NASLOV—ADDRE Glasilo K. S. K. Jedi 6117 St. C'lair Am Cleveland S, Ohio je prva in aajetarejêa slovenska bratska pad porna organizacija v Ameriki ^—^T'i^/J/a Posluje že 51: leto ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDE SODELUJTE V SEDANJI ZLA TOJUBILEJNi KAMPANJI/ bato j OFFICIAL ORGAN [ ^ OF THE GtAND CAAN10UAN SLOVENIAN CATHOUCUNION Entered as Second Claw Blatter .... ............. ■■ ■ ■■ " ■ - .... ■ ------r temper 12th IMS, at the P-t Office at Cleveland. Ohio. Under the Act of Aacmt ltth ltlfc Aeeepted far Mafflns at Special Rate of Portare Provided for la m;: of 3rd NO. 21 — STEV. 21 CLEVELAND, O., 24. MAJA (MAY), 1944 VOLUME XXX — LETO XXX 1894 - K.S.KJ. - 1944 ZIATOJUBILEJHA KAMPANJA Sestra Mary Pclrich, tajnica društva Marije Pomoč Kristijanov štev. 165, West Allis, Wisconsin dosegla predpisano kvoto. Mrs. Petrich je prva, ki je v sedanji kampanji dopolnila določeno kvoto. Vpisala je skupaj $31,250.00 nove zavarovalnine. Od vpisane zavarovalnine pripada oddelku od-rastlih in mladinskemu oddelku načrtov *CC in FF" $10,-250.00; mladinskemu oddelku načrtov "AA in BB" pa $21,-000.00. Sosestra Petrich je dolgoletna tajnica imenovanega društva in je bila v vseh kampanjah agilna in delavna. Vedno se je trudija za napredek društva in K. S. K. Jednote. Posebno pridna se je pa pokazala v sedanji ali Zlatojubi-lejni kampanji. Sosestri Petrich gre častno priznanje in javna pohvala. Čast, komur čast! Bratje in sestre! Pridnost in delavnost sosestre Mary Petrich naj Vam služi za vzgled. Pojdite na delo in pridno pridobivajte nove čianstvo za K. S. K. Jednoto! Kampanja bo zaključena 30. junija. Sosestra Petrich je na prvem mestu. Kdo bo zavzel drugo častno mesto? JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 18. maja 1944. Dostavek uredništva: Sliko sestre Petrich priobčimo prihodnji teden. -o- Vesti iz slovenskih naselbin JUNAŠKI JOLIETCAN Ko je zadnje dni ameriška zračna sila priredila napad na razna nemška in j Ameriške čete, ki prodirajo ob merju proti Terracini, kjer se naslanja desno krilo nemške Hitlerjeve linije, so napredovale devet milj in dosegle že mesto samo, iz katerega so se pa pozneje umaknile. Dalje v notranjosti prodirajo francoske čete proti sredini nemške linije, kraju Pico. Nemci imajo zdaj 17 divizij na obrežju Anzio pod Rimom in na glavni fronti. Poleg teh divizij nimajo Nemci nobene rezerve nižje Rima, trdi zavezniški glavni stan. Francoske čete so dvakrat zavzele in dvakrat izgubile Monte Lecio, zapadno ocLPico. Pa so ga naskočile «s tretjič in držijo. Poljske čete so zavzele nemške utrdbe v Piedimonte ob vhodu v dolino Liri, dočim čete 8. angleške armade naskakujejo Pontecorvo na južni strani doline. Kanadske čete so predrle nemško linijo severnpvzhodno od Pontecorvo. Med fronto pri Terracina in obrežjem pri Anzio, je razdalja samo 24 milj. Ameriške čete, ki prodirajo ob morju, so na tem, da udarijo proti severu in so združijo z armadami pri Anzio. Zavezniški glavni stan poroča, da so bile izgube izdatne, toda ne tolike, kolikor so jih imeli Nemci dozdaj. Poročila iz Švice trdijo, da je 8. angleška armada že zavzela Pontecorvo. Zavezniki so do zdaj zajeli že več kot 6,000 nemških vojakov in vsako uro se število ujetnikov veča, ko se rušijo nemške utrdbe druga za drugo. -o- MATI PREJELA DARILO OD MRTVEGA SINA Mont Clare, Pa*r+Tu živeča Mrs. 01Stafy je imela svojega 22-letnega sina Johna pri vojakih, ki je bil nekje v Italiji. Letos za materinski dan je prejela od nekega cvetličarja dve roži in pa krasen naprsni Te rože je njen sin naročil pred enim mesecem ,toda med tem časom je bil pa ubit na fronti. jev Joško, iz Meliš v Gornji vinjski dolini. Ujet je bil vojak v nemški armadi v severni Afriki. Jože piše, da je bilo z njim vred ujetih več drugih Slovencev," katere je Hitler proti njihovi volji vtaknil v nemške uniforme. Gallup, N. M. — Julian Be-nac, o katerem je vojni depart-ment poročal, da je bil pogrešan po bitki z Japonci na Filipinih, se je vrrfil domov. S pomočjo domačinov je pobegnil v hribe, kjer je še mnogo Američanov, in od tam v Avstralijo. Zdaj se je vr nil in doma bo do 1. junija. Kralj Peter premenil svojo vlado London. — V petek je jugoslovanski kralj Peter odstavil vlado Božidara Puriča ter poveril sestavo nove vlade hrvaškemu banu dr. Ivanu Subašiču. Med odstavljenimi je tudi vojni minister Draža Mihajlovič. Tukaj se govori, da bo šubašič ponudil mesto v novi vladi maršalu Titu. Ni pa še znano, če bi Jito to sprejel ali ne. Ako bi sprejel mesto v vladi, bi s tem pokazal, da se je pobotal s kraljem, kateremu je svoje čase prepovedal vrniti se v Jugoslavijo, dokler ljudstvo ne odloči, če je za monarhijo ali ne. Nekateri trdijo, da bo Tito priporočil svojega človeka za mesto vojnega ministra, katero je dozdaj zavzemal Mihajlovič. Vsekakor je kralj odstavil vlado in poveril sestavo nove dr. Subašiču na zahtevo ali priporočilo angleške vlade. Splošno se priznava, da Subašič ne bo imel lahke naloge sestaviti tako vlado, ki bi bila enako po volji Srbom, Hrvatom in Slovencem. Govori se, da se bo nova vlada zavezala za nove volitve takoj po vojni, da si bo narod sam izbral bodočo vledo. - \ Kot se govori nimajo zdaj Angleži pri Mihajloviču nobene vojaške misije. ITALIJANSKI ŠPIONI USTRELJENI Neapel, Italija. — šest mladih Italijanov, ki so prišli iz severne v južno Italijo pod zavezniško okupacijo kot nemški špioni, je bilo obsojenih v smrt in ustreljenih. To je bila prva smrtna kazen za špiona-žo od zavezniške okupacije južne Italije., Nemci so izbrali špione iz vrst italijanske fašistične stranke. Prizadeti so na obravnavi pred zavezniškim vojaškim sodiščem priznali krivdo, nakar so bili obsojeni v smrt. General Alexander, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile v Sredozemlju, je potrdil bosodbo. Imena špionov so bila Giorgio Tapoli, Vincenza Tedesco, Franco Aschieri, Ialo Palesse, Enrico Menicocci in Marino Centelli. Njihova naloga je bila zbiranje podatkov o gibanju zavezniških čet in drugih informacij, kakor tudi uničevanje zavezniških skladišč orožj ain municije. ■o- KOMUNISTIČNA STRANKA V AMERIKI RAZPUSČENA New York.—V soboto, 20. maja se je tukaj vršila letna konvencija komunsitične stranke, katere se je udeležilo 400 delegatov iz 44 držav. Glavni tajnik te stranke, Earl Brow-der je predlagal, naj se navedeno stranko kot tako razpusti, kar je bilo soglasno sprejeto. Komunistom, katerih je menda okrog 80,000 v deželi, je dano na prosto voljo sodelovati na političnem polju. Ameriška komunistična stranka je poslovala zadnjih 25 let. Vendar se je na tej konvenciji priporočalo članstvu, da naj glasujejo pri novembrskih volitvah za sedanjega predsednika Roosevelta. VERY REV. MATIJA SAV5 UMRL Med onimi vrlimi pionirji, ki so pred 50 leti v Jolietu, 111., ustanovili prvo slovensko podporno organizacijo v Ameriki, našo K. S. K. Jednoto, je njen zlati jubilej doživel samo še eden, to je bil Very Rev. Matija Šavs, dekan in župnik cerkve sv. Marka v Shakopee, Minn., toda je dne 18. maja umrl. Letos začetkom aprila nam je doposlal še svojo zadnjo sliko za objavo v listu; zaeno nam je tudi pisal, da bo za jubilejno izdajo Glasila, koncem prihodnjega julija nam vposlal kak primeren članek, saj je bil pokojnik v tesni zvezi in sousta-novnik naše podporne organizacije. Njegov zanimiv oklic "Svoji k svojim!" v št. 37 Ame-rikanskega Slovenca dne 1. septembra, 1893 je mnogo pripomogel k njeni ustanovitvi, kajti kmalu zatem je tajnik tozadevnega ustanovnega odbora Mihael Ward j an že razposlal vabila na tedanja samostojna slovenska društva, da naj izberejo svoje delegate za ustanovno zborovanje 2. aprila, 1894. Leta 1938 smo ga še videli na 19. Jednotini konvenciji v Evelethu, Minn., kot častnega delegata. Tedaj je izgledal posebno dobro kot 68-letnik, niti enega sivega lasu še ni imel na glavi. Naredil nam je jako lep in pomemben govor. Tudi na oficielno 50-letnico Jednote, zadnjo nedeljo julija 1.1. v Jolietu smo ga namerava- j li povabiti kot častnega gosta,; da bi imel slavnostno pridigo I pri sv. maši, toda naša želja se, ne bo izpolnila vsled njegove smrti. Pokojni dekan Šavs je