultat in predsednik, ki je prvi po hierarhiji in lahko odloča o vsem, je sklical sestanek ter celotnemu trenerskemu štabu, med katerim sem bil tudi jaz, povedal nekaj krepkih. Rekel je tudi, da če ne bomo popravili rezultata na naslednji tekmi z Bahrajnom, bomo vsi odpuščeni! Čeprav nisem opravil še nobenega treninga, mi je že grozila odpustitev (smeh). Naslednji dan sem izvedel, da Italijani niso več trenerji in da je mesto selektorja po novem v rokah domačina s tunizijskim poreklom, Zouhirja Bel Hadja - Salaha. Tako preprosto!
Je pa dejstvo, da te Arabci medse ne sprejmemo tako preprosto: najprej te pošteno 'preizkusijo', šele po določenem času si lahko pridobiš njihovo zaupanje. Sedaj že lahko rečem, da s selektorjem normalno sodelujeva. Zagotovo bi mi bilo lažje s kakšnim Evropejcem, a se znam prilagoditi.«
Kakšne zahteve so tvoji novi delodajalci postavili predte?
T. Jagarinec: »Najprej so mi povedali, da pričakujejo v ekipi kar najmanj poškodb; s tem so imeli namreč v preteklosti veliko težav. To je kar težko, saj je ekipa sestavljena iz profesionalcev in amaterjev. Slednje, ki poleg igranja odbojke opravljajo še kakšno drugo delo,
težko kontroliram. Pred časom se nam je poškodoval srednji bloker, saj je pri bloku dosko-čil na soigralca; pri tem pač ni zdravila. Arabska posebnost je tudi ta, da z angažiranjem tujih strokovnjakov želijo takojšnji rezultat. To pa ni lahko, saj na rezultat vpliva veliko število dejavnikov. Tako nikoli ne veš, katera bo tvoja zadnja plača. A zaenkrat me to ne skrbi.«
Kakšen je tvoj odnos z igralci?
T. Jagarinec: »Počasi si pridobivam njihovo zaupanje, zdi se mi, da je kemija v ekipi že tista prava. Moraš pa v vsakem trenutku budno spremljati dogajanja, saj znajo biti zelo muhasti.«
Lahko primerjaš katarsko in slovensko reprezentanco - poznaš namreč obe?
T. Jagarinec: »Kar zadeva igralce, je moja ocena, da so Katarci na kakšnih 60-70 % nivoja slovenskih reprezentan-tov. Sicer pa glede organiziranosti, tehnične podpore in vsega ostalega zelo dobro sledijo trendom v vrhunski odbojki. Manjka jim nekaj več dolgoročnega in sistematičnega pristopa ter trenerske kontinuitete. Vsaka ekipa namreč potrebuje svoj čas za dozorevanje. Opažam pa, da se tudi to spreminja na bolje; nenazadnje so mene pripeljali ravno za to. Sedanji selektor je samo začasna rešitev za arabske igre (te pravkar potekajo v Katarju), potem bi naj znova pripeljali Evropejca.«
Na priprave ste prišli v Maribor. Verjetno si k temu pripomogel tudi ti?
T. Jagarinec: »Vsekakor sem
se za to trudil z vsemi močmi, saj sta bili med opcijami še Poljska in Srbija. Na srečo je uspelo! Sam pa do zadnjega nisem vedel, če bom sploh lahko šel v Slovenijo, saj mi na katarski zvezi niso pravočasno uredili vseh potrebnih papirjev in skoraj nisem dobil izstopne vize. Na srečo so zadnji dan pred odhodom, v nedeljo, ki je pri njih enaka našemu ponedeljku, uspeli to stvar urediti, česar sem bil neizmerno vesel.«
Finančni vidik
Verjetno so finančni pogoji dela v Katarju neprimerljivi z našimi.
T. Jagarinec: »To je bil eden izmed pomembnih vidikov sprejetja njihove ponudbe, po drugi strani pa stremim k novim izkušnjam. V Katarju dela veliko tujih strokovnjakov, zato je bila njihova ponudbe zame tudi priznanje. Gre tudi za izpopolnjevanje strokovnega znanja. Doslej sem že navezal nekaj stikov s kondicijskimi trenerji iz nekaterih drugih športov. To nameravam v prihodnosti početi še bolj intenzivno. Nenazadnje: v Katarju je ena izmed najbolj priznanih svetovnih športnih klinik, kjer delajo res najboljši od najboljših.«
Kako so bili Katarci zadovoljni z bivanjem v Sloveniji?
T. Jagarinec: »Nekoliko jih je motilo mrzlo vreme, saj so navajeni na visoke temperature. Sicer niso preveč radodarni s pohvalami, raje kritizirajo. Njihova dobra lastnost pa je, da stvari, ki jim niso všeč, hitro
pozabijo. Ena izmed takšnih kritik je bila npr. ta, da so si morali v hotelu sami po solato v solatni bife, čeprav so to počeli že neštetokrat v kakšnih hotelih.«
Si imel v Sloveniji dovolj časa za obisk domačih in prijateljev?
T. Jagarinec: »Prihoda v Slovenijo sem se veselil kot majhen otrok, a sem pri tem pozabil, da bom moral na pripravah precej časa delati, ne glede na to da sem tukaj doma. To sem spoznal že prvi dan, saj smo imeli skupni zajtrk, trening, kosilo, spet trening in nato še večerjo. Jasno je, da sem potem obiskal domače, tudi Dejana (Zavca, op. a.), s katerim sem želel opraviti kakšen trening, a je bil na žalost takrat poškodovan. V veliko veselje mi je bilo tudi srečanje z mojimi malimi prijatelji v športni šoli Juhuhu. Vsekakor bi rad ostal še kakšen teden ali dva, vendar to ne gre: v življenju pač ne moreš imeti vsega.«
Omenil si že Dejana Zavca: vajin odnos, ki sta ga imela je s tvojim odhodom v Katar porušen, čeprav ostajata v stikih preko interneta. Kako gledaš na to?
T. Jagarinec: »To je bila pri moji odločitvi za Katar najtežja stvar, ki sem jo moral sprejeti. Z mojim odhodom se na nek način zaključuje najina skupna profesionalna pot. Oba sva se zavedala, kaj to pomeni. Sedaj poskušava narediti iz te situacije najboljše, kar je možno. Vsak dan sva v kontaktu, poskušam mu pomagati z nasveti, programom. Že pred odhodom sem ga 'predal v roke' Boštjana Jakšeta, odličnega kondicijske-ga trenerja, s katerim smo že prej sodelovali predvsem na področju prehrane. Dejan ima tako še naprej urejen 'servis', upam, da bo v njem našel čim več pozitivnih stvari. Priokus mojega odhoda pa bo nedvomno ostal.«
Kot zanimivost: kakšen je njihov vozni park?
T. Jagarinec: »Malenkost boljši kot tisti v Trdobojcih (smeh). Prevladujejo japonski avtomobili, vidiš pa vse: od tistih za nekaj tisoč dolarjev, pa vse do tistih, ki jih v Sloveniji ne vidiš ... Predvsem pred hoteli -teh je veliko na vsakem koraku - ponavadi stojijo avtomobili, ki so vredni premoženje.«
Jože Mohorič
Kuharski nasveti
m* m m v,
Divjačina
Meso divjadi je bilo nekoč glavna hrana, danes pa jo vpletamo v slavnostne jedilnike ali pripravljamo za ljubitelje tovrstnega mesa.
O divjačine najpogosteje uporabljamo meso srn, jelenov in divjih prašičev. Mogoče tudi zato, ker meso divjadi zahteva nekoliko daljši čas zorenja, kar pomeni, da ga za nekaj časa obesijo v hladen zračen prostor, da dobi meso aromo in se zmehča. Po zorenju dobi nekoliko temnejšo barvo; kolikor temnejše je meso, toliko bolj je zorelo. Čas zorenja je odvisen od velikosti in starosti živali in poteka minimalno en teden.
Pred toplotno obdelavo divjačino damo tudi v kvašo. Kvaša prispeva, da postane meso starejših živali mehkejše in izgubi oster vonj. S tem se tudi zrahljajo mišična vlakna in utrdi barva mesa. Meso večjih živali damo v tako imenovano klasično ali mokro kvašo, kar pomeni, da ga prelijemo z rdečim vinom, ki ga lahko razredčimo tudi z vodo, dodamo začimbe in zelenjavo: celi poper, brinove jagode, lovorjev list, timijan, rožmarin, grobo sesekljan peteršilj in na lističe narezana čebula, korenje, pe-teršiljeva korenina, por, malo zelene in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo na razpolago.V tako pripravljeni kvaši meso pustimo dva do tri dni v hladilniku. Meso manjših živali pa lahko damo v suho kvašo, kar pomeni, da ga potresemo s prej naštetimi začimbami in zelenjavo in ga tako pustimo v hladilniku en do dva dni.
Okus mesa divjačine je odvisen od toplotne priprave. Pri pečenju in dušenju divjači-
ne imamo še veliko možnosti, kako izboljšamo okus in videz. Kvašeni kos srne ali druge divjačine lahko pretaknemo in bardiramo. Pretaknemo ga lahko s pusto slanino, korenjem, peteršiljevo korenino in kislimi kumarami. To storimo tako, da s tankim koničastim nožem v kos mesa naredimo manjše vdolbinice, vanje pa nato vtaknemo vse prej omenjeno. Meso nato začinimo s soljo, poprom, premažemo z gorčico in z vseh strani svetlo rjavo zapečemo. Dodamo večjo količino čebule in druge zelenjave, odvisno od recepta, zalijemo z vodo ali juho in počasi dušimo. Na koncu po želji omako pretlačimo in okus izboljšamo še s kislo smetano.
Za boljši okus lahko meso tudi bardiramo, torej zavijemo v tanke lističe slanine, povežemo z vrvico in pripravimo po receptu.
Pri rabi začimb velja upoštevati, da se meso srne in jelena ujema s timijanom, rožmarinom in brinovimi jagodami, ostale začimbe dodajamo v manjših količinah. Koriander in piment uporabljamo pri pripravi zajca in kunca.
Divjačino pogosto ponudimo samo z gosto omako, ki je nastala pri pečenju, ali omako, ki smo jo pripravili, če divjačino dušimo. Primerne omaka je še poprova, od prilog pa pogosto zraven ponudimo kruhove cmoke, krompirjeve svaljke, krompirjeve štruklje, primerne so še priloge iz rdečega zelja, pire iz kostanjev, gomoljne zelene in leče ter nekatere vrste sadja, kot so duše-
Tačke in repki
Mucek in krastice
po koži
Zanimivo je, da je težava največja v zimskem času, v decembru in januarju, v poletnih mesecih pa se krastice pojavijo zelo red-

^ . K >. 'V -V > ■ .-.. - v. ' ■_
mm
Srnin steak z zelenjavo
na jabolka, ribezov žele, džem ali dušeni rdeči in črni ribez, enako pripravljene brusnice in borovnice.
Boljše kose divjačine lahko po kvaši prav tako kot druge vrste mesa na hitro spečemo in ponudimo. To so file pri srni, jelenu in divjem prašiču, ledvični del za steke, zrezke različnih okusov iz stegna in z različnimi omakami. Za vse ostale kose in za meso starejših živali je najprimernejši način dušenje v različnih omakah.
Zraven glavnih mesnih jedi iz divjačine pripravimo še različne obare. Priljubljena je obara s kuncem in lečo. Iz zajca lahko pripravimo ragu, vendar meso damo predhodno prav tako v kvašo.
Divjačinskih ragujev je v svetu zelo veliko. V Franciji je priljubljen divjačinski ragu z majhno srebrno čebulico, rezinami slanine, šampinjoni in pripravljen v omaki iz rdečega vina.
Znane jedi iz divjačine so še nadevana srnina rulada, dušena v madeirini omaki z olivami. Tudi to jed pripravljajo v Franciji, med tem ko Velika Britanija pripravlja najrazličnejše steke, na Finskem bi lahko pojedli dober ragu z gobami in belim vinom, v Ameriki pa pripravljajo divjačinske kotlete na različne načine. Velikokrat recepture predpisujejo dodatek suhega sadja. Na Švedskem
pripravljajo pečen srnin hrbet s kislo smetano, brinovimi jagodami in rdečim ribezom. V Franciji pripravljajo tudi mlete divjačinske pečenke, ki jim okus izboljšajo z mavrahi.
Srnin hrbet z jurčki in lisičkami pripravimo tako, da za 10 oseb vzamemo 2 kilograma srninega hrbta, ki je bil dva do tri dni v kvaši, ga pretaknemo s slanino, solimo, popramo in na vroči maščobi z vseh strani dobro spečemo. Če meso težko prepečemo, ga zalijemo z osnovo, juho ali vodo in do mehkega dušimo v tekočini. Nato ga vzamemo iz posode, in če je vsa tekočini izparela, ponovno zalijemo, vendar le do 2 decilitra osnove, vode ali juhe. Dodamo še 3 decilitre tekoče sladke smetane in na majhnem ognju kuhamo, da se omaka zgosti. Jurčke in lisičke vsake posebej prepražimo skupaj s čebulo in jim dodamo sesekljan peteršilj. Srnin hrbet narežemo, damo na ploščo, ga potresemo ali obložimo na eni strani z jurčki, na drugi z lisičkami in prelijemo s pripravljeno omako. Zraven ponudimo eno izmed boljših krompirjevih prilog: svaljke, hrustavce ali krompirjeve štruklje. Tako pripravljena omaka ni primerna za ponovno segrevanje, zato jo pripravimo tik pred serviranjem.
Vlado Pignar
E
Lastnica štiri leta starega domačega mucka piše, da ima njen mucek težave s pojavljanjem krastic po koži in to predvsem po vratu, pod brado in tudi po hrbtu. Živi z lastnico v bloku in ne hodi na prosto, tako da ne prihaja v stik z ostalimi mucami. Krastice se pojavijo nenadoma in po navedbah lastnice brez kakršnegakoli vzroka.
ko. Lastnica krastice maže s kremo bepanthen in ognjičevim mazilom. Lani je imela mucka tudi pri veterinarju, saj se je tako
Foto: E. Senear
razpraskal po vratu, da je bil ves krvav. Lastnico zanima, ali gre pri njenem mucku za bolezen kože in kako lahko prepreči pojavljanje krastic po koži.