bil rojen 16. februarja, 1870 na Bregu, župnija Preddvor v Kokr-ski dolini, nedaleč od Kranja na Gorenjskem. Po dovršeni gininaziji v Ljubljani je prišel v jeseni, leta 1891 v Ameriko ter vstopil v semenišče sv. Pavla, Minn. V mašnika je bil po- svečen v decembru, 1895; novo mašo je pel na novega leta dan, 1896 v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111. Prvo dušno pastirsko službo je vršil na župniji v Delano, Minn., med Nemci, Irci in Poljaki, od septembra, 1917 do svoje smrti je pa župnikoval pri cerkvi sv. Marka v Shakopee, Minn. Pogreb se je vršil včeraj, 23. maja. Kot zastopnika naše Jednote sta se pogreba udeležila Rev. Math Butala, duhovni vodja in predsednik nadzornega odbora George, J. Brince. V imenu Jednote sta na njegovo krsto položila šopek rož, tako sta tudi naročila zanj slovesno sv. mašo zadušnico. Pokojnik, d as i je ves čas deloval med drugorodci ,se je navzlic temu zavedal, da je Slovenec. Zglasili seje večkrat s kakim spisom v mesečniku "Novi Svet." Važno je bilo pri tem dejstvo, da je vedno pri pisavi rabil še staromodno gosje pero. Bil je tudi radodaren ali usmiljenega srca do revežev. Lepe vsote je prispeval za razne dobrodelne ustanove, tako je rad podpiral tudi slovenski frančiškanski samostan v Le-montu, 111. Spadal je še od svojih štu« dentovskih let k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 KSKJ v Soudan (Tower), Minn., ter je tedaj večkrat hodil okrog slovenskih rudarjev one naselbine in pridobival nove člane za omenjeno društvo. Pokojnik je kot dijak rad pomagal Msgr. Buhu pri urejevanju tedanjega prvega slovenskega lista "Amerikanski Slovenec." Da, ime pokojnega dekana Šavsa bo ostalo v analih naše Jednote z zlatimi črkami zabeleženo. Naj mu bo ohranjen naj-blažji spomin, in Vsemogočni pa naj podeli svojemu zvestemu služabniku večno plačilo v nebesih! inovitve. Tudi naše društvo praznovalo svojo 40-letnico obstanka in to na nedeljo, 28. mfja, zaeno pa tudi praznik svoje društvene patrone. Kakor je pa bilo sklonjeno na zadnji seji, bo društvo obhajalo ta svoj praznik najprvo s »vato mašo ob osmi uri zjutraj. Vsi člani in članice so naproše-ni, da prejmejo sv. obhajilo pri* tej maši. Kakor je že večletna navada, da vsako leto na ta dan društvene patrone gremo vsi k sv. maši in sv. obhajilu in ker bo pa letos tudi 40-letnica, prosimo VSE člane in članice, da se udeležijo v polnem številu. Nikar ne navajajte vzroka "Me je sram" ali pa kak drugi, taki vzrok. Vsaj ko obhajate doma kakšen rojaten dan, je zmerom bolj veselo, ako je vsa družina skupaj zbrana okoli dotičnika, da mu voščite srečo in zdravje. Tako tudi zdaj naj se zbere vsa naša društvena družina. Pridite in bodite ponosni na svoje društvo, saj društvo tudi vas ne pozabi, kadar ste v kakšni stiski. Zbirali se bomo v šolskih prostorih že ob pol osmi uri in pptem pa odkorakamo ob času v cerkev. Da bi pa društvo moglo na velik način praznovati ta dan s kakim banketom» ««m pa že zadnjič poročal, da to je skoraj ne mogoče v teh časih, torej se je pa sklenilo .da malo programa bi pa lahko imeli in sicer s premikajočimi slikami in to pa na isti večer nedeljo, 28. maja v šolski dvorani. Tiketi za ia program so po 85 centov. Program se bo pričel točno ob pol osmi uri. Zadnji teden smo dobili še najnovejše slike iz bitke okrog Rima. Te slike so zelo zanimive in vam ne bo žal, da ste jih prišli gledat. Kazalo se bo tudi "Marines Capture Tarawa," bitke ob napadu Sicilije, McArthur Victory at Lea, zadnja KSKJ konvencija v Chica-gu, 111., življenje v Camp Blan-dmg, Florida in tudi sliko enega našega Jednotarja, ko je prispel v Avstralijo kakor tudi več domačih slik, katere vas bodo gotovo zanimale. Vabljeni ste vsi. Za odbor: John A. Cankar, predsednik. O X ob in fini prigrizek, bel za točno hi strežbo. Za vnaprej vašo n povrniti. Dalje prosim »afe članstvo, pobrigajte se v aedaujfi kampanji za pridobivanje kaj novih članov, posebno še za mladinski oddelek v spomin letošnjega Jednotinega zlatega jubileja. Vsak naj se potrudi za pridobitev vsaj enega novega člana ali članico. Nekatera društva so se že v tej kampanji dobro izkazala, žal, pri nas smo pa še daleč zadej. Se je čas! Kampanja bo zaključena 30. junija. Geojrge Pavlakovich, tajnik. DJUJŠTVO SV. ROKA, ŠT. 113, iM9t¥9*. COLO. Trije paši Uani umrli Od obstanka našega društva še nismo imeli tako žalostnega slučaja, kakor se je prigodil zadnje dni, namreč da smo tekom enajstih dni izgubili vsled smrti kar tri naše člane. Prva nova žrtev smrti je bil sobrat Anton Mežnar, katerega je Bog rešil trpljenja po šestmesečnem bolehanju; zdravil se j $ najprvo doma pri svoji družini in bil v oskrbi raznih zdravnikov; ker mu niso mogli pomagati ,so ga vzeli v bolnišnico, kjer je dne 30. aprila umrl. Pokojnik je bil mirne narave in dober z vsakim; odredil je svoje otroke v katoliškem duhu, rad pohajal k službi božji kakor tudi vsa njegova družina. Rojen je bil v vasi Zajčji vrh, fara Stopice, občina sv. Mihel, Slovenija, star je bil 65 let in pokopan po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Družine, kamor je spadal. Zapušča žalujočo soprogo, enega sina pri vojakih tukaj v Denver ju tri hčere: Pavla poročena z Antonom Lesarjem, Mary in Rozi so pa še samske. Drugi nas pokojnik je bil sobrat John Volk, ki je tudi več časa bolehal na srcu; vzeli so ga nazadnje tudi v bolnišnico, kjer je že drugi dan umrl, dne 4. maja. Ta družina se je semkaj preselila iz Crested Butte, Colo., pred dvema leti. Pokojni Volk je bil rojen v vasi in fari Radovica pri Metliki pred 57 leti. Imel je veliko družino, vso zavarovano, pri različnih organizacijah; vsi so zvesti in dobri člani. Zapušča žalujočo vdovo, štiri sinove in sedem hčera. Sin Math je korporal pri vojakih, in pet hčera je že poročenih. Pogreb se je vršil iz italijanske cerkve Marije Karmelske, kjer ima v bližini iste ta družina svoj dom. Tretji liaš pokojnik je bil brat Frank Tanko; revež je veilko prestal v svoji bolezni skozi tri leta, a vse je Bogu vdan voljno prenašal do konca. Akoravno je bil močan, ko je bil zdrav in vesele narave, vendar ga je dolgotrajna huda bolezen močno oslabila, ko je moral ležati v postelji; tudi on je umrl v bolnišnici dne 10. maja. Spadal je poleg našega društva še k dvema drugima organizacijama. Ko smo tukaj pred 24 leti ustanovili svojo faro, je pokojnik rad pomagal po svoji najboljši moči. Rojen je bil v vasi in fari tajnik. DRUŠTVO SV. GENOVEFE, ŠT. 108, JOLIET, ILL. Smrtna koe*-C*Wke in koala,—VaMo na m Jo Tekom dobrih dveh fednov smo imeli pri našem društvu dva smrtna slučaja; dne 10. aprila je umrl 10 mesecev stari Anthony H. Krauss, sinček Mr. in Mrs. Arthur Krauss, z 417 Scott St.; poleg staršev zapušča enega brata in eno sestro. Spadal je v naš mladinski oddelek. Dne 29. aprila je pa umrla naša sosestra Mary Mrozek z 1300 Dearborn St. Bila je pet mesecev v bolnišnici sv. Jožefa. Zapušča dve hčeri: (Jerry) Mrs. Joseph D. Basinger Jr., in Thereso; dalje zapušča očeta in mater Mr. in Mrs. Stephan Sak, brate Johna, Stephana Jr., Edwarda in Raymonda, živeči v Jolietu, Antona v Gary, Ind., ter korporal a Josipa v an#ri-ški armadi v Perziji; sestro Mrs. Ano Kubinski, Mrs. Frances White v Jolietu ter Mrs. Agnes Gaczkowski v Gary, Ind., in več drugih ožjih sorodnikov. Pogreb se je vršil 2. maja iz Tezakovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Križa, potem pa na Mt. Olivet pokopališče. Naše iskreno sožalje prizadetim, pokoj nico pa priporočam v molitev in blag spomin ,naj počiva v miru božjem. Naj tudi na tem mestu izrečem v imenu našega društva našemu kegljaškemu "teamu" ali skupini "Papesh Tavern" iskrene čestitke, ker je zmagala pri zadnji KSKJ tekmi tukaj v Jolietu. Zaeno naj velja tudi lepa zahvala vsakemu, ki je kaj pripomogel k temu uspehu. Dne 11. maj(i SittO imeli večerjo pri Michaelu Papeshu na 2306 N. Broadway St., kjer se je proslavilo to zmago. K sklepu še vabim vse naše članice na prihodnjo sej d dne 4. junija, kjer bo treba dosti važnih točk rešiti. S pozdravom, Mary Cohil, tajnica. Somih Chicago, ///. — Leta 1894, ali pred 50 leti sem živela v Pittsburghu, Pa., oziroma v mestu Allegheny, ki je bilo onstran reke enakega imena, danes pa oni del Pittsburgha naziva j o North Side. Tam je bilo 26, marca, 1894 ustanovljeno prvo slovensko podporno društvo sv. Roka kot Božje, Wm stavljen na faro v Ta novica nas je zelo užalostila, posebno Slovence in Hrvate, ker smo Father Kausheka zelo spoštovali in ljubili, saj je bil med nami celih sedem let. Delegat je naše zadnje konvencije v Chicagu, 111., se ga gotovo še dobro spominjajo, ker je bil delegat društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eve-leth, Minn. Kako smo imeli Rev. Kausheka radi, se je videlo in po- IomnafA1-Jkazalo, ko so mu farani prirejamo stoj no, ^ odhodnico dne 19> aprila v društvo, ker tedaj še ni o i 1 o nobene 11 o v e n ske J e d n o te. K temu društvu stopilo 13 članov, večinoma doma iz Bele Krajine; bili so sledeči mladi možje in fantje: John Radovič Jr., Jurij Flaj-nik, John Fugina, John Rado- cerkveni dvorani. Iste se je udeležilo mnogo našega občinstva in tudi drugih narodnosti, ker je bil tudi med njimi priljubljen. Pri tej priliki je imel župnik prl" iz Gilberta Rev. Fr. Schweiger lep govor v slovo in počast Rev. Kausheku. Da, reči smem, cela naša fara ga bo pogrešala, osobito pa mladina, ker ji je bil vodnik in učitelj kakor do- koncu programa nam bo učenka, Betka Medved, preds^viia oziroma prine-o, sla na oder slovensko punčko v i noši. Kdor bo srečen, ho to ljubko stvarco» odnesel s seboj domov. Vsem našim rojakom in rojakinjam v New Yorku in okolju se priporočamo za obilen obisk na 28. maja. Obenem pa naprošamo slovenske starše, naj pošljejo svoje otroke v Slovensko šolo. Vpoštevajoč razne zapreke in okolščine, moramo namreč vendarle z zanosom reči, da smo se že marsikaj naučili v naši Slovenski šoli—predvsem pa tega, da smo ponosni na svoj slovenski izvor, kajti šola nas uči, da so Slovenci kulturen in bister narod, ki prav nič ne zaostajajo za nobenim drugim narodom na svetu in danes se celo bori za svoje osvo-bojenje, kot noben drug po številu tako majhen narod. Naša šola se bo zopet pričela meseca septembra. Slovenska šola. vič Sr., -Matija Malič, J ""i I bri oče svojim otrokom. DRUŠTVO SV. ROKA, ŠT. 113, DE N VER, COLO. Vabile na veselico.—Apel na članstvo Naznanjam vsem članom in članicam našega društva, kakor tudi vsem drugim rojakom y Denverju, da bo naše društvo priredilo v nedeljo, 4. junija piknik, ki se prične ob dveh popoldne na vrtu Slovenskega doma na 4464 Washington St. Ako bo lepo vreme, bomo zunaj, v deževnem vremenu bomo pa lahko v dvorani ;torej piknik se vrši ob vsakem vremenu. Cenjeni rojaki so prijazno vabljeni, da se zanesljivo udeležijo tega piknika, ki je prvi v tekoči sezoni. Vabljeni so tudi rojaki iz bližnjih naselbin ; pridite, da se boste malo v slovenski družbi razveselili in pozabili na svoje vsakdanje težnje ter skrbi v teh resnih časih. Posebno pa še vabim članstvo našega društva, kajti ta prireditev bo v korist naše bla-gajne, kateri se povzročajo ved-ni stroški. Samo ta mesec ima-1 Dolenja vas, Slovenija, k naši mo posebnhi izdatkov $31 za vence naših pokojnikov. Za upravni sklad plačujemo samo borih $ centov mesečno, kar ne zadostuje v takih razmerah; ako ne povečamo naše blaga j-nt, bo treba upravni asesment ro zvišati, da bomo lahko jeli. Torej vas še enkrat iridite na naš piknik 4. junija, tako tudi ostalo cenje-ne občinstvo. Imeli bomo ijvratno $odbo za Jednoti je spadal 38 let, v Ameriki je živel 52 let,doživel je pa visoko starost 76 let. Zapušča žalujočo soprogo, pet sinov in štiri hčere, vsi poročeni, izvzem-ši ene hčere. Pokopan je bil iz naše slovenske cerkve Kraljice sv. Rožnega Venca. V zadnji spomin vsem tem trem pokojnim našim članom je društvo kupilo vence in jih spremilo z drugimi društvi k DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIKA, ŠT. 157 SHEBOYGAN, WlSCONSlN Uradno so povabljene vse članice našega društva, da se na društveno obletnico korpora-tivno udeležijo sv. maše ob 8. uri v nedeljo, 28. maja. Kateri je mogoče, naj prejme tudi sv. obhajilo ob tej priliki. Vse matere ( žene in dekleta, združimo molitev s prošnjo do naše društvene patrone Kraljice Majni-ka, da bi bili prikrajšani dnevi te strašne vojne, za srečno zmago ter da bi se naši dragi povrnili zdravi dombv. Daj Bog, da bi prihodnje leto v miru in pravi sestrski ljubezni zadovoljne slavile našo društveno 30-letnico. Torej ne poabite se udeležiti sv. maše na 28. maja, ki je tako pomemben dan za vse nas društvene članice. Vsem iskreni pozdrav, Johanna Mohor, tajnica. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 17«, DETROiT, M1CH1GAN Opozorilo! S tem resno opozarjam vse one naše člane, ki se do danes še niso izkazali o svoji izvršeni letošnji velikonočni dolžnsti. Požurite se, ker je zadnji čas, samo še do 4. junija ali praznika Presvete Trojice. Listke oddajte meni, kajti društveni odbor mora poslati natančno tozadevno poročilo Jednotinemu duhovnemu vodji; torej pozor, da ne bo kakšnih neljubih posledic ! Naposled še prosim vse naje članstvo, da se bolj redno in Stanko, Matija Kobe, Matija Pavlešič, John Ropar, Matija Ribič, Anton Slad, John Butko-vački, Mihael Laslavič. Ko je bila začetkom aprila naša KSKJ ustanovljena, je tudi navedeno društvo pristopilo zraven in dobilo št. 15. To je torej najstarejše društvo in se še spominjam mnogih ustanov-nikov, izmed katerih je menda edini še pri življenju brat Matija Malich ,ki je bil tudi prvi tajnik tega društva. Vem tudi, da članice niso bile še tedaj upravičene do takih podpor kakor člani. Istočasno tudi še ni bilo v j živeli! Pittsburghu' slovenske cerkve j in ne hrvatske. Hrvatje so pač za začetek kupili neko bolj obširno privatno hišo ter isto rabili kot zasilno cerkev. Jaz sem imela srečo, da sem v to cerkev prinesla prvega otroka k sv. krstu. Šele čez tri leta zatem, 1897 smo Slovenci zgradili svojo cerkev Matere Božje na 57 in But-ler cesti. V decembru istega leta je prišel tja kot prvi župnik Rev. John Kranjec in čez štiri leta zatem je šele sezidal farno župnišče. Father Kranjec je moral do tedaj spati v zakristiji; v hudi zimi je spal tudi v moji hiši. Ker je moral v zakristiji pozimi zmrzovati, smo ženske skolektale denar, da smo mu kupile gorko odejo ali pernico. Iz Pittsburgha, sem se semkaj v South Chicago, 111., preselila več kot pred 40 leti. Našo K. S. K. Jednote, ki tudi letos obhaja svojo 50-letnico obstanka sem imela vedno pri srcu in v časti; zdaj spadam k društvu št. 206, ki je v minulih kampanjah z mojo skromno pomočjo že parkrat zmagalo. Rada bi tudi v sedanji njeni zlato-jubilejni kampanji dosegla čast zmage ,potem bom pa stopila v tem oziru v pokoj, ker nisem več mlada. Prosim vse članice omenjenega dnuštva, da mi greste zopet na roke in mi pripomorete do kvote; dosedaj imam šele $5,000 nove zavarovalnine, torej mi manjka še $20,000. Ker kampanja traja še celih 37 dni in če se vse skupaj zavzamemo, se kvoto še lahko doseže. Naj bo naše društvo zopet enkrat na častnem mestu. Za vso kooperacijo in sodelovanje vam bom hvaležna. S sosestrskim pozdravom, Agnes Mahovlich-Fugina. » 9525 Ewing Ave. Vsi želimo Rev. Kausheku na novi fari največ uspeha in ljubega zdravja in da bi nas ob priložnosti še katerikrat obiskal, saj Hibbing ni tako od tukaj oddaljen. Sedaj pa izrekam vsem skupaj iskreno zahvalo, ki ste se tako trudili, da je ta odhodnica v resnici tako lepo izpadla; posebna hvala pa še Mrs. Rose Tisel, Angeli Schneller, Mary Matkovich, Rose Novak in Mary Lupich za njih sodelovanje. Bog vam plačaj! Rev. Kausheku pa še k sklepu in v slovo kličeiri: Zbogom in S pozdravom, Angela Stepich. -o- OBISK " ' * 4 Lorain, O.—Iz Kanade je te dni prišel semkaj na obisk svoje matere in sestre rojak Anton Novak s svojim sinkotom. Zaeno je obiskal svojega strica, Joe Ros in teto ter svaka Nikolaj Guština in svakinjo v Cleve-landu. večnemu počitku. Torej v ime-1 številno udeležujete društvenih VSESLOVANSKA KONFERENCA V NEW YORKU New York, N. y.