Pri omenjeni muci je pojavljanje krastic po koži najverjetneje povezano z začetkom kurilne sezone in pogosto zelo suhim zrakom v stanovanjih v bloku. Relativna vlažnost zraka zelo hitro pade krepko pod 50 %, lahko se približa celo 10 %. Tako suh zrak je lahko vzrok za neugodno počutje mucka in posledično srbenje kože. Ker ga koža srbi, se mucek začne praskati in si s svojimi ostrimi krempeljci kožo poškoduje. Na mestih, kjer je koža poškodovana, se naredijo majhne krastice, te pa v nadaljevanju še bolj povzročajo srbenje in tako je mucek v zaprtem krogu. Tak tako imenovani zaprti krog je tipičen dermatološki
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
problem živali in nastane zaradi samopoškodovanja kože, krastice, ki pri tem nastajajo, pa še bolj iritirajo žival in praskanje je vedno bolj izrazito.
Pri razmišljanju o možnih vzrokih praskanja pri mucku in pojavljanju krastic je zelo važno, da izključimo kot možen vzrok srbenju kože bolhe, ki spadajo med najpogostejše povzročitelje alergije pri mucah. Tudi muce, ki živijo popolnoma izolirane v stanovanjih, v hišah ali blokih, lahko dobijo bolhe, čeprav se v tem primeru težave ne pojavljajo samo v zimskem času, kot se to dogaja pri omenjenem mucku. Tudi alergija na hrano in pršice so lahko vzrok, vendar so tudi v tem primeru težave prisotne čez celo leto.
Za lastnico omenjenega mucka je pomembno, da ukrepa čimprej, kar pomeni na sa-
Kmetijska svetovalna služba
Kako prenesemo plačilne pravice za leto 2012
M.
With
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Kmetje, ki imajo v lasti plačilne pravice, lahko te delno ali pa v celoti prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvo.
Novost pri prenosu plačilnih pravic za leto 2012 je elektronski vnos, ki je
zamenjal ročno izpolnjevanje zahtevkov. Aplikacijski vnos zahtevkov lahko kmetje opravijo pri Kmetijski svetovalni službi Ptuj pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije v času od 15. septembra 2011 do 31. januarja 2012.
Kmetija pridobi neposredna plačila na podlagi upravičenih površin, na katerih uveljavlja plačilne pravice. Razpolaganje z dodeljenimi plačilnimi pravicami je prosto, vendar mora biti plačilna pravica izkoriščena vsaj v enem izmed dveh zaporednih let, drugače se izdvoji v nacionalno rezervo.
Kmetija, ki nima plačilnih pravic, ima pa upravičene površine, ki jih obdeluje, lahko pridobi plačilne pravice s prenosom z drugega kmetijskega gospodarstva ali pod določenimi pogoji iz nacionalne rezerve.
Z aplikacijo se prenesejo trije najpogostejši prenosi plačilnih pravic:
-	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic brez zemljišča. Plačilne pravice se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu;
-	trajni prenos - prodaja plačilnih pravic z zemljiščem. Plačilne pravice z zemljiščem se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Ob prenosu plačilnih pravic z zemljiščem morajo kmetijska gospodarstva skupaj s plačilno pravico prenesti najmanj sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč;
-	začasni prenos - zakup plačilnih pravic z zemljiščem. Zakup plačilnih pravic je možen samo z zemljiščem, pri čemer mora zakupodajalec prenesti na zaku-pojemalca sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč. Zemljišča in plačilne pravice se z zakupom prenesejo za enako obdobje. Po zaključku sklenjene pogodbe se plačilne pravice prenesejo nazaj na zakupodajalca.
Za prenose plačilnih pravic, ki se nanašajo na dedovanje, zakup plačilnih pravic brez zemljišča (posebne plačilne pravice brez upravičenih površin), razdružitev in združitev KMG ter odstop plačilnih pravic v nacionalno rezervo še vedno ostaja ročni način izpolnjevanja in vlaganja zahtevkov na obrazcih, ki so dostopni na internetni strani ARSKTRP.
Posebej moramo biti pozorni pri prenosu plačilnih pravic z dodatkom podpore za ohranitev živinoreje, ki so bile dodeljene kmetijskim gospodarstvom s travinjem v letu 2010. Te plačilne pravice se lahko prenašajo na drugo kmetijsko gospodarstvo le z zemljiščem.
Za vse potrebne informacije o plačilnih pravicah in prenosu le-teh se oglasite pri svojem kmetijskem svetovalcu na izpostavi Kmetijske svetovalne službe Ptuj pri Kmetij-sko-gozdarski zbornici Slovenije.
Izpolnjen in podpisane obrazce za prenos plačilnih pravic je potrebno priporočeno poslati na naslov: ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, najkasneje do 31. januarja 2012.
Bernarda Trafela, ing. kmet.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj
mem začetku, ko se pri mucku pojavita srbež in praskanje. Najbolje je, da se z njim oglasi v ambulanti, kjer bo muc dobil terapijo, ki bo preprečila srbenje kože in s tem preprečila razvoj bakterij po koži, saj so bakterije lahko vzrok za zelo resno vnetje kože. Mucka je treba tudi podrobno pregledati in postaviti pravilno diagnozo, kar pomeni ugotoviti vzrok težavam. Če se ugotovi, da je resnično možen vzrok v premajhni vlažnosti zraka v stanovanju, se težava lahko odpravi z vlažilcem zraka in s tem vzpostavitvijo ugodnih mikroklimatskih razmer za
življenje tako ljudi kot živali. Presuh zrak je namreč problematičen tudi za ljudi in ne samo za živali.
Kot sem omenil, je z začetkom kurilne sezone povečana frekvenca kožnih obolenj muc, ki so povezana s praskanjem kože in se pojavljajo izrazito sezonsko, vsako leto v tem času. Po večini so prizadete muce, ki živijo izključno v stanovanjih in ne hodijo na prosto. Z zagotovitvijo ustreznih mikroklimatskih razmer v stanovanju, bomo preprečili marsikatero nevšečnost pri svojih malih ljubljenčkih. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: arhiv
Krvodajalci
3. november: Igor Podplatnik, Obrež 1; Klavdija Jaušovec, Trgovi-šče 64; Simona Zajšek, Zg. Hajdina 101; Marjeta Sušec, Gubčeva 10, Ptuj; Avguštin Ros, Planjsko 7; Stanka Kokol, Hrastovec 22 d; Franc Križan, Gabrnik 52; Štefka Plohl, Saku-šak 52; Igor Gaber, Rimska ploščad 16, Ptuj; Stanislav Čuš, Žamenci 12 a; Andrej Intihar, Gerečja vas 12; Dušan Pšajd, Maistrova 26 a, Ptuj; Drago Sakelšek, Videm 10; Jasmina Petrovič, Ob Rogoznici 12, ptuj; Matej Horvat, Grajenščak 61 a; Marija Šterbal, Kukava 44; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29; Marjan Ozva-tič, Ločki Vrh 1; Matej Kirbiš, Mar-kovci 13; Boštjan Zupanc, Gabrnik 11; Stanislav Jelen, Podlehnik 12 a; Mihael Vajda, Muretinci 47 a; Martin Sok, Bukovci 92; Zlatko Klinc, Cunkovci 12 c; Marjan Krojsl, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj; Rosvita Feko-nja, Zagorci 56 b; Sašo Bela, Kopriv-nik 6 a; Ferdinand Humski, Grajena 46; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Matej Munda, Mladinska ulica
6,	Kidričevo; Slavko Gabrovec, Meje ; Vinko Cvetko Hlaponci 3; Dušan Potočnik, Popovci 2; Darko Kuzma, Trubarjeva ul. 3, Ptuj; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Vlasta Vučinič, Na jasi 45, Ptuj; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Edvard Kozel, Na jasi 65, Ptuj; Daniel Gojkošek, Hajdoše 17 A.
8. november: Srečko Zadravec, Podgorci 1 b; Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35 b; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Daniel Bec, Sakušak 24; Boris Ilec, Gruškovec 4 a; Marjan Kirbiš, Mar-kovci 13; Denis Prevolšek, Žetale 99; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Franc Hrga, Juršinci 75; Terezija Perša, Zagorci 63 a; Bernardka Ar-nejčič, Gorišnica 37; Marjan Mun-da, Juršinci 27 b; Mihael Bohanec, Zagorci 53 a; Matjaž Horvat, Kve-drova 3; Martin Potočnik, Kratka ul.
7,	Ptuj; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Martina Šterbal, Kukava 44; Franc Simonič, Gabrnik 3; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Franc Ratek, Gabrnik 1; Marija Novak, Kukava 1; Katica Petrovič, Moškanjci 22; Ivan Fijan, Zabovci 11 a; Klavdija Ljubec, Zagorci 63 a; Jelica Divjak, Grlinci 10; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37.
10. november: Mario Niderl, Mo-ravci 62 a; Jernej Špendija, Vitan 19, Kog; Robert Ciglar, Osluševci 14; Albin Belšak, Koračice 22; Miran Medved, Podgorci 1 a; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a; Sonja Štrucl, Zagojiči 14 f; Marica Podgoršek, Trdobojci 10; Boštjan Kostanjevec, Zabovci 84 a; Ivan Bedenik, Žetale 56; Alojz Lah, Pobrežje 100; Darja Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Branko Lah, Pobrežje 100; Janez Malinger, Skorba 27 c; Nuša Dovečar, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Franc Murko, Pobrežje 113; Bojan Bratuša, Mezgovci ob Pesnici 5; Dušana Potočnik, Zg. Leskovec 19; Irena Rajh, Gabrnik 34 a; Edi Ske-la, Jurovci 1 d; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Sandra Muršec, Apače 135; Aleksandra Petek, Polenšak 15 b; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17; Alenka Flis, Polički Vrh 7 a, Jarenina.
15. november: Mirko Horvat, Podgorci 62; Andrej Kolbl, Runeč 11; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; Sašo Dežman, Pobrežje 148 d; Monja Krajnc, Lovrenc na Dr. polju; Mirana Zavec, Mala Varnica 8; Anton Bren-holc, Rjavci 21; Sonja Šmigoc, Kr-čevina pri Vurbergu; Dušan Pernek, Majšperk 20; Sandi Kralj, Soviče 14 b; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Janez Leskovar, Skrblje 7; Aleš Krušič, Polenšak 32 d; Milan Avguštin, Leš-je 37; Klementina Prevolšek, Tržec 2 b; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Peter Mihelič, Ulica 25. maja 15, Ptuj; Aleksander Vogri-nec, Križevci, Kokoriči 11, Križevci pri Ljutomeru; Luka Mlakar, Prešernova 25; Štefan Jerenec, Dolena 53 a; Roman Sok, Moškanjci 124.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Služba
Vprašanje: Vse življenje se spopadam z iskanjem službe. Trenutno sem brez zaposlitve, precej' psihično uničena. Zanima me, ali bom sploh kdaj v življenju uspela dobiti stalno službo. Kdaj bo to? Kaj mi zvezde napovedujejo na službenem področju?
Odgovor: Spoštovana bralka, verjamem, da ste v obdobju življenja, ko vam ni lahko in ko morate resno razmisliti kako naprej. Prav gotovo ni problem v tem, da ste se morali nekoliko ustaviti in razmisliti. Narediti osebno bilanco na kateremkoli področju je blagoslov in prinaša ugoden in svež vetrič. Po naravi ste zelo borbena in samozavestna oseba, kar pomeni, da ste se pripravljeni boriti za resnico in pravico. Ne prenesete preveč nekega rutinskega dela in si prizadevate za tisto notranjo svobodo. Ko ste bili še mladi, vam je bilo samoumevno, da ste po razpotjih življenja hodili zelo pionirsko in imeli veliko izvirnosti. Sčasoma ste se tega nekoliko naveličali. Pomembno vlogo igra dejstvo, da sprejmete življenje takšno, kot je. Prevelika pričakovanje vsekakor niso dobra in spodbudna. Seveda ima toliko in toliko ljudi redno službo, vi pa ne. A morate uvideti svetle točke in najti notranji smerokaz. Pravzaprav je iz astrološke karte zelo jasno razbrati, da se morate ravnati po intuiciji in narediti zadeve točno tako, kot čutite v nekem trenutku. Notranje se morate osvoboditi strahu in prepričanja, da ne boste nikoli imeli redne službe. Zapisujte si tudi občutke, ki jih nosite v svojem srcu, in tako poiščite notranji mir in
harmonijo. Ko boste usklajeni s simfonijo svojega srca, vam bo mnogo lažje. Ko boste našli novo službo, kar se bo zgodilo že do poletja, vam zvezde priporočajo, da se poizkusite umiriti in narediti selekcijo. Prav gotovo ni pretirano dobro, da se truditi ugoditi vsakemu in da pri sodelavcih iščete prijatelja. Mnogo bolj smotrno je, da se umirite in da notranje razmislite, kaj vas veseli. Ali boste imeli kdaj redno službo, je v tem trenutku zelo težko napovedati, odgovor se skriva v tančici skrivnosti. Jasno je razbrati, da boste glede dela uživali in se predajali harmoniji. Zvezde so prepričane, da vas v življenju čaka še veliko lepega in da se morate predati radosti in slediti osebni harmoniji. Včasih je težko, toda v primeru, da živite svoje sanje, boste našli v vsaki oviri, ki se vam pojavi v življenju, nek smisel in izziv, ki se lesketa kot diamant. Toda če želite, da so diamanti bleščeči, jih je treba negovati, tako kot morate negovati svoje darove. Imejte se radi in ozavestite dej-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
stvo, da ste kljub navideznim težavam ljubljeno bitje!
Šifra: Sosed
Vprašanje: V kratkem nameravam graditi v kraju, kjer se občasno sestajava z bodočim sosedom. Zanima me, ali bo ta skrita zveza še trajala, ko bova soseda in ko se tudi on za vedno vrne iz tujine.
Odgovor: V zastavljenem vprašanju se občuti kopica nekih skrivnosti in nejasnosti. Omenjeno potrjuje tudi astrološka karta. Nekatere stvari si boste morali javno priznati in ne boste smeli biti pretirano naivni. Naše življenje je v bistvu naravnano tako, da boste za pozitivnosti nagrajeni in da dobite most ljubezni. Bodoči sosed je močna oseba in zelo intenziven, vajina ljubezen raste in se širi. Se kar nekaj časa bo ostala skrita, kajti pojavile se bodo takšne in drugačne ovire, ki jih bo treba premagati.
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (34.)
Pot do sreče
L. Ron Hubbard je najbolj kontroverzna in razvpita osebnost 20. stoletja na področju duhovnosti Nove dobe, pa tudi najbolj bran in prevajan avtor številnih svetovnih uspešnic. Je začetnik dianetike, sodobne znanosti o mentalnem zdravju, in utemeljitelj scientologije, v kateri je združil znanstveni in religiozni pogled na svet. Najbolj znana zagovornika njegovega gibanja sta hollywoodska zvezdnika Tom Cruise in John Travolta. Hubbard je v drobni knjižici z naslovom Pot do sreče podal preprosta pravila življenja, ki so zasnovana na zdravem razumu.
Kdo je L. R. Hubbard
Ime Rona Hubbarda še danes odmeva po svetu, ker je s svojimi pionirskimi pogledi zatresel temelje znanosti in religije na številnih področjih in zato požel ogorčeno nasprotovanje mogočnih lobijev. Brez dvoma pa je Hubbard eden najbolj branih avtorjev vseh časov, saj se je prodalo več kot 120 milijonov njegovih del, ki so prevedena v več kot 50 različnih jezikov. V slovenščini imamo naslednje knjige: Nov pogled na življenje, Problemi dela, Sa-moanaliza, Razvoj znanosti, Osnove mišljenja, Scientologi-ja, Načrti in cilji idr.
Lafayette Ronald Hubbard (1911-1986) se je rodil v Nebra-
ski v ZDA. Mlada leta je preživel v Montani. V zgodnjih 20. letih je prepotoval Azijo. Študiral je na univerzi Georgea Washingto-na. Nato se je preživljal kot pisatelj znanstvene fantastike. Leta 1933 se poročil s Polly Grubb, s katero je imel dva otroka. V 2. svetovni vojni je služboval kot mornariški častnik. Leta 1946 se je znova poročil, in sicer s Saro Northrup.
Leta 1950 je izšla njegova knjiga Dianetika, v kateri je razkril, da je vzrok vseh nezaželenih čustev, strahov, dvomov in psihosomat-skih težav reaktivni um. Zasnoval je metodo, ki omogoča človeku, da brez zdravil, elektrošokov in hipnoze popolnoma rehabilitira vsa odklonilna ravnanja, čustvovanja in pomaga sprostiti vse skrite potenciale. Z njo je podal znanstvene temelje za mentalno zdravje. Dianetika je pomagala milijonom ljudi po svetu, uporablja pa jo čez 160 narodov.
Leta 1952 je ustanovil Sciento-loško cerkev in z njo vpeljal nov svetovni nazor, znan kot sciento-logija. Cilj scientologije je civilizacija brez norosti, kriminala in brez vojn, kjer sposobni lahko uspejo, kjer imajo pošteni ljudje pravice in kjer se lahko človek povzpne na najvišjo duhovno raven. Scien-tologija ima kot duhovno gibanje za bolj pošteno in pravično družbeno ureditev privržence povsod po svetu.
L. Ron Hubbard je pri širjenju svojih idej in gibanja naletel na
Tipi mater
Zdenka se sprašuje, kakšna mati je. Zanima jo tudi, katere tipe mater poznamo. Odgovor:
V praksi res poznamo več tipov mater in naštel jih bom nekaj, da se bo lahko Zdenka morda med njimi našla.
1. Mati, ki se žrtvuje za svoje otroke. Ta svoje otroke vzgaja in neguje z vso skrbnostjo. Žrtvuje svojo svobodo, čas in interese, pozablja nase in je srečna v svojem žrtvovanju. Pozneje zahteva od svojih otrok hvaležnost.
2.	Mati, ki ji je otrok igračka. Ljubezen take matere velja le majhnemu otroku. Svojega otroka ljubi in se ukvarja z njim, dokler je majhen in nemočen. Ko pa odraste, se od njega distancira.
3.	Mati, ki jo muči strah. Otrokom skuša prihraniti vse težave. Povsod vidi nevarnost in nekaj slabega, zato je pretirano zaskrbljena.
4.	Mati, ki doživlja vzgojo otrok kot dolžnost. Taka mati vzgaja po nekem planu in iz knjig. Je pretirano natančna, nepopustljiva in kaže premalo nežnosti in ljubezni.
5.	Mati, ki svojim otrokom ne kaže, da jih ljubi. Bodisi jih res nima rada ali pa se ji zdi, da ni prav pokazati svojih čustev (npr. poljubi otroka le, ko ta spi). Stil vzgoje takih mater je tog, brez prave igrivosti in spontanosti.
6.	Ljubosumna mati. Postane nemirna, če se poskuša otrok osamosvojiti. Otroku poskuša to na različne načine preprečiti. Še mnogo let kasneje, ko je otrok že odrasel, skuša ohraniti svojo dominantno vlogo z različnimi kritikami, npr. njegovega zakonskega partnerja ipd.
7.	Občasna mati. Mnoge zaposlene matere skušajo v prostem času nadoknaditi zamujeno.Takrat zasipavajo otroka s čustvi in darili.
8.	Tovariška mati. Z otrokom sta tovariša oz. enakovredna par-tnerja.Taka mati se trudi, da bi razumela otroka in se z njim poistovetila. Ravno zato ne zna reči »ne« in odlaga vzgojo na »pozneje«.
Toliko Zdenki v pomoč, da ne bi bila kot mati bolj v škodo kot v korist svojih otrok, saj so tipi, ki sem jih naštel, lahko bolj ali manj v škodo tako otrok kot mater.
Mag. Bojan Šinko
Gradnja hiše vam bo vzela kar nekaj časa in ugotovili boste, da je omenjeni projekt zelo naporen. Toda tam, kjer je volja, tam je tudi pot. Pozitivna naravnost vam bo podarila krila in ugodne iztočnice v življenju. Čez pet mesecev po vprašanju vas čaka neka nenavadna priložnost in radikalnost. Iz nje se
boste mnogo naučili in od tedaj na življenje pogledali z drugega zornega kota. Včasih je dobro, da si občutke priznate v svojem srcu in da si ne delate že vnaprej notranjih blokad. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
številne negativne odzive in sodne pregone. Zadnja leta svojega življenja je preživel v osami na ranču v Kaliforniji.
Pravila za srečo
Hubbard je zapisal: »Vsakdo je sam svoje sreče kovač, zato so možnosti za srečo neslutene.« Kot eno osnovnih zahtev za srečo je postavil skrb za zdravje. Svetoval je, da poiščemo pomoč, ko smo bolni. Privoščimo si počitek, ko smo utrujeni. Preutrujeni ljudje so nadležni samemu sebi in v breme drugim. Za volanom ogrožajo druge. Prav tako je dejal, da bodimo zmerni. Bil je proti uživanju mamil in prekomernemu pitju alkohola. Ne bodite promiskui-tetni, je svetoval, in bodite zvesti svojemu spolnemu partnerju. Občutek krivde še zdaleč ni tako pekoč kot nož v hrbet ali strup v juhi. Ljubosumnost in maščevalnost je imel za rakasto rano v partnerskih odnosih, ki so temelj zdrave družbe. Potem je pri »skokih čez plot« prisotna še nevarnost spolnih bolezni. Spolnost je velik korak na poti do sreče, če jo spremljata zvestoba in dostojanstvo.
Svetoval je še naslednje: Imejte radi otroke in jim pomagajte,
saj so današnji otroci jutrišnja civilizacija. Med generacijami so res razlike, toda spoštujte svoje starše. Človek vpliva na veliko ljudi. Njegov vpliv je lahko dober ali slab, zato bodite v svojem obnašanju za vzgled. Pot do sreče vodi ob poti do resnice, zato ne širite škodljivih laži in ne pričajte
po krivem. Neumni, hudobni in nerazumni ljudje rešujejo svoje resnične ali namišljene težave z ubijanjem. Ne umažite si rok s krvjo, ker je ni moč sprati. Poti do sreče ne sme zaustaviti umor vaših prijateljev, svojcev ali vas samih. Podprite vsak učinkovit program, ki obeta, da bi bilo možno odvrniti in odpraviti to grožnjo človeštva. Ne storite nič nezakonitega. Nezakonita pot je nevarna bližnjica, hkrati pa izguba časa. Na pot do sreče se ne morete podati s strahom, da vas bodo odkrili. Podpirajte vlado, ki teži za dobrobit vseh. Zatiralske in diktatorske vlade so strup za svobodno odločanje in življenje. Ne storite ža-lega ljudem dobre volje. Čeprav nekateri trdijo, da je ves človeški rod slab, je veliko dobrih moških in žensk. So gonilna sila družbe. Javni delavci, mnenjski voditelji, zasebni podjetniki, vsi ti so pretežno ljudje dobre volje. Če to ne bi bili, bi že zdavnaj nehali delati za druge. Varujte in izboljšujte svoje okolje. Pomagajte skrbeti za naš planet. Bodite seznanjeni z ekološkimi problemi in jih ne povečujte. Pazite na odpadke. Pospravljajte svoja stanovanja, hiše, uredite dvorišče.
Ne kradite! Na poti do sreče ni mogoče potovati z ukradenimi stvarmi. Bodite zaupanja vredni. Ne prelomite dane besede. Izpolnjujte svoje obveznosti. Bodite marljivi. Bodite kompe-tentni Učite se in vadite. Statistike potrjujejo, da največ nesreč doleti najmanj izurjene ljudi. Spoštujte verska prepričanja drugih. Str-
pnost je dober temeljni kamen za gradnjo medčloveških odnosov. Filozofi že iz antičnih časov polemizirajo drug z drugim o naravi Boga, človeka in vesolja. Mišljenja veleumov so kot plima in oseka. Na poti do sreče utegne izbruhniti hud prepir, če ne spoštujete verskih prepričanj soljudi. Poskušajte, da drugim ne delate, česar nočete, da drugi delajo vam.
Človek bi moral biti svetnik, da za življenja ne bi nikomur storil česa žalega. Toda samo zločinec brez pomislekov prizadene ljudi okrog sebe. Poskušajte delati drugim, kakor hočete, da bi drugi delali vam. To je pozitivna inačica zlatega pravila. In kaj pomeni biti dober do drugih? Za začetek bi verjetno želeli, da ljudje z vami ravnajo pravično, da so do vas odkriti, zvesti, strpni, prijazni, uvidevni, spoštljivi, vljudni, da sočustvujejo z vami, da vam znajo odpustiti, da verjamejo v vas, da vas cenijo, da so vam hvaležni in da do vas čutijo ljubezen in naklonjenost.
Sreča leži v tem, da se ukvarjamo s truda vrednimi dejavnostmi. Toda samo ena oseba lahko z gotovostjo pove, kaj vas bo osrečilo - vi sami. Hubbard je za konec zapisal: »Ti napotki so kakor cestne bankine. Če ne pazite nanje, ste podobni vozniku avtomobila, ki zdrsne čez rob. Posledice so lahko razbitine trenutka, odnosa, življenja. Pot do sreče je ma-gistrala, po kateri lahko hitro vozijo tisti, ki vedo, kje so bankine. Voznik ste vi. Srečno vožnjo!«
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Zasedba Evil Eve je po skladbi Nisem dobra vila opozorila nase s pikantnim videospotom za prihajajoči single Ne bi, hvala. Spot je nastal pod režisersko taktirko Mihe Knifica. Režiser, ki se podpisuje pod številne odlične izdelke, je prispeval tudi scenarij. Spot je bil najprej umaknjen s portala Youtube, a se je zdaj vrnil in spet požel veliko zanimanja. Še vedno pa je starostna omejitev za njegov ogled 18 let. »Tega sicer nismo pričakovali, ker se tako ustvarjalcem kot bendu vsebina spota ne zdi prav nič sporna, obenem pa srno veseli, da sije izdelek že v
dobrem dnevu po lansiranju na spletu ogledalo okoli 2000 ljudi,« pravijo Evil Eve. Ne bi, hvala tako v teh dneh kot single prihaja na radijske valove, skladba pa se sicer nahaja tudi na nedavno izdanem kompilacijskem albumu Hočemo dobro glasbo Val 011. Avtor pesmi Ne bi, hvala je kitarist skupine Evil Eve Jure Golobič, ki je poskrbel tudi za aranžma. Besedilo je delo pevke Eve Bre-znikar, ki se tokrat na hudomušen način loteva odnosov med moškimi in ženskami. V studiu je h končni zvočni podobi singla dobršen del prispeval Tine Janžek, ki je sicer dolgoletni prijatelj članov skupine in kitarist zasedbe I.C.E., mastering pa je nastal v Nemčiji. Evil Eve so svoje glasbeno ustvarjanje preteklo soboto prvič predstavili na odru in navdušili tako publiko kot tudi glasbene kritike, novinarje in publiciste.
•kick
Brežiški skupini LeeLooJamais se obeta delaven december. Poleg aktivne promocije novega albuma Excuse my Imagination jih čaka kar nekaj koncertov - prvega so minule dni že odigrali v Novi Gorici, dan pred silvestrskim večerom pa jih čaka še koncert v Krškem. Zasedba LeeLooJamais se bo od letošnjega leta poslovila polna novih vtisov in izkušenj. V letu 2011 je namreč luč sveta zagledal njihov četrti studijski album, katerega izid so pospremili z izjemno odmevnim koncertom v Kinu Šiška. Besedila pesmi na albumu so skoraj vsa, z eno izjemo, v angleškem jeziku. Edina skladba v slovenščini je pesem Slovenka, s katero so LeeLooJamais nastopili na letošnji EMI.