—Vsem na šim društvom in skupinam v tem mestu in okolici je bil razposlan poziv na Tretjo letno k o n f e r e neo Ameriško-slovan-skega kongresa v New Yorku, katera se ima vršiti v nedeljo, 4. junija v Češki narodni dvorani, 321 E. 73rd St., New York. N. Y. Začetek konference ob 10. uri predpoldnem. Vsem našim skupinam se priporoča, da pošljejo delegate in delegatinje na to konferenco— posebno delegatinje, ker je zelo važno, da bomo imeli tudi slovensko žensko reprezentacijc na konferenci. Naša društva naj se potrudijo, da bodo zastopana z lepim številom delegatov. Lansko leto nas je bilo precej in upati je, da tudi letos ne bomo pri zadnjih. Tudi na Vseslovanski dan, katerega bomo obhajali dne 18. junija, 1944, ne smemo pozabiti, ker je važno, da pokažemo našo slovansko vzajemnost in voljo do skupnega dela za izvo-jevanje poštenega in pravičnega miru, ki bo v korist nam tukaj v Ameriki in trpečemu evropskemu ljudstvu. "American Slav Unity Festival" se bo vršil v Central Opera House, 205 E. 67th St., New York, N. Y. Program bo bogat in se bo pričel izvajati ob 7:30 zvečer. Vstopnina je 75 centov, davek vključen. Nastopili bodo razni slovanski umetniki in dobri govorniki. Na ta skupni slovanski festival se pripravljajo vse slovanske skupine velikega New Yorka, torej skrbimo tudi Slovenci, da bomo tako lepo zastopani, kot smo bili na Jugoslovanskem festivalu v Hotelu Diplomat, katerega je priredil jugoslovanski odsek Vse-slovanskega kongresa v New Yorku, da je s tem pomogel kongresu materialno. Ne pozabite zgoraj omenjenih datumov! Poročevalka. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 56 SANS Pomagajmo jim, privoščimo jim to, kar sami sebi želimo,! Prostovoljne prispevke še vedno zbiramo, ker pa nimamo nabiralcev, ki bi vsakega posebej obiskali in ker je naselbina dokaj obsežna, zato se naprošajo vsi oni, ki še niso nič prispevali v ta namen in nameravate prispevati, da pošljete svoj prispevek podružnici, ali pa pridite na sejo naše podružnice. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Soštaričevi dvorani; če to storite, boste izvršili svojo narodno dolžnost in vest vam ne bo očitala, da niste položili svo-ga dara svobodi na oltar, kadar je bila pomoč najbolj potrebna. Naj pripomnim, da je med nami precej rojakov, ki so v ta namen darovali Že dokaj lepe vsote in to pa dvakrat, neka-, teri celo trikrat in ti so z malo izjemo navadni delavci in delavke, in ti se resnično zavedajo, kaj so fašistični hordi in be-logardistične pijavke, ki so teptali in kri pili našemu miroljubnemu narodu že stoletja. Zdaj je njihova mera polna, zato so se tako junaško postavili, da pomete j o s to golaznijo za vselej. . V nedeljo, 28. maja prireja naša podružnica kartno zabavo, igranje se začne popoldne in se bo nadaljevalo do večera. Vljudno ste vabljeni vsi, da se te zabave udeležite dne 28. maja v Soštaričevi dvorani na 539 S. 6th St. Začetek ob 3. uri \ popoldne, ves pribitek je namenjen SANSu. Mary Musich, tajnica. -o- KAČJI STRUP JE ZNAMENITO ZDRAVILO PRIREDITEV SLOVENSKE ŠOLE V NEW YORKU New York, N. F.—Tukajšnja Slovenska šola, ki je pod pokroviteljstvom Združenih slovenskih društev v New Yorku, bo podala v nedeljo, 28. maja svojo drugo zaključno šolsko prireditev, katera se bo vršila v Slovenskem domu na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. (cor. Bleecker St.) Začetek bo točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina prostovoljna. S to prireditvijo zaključujemo torej že drugo leto naše šole in vsi oni učenci in učenke, ki so ostali šoli zvesti ter prihajajo redno k pouku, se pripravljajo, da podajo prav lušten spored, kateri bo vsakega po-setnika ali posetnico naše prireditve povedel nazaj v sončne dneve mladosti* ko nam je bil gozdič za vasjo tako mil in prijeten kraj in ko smo se tako radi podajali ob nedeijskih po- West Allis, Wis. — Dne 30 poldnevih na sprehode proti ze- maja poteče eno leto, odkar je lenemu gozdu, kjer smo nabirali cvetje in jagode in uživali kras pomladi in poletja. Šolarji bodo podali pomladno sliko "V zeleni gozd," katera je sestavljena pesmi Otona Zupančiča in drugih in v katero je vpleteno petje, petje vaških deklet, petje mladeži in petje že dobro izurjene pevke, Josephine Peshel, katera bo tekom igrokaza zapela tri pesmi. Dekleta bodo imela narodne noše, če mogoče vse, torej bo slika kar mična. Poleg igrokaza bosta nastopili tudi Josephine Svet in Helen Medved in sicer* bo Josephine zapela pesem "Kaj ne bila bi vesela," Helen pa "Zaspančka." bila ustanovljena naša podružnica št. 56 SANSa, eno leto, odkar so se zavedni Slovenci v milwauškem okraju oprijeli dela, da tudi oni pomagajo našim ljudem v starem kraju do boljše bodočnosti in pravične vladavine, naše delo in prizadevanje v moralnem in gmotnem oziru ni niti kaplja napram njihovemu trpljenju. Zato ne odnehaj-mo z našim delom, temveč pomagajmo in stojmo na strani borcev, kateri zastavljajo svoja življenja v herojskem boju za osvoboditev izpod tiranije. Njihove žrtve so ogromne in trpljenje je grozno, vse to pa doprinašajo v dosego resnične demokracije. Kačji strup • je znamenito zdravilo, ker iz njega izdelujejo zdravilni serum proti kačjemu piku. Največji zavod za izdelovanje tega seruma se nahaja pri Sao Paolu, glavnemu mestu braziljanske države Rio di sul. Zavpd zalagajo brazilski farmarji s strupenimi kačami. Vsako leto jih dobijo do 10,000 komadov. Nedavno je proslavil zavod svojevrstni jubilej, ko je vzel strup že 250 tisoči kači. Operacija kač je silno nevarna. Kači nastavijo čisto skodelico z visokim robom, kamor se takoj zagrize in izpusti nekaj kapljic nevarnega strupa. Nato jo pustijo več tednov na posebnem vrtu in ponovijo operacijo vsaki dvajseti dan. Ko so živali zastrupljene, jim odvzamejo kri in iz nje pripravljajo drug zdravilni serum. Proti vsakemu piku strupene kače je potrebno takojšnje cepljenje, če vbrizgavajo pravočasno, je vsaka nevarnost še tako strupene kače izključena. Zavod je statistično izračunal, da se na ta način reši vsako leto okrog 50,-000 oseb. DAVEK NA MAČKE BI RADI PLAČEVALI Angleži imajo zelo radi mačke. Toda mačke imajo tudi drugod po svetu in torej to še ni prav nič posebnega. Nekaj nenavadnega je, da so na Angleškem ljudje, ki zahtevajo, da morajo tisti, ki imajo mačke, plačati posebni davek na mačke. Preko 400,000 ljudi je podpisalo spomenico na finančnega ministra z zahtevo, naj se predpiše na mačke poseben državni davek. Predlagajo tudi, kakšen znesek bi il primeren na leto v ta namen. Predlagali so se odločiti za pet šilingov na leto. Ker je na Angleškem preko 6 milijonov mačk, bi dobila država od tega davka nad poldrug milijon funtov šterlingov ali sedem in pol milijonov dolarjev. Ljubitelji mačk končujejo to spomenico z ugotovitvijo, da bi ljudje mnogo lepše skrbeli za domače živali, če bi morali na leto nekaj žrtvovati za davek nanje. Predlagatelji še niso dobili odgovora na svojo spomenico. * TL URADA w. 26th Street, CUetio, DL POROČILO O VOLITVAH V SLOVENIJI Bile so tajne in vriile eo ee na osvobojenem ozemlju Po radiu iz osvobojene Jugoslavije 8. maja. Kako neopravičena je bojazen povojnega kaosa v Jugoslaviji, najbolj spričuje obstoj in aktivnosti organov resnično demokratične narodne oblasti na osvobojenem ozemlju. Ti organi, ki so se razvili iz lokalnih odborov, naraščajo v stopnjah v organe vlade, zavzemajoče dalekosežne probleme politične, gospodarske in kulturne vrste. Ta sedaj demokratična oblast je izliv in posledica borbe za osvobojen je. Eden izmed najsvetlejših dokazov pomanjkanja podlage za kako bojazen o povojni zmešnjavi so volitve, ki so se pred kratkim vršile v Sloveniji, za oblastne urade v vaseh, mestih in distriktih, na podlagi splošnih, enakih in direktnih volilnih pravic s tajnim glasovanjem. Kdo naj pričakuje zmešnjavo v deželi, katera izvaja tajne demokratične volitve na osvobojenem teritoriju, ki je od vseh strani obkrožen od podivjanega sovražnika v sredini naraščajoče vojne? Ljudske oblasti v Sloveniji imajo svoje krajevne politične odbore osvobojen j a v vaseh in mestih, kakor tudi zasedanja ljudskih zastopnikov v okrajih in župnijah, in za svoje višje organe Narodni odbor za osvobojen je. Pred kratkim so se vršile volitve za vaške in mestne odbore osvobojenja in za okrajne odbore; volitve za županijske odbore se bodo vršile v kratkem. Izvajane so