MZ
ETI 10 wA
A
D" ^
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
Vtiffo ob
ih se □ozicnih ' praznikih in srečno 2012!
V	praznični cas z albumom Lina
V	mesecu decembru je izšel prvi samostojni album male pevske princeske Line Kuduzovič, zmagovalke prvega glasbenega šova Slovenija ima talent.
Lina Kuduzovič je s svojim petjem v prejšnji sezoni enega najbolj gledanih televizijskih šovov vseh časov osupnila Slovenijo. S svojim angelskim glasom in prikupno držo je osvojila publiko, po zmagi pa kljub šolskim obveznostim nadaljevala glasbeno ustvarjanje. Po mesecih ustvarjanja in trdega dela v studiu se Lina Kudu-zovič svojim oboževalcem zdaj predstavlja s prvim albumom, ki nosi naslov Lina. Album je izšel pri založni Reflektor, pri pripravi zgoščenke pa so mladi pevki pomagali številni uveljavljeni glasbeniki. Producent albuma je Raay, ki je sicer tudi avtor skladbe Zamrznil je čas, ene izmed najpriljubljenejših zimskih balad zadnjih let. To isto pesem, v novi preobleki, te dni na svojih nastopih prepeva tudi Lina.
Na albumu Lina je zbranih 15 pesmi - 10 skladb in pet ka-raok. Poleg skladbe Zamrznil
Foto: Tanja Zrinski
Lina je še kako ponosna na svoj prvi samostojni album.
je čas ter prvih dveh avtorskih pesmi - Verjamem in Glas v meni - se na CD-ju nahajajo še avtorska pesem V sanjah ter predelave tujih uspešnic, ki jih je Lina odpela čisto po svoje.
Lini se je na albumu pridružil tudi poseben otroški zbor-ček, skladbo Vsi otroci sveta pa so posvetili vsem otrokom po svetu.
Pet pesmi na albumu je objavljenih tudi v obliki karaok. Ta »posebni dodatek« na zgoščenki so avtorji poimenovali Zapoj kot Lina. Gre za karaoke verzije Lininih pesmi, ob katerih bodo lahko otroci prepevali njena ali pa tudi svoja - posebej prirejena besedila.
Svoj novi album je mala pevska princeska Lina predstavila minuli konec tedna v največjem ljubljanskem trgovskem središču, kjer je tudi podpisovala izvode plošč in zapela nekaj pesmi.
MZ
Filmski kotiček
Polnoč v Parizu
Vsebina: Gil in Inez sta tipičen ameriški par iz visokega srednjega razreda. Ona je pridna sodobna potrošnica, ki uživa v nakupih in praznem nakladanju o umetnosti, plesu in vinih, on pa scenarist, ki za denar piše butaste filme, že dlje časa pa se muči s pisanjem romana, ki bi postal nova ameriška klasika. Parček pred poroko obišče Pariz, kjer se jima pridružita njena starša, naletita pa tudi na prijatelja Paula in Carol. Četverica naj bi se družila v Parizu, toda Gil se počuti vedno bolj mučno, zato se počasi oddalji in odtava po svoje. Neke noči mu rahlo okajene-
Midnight in Paris
Igrajo: Owen Wilson, Rachel McAdams, Kurt Fuller, Mimi Kennedy, Michael Sheen, Nina Arianda, Carla Bruni, Alison Pill Režija: Woody Allen Scenarij: Woody Allen Žanr: domišljijska drama Dolžina: 94 minut Leto: 2011 Država: ZDA
mu ustavi starinski taksi, ki ga popelje v Pariz leta 1920 ...
Čeprav Woody Allen snema že desetletja, je v ustroju filmske industrije vedno veljal za posebneža. Ne le zaradi vsebine svojih filmov, ampak tudi kot avtor. Načitani newyorški samotar se ni nikoli podal v Hollywood, a kljub temu je dobil denar za svoje filme, ki niso bili nikoli zelo uspešni, hkrati pa je ves čas obdržal ves nadzor nad filmi. To so mokre sanje vseh filmarjev, zato ni čudno, da je tudi za Woodyja v ZDA sčasoma le zmanjkalo mecenov. Novi časi pač. In tako se je Woody preselil v Evropo, kjer se zdi, da občasno posname kakšen film zgolj zato, ker mu je kakšna prestolnica pripravljena financirati dolgome-tražno reklamo za mesto.
V to kategorijo najbrž spada tudi film Polnoč v Parizu, ki je od prvega do zadnjega kadra izjemna reklama za to mesto. Ker je Woody zaradi svoje ugledne filmografije zelo čislan, za povrh dobi še vrhunske igralce za drobiž, saj se mu mečejo v naročje, recimo Adrien Brody, ki naravnost osupljivo odigra
Salvadorja Dalija. Kljub temu pa film ni le reklama, ampak tudi mali nostalgični biser, kakršnega zna posneti samo Woody Allen. Že plakat za film, ki je eden najboljših nasploh, pove o filmu vse. Zgodba govori o naivnem nostalgiku, v katerem zlahka prepoznamo režiserja in scenarista, ki se znajde v čudoviti preteklosti, ko se je zdelo, da življenje kar poka od umetnosti. Picasso, Hemingway, Stein, Fitzgerald, Porter in drugi ... Nič čudnega, da se glavnemu junaku meša, in zato toliko bolj trpi v sterilni in prazni sedanjosti. Toda vsaka generacija misli, da je bilo najlepše obdobje sveta dve ali tri generacije pred njo, a to je le znamenje neizpolnjenosti sedanje generacije. V resnici umetnost in življenje brbotata prav tako močno kot nekoč, le
da smo slepi zanju.
Woody ni padel v past, da bi misticizem zgodbe skušal vsaj kakorkoli pojasniti. Taksi, ki glavnega junaka ob polnoči odpelje v zgodovino, ne potrebuje pojasnila, niti ga nočemo, ker se bojimo, da ga bo to izničilo. Raje se brez odvečnih vprašanj prepustimo mehurčku nekega časa in prostora. Nedvomno gre za film, ki za razumevanje potrebuje dokaj-šnje predznanje o literarni zgodovini, čeprav po drugi strani vemo, da so srečanja med velikani umetnosti običajno veliko bolj banalna, kot so prikazana tu. A kaj bi to. Nostalgik Woody je posnel intimno izpovedni film, za katerega se zdi, da je bil posnet zgolj zate, starejšega gledalca.
Matej Ferce
^ J OVEN
(21.3.-20.4.)
_o
S	Vse okoli vas se bo bleščalo in pe-
'g	sem o ljubezni bo odmevala na
.g	vsakem koraku. Globoko v sebi
JI	boste nekoliko potrti in najti mo-
-a	rate notranjo moč ter modrost, da
"s	zaživite s tistimi, kar zagovarjate.
1	Prijatelji bodo balzam za dušo.
1	Na delovnem mestu vas bo vila sreče posula s čarobnim prahom.
BIK i.
(21.4.-20. S.)
Prijatelji vam bodo v tem tednu pokazali pravo pot in z njimi se veselite v dneh, kiprihajajo. Tretja svečka na adventnem vencu vam bo podarila v roke delo, blesteli pa boste tudi v kuhinji. Dela in delovnih obveznosti ni videti konca. Ugodne iztočnice vas čakajo v ljubezni.
m
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Vrata sreče si boste sami od na stežaj. Povabljeni boste na neko zabavo, kjer lahko blestite. Pomembno je, da najdete svoj smisel in pri tem vam bodo v pomoč skrita znanja iz sveta duhovnosti. V finančnem smislu se vam odpira nova pot, v ljubezni bo daleč v ospredju strast.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Na delovnem mestu boste prišli v ospredje in ne boste se smeli pritoževati. Zvezde vam bodo v pomoč in dvignila se vam bo samozavest. V ljubezni najdete dehteči cvet sreče in partnerjeva podpora vam bo koristila. Ženske bodo s posebnim občutkom uporabljale prirojeno intuicijo.

w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Finančno boste morali biti nekoliko previdnejši. Resnično je december čas za darila, toda zdrava mera ravnovesja ne škodi, ampak koristi. Več časa namenite delu in delovnim obveznostim. Seveda se bodo opravilapojavlja-la sama po sebi. Ne pozabite pa na tiste drobne reči osrečevanja.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Vonj domačega ognjišča vam bo podaril upanje in po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam. Daleč v ospredju bodo prijetne besede, topel objem in zaupanje v močpartnerjeve ljubezni. Na drugi strani bo priložnost, da se sprostite in da negujete notranjega otroka v sebi.
SESTAVIL
EDI KLASINC
OKENSKI OKVIR
Štajerski TEDNIK
GOZDNA JEREBICA
I LJUDSKO IME ZA VISOKI FIŽOL
OBSTOJ NEKE STVARI, DANOST
NASA TV NAPOVEDOVALKA (MELANIJA)
CIGARETNI OGOREK
TROPSKI LES
ALENKA GODEC
ODPOR, NEZADOVOLJSTVO
TENISKI REKET
DLAKE NAD OČMI
VELIKA POSODA
BOLNISKI DOPUST
KOPNO V MORJU
LOJZE SLAK
BESEDA Z NAGLASOM
POBIRALEC MITNINE, MITNIČAR
DELAVKA V PAKIRNICI
IVANKA HERGOLD
LOMLJENJE ZARADI POŽLEDA
ANČKA
SNOV, KI POVZROČI TVORBO ANTITELES
PLAVALKA GODEC
KRAJ V DALMACIJI
DIVJAK, RAZBIJAČ
8 TON OD OSNOVNEGA
SESTAVLJIVA RIBISKA PALICA
SVEŽE VINO
SLAVKO TIHEC
PETER AMBROŽ
LAJANJE
PERZIJSKI KRALJ
PESEC, HODEC
SIN DEDALA
KMET VSAHU
ŠAHISTKA GROSAR
LESENA ZAGOZDA
BRSTENJE
i ZAVČAR
NOVINAR (MARTIN)
DIR KONJA, KAS
OČKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TRSNO STEBLO
BOLEZEN VINA
TRAČNICE, KOLOTEK
NASA PEVKA JURKOVIČ
PIPA S POKROVOM
TRTNI ZAVIJAČ
CARGO IVAN
ANTON TROST
DROBEN OTROK, OTROCAJ
SLUŽBUJOČA VOJSKA
MESTO V TOSKANI
BASNOPISEC
LAIČNA VERSKA SKUPNOST
KRAMAR, KROSNJAR (STAR.)
UGANKARSKI SLOVARČEK: FLOKS = okrasna vrtna rastlina, plamenka, FRONDA = odpor, nezadovoljstvo, LAIKAT = laična verska skupnost, NAVEL = kopica sena, OKSITONA = beseda z naglasom, PAVČNIK = slovenski športni novinar (Martin), ŠTEK = sestavljiva ribiška palica za tekmovanje, ŠTER = slovenska TV spikerica (Melanija).
'jezj} '}e>i!e| ">i!useq 'eueis
'BAjp^e 'aoojio 'uofjjj 'eoupao 'nag 'lie 'qefl 'HiugAed 'jj 'up 'je>n '^esad ')\y\ 'is 'owa ouueAjz '^ajs '^sjoiui 'ey 'ua§uue 'iuo|opa|z 'e^jegsai 'sa| uporn '|9Aeu 'ejjdo '}oqoj 's^o^ :ouAoiopoA '3>1NVZId>i 31 A31IS3d
RADIOPTUJ
89,8 »98,2-104,3
SOBOTA, 17. december:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 18. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Glasba, zanimivosti. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topo-
lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 19. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 20. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15.
NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za male živali (Emil Senčar). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SREDA, 21. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 22. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Osebnost leta 2011. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Ptuj).
PETEK, 23. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
V svoje življenje boste vnesli svetle barve in simpatično blesteli, kjer se boste pojavili. Svojo okolico znate nasmejati, toda globoko v vaši duši se odvija nek nemir. Misli vam bodo švigale sem in tja. Toda pred tem naredite nek urnik in se držite nekih zakonitosti. Srečen dan: torek.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Čeprav boste dolgo časa premišljevali, se vam bo rešitev pokazala zelo bliskovito. Pomembno je, da si zaupate in da najdete v sebi hrepenenje. Partnerjeva roka vam bo pomagala in v dvoje boste blesteli kot jablana vsako pomlad. Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste v službi našli rešitev.
Odločili se boste in naredili neko poslovno potezo. Napredek je razbrati v pogledu denarju in jasno je videti, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih. Veliko bo smeha in radosti, tako se lahko odločite in najdete mir globoko v svoji duši. V ljubezni najdete navdih in hrepenenje.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Iz vas bo sijala posebna energija in tako se zdi, da se cedita med in mleko. Harmonija časa bo tista, ki vam bo prinašala hrepenenje in vlivala zaupanje v tiste drobne trenutke sreče. Ljudi, ki jih imate radi, boste v tem tednu zelo osrečili. Prisluhnili pa velja tudi srčnemu izvoljencu.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Hrepenenje po lepotah življenja vam bo podarilo upanje in pokazalo pravo pot. Našli boste tisoče načinov, kako se veseliti vsega tistega, kar vas čaka. Mnogi se boste odpravili po prazničnih nakupih v tujino in pri tem našli marsikaj izvirnega. Dobro se v življenju z dobrim vrača.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Spomini bodo takšni, kot je cvet modre vrtnice, ki simbolizira čudež življenja, harmonijo radosti in pravljico upanja. Občutili boste, da vas imajo ljudje zelo radi in da jim s svojim znanjem lahko pomagate. Napredek je razbrati glede službe. Novosti bodo šle z roko v roki.