bile na principu volilne pravice za vsakega državljana brez razlike nk spol, narodnost, vero itd., ki je spolnil starost 18 let. Moški, ki pripadajo k ljudski osvobodilni vojski in partizanskim oddelkom, imajo isto pravico, kakor tudi mladina obojega spola pod starostjo 18 let, ako je prostovoljno pristopila v ljudsko vojsko. Število kandidatov je presegalo potrebno število in tako so volilci imeli pravico prečrtati imena onih, za katere niso hoteli glasovati. Vsak volilec je tudi imel pravico predlagati ime novega kandidata na volilno listo, ki je bila izdelana in objavljena tri dni pred datumom volitev . Vse organizacije, ki so se količkaj udejstvovale v borbi proti Nemcem, so bile upravičene predložiti listo kandidatov. Toda vse organizacije so se združile za enotno listo Osvobodilne fronte. Pred volitvami so se vršile številne konference in seje, na katerih se je razpravljalo o nominacijah. Delegati treh zavezniških vojaških sil, prideljeni najvišjemu vojaškemu poveljstvu za Slovenijo, so obiskali predvolit-vene seje in nekatera volišča na dan volitev in tam so imeli priliko prepričati se o popolni edinosti slovenskega ljudstva, o njegovi neomejeni lojalnosti za borbo osvobojenja in njegovi neomahljivi solidarnosti napram voditeljem Osvobodilne fronte, kakor tudi o popolni demokraciji volitev. Ta demonstracija narodne in politične zavesti jih je iznenadila. Ogromno število volilcev se je udeležilo glasovanja. V danih možnostih so moški v ljudski vojski dobili dopust, da so se udeležili volitev v onih krajih, kjer so vpisani kot yolilci. Izvolili bodo poslance za županijske odbore v njihovih edini-cah. Volitve so v glavnem zaključene v onem teritoriju, ki je krepko pod kontrolo ljudske osvobodilne fronte. V nekaterih krajih so ljudje volili stoodstotno, v drugih med 90 do 95 odstotno. V nekaterih krajih se volitve vršijo sedaj. Kongres javnih kulturnih delavcev iz osvobojenega in 'okupiranega ozemlja Hrvaške se bo kmalu vršil v svobojenem delu Hrvaške. Slovenski ameriški narodni svet RAČUN ZA MESEC APRIL, 1944 Bilanca v banki dne 31. marca, 1944.......$19,872,63 Ročna blagajna........................ 14.37 $19,887.00 Podružnica št. 1—SANS, Dertoit, Mich.....$100.00 Podružnica št. 6—SANS, Ely, Minn..------ 25.50 Podružnica št. 8-hSANS, West Newton, Pa. 13.20 , Podružnica št. 9—SANS, Willock, Pa...... 11.10 Podružnica št. 12—SANS, West Aliquippa, Pa. 21.20 Podružnica št. 15—SANS, Springfield, 111... 6.83 Podružnica št. 17—SANS, Uniontown, Pa... 10.00 Podružnica št. 22—SANS, Midway, Pa...... 10.00 Podružnica št. 24—SANS, Virden, 111....... 4,19 Podružnica št. 25—SANS, Chicago, 111...... 33.00 Podružnica št. 27-^SANS, Arcadia, Kans.... Podružnica št. 29—SANS, Fredericktown, Pa. Podružnica št. 32—SANS, Cleveland, O..... Podružnica št. 33—SANS, Bridgeport, O.... Podružnica št. 38—SANS, Acmetonia, Pa.... Podružnica št. 45—SANS, Sheboygan, Wis... Podružnica št. 46—SANS, Brooklyn, N. Y... Podružnica št. 47—SANS, Pueblo, Colo..... 5,00 Podružnica št. 52—SANS, Chicago, 111...... 33.75 Podružnica št. 53—SANS, Johnstown, Pa... 31,00 Podružnica št. 54—SANS, Chicago, 111...... 21.50 Podružnica št. 56—SANS, Milwaukee, Wis... 100.00 Podružnica št. 67—SANS, Los Angeles, Cal.. 37.50 Podružnica št. 73—SANS, Herminie, Pa..... Podružnica št. 82—SANS, Slovan, Pa....... Podružnica št. 83—SANS, Walsenburg, Colo. Podružnica št. 86—SANS, Elizabeth, N. J... Podružnica št. 94—SANS, Hostetterr Pa.... Podružnica št. 101—SANS, Greensburg, Pa..38.60 Mary Markovich, Iron Mountain, Mich..... 5.00 Frank Petavs (via Glas Naroda, N. Y.)...... 5.00 Društvo št. 17 SNPJ, Lorain, 0.............. 36.50 Skupna društva, Besstemer, Pa.............. 50.00 Pevski zbor Slovenec, Pueblo, Colo........... 5.00 Skupna društva v New Yorku, N. Y.......... 128.71 Dohodki za april......................... $ 887.36 9,00 10.00 6.00 7.88 25,00 2.90 50.50 10.00 5.00 5.00 3.50 10.00 Skupaj ,$20,774.36 Davek socialne zavarovalnina. Potni in vozni stroški............... Plača uslužbenca.................... Stroški seje eksekutive 12. aprila, 1944. Poštnina............................ Telefon in telegrami................. Izredna pomoč...................... Subvencija Združenemu odboru....... 3.38 204.12 162.25 202.60 3.00 5.03 10.00 1,500.00 Skupni izdatki____:........... Bilanca v banki 30, aprila..... Ročna blagajna............... $ 2,274.61 . 18,494.11 5.64 Skupaj..... Joseph Zalar, blagajnik: ....................$20,774.36 Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik. IZDATKI: Najemnina urada........................* 50 00 Naročnina..........................................^^ Tiskovine........................... •• Razsvetljava.............................................2.00 Subvencija Vseslovanskemu kongresu...........100.00 Dohodninski davek.................................15,48 Z begunci v Lizboni V nekem portugalskem listu toži marseillski dopisnik o pustih dneh v Marseillu. Spominja se lepih večernih ur po kavarniških terasah na najslavnejši marseillski ulici Cannebi-ere, ki jo je španski pesnik označil za najlepšo in najzanimivejšo ulico na svetu. Tu vidiš v nekaj minutah ljudi iz vseh strani neba in vseh dežel sveta. Sedaj je Marseille oropan tega čara. Po Cannebieri ne vrve več tujci iz vsega sveta. Nekaj sijaja te ulice je padlo na Lizbono, pravi portugalski časnikar. če se sprehajaš po Avenida da Libertade, najlepši ulici glavnega mesta Portugalske, Lizbone, ali če se v opoldanskih urah podaš na Rossio, največji trg v središču mesta, boš slišal prav toliko, če ne več tuje govorice kakor domače. Valovi velike vojne so jih zanesli na mirno portugalsko obalo. Domačini sami ne vedo, ali so jim ti gostje bolj v ponos ali v skrb. Vsak drug avtomobil v Liz-bonu ima poleg številke znak CD (Corps Diplomatique, avto ki pripada članu tujega diplomatskega zbora). Ali je v Lizboni kak važen mednarodni posvet? Ali ie morda ženevska Zveza narodov v zadnjem trenutku prenesla svoj sedež v Lizbopp,v4p bi preživela svoje zaanje ure v krasotah obale Atlantskega oceana? Nič takega se ni zgodilo. Portugalska pač praznuje to leto narodne spominske dneve in jo je v ta namen obiskalo več zastopnikov iz Amerike, toda ti so že večinoma odpotovali in če bi bili še vsi na Portugalskem, bi vendar ne bili zadosten vzrok za razlago, zakaj je v deželi toliko avtomobilov z znamko CD. Če natančneje opazuješ te skrivnostne avtomobile, si polovico uganke že rešil. Vsi nosijo znake držav, ki jih je sedanja vojna zbrisala z zemljevida. So torej last diplomatov, ki so bežali pred Nemci tja doli v Lizbono, na skrajni konec Evrope. Ni čudo, če so prenapo-ljena poslopja poslaništev tujih držav, ki so zgubila svojo samostojnost in imajo v Angliji le še navidezne vlade. Nedaleč od Lizbone je Es-toril, najlepše portugalsko kopališče. Električna železnica te kmalu pripelje tja. Estoril je zahodno od Lizbone, blizu rtiča Roca, ki je najzahodnej-ša točka na evropski celini. Ta lega Estoril a je značilna za mnoge ljudi, ki bi radi vsled novih razmer zapustili ne samo svojo domovino, ampak tudi stari svet, pa tu čakajo na dovoljenja novega sveta za sprejem. Tu vidiš politične begunce vseh vrst, zlasti mnogo je židov iz vseh evropskih še obstoječih ali že bivših držav, ki so vse svofč imetje še pravočasno spravili h denar, pa tudi veliko število Angležev, ki so se rešili v nevtralne dežele pred strahotami vojne, katere so tokrat zadele že njihovo otočje. če greš v Lizboni skozi dvorane najelegantnejšega portugalskega hotela "Palacio," vidiš povsod sedeti ljudi, ki so še pred kratkim mnogo pomenili. Vojvode, grofi, plemenitaši, bankirji, ministri in poslanci, veletrgovci, časnikarji, gledališki igralci. Mnogi so z. go-spemi in svojimi družinami. Vse se pozna, vse se pozdravlja. Jedo in pijejo — bar ni nikdar prazen — plešejo in igrajo ruleto. Vročično jim plešejo roke po ruleti. Vsote so sicer omejene, toda nekaj tisočakov bi jim moglo v popolni negotovosti, v kateri živijo, podaljšati to življenje in upanje na boljše čase. Vmes pa se smejejo in šalijo, kot bi se nič usodnega ne zgodilo na svetu. Kaj naj pa tudi store? Tako pa vsaj malo premotijo zavest, da so le še sence tega, kar so bili še ^pred kratkim. Pred hotelom jih čakajo dragi avtomobili iz dobrih starih časov, packardi in Cadillaci, ki so tu prav za prav brez vred-vr^dnosti. Niti prodati jih ne morejo več. Ko je namreč postal pritok beguncev iz Pariza po njegovem padcu premočan, je izdala portugalska vlada prepoved za uvoz avtomobilov, ¡če begunci po poteku veljavnosti svojih triptikoy ne bodo pravočasno odpeljali avtomobilov iz države, jih bo ta zaplenila. Zato ni nobeno čudo, če je skušal neki Belgijec zamenjati svoj avto za kolo, drugi pa ga je bil zopet pripravljen dati za hrano in stanovanje za sebe in za svojo ženo za dobo enega tedna. Dokler bo denar, bo še šlo. Gostje v Palacio hotelu, ki ne daje na kredit, imajo še denar in denarne vrednosti, če ne morejo prodati avtomobilov, imajo še draogcenosti, bisere in umetnine, kožuhovine in druge stvari, ki jih lahko vsak čas prodajo, čeprav je na primer cena diamantov v Lizboni zaradi navala ponudnikov zelo padla. Dokler bo šlo, bodo pač živeli tja vendan. Morda se sreča obrne, ter pride dovoljenje in ladja za Ameriko. In sicer? Ob tej temni misli je najbolje zapustiti hotel Palacio in se podati pod zvezdnato nebo in palmove veje, ki se pripogibajo pred hladno večerno sapo. Valovi Atlantika šume. V njihovi svežini in vedrini te zapuste take misli . . . Maščevanje Kdor je bil v preteklem stoletju kdaj v Moskvi, si je brez dvoma, mimo drugih znamenitosti, ogledal tudi slavno Hludovo kopališče, ki je bilo glede na razsežnost in krasno opremo tedaj pač edinstveno na svetu. Bratje Hludovi se niso zmenili za §troške, da so le zgradili nekaj veličastnega in sijajnega. Saj so si to iz-lahka privoščili, zakaj Hludovi so bili najbogatejši Moskov-čani. Temelj njih neizmernemu bogastvu je bil postavil njih ded iz dohodkov, ki mu jih je donašalo njegovo razsežno trgovanje s Perzijo in Turkesta-nom. Kupčija je bujno cvetela, saj ni bilo na tem trgu skoraj nobenih tekmecev. Seveda je bila zveza s tema deželama v času ko ni bilo Še železnic, jako težavna, nerodna in nevarna. če je bil tovor izredno dragocen, tedaj se je zgodilo, da so buharski ali perzijski trgovci osebno spremljali svoje karavane in so sami sklepali kupčije v Moskvi. Seveda—pa se niso vsi zmeraj povrnili v svojo domovino. Marsikateri trgovec je brez sledu izginil, ko je sklenil kupčijo. Njegovi svojci so pač mislili, da se je njemu in spremstvu na poti domov kaj pripetilo. Brez dvoma so postali žrtve roparjev, ki so jih pomorili. "Alah Jp ¿lah je vzeli*' Tako so se prav po orientalsko potolažili, in sin in dedič je, kot bi se ne bilo nič zgodilo, trgoval dalje s starim Hludo-vim. V Moskvi pa so si prišepeta-vali, da gostje mesta, ki so brez sledu izginili, sploh nikoli niso bili odšli iz Moskve. Pravili so, da so jih tisto noč, preden bi bili trgovci morali odpotovati, v spanju pobili in njih, s* kamenjem obtežena trupla, skozi skrivno odprtino pometali v odvodni kanal, ki je vodil iz palače Hludovih naravnost v reko Moskvo. Ali so bile te govorice resnične ali ne, ni bilo nikoli do-gnano. Sploh pa, kdo bi se bil upal očitati kaj Hludovu, čigar vpliv je z naglim obogatenjem od dneva do dneva bolj naraščal ! Njegovo trgovanje se je razvilo bolj in bolj, in ko je umrl, ni njegov sin samo ohranil milijonske dediščine, marveč jo je znal tudi povečati, tako da so vnuki prevzeli naravnost kraljevsko bogastvo. Žilavo se je pa v ljudstvu ohranilo ustno izročilo o nastanku bogastva, in ko so začeli Kot čebele v panju, ko se pripravljajo na roj, tako hite vojaki pod poveljstvom generala MacArthurja v neimenovanem taborišču na Pacifiku s pripravami za nadaljno invazijo po Japoncih zasedenih otokov. Desno je videti dolge vrste vojakov in levo pa velikanske barke, ki so pripravljene, da sprejm ejo vse, kar je potrebno za uspešno invazijo in napad na japonske postojanke. bratje zidati veličastno kopališče, so si ljudje prišepetavAli, da se je to zgodilo v zadoščenje za dedove zločine. Trgovanje z orientom pa se je medtem že zdvanaj razvijalo po evropskih načinih. Karavane je nadomestila lokomotiva,za njuna naročila je stopil na površje brzojav. Trgovci iz orienta so se vozili v udobnih spalnih vagonih v Moskvo in so se po izvršenih kupčijah zdravi in točno po železniškem redu vračali v svojo domovino. Tudi od bratov Hludovih se je zdaj ta, zdaj oni odpeljal, in nikomur ni prišlo niti na mar, da bi se bil domislil na kako grozečo nevarnost krvnegat maščevanja. Saj niso bile govorice o dedo-vih zločinih niti malo dokazane, in odtlej je tudi že minila doba dveh človeških rodov. * Nekoč je sedel najstarejši od Hludovih bratov, Aleksej, daleč notri v Aziji, v mestu Buhari, pri svojem starem trgovskem prijatelju, Kadiru, in je kadil cigareto za cigareto, medtem ko je sivolasi Buhar-čan vlekel iz svoje dolge pipe na vodo. Kupčijske zadeve sta bila že zjutraj sklenila v zadovoljstvo obeh. Zdaj so padale le redke besede, zakaj daljši pogovori se ne ujemajo z orientskim pojmovanjem olike in spoštovanja. Kadir je razmišljal pač o tistih davnih hudih časih, ko so on kot mladenič, in vsa njegova družina zaman čakali, kdaj se vrne njih oče in družinski poglavar iz Moskve; nikoli ga niso dočakali. Mahoma je dvignil svojo, doslej sklonjeno glavo,, in je dejal: "Slišal sem, da si dal ti in tvoji bratje y Moskvi sezidati prekrasno kopališče. Ves svet govori o njem in je poln hvale o vas. Storili ste Bogu všečno delo. Alah ima snago rad, zato so vse naše molitve združene z umivanjem. Pra-' vijo, da ste dali kopališče sezidati v čast svojemu dedu. Ali je to res?" Hludov ni opazil, da je bilo to vprašanje hkrati zvijačno, in ni videl, kako ga je starec prežeče pogledal. Samo to je mislil kako vprav mohamedan-ci častijo svoje prednike, in je odvrnil: "Ti sam najbolje veš, da mora vsak pošten človek častiti spomin prednikov!" Zdelo se mu je, da je modro odgovoril, in zadovoljno je iz-pil čašico turške kave, ne da bi bil opazil, kakšen vtis so njegove besede napravile na Kadir j a. Pogreznil se je v globoko razmišljanje. Torej ga njegove slutnje le niso varale.! In tu pred njim sedi najstarejši vnuk morilca njegovega očeta; dobro ve za zločin in se vendar upa uživati gostoljubnost umorjenčevega sina! Njegove besede vendar niso bile nič drugega kot potrdilo strahotne sumnje! Deda maščevanje ni moglo več doseči, tem bolj pa naj zadene vnuka! Pa ne tu v Buhari, zakaj gostoljubje je bilo sveto in ga je varovalo. "Moja duša je vselej vesela, kadar te vidi. Dodeli mi srečo, da sprejmeš od mene darilo, ki je tebe vredno!" Vstal je in izginil skozi vrata. Ko je čez nekaj časa stopil spet v sobo, sta šla za njim dva povsem dorasla, prekrasna tigra. Tudi Hludov je vstal. Dasi ni bil človek, ki bi ga moglo hitro kaj vznemiriti, se mu je za hip vendarle ustavilo srce. Pa le za hip — in že je bil pri sebi. "No, kako ti ugajata?" je vprašal Kadir. "Čudovito! Krasno! Pa sta tudi ukročena?" "Saj vidiš! Tale je Ančar, tale pa šejtan. Oba so še kot mladička ulovili na lovu ob Amu Darij u. Starko so ustrelili. Zdaj sta povsem ukročena in vzgojena. Mi, Buharča-ni, vemo, kako se taki stvari streže!" * "Torej praviš, da zares nista nič nevarna?" "Ali bi ju sicer pustil, da takole svobodno hodita po hiši? In ju panači trpel v spalnici?" Le nekaj je starec zamolčal : da postanejo tudi ukročeni tigri v dobi pojanja muhasti in nevarni in da tedaj vsi, umetno zamorjeni nagoni roparske živali, nenadoma vz-plamtijo. "Torej vzemi moja dva ljubljenca! Naj tebe prav tako razveseljujeta kot sta mene! In kadar ju boš pogledal, se spomni svojega sivobradega gostitelja v daljni, s soncem prešinjeni Buhari!" Tako je Hludov postal lastnik dveh mogočnih buharskih tigrov-samcev. Po srečno prestali vožnji sta se Ančar in šejtan čudovito naglo vživela,v nove razmere. Zares sta bila izvrstno ukročena in domača. Hludov ju je po dolgem preudarjanju izpustil iz prevozne kletke m ju vzel v hišo. Kmalu se ju niso prav nič bali niti uslužbenci niti gostje, dasi ta dva nova člana hiše nista bila kdovekako prilič-na. Preteklo je več mesecev in ničesar hudega se ni pripetilo. Pa je Hludovu