Igrače • Katera igrača je za našega otroka
Božiček in dedek Mraz izbirata igrače
Otroci se že rodijo s kopico čudovitih talentov, ki pa jih je treba razvijati, sicer zakrnijo, morda celo propadejo. Ena poglavitnih nalog staršev je tako poskrbeti, da otroci odraščajo v zdravem in zanimivem okolju. Raziskovanje in učenje se pri otroku seveda začne z igro. Tu na prizorišče stopijo igrače.
Igrača je otrokovo orodje, s katerim si pomaga pri odkrivanju sveta. Toda katera med milijoni ponujenih igrač je primerna in katera ne?
Dve osnovni vrsti igrač
Strokovnjaki danes igrače v grobem uvrščajo v dve skupini. Ena je namenjena tolažbi, druga je izziv. Med tolažilne spadajo različne lutke, punčke in plišaste živalce. So mehke, nežne, prijetne na otip, zato dajejo občutek varnosti in otroka pomirjajo. Podobno velja za glasbene skrinjice, ki enak učinek dosežejo z glasbo.
Nasprotno je z ropotuljica-mi, zvončki in s piskajočimi figuricami. Te otroka spodbujajo k aktivnosti. Najboljše igrače iz skupine »izzivalnih« so narejene tako, da bo otrok v skladu s svojim dozorevanjem odkrival različne vrste spodbud, ki jih nudijo. Najprej ga bodo morda pritegnile žive barve in močni kontrasti, nato bo odkril, da se igrača ob tresenju oglaša, še kasneje bo
Foto: Črtomir Goznik
ponavljajo na zaslonu. Kljub temu bi morali starši zadržati vsaj nekaj besede pri izbiri. Nakup naj prilagodijo predvsem otrokovemu značaju. Če se nam otrok zdi preveč bojevit, najbrž ni smiseln nakup strašilnih pištol. Verjetno bo primernejša športna oprema.
Prav tako lahko s primerno igračo sramežljivega otroka
Strokovnjaki danes igrače v grobem uvrščajo v dve skupini. Ene so namenjene tolažbi, druge so izziv.
morda odkril, da igrača pod določenimi pogoji spremeni obliko in tako naprej.
Naloga igrač za izziv je vsaj na prvi pogled zahtevnejša, saj otroka napeljuje k raziskovanju, napredovanju, usvajanju novih spretnosti in širjenju obzorij. Iz tega nujno sledi, da se jih bo nekega dne naveličal, saj bo spretnosti osvojil in igrače prerasel. Tolažilne igrače lahko po drugi plati ostanejo v otrokovi postelji tudi potem, ko je že vsaj z eno nogo zakoračil v svet odraslih. Za uravnotežen razvoj naj bi imeli otroci na voljo igrače iz obeh skupin.
Katera igrača je prava?
Starši izbiramo igrače po zelo različnih kriterijih. Če se prepuščamo trenutnemu navdihu, marketingu in modi, otrok morda ne bo dobil tega, kar za nemoten razvoj potrebuje. Zato bi si morali pred nakupom odgovoriti vsaj na nekaj vprašanj: Kaj bo otroku pri igrači všeč? Ali je varna? Kaj naj bi se otrok z igračo naučil? Je primerna za njegovo starost, spol, zrelost? Ali bo njena uporaba moteča za ostale družinske člane?
Igrače naj bi spodbujale radovednost in ustvarjalnost.
KER NIKOLI NE VES.
Novo zdravstveno zavarovanje za težke bolezni in operacije
Zdravje je neprecenljivo. Poskrbimo zanj že takrat, ko smo zdravi. Za lepši danes in jutri, vse leto.
Zdravo, varno in sre

Poslovna enota Maribor
Ulica Eve Lovše 15, Maribor T: 02 320 81 10

AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
Dobra igrača spodbuja različna čutila in otroku omogoča čim večje vplivanje. Videoi-grica je torej primernejša od ogleda risanke, še veliko primernejša igrača pa je žoga, saj se z žoganjem razvijajo tako gibalne spretnosti kot družabne veščine. Čeprav so na prvi pogled kocke zelo enostavne, jih otroci v različnih starostnih obdobjih uporabljajo na zelo različne načine, zato spadajo med najboljše igrače vseh časov.
Izbira je vaša
Otrok, ki redno gleda televizijo, zelo dobro ve, katere igrače si želi, saj mu to nenehno
spodbudimo k iskanju partnerjev za igro in širjenju znanstev. Velja si zapomniti tudi osnovno pravilo: manj je več. Otrok z malo kakovostnimi igračami bo imel bistveno več od igre kot otrok s kopico igrač, ki pa so zanj iz kakršnihkoli razlogov neprimerne.
In še v nečem se strinjajo vsi otroški psihologi: vedno in povsod bo prva in najljubša otrokova igrača obraz njegovega starša. Zato je najbrž smiselno posvetiti otrokovi igri vsaj nekaj svojega časa. Tako se bomo spomnili, da je življenje lahko tudi brezskrbno, in dobili priročen izgovor, da v roke spet vzamemo punčke, avtomobilčke in druge igrače ... (Vir: http://www.tolovaj.com)
Delovni čas:
-	od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure
-	sobota od 7. do 12. ure
E-mail: antolicmarko@siol.net
Telefon:
02 771 0337
Potrčeva 11,2250 Ptuj.
Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto 2012.
V Slogi je moč
Trenutki sreče, lepe misli in doživetja, naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zadovoljstva in uspehov. ya-a KGZ SLqGA
DNEVI ODPRTIH VRAT IN
BOŽIČNO - NOVOLETNIH NAKUPOV V SLOGI
21.-23. december 2011, vsak dan ad 8. da 17. are, v K tehničnem centra Sloga Šeačar.
Vabljeni v naše Kmetijsko trgovske centre Sloga:
KT SLOGA Šikole, Šikole 25a, tel: 02 79 53 065 KT SLOGA Lovrenc na Dravskem polju 8, tel: 02 79 53 055 KTC SLOGA Beltinci, Gregorčičeva 2, tel: 02 53 52 350 KVC SLOGA Šmarje pri Jelšah, Rimska cesta 1, tel: 03 81 01500
KGZ SLOGA Kranj, z.o.o. Šuceva 27,4000 Kranj
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (7. del)
Na kmečki tržnici
Pred dnevi sem se napotil na tržnico. Ne kar kakršnokoli tržnico, pač pa prav luštno "kmečko-obr-tniško tržnico", ki se enkrat mesečno odvija na podeželju, v vasi kakšnih dvajset minut vožnje od centra mesta. Zgleda pa nekako takole: ob stojnicah se zbere vse sorte pridelovalcev, obrtnikov, pekov, mesarjev in tako naprej. Vsi so bolj ali manj lokalni, tako da so tudi vsi proizvodi bolj ali manj lokalni, seveda pa ne čisto vsi. Prav tako je večina proizvodov ročno izdelanih ali na naraven način pridelanih, kar zelo cenim. Ne prenesem namreč tržnic s poceni kitajskim kičerajem.
No, kakorkoli že, namenil sem se tja, da pač nakupim nekaj božičnih pozornosti ter nekaj hrane. Prodajali so namreč sir, kis, bučno olje, domače pivo in druge blažje alkoholne pijače, naravna mila in kozmetiko, pecivo, volnene izdelke, zelenjavo, jajca, sokove, meso (in iz taistega mesa sveže pečeni burgerji), pite, marmelade, nakit, med in slaščice. Skratka, skoraj vse. Všeč mi je predvsem dejstvo, da je ponudba kakovostna, pa tudi cenovno precej dostopna (cene biološko pridelane zelenjave so na primer primerljive s konvencionalno pridelano zelenjavo v trgovinah).
Pritegne me ideja o podpiranju lokalne ekonomije, lokalnih kmetov in obrtnikov in njihovega dela. Všeč mi je tudi dejstvo, da to mesečno tržnico organizira univerza oziroma študenti, saj se vse skupaj odvija na manjšem podružnem kampusu, ki ga ima univerza sredi podeželja (tam se poučuje veterina in agrikulturne zadeve). Presenetila me je tudi udeležba, saj se je zbralo precej ljudi (veliko tudi študentov), tako da je na koncu vse skupaj izpadlo kot en zelo lep družaben dogodek z glasbo, jedačo, tržnico, ljudmi, ki poklepetajo, in tako dalje.
Mislim, da se tudi pri nas precej redno odvijajo podobne tržnice, resnično pa ne vem, kakšna je kaj udeležba. Vsekakor pa ne bi škodilo,
Foto: Matic Hriberšek
Utrinek s tržnice
če bi bilo tega več in če bi se dojemalo na nek način tudi kot družabni dogodek. Konec koncev ljudje prav redno drvijo v nakupovalne centre "kar tako", brez namena, samo da se družijo. Zakaj ne bi tega preusmerili na takšne dogodke, kjer se za spremembo prodajajo kakovostni in lokalni izdelki iz prve roke? Bi se morda marsikaj spremenilo ...
Prav lepo sem se počutil brez vseh agresivnih luči supermarketov. Tudi vse reklamne propagande nisem pogrešal. Bili so samo preprosti in prijazni ljudje, s katerimi med nakupom spregovoriš kakšno besedo. Osebno
se mi to zdi veliko bolj "naravno", osebno in nasploh ljubše. In ker je ravno predbožični čas, moram omeniti še to, da se je pojavil tudi božični zborček, ki je prepeval sredi tržnice.
Za konec pa me je ravnokar prešinilo, da imamo na Ptuju srednjo kmetijsko šolo, ki bi bila ravno pravšnja za organizacijo takšnih in podobnih dogodkov. Škodilo zagotovo ne bi, vprašanje je le, koliko meščanov bi se na kaj takšnega sploh odzvalo in kako. Mlekomati menda kar uspevajo .
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Matic Hriberšek
Utrinek s tržnice
Novičke iz Term Ptuj

SAVA HOTELS & RESORTS f
DARILNI BONI TERM PTUJ
December je mesec obdarovanj in čas, ko svojim najdražjim pokažemo, koliko nam pomenijo. Zahvalimo se jim v obliki darilnih bonov: razvajanje v zdravilni vodi in savnah Termalnega Parka, užitki v vodnem svetu hotelskih bazenov in razkošnih rimskih savnah Grand Hotela Primus. Podarite lahko tudi masaže, nege, rituale in ostale storitve wellness centra Valens Augusta v Grand Hotelu Primus. Lično oblikovani in od srca podarjeni darilni boni bodo razveselili še tako zahtevne prijatelje.
SVEČANA BOŽIČNA VEČERJA 24.12.2011
V Klubu Gemina XIII v Grand Hotelu Primus****: 30 € po osebi Kulinarične dobrote in večer z živo glasbo ob veličastnih zvokih božičnih pesmi SILVESTROVANJA 31.12. 2011:
Restavracija GRAND HOTELA PRIMUS**": svečana večerja z ansamblom Export B: 130 € po osebi
RIMSKO silvestrovanje ob bazenih in savnah Termalnega Parka: 80 € po osebi, vključena hrana in pijača, mehanska glasba
KLUB GEMINA XIII. veseli zaključek leta ob mehanski glasbi in ob kulinaričnih dobrotah kuharskih
mojstrov, cena 40 € po osebi.
NOVOLETNI PLES v KLUBU GEMINA XIII, 1.1.2012:
Zaplešite v leto 2012 ob zvokih ansambla Export B in svečano večerjo. Cena 50 € po osebi. Vse cene vključujejo DDV.
Informacije In rezervacije: Terme Ptuj d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Davčna številka: Telefon: Podpis:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
Raičeva 6 2250 Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
slika je sirriboličBa^r
26 Štajerski
Zanimivosti, praznična voščila
petek • 16. decembra 2011
Iščete svoj stil
Na popoldanskem prazničnem kosilu
Darinka Voda je 56-letna šivilja iz Kidričevega, ki čaka na upokojitev. Je mama dveh hčerk. Ukvarja se z gojenjem rož, rada pospravlja, kuha, prebere kakšno dobro knjigo. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila hčerka, izziv pa je sprejela, ker si je tudi sama želela spremembo.
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiUHeRSCVC z Slomškova 22
10 % popust v decembru
V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Darinki ugotovili suho izsušeno kožo. Z nego v kozmetičnem salonu se je srečala prvič, zato so ji postopek podrobneje predstavili, po njihovih nasvetih pa bo skušala kožo negovati tudi doma. Po odstranitvi odmrlih celic (pi-lingu) so ji obraz še zmasirali.
Gospa Darinka je imela dolge kodraste lase, ki jih je frizerka Jožica Pepelnik iz frizerskega salona Stanka postrigla na posneti paž, da si jih bo lahko sušila tudi naravno. Ker ima suhe lase, jih je pobarvala s prelivom v naravnam tonu in jih osvežila z masko za barvane lase. Pred sušenjem je nanesla peno, jih posušila s fenom in krtačo, stilizirala pa z lakom.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje pričela z nanosom pudra za dobro prekrivanje. Na veke je nanesla grafitno siv ton in ga zabrisala z zlato bež tonom. Poudarila je še trepalnice, v oranžnem tonu pa ličnice in ustnice.
„Konec leta je vedno bliže in temu se približujemo tudi v naši akciji z izbiro oblačil. Naša današnja kandidatka gospa Darinka je imela možnost videti, kako bi se lahko oblekla za kakšno poznopopoldansko svečano prednovoletno kosi-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Darinka prej...