uspelo nekoč, da je sklenil imenitno, jako do-bičkanosno kupčijo, in to stvar je bilo treba zaliti. Stara Moskva ni bila v zadregi glede na zabavišča in prostore, kjer se je mogel človek brž iznebiti denarja. Že se je- danilo, ko se je Hludov peljal s tistega ve-3eljačenja domov. Ves je bil utrujen in glava mu je bila težka, kar ni bilo čudno glede na množino zaužite pijače, šel je po širokem stopnišču navzgor v svojo delavnico in je vstopil. Pri tem je vrata odprl in zaprl bolj hrupno kot sicer — in — ali zaradi polmraka, ki je bil v sobi — ali zaradi neprespane noči? — je še butnil v stol, ki je lopnil na tla z velikanskim truščem, kar je bilo zaradi tišine v hiši slišati še bolj glasno kot podnevi. Tedajci je Hludov zaslišal divje puhanje in renčanjc. Pogledal je v ospredje, odkoder je prihajalo puhanje, in je zapazil Ančarja, ki ga ni veselo pozdravil kot navadno, marveč je čepel na trebuhu in bil pripravljen za skok. Razločno je videl lesket obeh oči, ki so bile z vso besnostjo uprte vanj. Tu je bilo njegovo življenje na tehtnici, če se ne bo brž postavil v bran! .V hipu je bil trezen; ne utrujenosti ne pijanosti ni čutil več. Naglo je potegnil iz žepa svoj težki samokres, ki ga je imel zmeraj pri sebi, in je zverino ustrelil med oči, vprav takrat, ko ga je že naskočila. Da bi ga zverina ne potegnila za seboj, se je vrgel za svojo pisalno mizo. Od tu je še enkrat, dvakrat ustrelil v tigra, ki je tulil, da je šlo skozi mozeg, in ki ga je bil že prvi strel podrl na tla. Tedaj 'je v velikih skokih pridrevil šejtan iz sosednje spalnice. Tudi njega ni bilo moči več spoznati; kar besnel je in je bil pripravljen, da svojega gospodarja raztrga. Le kaj je šinilo v te dve, doslej tako dobrohotni ukročeni živali? Hludov ni utegnil razmišljati o tem, zakaj vpravkar se je tudi šejtan pripravil za naskok. Brž je dvignil samokres, videč, kako je strahotni nasprotnik v velikem loku frčal proti njemu. Miza se je prevrnila, in zdajci sta se človek in zver valjala v divjem klobčiču po preprogi. Koliko časa je trajalo to besno valjanje. Hludov ni mogel pozneje nikoli povedati. Ko je sluiinčad, ki sta jo prebudila rjovenje in streljanje,' pritekla v sobo, je našla Hludova nezavestnega in vsega krvavečega pod mogočnim (Dalje t» 4 strani) ■ t,------ftp^i*^ OV AMD PUBLUUUBJ BT TBI "Tlf" OARNIOLIAN SLOVENIAN OATHOUO UNION at the U.S.A. m the totere* oc tha CM« _ «11 sr. OLAIfc AVENUE GUBVELAMD & OHIO BINKOŠTNA NEDELJA (28. MAJA) Na binkoštno nedeljo nas spominja sveta Cerkev na ono resnico krščanske vere, ki najbolj dejansko in globoko posega posega v naše življenje. "Za vas je dobro, da grem," je dejal božji Sin pred svojo smrtjo, "zakaj če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam, če pa odidem, vam ga bom poslal." Dobro je, da je Sin odšel, zato da je prišel Sveti Duh, ki je v nas počelo nadnaravnega življenja, ki nas v resnici utrjuje, po katerem se globina krščanske vere čedaljebolj odkriva in se tako posamezna duša kakor celo krščansko občestvo posvečuje in razširja kraljestvo božje na zemlji. Sveti Duh je princip razvoja, po njem se duhovno življenje poglobljuje in napreduje. On nas vodi "Višje in višje. Po njem smo otroci božji, rastemo v resnici in milosti, se prerajamo in dvigamo in z nami vsa Cerkev. Sveti Duh je Cerkve voditelj, On bo krščansko družbo dovršil, da bo v njej kraljavel Sin na vse veke, on jo neprestano obnavlja in pomlaja. Globoko se Cerkev te istine zaveda. Ko so apostoli izpre-obračali občine, je bila njihova največja skrb, da so po krstu in evharistični gostiji položili roke na vernike ,da prejmejo Svetega Duha. Zakrament svete birme zamore poleg mašniškega po-svečenja deliti samo škof. Po njem postanemo šele pravi borci za cerkev, vitezi Svetega Duha, pomočniki Gospodovi, da mu pomagamo dograditi njegovo kraljestvo na zemljir Po svetem Duhu je vsak kristjan svečenik, je posvečen njegov poklic, mu je dana v življenju sveta naloga, so mu podeljeni nadnaravni darovi, ki more z njimi preobraziti in povišati svoje in vsega človeštva življenje. • Sveti Duh vlada tako duši, vlada družini, občini, cerkvi, društvom, strankam, državam, ki so krščanske. Njegovi darovi so dar modrosti in pameti, sveta in moči, vednosti in nabožnosti ter strahu božjega. Modrost, ki čisto instinktivno, iz lastne notranje urejenosti in lepote vse tudi na zunaj uredi in olepša in vse z lahkoto in sigurnostjo previdno vodi; pameti, ki logično sklepa, skrbno razmisli in o vsem točno vodi račune; sveta, ki prav kakor po notranjem navdihnjen ju zadene; moči, ki vse težave premaguje in velike načrte izvede; vednosti, ki razširja duševno obzorje, nas obogati s koristnim znanjem in razkriva tajne vesoljstva, kolikor jih more; nabožnosti, ki ob tem ne pozablja stvarnika, kateremu ima vse stvarstvo dajati čast in slavo; strahu Božjega, ki se v vsem uklanja Njegovi sveti volji. Prosimo, da nam, našim organizacijam, stranki in vsemu, v čemer živimo in se gibljemo, še bolj zavlada Duh sveti. Duh božji, Duh višjega duhovnega življenja. Sveti Duh je Duh združitve, vzajemnosti, ljubezni. Kjer se v družini razumejo, se skupno veselijo in žalujejo, si vzajemno pomagajo, tam pravimo, da Vlada dobri Duh; kjer se prepirajo, hodijo vsak svoja pota, se ne razumejo in drug drugega delo podirajo, tam vlada zli Duh. Kar iz dobre družine odseva nazunaj, kar jo tako čudovito veže skupaj in jo izpreminja v blagoslov za njene člane, prijatelje in občino, za celo družbo, to je več nego vsota dobrih del njenih posameznih udov; to je Duh Sveti. In kar slabo družino razdeva, ne pusti priti do miru, zanaša vanjo vedno nove klice razdora, to niso samo pregrehe posameznih njenih članov: to je zli duh zdražbe in razdejanja. Podobno je v občini, v narodu in deželi, v državi; enaki v tovaršiji, posvetnem društvu, nabožnem društvu, v gospodarski organizacije v politični stranki. Bog nas obvaruj, da bi izginil iz njih Duh Sveti, Duh Božji, Duh Vzajemnosti in Miru ter Ljubezni, ki pozna samo tekmo za dosego skupnega blagra, Bog. *aruj, da bi zapravili Njegove darove, ki so dar modrosti, pameti, sveta, energije, znanosti, bogoljubnosti in strahu Božjega! Ni težak prvi polet, začetno navdušenje, mladostna boje-vitost: težko je vztrajati, modro voditi in se pokoriti, dobre nasvete dajati in jih sprejemati, zle duuhove ločiti od dobrih, sebe in svoje slabše mnenje boljšemu zapostaviti, raznoglasja poravnati, dobrega Duha ohraniti, pogumno uvel jati svojo dobro iniciativo, a se znati obenem podrediti, če je v opasnosti celota. Naj bi ta Duh Sveti, Duh Božji, Duh plemenitega stremljenja vseh raznolikih osebnih sil in zmožnosti za napredkom skupnosti, Duh Soglasja vedno vladal med nami! "Slovenec." listu, iog sna, koliko takih žrtAv nam bo treba ie omeniti?! « Da, vseh teh nalih pokojnikov, padlih sa domovino se moramo prihodnji torek, 80. maja spominjati in moliti zanje. Za-eno pa prosimo prav goreče ljubega Bog», Kralja miru, da bi bila tedanja strašna vojna ie kmalu končana in da bi se na tisoče naših sobratov in nekaj sester, ki se v armadi, nepoškodovanih in zmagonosno vrnilo domov! MAŠČEVANJE OtMaUmaJe s 8 SPOMINSKI DAN (MEMORIAL DAY) Kmalu po končani državljanski vojni v naših Združenih državah se je določil poseben dan v letu, namreč 30. maja, posvečen spominu za domovino padlih junakov. Sprva so ta praznik nazival dan Kinčanja grobov (Decoration Day), toda zadnji čas je pa znan kot Spominski dan (Memorial Day). Prav je in lepo, da častimo v spominu one vrle može in fante, ki so dali svoje življenje na altar naše nove domovine, da je ostala še skupna, nerazdeljena in svobodna. Na ta praznik se pa tudi spominjajmo žrtev prve svetovne vojne in seveda tudi žrtev sedanje svetovne vojne. Iz prve svetovne vojne jih mnogo počiva na Francoskem, toda sedanja strašna vojna ima naše padle junake rakropljene v raznih svetovnih delih. Naša Jednota je v prvi svetovni vojni zgubila pet svojih članov, ial, v sedanjem človeškem klanju jih je pa padlo že 28, katerih imena smo od časa do čaaa z njih slikami objavili v trupom tigra, ki ga je bila krogla smrtno zadela. Hludov se je dolgo boril smrtjo; slednjič