. in pozneje
lo. Seveda sta za marsikoga ta čas in ustrezna izbira oblačil kar velik zalogaj. Na policah trgovin sicer najdemo nekatere kose oblačil, ki s svojim leskom opozarjajo na svečane dogodke, vendar nam mora vsaj eden od teh kosov tudi pristajati. Po oblačila za gospo Darinko sem se odpravila v trgovino Mura, saj sem predvidevala, da bo na njihovih policah in obešalnikih zadostna izbira svečanih oblačil. Nisem se motila. Obešalniki in police so bili polni svetlečih se oblačil. Za gospo Darinko, ki je sicer najrajši v hlačah, sem tokrat izbrala elegantno brokatno obleko v črni barvi. Obleka je dokaj klasičnega modela, opri-
jeta po telesu in brez rokavov. K temu sem izbrala še svečan kratek blejzer. K tema kosoma oblačil bi sicer lahko dodali še kakšen nakit, ampak glede na dizajn materiala v obleki in blej-zerju sem se tokrat odločila, da bi nakit pri gospe Darinki lahko bil odveč. Primerno obutev za današnje elegantno stiliranje sem izbrala v trgovini Alpina. Kar nekaj zanimivih modelov za svečane priložnosti je bilo videti na njihovih policah. Posebej zanimivo pa se mi je zdelo to, da sem lahko izbirala med svečanimi salonarji za mlajše in starejše dame. Pogosto je namreč najti svečane salonarje samo z izjemno visoko peto in v
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2012, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU.
Foto: Črtomir Goznik
Darinka v oblačilih iz Mure; čevlji so iz prodajalne Alpina v Lackovi ulici na Ptuju.
zadnjih letih tudi obvezno platformo, kar pa starejše gospe žal nerade obujejo, saj se veliko bolje počutijo v sicer lepih lakastih salonarjih, ampak z normalno višino pete. Gospa Darinka je v novi podobi pripravljena za prednovoletne zaključke, kjer bo lahko tudi zaplesala, če se bodo stvari odvijale v to smer. Kljub eleganci je lahko sproščena in se zavrti v ritmu valčka ali polke," je o stilski preobrazbi gospe Darinke povedala stilist-ka Sanja Veličkovic.
Gospa Darinka si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala nego rok oziroma manikuro, ki jo je opravila kozmetičarka Tamara Galun. Začela jo je z nanosom maske za roke, ki kožo nahrani z vitamini in ji daje prožnost. Med njenim delovanjem ji je uredila obnohtno kožico in primerno spilila nohte. Po odstranitvi maske jih je na-lakirala s prozornim lakom, ki nohte krepi, za živahnejši videz je nanesla še nalepke. Sledila je še ena plast laka, na koncu pa je z vlažilno kremo roke še zmasi-rala. Ker so roke na nek način naše ogledalo, je treba zanje redno skrbeti, jim privoščiti vsakodnevni nanos kreme, enkrat tedensko tudi masko. H krepitvi nohtov blagodejno vpliva stalno lakiranje.
MG
ffffffffff'
VíliKfl BOŽIČNO-NOVOlčTNR PRIR€DIT€V
»ZA MAl€ IN V€LIK€«
v torek, 27. decembra, ob 16. ur! v Športni dvoran! Center &
SP1DI z mini talenti, in DEDEK MRAZ JfS,
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu	p-S
■	plesna šola Mambo	g 0
■	harmonikarija Peter Prohart in Denis Podlesnik
Ustvarjalne delavnice:
■	DPM Videm	\J,
■	Pikapolonica
■	Boxmark
Voditeljici:	® &
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV
Aleš Horvat s.p. Pobrežje 158,2284 Videm pri Ptuju
telefon 02 746 45 71, gsm 041 639 797 e-mail: mil@amis.net
Vesel božič in srečno novo leto 2012!
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER
ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2012!
Gradbene storitve in avtoprevozništvo
ŽolgerJože s.p„ Majšperk 14a, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50
Svojim strankam In poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2012!
Se priporočamo!
Spoštovane občanke in občani!
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti
in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v novem letu 2012!
Zupan občine Zetale Anton Butolen l.r.
	) živinozdravniška ambulanta, d.o.o.
	IL ZA
	Cirkovce 50, 2326 Cirkovce
	Tel: (02) 789 01 70, tel/fax.: (02) 789 01 71
	E-mail: Jcriza@siol.net
	Dežurni telefon: 041 640 466 ÛQïï^Êtf
7	Vesel božič ter
	srečno, uspešno
in zdravja polno 2012.	
i ¿teour in ui/pehur.
Potrebujete novo vozilo, popravilo vozila, avtovleko...? Z vami in za vas bomo tudi v prihajajočem letu! Hvala za sodelovanje in se priporočamo.
AVTOSKRBIS Spodnja Polskava 102, Pragersko Telefon: 02 845 22 50, 041 674326 VARNO IN UDOBNO po zasneženih
IZDELOVANJE
NOGAVIC
ARNEČIČ MIKA
moške, ženske in otroške bombažne nogavice
Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj
tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294
Želim o vam vesele božično - novoletne praznike.
Cenjenim strankam, prijateljei in ljubiteljem živali želimo miren bozic ter srečno novo leto.
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Člani društva vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice vam želimo
blagoslovljene božične praznike in obilo sreče v letu 2012. vabimo vas, da v novem letu obiščete GRAJSKO KLET NA PTUJSKEM GRADU, kjer boste ob ogledu filma o vinsko turistični cesti srednje
Slovenske gorice lahko poskušali najboljša
vina naših članov!
_
EFCO - ŠTRUC GORENJE MUTA - OREGON - M TECH - ALKO STIH L - HUSOVARNA - BRIGGS & STRATTON - KAVVASAKI
E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-ptuj.si
CENJENIM STRANKAM, VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM TER SODELAVCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO 2012.
Obiščite naš prenovljeni	■■
spletni portal
www.tednik.si
OBČINA GORIŠNICA
Vesele božične praznike, v novem letu pa vam želim topel dom, ljubezen v družini, uspešnost pri delu in družbo dobrih prijateljev.
Jožef Kokot
župan Občine Gorišnica
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
kmetijsko zadruga
zadružna oskrba
Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2012.
reci
Želimo vam, da v letu, ki prihaja, izkoristite vse tiste prave trenutke tako vašem osebnem kot v poslovnem življenju. Želimo vam sreano, zdravo in zadovoljno leto 20121
Vaša Zavarovalnica c^Maribor
Življenje gre naprej in mi z vami
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.0.0.
Ormoška cesta 29 2250 PTUI Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ
mm
Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje.
Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2012 priporočamo.
Vsem našim potnikom in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za uspešno in dobro sodelovanje v letu 2011, ter vam želimo vesele božično novoletne praznike, v prihajajočem letu 2012 pa veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov.
^W/etBM«^
O, Bodite tudi v letu 2012 e	varno in udobno na poti
2>*Tf ir°lS	s skLJPino
»	f Veolia transport.
V^i^HaŽv^
Vesel Božič in srečno Novo leto
:HtmasandaHappV^X
Q
VGOLIA
TRANSPORT
4th
Restavracija
xan
. Igvt m, frčite* v ptijetkem embteiitiu, dobic poaMb
Našim cenjenim gostom želimo lepe božične praznike, novo leto 2012 pa naj prinese zdravja in medsebojnega razumevanja.
Vabljeni na Silvestrovanje v restavracijo Pan Kidričevo kjer bodo z nami ansambel Šarmerji, pevka Ela, čarodej Andrej in plesna skupina Angels.
Pokličite na tel.: 041 808 449
pet™ ^cAivto
Srečno vožnjo v letu 2012 vam želi
skupina Petovia avto
www.petovia-avto.si
Prodaja novih in rabljenih vozil, tehnični pregledi, mehanična in karoserijska delavnica, pralni center.
Nakupi na spletu
Na varnem pred novoletno gnečo
Spletno nakupovanje ima nedvomno prednost pred tekanjem po trgovinah, še posebej v predprazničnem času, ko se tam kar tare ljudi. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so opravili kratek pregled najpogostejših možnosti plačila in pripravili nekaj napotkov za večjo varnost spletnega nakupovanja.
Potrošnikom predvsem svetujejo, da pred izbiro načina plačila preverijo, ali morda izbrani način povzroči dodatne stroške ali zmanjša morebitni popust. Previdnost pa nikakor ne bo odveč tudi pri prevzemu blaga - potrošniki naj pred prevzemom preverijo, ali je prejeti izdelek poškodovan, tudi če je sam paket nepoškodovan, ter prevzem v primeru poškodb zavrnejo.
Šest najpogostejših možnosti plačil -katero izbrati?
1.	Plačilo po povzetju:
prednost tega načina je, da potrošnikom po spletu ni treba posredovati občutljivih podatkov, res pa je, da bodo morali ob prevzemu naročenega blaga praviloma plačati z gotovino.
2.	Plačilo s kartico z odloženim plačilom: podatke o svoji kartici morajo potrošniki posredovati prek spleta. Pri uporabi šifrirane povezave in trimestne varnostne kode je tveganje, da bi bili podatki zlorabljeni, razmeroma majhno. Še manjše pa je tveganje, če uporabijo funkciji »Mastercard SecureCode« ali »Verified by Visa«, ko namesto podatkov o kartici uporabijo geslo in varnostno sporočilo. Na splošno velja, da v primeru zlorabe kartice potrošniki
		PoMw-iem Gost
_		5« LCD M | ™»V1S£ REOSUUO»,
		
' * ' ^ ¡¿teje, twv&í&f™*- ctfrrvLo.!
Ktoita tjnvnik Phfip;
Naravna boWno-
H.LY |?y MiTACA kavni

¿t
T
Klikni tukaj! ■ Klikni tukaj!
3
BožKfca - 35*¿ popusl
Posteljnina Iz FLACJELE
ŽE OD i2,99 EUR
Klikni tukaj! ■ Klikni tukaj!
tnem nakupu. S trgovcem naj se potrošnik predhodno dogovori za rok, v katerem bo kupljeno blago na voljo za prevzem.
Štirje nasveti za varno nakupovanje preko spleta
1. Podatki o ponudniku: dobre spletne trgovine na svojem spletnem mestu pregledno objavijo popolne kontaktne podatke o sebi, o postopku nakupa in splošne
pogoje. Potrošnikom na ZPS svetujejo, da kontaktne podatke shranijo, da bodo lahko s ponudnikom, če bi se pojavile težave, hitro navezali stik. Previdnost je na mestu pri spletnih trgovinah, ki objavijo le naslov poštnega nabiralnika.
2. Varnost osebnih podatkov: podatke o svojem bančnem računu ali karticah naj potrošniki posredujejo le prek šifriranih povezav. Prepoznali jih bodo na primer po napisu »https« v naslovni
vrstici spletnega brskalnika.
3.	Gesla: potrošniki naj uporabljajo gesla, sestavljena najmanj iz osmih znakov (malih in velikih črk in številk), saj so varnejša. Gesla, sestavljena iz njihovega imena, rojstnega dne ali drugih osebnih podatkov, je mnogo lažje zlorabiti. Gesel ni priporočljivo shranjevati na računalniku, saj lahko tako postanejo plen hekerja, ki bi mu uspelo vdreti vanj.
4.	Zaščita računalnika:
potrošniki naj ne pozabijo na protivirusne programe in požarni zid, ki hekerjem oteži dostop do računalnika. Na ZPS odsvetujejo opravljanje spletnih nakupov s tujih računalnikov, za katere ne vedo, ali in kako dobro je poskrbljeno za zaščito. Podatki so namreč tako varni, kot je varen računalnik, s katerega nakupujej.
Vir: Zveza potrošnikov Slovenije
Foto: Črtomir Goznik
Nakupi na spletu so običajno preprosti in hitri, a tudi tu previdnost ne bo odveč.
ne jamčijo za škodo nad 150 evri, razen če so ravnali zelo malomarno. Trgovcu naj potrošniki nikoli ne pošiljajo kopij svojih kartic in ne posredujejo svojih podatkov po telefonu.
3.	Plačilo prek spletnega plačilnega servisa: s trgovčevega spletnega mesta bodo pri naročilu preusmerjeni v svojo spletno banko, kjer jih bo že čakal pripravljen nalog za plačilo. Za zdaj lahko tako kupujejo komitenti Abanke in NLB.
4.	Plačilo z uporabo sistema Moneta ali Si.Nakup:
oba sistema ponujata možnost varnega plačevanja s pomočjo mobilnega telefo-
Svečo d, o.o,
Pobrežje 6/a
SVEČA
Pobrežje 6/a 2284 Videm pri Ptuju www.sveca.si maN: info@sveca.si Tel: 02 764 05 11 Fax: 02 764 05 10
Naj bo leto, ki prihaja bogato z veseljem, srečo in lepimi stvarmi. Želimo vam blagoslovljene božično novoletne praznike. Tudi v prihodnjem letu se bomo trudili ugoditi vašim željam.
na. S trgovčevega spletnega mesta bodo potrošniki preusmerjeni na spletno mesto upravljavca sistema. Temu sporočijo svojo telefonsko številko in poslal jim bo SMS-sporočilo s kodo, ki jo potrebujejo za nakup. Praviloma bo nakup zaračunan v okviru mesečnih stroškov uporabe mobilnega telefona.
5.	Plačilo s pomočjo storitve PayPal: trgovcu potrošnik posreduje le svoj referenčni naslov elektronske pošte, občutljivi podatki o karticah ali bančnem računu pa se hranijo na strežniku PayPala. Tveganje pomenijo predvsem lažna spletna mesta ponudnikov, ki vabijo k posredovanju vstopnih podatkov za potrošnikov račun PayPal. PayPal ni na voljo v slovenščini in pri slovenskih ponudnikih.
6.	Plačilo ob prevzemu na blagajni: nekateri ponudniki omogočajo, da potrošniki blago prevzamejo in plačajo na blagajni v trgovini, kljub temu pa lahko na spletu udobno primerjajo ponudbo in izkoristijo popust pri sple-
Videm • Za male in malo večje otroke
Vse radosti Cuker jame
Društvo prijateljev mladine Videm je tudi letos organiziralo že tradicionalno dvodnevno druženje otrok vseh starosti pod naslovom Cuker jama. Poleg sladkih presenečenj se v Cuker jami vedno dogaja še marsikaj drugega.
Letos so organizatorji prvi večer druženja razdelili v tri sklope. Malčki, ki so skupaj s starši do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano v občinski stavbi, so najprej uživali ob lutkovni igrici Mama išče ime, ki so jo odigrali učenci tretje triade videm-ske osnovne šole pod mentorstvom Anice Topolovec. Sledil je plesni nastop ljubkih božičnih baletk iz prve osnovnošolske triade, zadnji del sredinega večera pa je bil namenjen ustvarjanju malih obiskovalcev; lotili so se izrezovanja in oblikovanja živalskih likov iz živopisanega papirja.
Četrtkov večer v Cuker jami pa so obiskovalci začeli z novostjo, t.i. juvi aerobiko za otroke in starše. „Ta vrsta aerobike pomeni v bistvu posnemanje gibov, ki jih opazujemo na filmu. Gre za filmček, kjer deček skozi zgodbo izvaja različne aktivnosti, od skakanja,
Foto: SM
Otroci so tudi letos na Cuker jami lahko uživali v različnih dejavnostih.
počepanja itd. Otroci hkrati s tem, ko gledajo ta animirani film, zraven tudi sami telovadijo tako kot glavni junak," je povedala vodja projekta Ma-nja Vinko, ki je prevzela tudi vodenje zanimive aerobike. Po razgibavanju pa je male udeležence večera čakalo še
tisto najslajše: kot vsako leto so se namreč z vso zavzetostjo lotili okraševanja drobnega peciva in piškotov, nato pa še uživali v pokušanju, kateri so boljši. Kot je še povedala Vinkova, je bil letošnji obisk Cuker jame odličen.
SM
Finančno računovodske storitve in podjetniško svetovanje d.o.o.
Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02 779 80 11, fax: 02 773 0451 www.simam.si, info@simam.si
Vredni ste najboljše storitve !
Ob božično - novoletnih praznikih želimo občankam in občanom prijetno praznovanje, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje, ter se priporočamo tudi v bodoče.
Zahvaljujemo se vsem poslovnim partnerjem za dosedanje sodelovanje in vam želimo vesele božične praznike ter veliko poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2012.
r0Gs
fotokopirni stroji
RomanGrils.p. | Mestni vrh 85 | Ptuj Tel.: 02/777 83 91 | 041280 782 e-mail: rgs@ptuj.com
www.develop.si print copy scan fax
DEVELOP
If
VETERINARSKA AMBULANTA
v
MAJSPERK do. , leí je 34
Prijeten božič in vse lepo v letu 2012 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Ce"fl	Oprema	Barva
RENAULT AUTH. PACK SCENIC 1.616V LPG	2006	6.200,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41.616V HDI ELEGANCE	2007	7.190,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.400,00€	KLIMA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN BORA 1.61 BASIS	1999	2.900,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MAZDA 3231.4 F	2002	2.800,00€	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASS01.61 SX	2000	2.830,00 £	SERVO VOLAN	BELA
CITROEN G 1.41 SX	2003	3.990,00 €	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
FIAT MULTIPLA 1.61 SX	2000	2.100,00 €	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT GRANDTOUR LAGUNA 2.0 DCI INITIALE	2008	9.450,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1.0 SE	1997	1.350,00 f	73.000 PREV.	BELA
BMW Z31.9 ROADSTER	1996	4.900,00€	KLIMA	RDEČA
RENAULT GRANDESPACE2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	14.900,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA JAZZ 1.216V LS	2005	4.690,00 €	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V PRIVILEGE	2001	3.250,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41 BREAK	2002	3.290,OOf	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0 TDICOMF.LIM.	2006	10.600,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT INITIALE PROA.VELSATIS 3.0 DCI	2004	4.900,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT GRANDTOR MEGANE 1.5 DCI AUTH.	2006	5.690,00!	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.2	2008	4.760,OOf	SERV. KNJIGA	RDEČA
OPEL VECTRA 2.0 DTI	2004	5.750,00£	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET AVE01.416V ELITE	2008	5.490,OOf	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT2061.11XR PRESENCE	2002	2.750,OOf	KLIMA	KOV. SIVA
FORD FUSION 1.616VTREND	2006	5.890,OOf	AVT. KLIMA	ČRNA
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816VC0NF. PACK	2004	5.950,OOf	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O PMcklaui 7).o. c.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003	10.280,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
FIAT CR0MA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.280,00	AVT. KUMA	KOV. RJAVA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTD	2008	6.880,00	KUMA	BELA
FORD M0NDE01.8 TDCITTTANIUM KARAVAN	2009	12.380,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
IANCA DELTA 2.0 JTD MULTIJET	2009	12.200,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
MAZDA 31.6 CD ELEGAANCE	2009	11.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6 HDI C0NF0RT LIMUZINA	2009	9.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	9.280,00	AVT. KUMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIMUZINA DYNAMIC LUX	2006	5.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.280,00	NAVIG.	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.190,00	PANORAMA	KOV. S. MODER
RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI NOVI MODEL	2009	11.680,00	NAVIG.	KOV. SIVA
VW GOLE PLUS 2.0 TDIC0NF0RT	2009	12.480,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN COMFORT	2001	4.580,00	NÄVI PLUS	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA COMFORT	2007	11.680,00	ALU PLAT.	KOV. T. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT C0MF0RUINE	2008	11.580,00	AVT. KUMA	KOV. LISTN. SREBRN
VWT0URAN 1.9 TDI C0NF0RTUNE	2008	12.980,00	ALU PLAT.	SREBRN
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
Petek 16.12.
9:50 B.A.S.E. reportaža - pon.
10:00 Ptujska kronika -pon.
17:00 Povabilo na kavo-pon.
17:30 Moto scena — B. oddaja pon.
17:50 Čista umetnost - pon.
10:20 Zaveo VS. Hamlet - dobrodelna prireditev pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:50 Šport(no) - por.
21:20 Moto scona - B. oddaja pon.
22:40 Info kanal
Sobota 17.12.
9:05 Ptujska kronika-pon.
11:DO Zavec VS. Hamlet - dobrodelna prireditev pen.
12:00 Ptjjska kronika
12:20 Povabile na karo-pon.
12:50 Poli maraton - reportaža pon.
13:00 Pregled todna
16:00 Ptujska kronika-pon.
18:00 Ptujsko kronika-pon.
18:55 Pregled tedna-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Zemlja in mi - pon,
20:50 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 21:35 Dan življenja-dokumentarni film pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 18.12.
9:05 Ptujska Kroniha — por.
12:40 A(e festival-pon.
13:00 Pregled tedna - pon.
13:20 Zemlja in mi-pon.
13:50 Šport(no)-pon.
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Dan življenja - dokumentarni film pon.
13:40 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
21:06 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon.
21:20 Moto scena -6. oddaja pon.
22:25 Info kanal
Ponedeljek 19.12. 10:45 Pregled todna — pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon, 17:30 Pregled todna - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:50 Šport(no)-pon. 22:40 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na U
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
ODKUP VOZIL V ENI URI
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933._
Izvajajo strokovno polaganje talne in stenske keramike, kopalnic, kuhinj in drugo. Gsm 041 532 018. Gama gradnje Matjaž Glaser, s. p.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
Prevajalska agencija Prolingua - kvalitetni prevodi v 23 jezikov po ugodnih cenah. 17 % popust na prvo naročilo! Kontaktirajte nas na info@ prolingua.si.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju.
Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefonski številki 041 326 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Telefon 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
KUPIM traktor Zetor oz. IMT Ferguson ali kaj podobnega, nudim takojšne dobro plačilo. Tel. 041 235 349.
PRODAM dve cisterni Creina, prostornine 2200 l in 3200 l. Tel. 051 658 083.
PRODAM več prašičev, težkih od 30 do 100 kg in traktor Deutz Torpedo 48, letnik 88. Tel. 051 335 017.
PRODAMO prašiče, težke 180 kg, hranjene s kuhano hrano, krompirjem ... Cena 1,5 €/kg. Tel. 02 740 17 63.
PRODAM molzni stroj Alfa Laval, star dve leti. Tel. 051 232 015.
PRODAM odojke. Stojnci 130, telefon 766 90 01 ali 031 845 522.
PRODAM KOSILNICO BCS bencinsko ali dizelsko, obračalni plug Lem-ken 14 colski. Tel. 041 824 528.
PRODAM dve telički, stari mesec in pol, ter telico, težko 250 kg, in 40 litrov jurke. Tel. 031 840 282.
PRODAM DRVA suha smrekova, dolžine 20-30 cm za štedilnik ali za podkurit. Cena za 3 m3 je 120 €, vključno z dostavo. Tel. 031 208 904.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
Prodam suha brezova drva za kamin. Tel. 051 208 622.
PRODAM dva prašiča, težka 120 in 170 kg. Telefon 041 316 368.
KUPIM kravo ali telico. Tel. 02 80 36 541.
PRAŠIČE mesnate pasme od 50 do 120 kg prodamo. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
Ugodno oddamo v najem delno opremljeno trosobno stanovanje na Ptuju v izmeri 75 m2.
Cena najema: ^ DC/lvifcV 350 €. Kontakt:	VX//VIKK.
nn ,,rr n,n	Poetovio
Ubl/4bb UIU,	Y	napremičnine
02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio
DOM STANOVANJE
PRODAM HISO v okolici Ptuja, oddaljenost od centra 1,5 km. Tel. 031 519 731
UGODNO oddamo v najem 1,5-sob-no stanovanje ter kupimo večje stanovanje na Ptuju. Tel. 779 52 51.
V NAJEM ODDAMO garsonjero v vrstni hiši na Volkmerjevi cesti. Telefon 041 764 395.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZARADI selitve prodam skoraj novo kompletno spalnico, kompletni jedilni kot - masivni les in stilno opremo za jedilnico. Tel. 051 370 627.
PRODAM SLIKO Luigija Kasimirja iz leta 1924, motiv Ptuja (barvna jetka-nica), zelo ugodno. Tel. 040 757 938.
KUPIM strešno opeko zareznik in traktor IMT. Tel. 041 558 979.
IŠČEM DELO na vašem domu na Ptuju (čiščenje ali pomoč starejši osebi, samo v popoldanskem času). Tel. 040 671 061.
Prejeli smo
Zakaj se naše društvo ne najde v občinskih razpisih
(Odgovor na pismo Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, objavljeno v Štajerskem tedniku 2.12. 2011)
Občinski svet Občine Juršin-ci je na 10. seji 7. 12. 2011 pod točko pobude in vprašanja obravnaval tudi pismo Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci (članek je bil objavljen v Štajerskem tedniku 2. 12. 2011).
Ugotavlja se, da se je Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci (v nadaljevanju društvo) v letu 2011 enako kot prejšnja leta prijavilo na razpis s področja turizma in kulture.
Društvo je bilo z vlogo na obeh razpisih uspešno in tako pridobilo finančna sredstva v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• P-l,CO yr
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v mesecu decembru med ostalim preberete o na
škrlup odpornih sortah jablan, o tem, kaj postorimo
v sadovnjaku, o vplivu podlag na kemijsko sestavo mošta, nadalje o enološki praksi pri negi vina, v prilogi
Vrtnine pa pišemo o biotičnem varstvu rastlin ter o skladiščenju vrtnin.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
N0TESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostičsk, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
www.tednik.si
Slovo, beseda, ki nosi v sebi tisoče solz, žalostnih in ranjenih src, milih spominov, potrtih duš, kar cel opus človeškega življenja. Slovo od pokojne Vere Bedenik, enkratne učiteljice iz Žetal, ki so ji sojenice poklonile izjemen pedagoški dar, podarjen le redkim izbrancem iz učiteljskih vrst.
V prvih jesenskih dneh pred mnogimi desetletji sva se prvič zagledali v stari dotrajani šoli v Žetalah. Vera, mlada žena v polnem zagonu življenja, z dvema otrokoma in ljubečim možem sodelavcem učiteljem, je sprejemala učence v prvi razred osnovne šole. Objela me je s srcem in dušo kot svojega otroka, ker je čutila moj strah pred zaupano učiteljsko nalogo. Hvala ti za tisti davni občutek sprejetosti!
Na stotine haloških otrok je pod tvojim budnim očesom dobilo prvi poduk, se naučilo v roki držati svinčnik, prvič slišalo pravljico, prvič spoznalo črke, številke, igrice in zapelo našo lepo slovensko pesem, Vsi ti prvošolčki so se razgubili po svetu, s tvojo sliko prve uči-
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
16. decembra je minilo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mama
Matilda Petrovič
S PTUJA, MEŽANOVA 19
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko ali položite rože.
Tvoji najdražji
Prireditvenik
turizma v občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 1/2008 in 2/2011) in v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov kulturne dejavnosti v Občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 3/2011).
Na podlagi meril in kriterijev, ki so določeni v navedenih pravilnikih, so društvu pripadala sredstva, ki so opravičevala programe in aktivnosti s področja turizma in kulture. Pri tem sta komisiji za odpiranje in ocenjevanje vlog ocenjevali prejeti vlogi društva v skladu s kriteriji in po načelih enakopravne obravnave vseh prispelih vlog in v skladu z navedenim razpisom.
Tudi v prihodnje se bo Občina Juršinci zavzemala za razvijanje in ohranjanje dediščine in bo s sofinancerskimi sredstvi pomagala vsem društvom, ki delujejo na navedenih področjih.
Datum: 8.12.2011
Občina Juršinci
teljice in ljubečega človeka.
Tovari-šica Vera je bila učiteljica na deželi v tisti časih, ko je bil učitelj »duša svojega kraja«.
Bila je prava inovatorka na področju folklornih plesov, re-žiranja prazničnih akademij z igrami, v katerih so nastopali domačini v vlogah ljudskih in klasičnih likov. Ni bilo proslave brez njenih idej in učencev osnovne šole Žetale.
Tvoja dobrosrčnost, odprtost, darežljivost je bila blagodejna za vso ožjo in širšo okolico, za sosede, sodelavce in tudi za aktiviste iz širše okolice Žetal. Vedno si bila svetel lik, vreden posnemanja, zaželen sogovornik, prijatelj, dobrotnik in pomočnik v vseh življenjskih situacijah. Nešteti učenci in drugi ljudje so bili deležnih tvojih darov, ki jim bodo koristili tudi po tvojem odhodu v večnost.
Hvala tovarišiča Vera!
Betka Kovačič
Petek, 16. decembra
15:00 Kidričevo, Park mladosti: novoletna tržnica, nastop učencev OŠ Cirkovce in prihod Božička
30 Ptuj, pred Mestnim kinom: prihod dedka Mraza in tete Zime s spremstvom 00 Ptuj, Mestni kino: animirani film Medvedek Pu (ponovitev ob 18:00) 00 Kidričevo, OŠ: otroška gledališka predstava Novoletna pravljica in prihod Božička
17:00 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, predstava Pujsek in novo leto
17:00 Zg. Polskava, kulturni dom: božičkovanje
18:00 Močna, Šikerjeva klet: literarni večer: Saša Fluher, Breda Rakuša Slavinec, Sara Špelec in Lana Mihelič
18:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: predavanje o Sredozemlju, TD Trnovska vas
18:30 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, koncert Klapovuhov
19:00 Kidričevo, OŠ: koncert MoPZ Talum Kidričevo
19:00 Ormož, viteška dvorana: potopisno predavanje Senada Osmanaja o Indoneziji: Nusa tenggara, pot v podzemlje
19:00 Sv. Tomaž, telovadnica OŠ: dobrodelni božično-novoletni koncert učencev 9. a-razreda
19:00 Svetinje, vinoteka Svetinjska klet: vinsko-potopisni dogodek: Velika francoska kolesarska tura
19:30 Ptuj, gimnazijska dvorana: 3. koncert Arsane - večer gospel glasbe; nastopata Bee Geesus in Vox Arsana
Sobota, 17. decembra
8:30 Cerkvenjak, avla Kulturnega doma: božično-novoletni sejem 9:00 Lenart, športna dvorana: predstava Žabec je junak 9:00 Sv. Tomaž, Kulturni dom: pevska delavnica za folklornike 10:00 Ormož, pedagoška soba Grajske pristave: predpraznična ustvarjalna delavnica za otroke, PM Ptuj-Ormož 10:00 Ptuj, Minoritski samostan: odprtje razstave ob božiču in novem letu, TD Ptuj 10:00 Ptuj, nadžupnija Sv. Jurija, Slovenski trg: adventna delavnica, izdelovanje
okraskov iz slame in priprava jaslic 15:00 Kiričevo, Park mladosti: novoletna tržnica, nastop učencev OŠ Kidričevo 16:00 Pragersko, Gaj - pri ribniku: postavitev prvih jaslic na vodi v Sloveniji in
družabno srečanje, TD Breza Pragersko-Gaj 16:30 Ptuj, Mestni kino: Dedek Mraz bo, predstava Lutkovnega gledališča Zapik
Miška kaško kuhala (ponovitev ob 18:00) 17:00 Kidričevo, OŠ: otroška gledališka predstava Novoletna pravljica in prihod Božička
00 Lenart, Trg osvoboditve: božičkov pridnometer in koncert Anite Kralj 00 Jurovski Dol, kulturni dom: 16. tradicionalna prireditev Družina poje 00 Ormož, dom kulture: 3. božični koncert Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Ormož; sodeluje zbor Okarina 18:00 Selce, kulturni dom: glasbena prireditev Čas okrog božiča 18:00 Zg. Polskava, kulturni dom: gledališka predstava Trije vaški svetniki 18:45 Ptuj, pred Mestnim kinom: slovo dedka Mraza in njegovega spremstva 19:00 Kidričevo, restavracija Pan: koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: melodrama Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru
Nedelja, 18. decembra
8:30 Cerkvenjak, avla kulturnega doma: božično-novoletni sejem 10:00 Ptuj, grad: Decembrski pravljični program PM Ptuj Ormož, muzejska delavnica Kamenček za srečo, izdelovanje novoletnega darila 11:00 Kidričevo, Park mladosti: novoletna tržnica
14:00 Kidričevo, Park mladosti: nastop otrok Vrtca Kidričevo in prihod Božička 15:00 Juršinci, večnamenska dvorana: božično-novoletni koncert 15:00 Kidričevo, OŠ: otroška gledališka predstava Novoletna pravljica in prihod Božička
15:00 Rogoznica, Dom krajanov: 12. predpraznični koncert MoPZ KD Rogoznica in
Moškega komornega zbora Ptuj 17:00 Lenart, športna dvorana: praznični koncert Slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL Lenart
Ponedeljek 19. decembra
15:00 Ormož, pred grajsko pristavo: menjalni prednovoletni bazar 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: monokomedija Ferija Lainščka Gajaš, arestant z Vladom Novakom
Kino Ptuj
Petek, 16. december: 15:30 Prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva; 16:00 in
18:00 Medvedek Pu; 21:00 art program - Lurd Sobota, 17. december: 16:30 in 18:00 predstava Lutkovnega gledališča Zapik Miška kaško kuhala; 18:45 Slovo dedka Mraza in njegovega spremstva; 21:00 Art: Lurd
Nedelja, 18. december: 21:00 art: Lurd
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00: GLASBENI VEČER Z ALFIJEM NIPIČEM: koncert uspešnic z glasbenimi gosti v Termah Čatež. Nastopajo: Alfi Nipič, Nina Vodušek, Ela, Monika Pučelj; REPORTAŽA IZ DEŽELE MIRU; Rešitev ovac luneberške pasme.
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
16. decembra mineva 10 let žalosti in praznine, odkar je za vedno odšel od nas dragi
Anton Druzovič
IZ ZG. VELOVLEKA 14, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče ter z lepo mislijo obsto-jite ob njegovem poslednjem domu.
V mislih s teboj - tvoji
... in je zletela gor proti nebu in potonila v temen ocean. Odtlej eno sonce je na nebu več in eno sonce manj na zemlji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Angelce Hrga
IZ DORNAVE 147 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sv. maše, cvetje, sveče in druge darove. Posebna zahvala g. duhovnikoma za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, gospe za molitev in pogrebnemu podjetju MIR. Zahvaljujemo se tudi koletivu Mercatorjeve trgovine Modiana, PE Mura in Blagovnica, kolektivu OŠ Dornava ter dr. Mariji Milošič.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, dedka
Janeza Holca
IZ ZAGORCEV 68
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu, pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala g. župniku Antonu Frasu za opravljen cerkveni obred, molivcu in govorniku Janku, govornici Mariji, zastavonošema Ivanu in Stanku ter pogrebnemu podjetju MIR za lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Neža, sin Srečko z družino ter hčerki Dragica in Metka z družinama
itm
m HQJM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Središče ob Dravi • Proslava v čast samostojni Sloveniji
V	preteklosti pogum za prihodnost
V	Središču ob Dravi so minuli petek zvečer pripravili proslavo v počastitev dneva generala Maistra, teritorialne obrambe in 20-letnice vojne za Slovenijo. Slovesnost so pripravili Občina Središče ob Dravi, Prleško društvo generala Maistra, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož ter Območno združenje slovenskih častnikov Ormož.
Foto: Viki Ivanuša
Slavnostni govornik je bil generalmajor mag. Alojz Šteiner.
Zbrane je najprej nagovoril župan Jurij Borko, ki je opozoril na dobro sodelovanje omenjenih organizacij, ki jim je skupno zavedanje o nujnosti ohranjanja spomina na dogodke, ki so doprinesli k samostojni državi Sloveniji. »Je naša ljubezen do domovine dovolj velika, da v teh težkih časih stopimo skupaj, premagamo razlike in pokažemo, da nam ni vseeno, kakšna bo naša država v prihodnosti. To smo leta 1991 že dokazali, le pozabili smo. Čas je, da vrednote, ki so naš že družile, postanejo vez, ki nas bo popeljala v skupno uspešno prihodnost,« je poudaril Jurij Borko, ki je spomnil še na pomen prenašanja naro-
dove zgodovine na mlajše rodove in privzgajanje domoljubja z dobrim zgledom odraslih.
Slavnostni govornik je bil generalmajor mag. Alojz Štei-ner. Spomnil je na dogodke ob vojni za Slovenijo, ki je bila po njegovih besedah drugačna kot v primeru drugih bivših dežel skupne države, saj je bilo v njej manj sovraštva in maščevalnosti, ki z lahkoto zapolnita razmišljanja in dejanja vpletenih. Povedal je, da za večino vojakov na nasprotni strani lahko trdimo, da niso prav vedeli, zakaj so jih poslali nad Slovenijo. »Če ne bi bilo vojne in naše zmage, bi pisali drugačno zgodovino in živeli v drugačni državi.
Foto: Viki Ivanuša
Slavnostno vzdušje so prireditvi dodali še člani domače godbe in praporščaki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož in Območnega združenja slovenskih častnikov Ormož.
Zgodbe, ki opisujejo različne spopade v vojni za Slovenijo, so vsaka zase nekaj posebnega. Veterani so dobro poskrbeli, da so spomini in zgodovinska dejstva dostopna tudi na spletnih straneh. V teh zgodbah je vedno v ospredju samozavest Slovencev, ki so vedeli, v kaj se podajajo, in so za dosego cilja poenotili svoje poglede. Ves čas smo vedeli, da si bomo morali
Podravje • Posek okrasnih drevesc
svobodo izboriti sami, zato smo se pripravili najprej z delovanjem manevrske strukture narodne zaščite, nato pa s pripravo slovenske milice in teritorialne obrambe ter organov slovenskih oblasti. Od nove demokratično izvoljene oblasti smo pričakovali zmernost in uresničljivo vizijo za prihodnost. Danes nas
ILEI NA
JESTO!
včasih muči občutek, da tega novega ni dovolj. Vendar ob poglobljenem pogledu lahko zatrdimo, da živimo bolje in bolj varno. S samostojno Slovenijo se je sklenil krog - kar so Maistrovi borci začeli in antifašistični uporniki nadaljevali, smo v vojni za Slovenijo zaključili.
Viki Ivanuša
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
Črna kronika
Nočna akcija policistov
V soboto, 10. decembra, od 21. do 4. ure so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Pri tem so z alkotestom preizkusili 534 voznikov motornih vozil. 15 voznikov je imelo v organizmu večjo koncentracijo alkohola od dovoljene. Pri petih voznikih je bila presežena koncentracija 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka in so bili pridržani. Najvišjo koncentracijo alkohola, 0,75 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, so policisti izmerili 30-letnemu vozniku v Mariboru. Da bi dosegli ugodnejše prometnovarnostne razmere, bodo policisti poostrene aktivnosti, predvsem na področju psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu, nadaljevali tudi v prihodnje.
Vlom v trgovino
Neznan storilec je 8. decembra okrog 3. ure vlomil v športno trgovino na Ptuju. Iz blagajne je odtujil menjalni denar, iz prodajnega prostora pa 17 bund. Premoženjska škoda znaša okoli 2.700 evrov.
Napihal je ...
3. decembra ob 1.30 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 43-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Letos z rožnato nalepko Napoved vremena za Slovenijo
Čeprav je vse več gospodinjstev, ki se odločajo za nakup umetnih novoletnih smrečic, pa nekateri prisegajo na naravne jelke in smreke. Posekana praznična drevesca se že prodajajo, v Zavodu za gozdove (ZZG) Slovenije pa ob tem opozarjajo, da je nalepka rožnate barve na teh drevescih zagotovilo, da so pridobljena na gozdu prijazen način.
Okrasna drevesca v gozdovih lahko sekajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Vsa posekana okrasna dreve-
sca morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s plombami v obliki nalepk, ki jih lastnikom izda ZZG; letos so te nalepke rožnate barve.
Z dovoljenjem posekana praznična drevesca za prodajo imajo letos nalepke rožnate barve z znakom ZZG Slovenije.
Kolikor bliže božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja.
HERCOG d.o.o.,
Hermanova 3, Ptuj GSM 031 500 598, 040 460 886
Naše storitve:
-	izvedba sončnih elektrarn na ključ
-	prodaja in montaža italijanskih kritin in fasad z izolacijo
-	pokrivanje vseh vrst streh.
Lastniki gozdov lahko dobijo do 25 plomb brezplačno, če jih želijo več, pa morajo zanje plačati po 26 centov za vsako nadaljnjo plombo.
„V letu 2010 je ZZG Slovenije izdal 31.000 plomb za označitev okrasnih drevesc, od tega jih je bilo približno 23.000 namenjenih prodaji. Število izdanih plomb se sicer iz leta v leto zmanjšuje zaradi ponudbe umetnih okrasnih drevesc in tudi zaradi uvoza, zlasti košatih srebrnkastih okrasnih drevesc. V Sloveniji med okrasnimi drevesci v gozdu prevladujejo smrečice, domačih okrasnih jelk pa je na tržišču malo, predvsem zato, ker jih je malo tudi v naravnem okolju gozda," je povedala vodja službe za var-
Danes bo pretežno oblačno, padavine se bodo dopoldne spet pojavljale predvsem v zahodni Sloveniji, do večera pa bodo zajele vso državo. Pihal bo močan jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 2 do 11, ob morju do 14 stopinj C.
V noči na soboto se bo ohladilo, meja sneženja se bo spustila do nižin, ponekod bo lahko zagrme-lo. V soboto zjutraj bodo padavine ponehale, čez dan bodo možne le še manjše krajevne padavine.
stvo gozdov na ZZG Slovenije Marija Kolšek in opozorila še na nekatere prepovedi: „V Sloveniji je prepovedana sečnja tise in bodike, ker sta to zavarovani vrsti. Sicer pa pri izbiri prazničnega okrasja svetujemo, da se v čim večji meri upošteva varstvo narave in okolja. Rožnata nalepka Zavoda na drevescih je zagotovilo, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim negativnim vplivom na okolje."
SM
BETULA d.o.o.
Kardeljeva c. 88, MARIBOR Tel. 02/320 54 41 GSM 031 519 017 mail: oknabetula@volja.net
OKNA, VRATA, ROLETE
- LES IN PVC IUIARLES PSP, KLI Logatec
Zamenjava oken na montažnih objektih
www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si
Foto: SM