je zmagalo njegovo krepko, zdravo telo. e Prav tisto strašno noč pa je v daljni Buhari, na tisoče kilometrov daleč od prizorišča boja s tigroma, umrl stari Kadir, Umrl je spokorjeno iv ndano Ko so ga drugo jutro dobili mrtvega naiežišču, mu je zadovoljen smehljaj obkrožal ustnice. . "Slučaj," bo rekel marsikdo. "Kizmet" — pravi mohame-danec ob tej priliki in se ponižno vda v nerazrešljivo voljo Stvarnika. (A. Frencel.) -o Binkošti pri Slovanih Slovenski običajni izrek "binkošti" izhaja preko nem Pfinksten iz grškega penteko-ste, t. j., petdeseti dan (po veliki noči). V Beli krajini poznajo za ta praznik naziv "tr-jaki," v Slovenski krajini pa je v rabi le ime " risali." Prav ta naziv nas privede v običaje in verovanja, ki so v zvezi s tem praznikom pri ostalih slovanskih narodih. Beseda izhaja namreč iz grškega rusalia, at. dies rosarum in je bila v rabi v starocerkveni slovanšči-ni in staroruščini, poznana je še v češčini in slovaščini. — Tudi nam so znane vodne sile — rusalke. In te so predmet binkoštnih običajev pri Rusih. Ob prav tem času sklenejo ljudje z njimi bratovščino, slič-no kakor Srbi posestrimstvo z vilami. Tako posestrimstvo traja tri dni ali tja čez in se nato s posebnim obredom razveljavi. Sklepajo ga pa s posebnim namenom: prvič žele zvedeti od rusalke svojo usodo, drugič pa jim nudijo posebno zabavo, da bi si pridobili njih naklonjenost in odvrnili maščevalnost. Velik praznik je tzv. "se-mik," to je četrtek pred ali po binkoštih. Združuje pa ta dan češčenje rastlin tzv. "nečistih mrliče v," to je takih, ki niso umrli naravne smrti. Po ljudski veri morajo živeti taki mrliči v bližini svojega groba ali kraja smrti toliko časa, da se dopolni čas, ki jim je bil namenjen za življenje. In med nji mi žive mnoge device — ru salke. Rastlinski kult starih časov se kaže ta dan v običaju, da neso v vajs okrašeno drevce, običajno brezo ali pa vence* iz brezovega listja. Take vence spleto tudi na brezi sami iz njenih vejr da tako pripravijo vilam gugalnice. Ponekod si nadenejo ta dan pri posebni gostiji, ki je v zvezi s praznikom, dekleta na glavo ženska pokrivala, žene pa si urede lase po dekliški navadi. Važen običaj tega dne pa je pokopanje nečistih mrličev, to je samomorilcev in vseh, ki so umrli nasilne smrti. Zunaj vasi ali mesta pripravijo jamo, polože vanjo vse mrliče in jih pokrijejo z rušo, nikakor pa ne z zemljo. To je običaj ki ga poleg vzhodnih Slovanov poznajo še turška in mongolska ljudstva. Tako zagre-banje se vrši z rfeko veselost-jo, spremljano z godbo, češ, da s tem odganjajo zle duhove. Na take grobove mečejo denar in jajca, kar naj bi pomenilo žrtvovanje zlim mrličem, ki prinašajo ljudem bolezni. • Ukrajinci barvajo pred bin-koštmi jajca z rjavo barvo in jih dajejo otrokom v spomin na utopljene in mrtvorojene otroke. Prav tam obešajo na drevesa platno in prejo v dar rusalkam. Oni imenujejo binkošti "rupaljno nedeljo." Belorusi imajo vražo, da hodijo v tednu pred binkoštmi po gozdovih gole žene in otroci, t j. rusalke, kdor jih sreča, jim mora vreči robec ali del obleke, sicer zapade prezgodnji smrti. Kmetje nosijo v tem čaau platnene srajce, da bi zrasel lep lan. Na Bolgarskem vodijo dečki na "rušo sredo" v zelenje ovitega dečka in ko pridejo pod kako okno, polijejo zelenega dečka z vodo. Nato stopijo v hišo, kjer prorokujejo iz sita dobro ali slabo letino. Nato jih obdarujejo z moko ali maslom. Med Srbi praznujejo "duhove" ponekod s plesom in petjem tako, da vodijo od hiše do hiše "kraljice," to je kakih 15 nakičenih deklic. Češko ime za praznik "let-nie" priča, da je to naziv poganskega praznika poletnih slvanosti. 2e na predbinkošt-no nedeljo se začne "kraljeva igra," t. j. mladeniči izvolijo kralja in kraljico, duhovnika, sodnika, rablja, biriča, zastavonošo in vojaka. Ko se primerno oblečejo—kralj in kraljica navadno z brezovim lubjem in se okrasita z venci — se pomika ves sprevod iz vasi, kjer napove kralj zbranim, da se bo vršila čez teden dni velika slavnost, na kar se vrnejo v gostilne in zaplešejo. Slovaki imenujejo binkošti "turice" ali "rusadlje." Na predvečer krase dekleta sobe z lipovimi in javorovimi mladikami , fant je pa postavljajo ponoči skrivaj svojim izvoljen-kam mlaje. h Dekleta jih skrivoma opazujejo in če jim fant ugaja, mu pošljejo zjutraj šopek. Poljaki v nekaterih krajih zatikajo v okna zeleno listje, tla v sobah pa pokrijejo s kol-mežem. Na Poznanjskem vodijo okrašenega dečka po vasi, spremljevalci pa med tem pokajo z biči. Ponekod ople-tejo "medveda" in ga gonijo od hiše» do hiše, spet drugje vodijo na konju "maja," t. j. slamnato podobo. Tudi Lužički Srbi obhajajo binkošti zlasti s kresovanjem in postavljanjem brez. Slovenci imajo o binkoštih najrazličnejše običaje in vraže. Splošen je običaj, da pastirji pokajo z biči, češ, da s tem odvračajo čarovnice od živine. Ponekod si celo nama-žejo biče s "posvečenim" voskom, da bi bil uspeh zanesljivejši. Po novomeški okolici so vsaj nekdaj kropili na binkoštno soboto vinograde in njive z blagoslovljeno vodo, da bi jih sv. Duh rešil toče; Na najvišje trte so obešali oljko, blagoslovljeno na cvetno nedeljo, da bi jih čuvala pred hudo uro. Iz Krškega izvira vraža, da na binkoštno soboto razgrnejo po polju čarovnice svoje rjuhe in s tem povzročijo slabo rast žita. V čemšeniku pa je nastal rek: "katera babica na binkoštno nedeljo zjutraj z dlanjo roso ometa, tista je čarovnica." Na binkoštno soboto popoldne se ne sme iti več na polje, zakaj tedaj se razliva po njem sveti Duh, ki bi, ne blagoslovil polja, če bi bili tam ljudje (Soška dolina). V nedeljo zgodaj pa se morajo odpreti vrata in okna, d« pride v hišo sv. Duh. (Motnik.) če se na binkoštno nedeljo pred soncem umiješ z roso, ki je na pšenici, te ne bodo bolele oči. (Rož.) Ponekod, n. pr. v Črnem vrhu pri Idriji, je vzniknila vraža, da lahko spoznaš na binkoštno nedeljo vse čarovnice domače- Obleči moraš obleko narobe in gnati n* pašo; če se skrije, pridejo čarovnice kravo molit — Zato po mnogih dolenjskih krajih ne gonijo to jutro krav na pašo pred soncem, da ne bi vzele čarovnice kravam mleka. Med koroškimi Slovenci pa ženo zgodaj na pašo in kdor pride zadnji, dobi priimek "binkoštni kralj." Ostali mu skušajo vreči žabo za vrat ter ga zasmehujejo: "Potolči ga— pomolzi ga—vrzi ga za plot, pa daj mu eno skledo pečenih krot" Slično tekmovanje pastirjev je udomačeno n. pr. še na Kozjaku in v Tuhinju. V zvezi z vremenom je omeniti n. pr. reke: "če gre na binkošti dež, tedaj ima pšenica dve plevi" ali pa "se je nadejati slabe letine." Končno nam sporoča Valva-zor (1. ^452) ljudsko vero, po kateri je treba zavžiti na bin koštno nedeljo pred soncem tri liste dresena (Persicaria Flohkraut), če hočeš biti va ren pred škorpijoni. Valva zor sam pripisuje imenovane mu zelišču učinkovitost, češ da temelji na neki naravni an tipatiji med škorpijonom tem zeliščem. m Domača fronta Ukinjen je znamk za nakupovanje masti, zabele, solatnega olja in olja za kuhanje, ne bo vplivalo na nabiranje rabljenih masti. Prodajalci mesa na drobno bodo še nadalje plačevali po dve rdeči znamki in štiri cen te za funt rabljene masti, pra vijo v uradu OPA. 'Ta obrabljena mast je še vedno nujno potrebna v voj nem programu za industrijo,1 je rekel polkovnik Honsten,, upravitelj za odmero živil uradu za upravo cen. "Po gotovi predelavi se rabljena mast uporablja v izdelavi municije zdravil, sintetčinega gumija nilona za padala, barve^ lakov plastičnih izdelkov in še dolgo vrsto važnih izdelkov za vojne in mirne čase." Upravitelj je poudaril, da med tem, ko je dobava jedilne-, ga olja in masti dovolj na za vojne in civilne zahteve, potrebujejo maščobe in olja za industrijske potrebe še vedno velikih količinah. "V industrijskih maščobah so vštete neužitne masti, neuporabne za hrano. Velike množine dobav industrijskih maščob je bilo pred vojno uvoženih." je dejal polkovnik Houston. "Rabljena kuhinjska mast, ki jo gospodinje prihranijo, igra dandanes važno vlogo v pomoči na ši državi, ker to pomaga pri vzdrževanju zadostnih množin industrijskih olj. Oddajanje masti po vladnem programu ne sme prav nič odnehati." Ickens svari tiste, ki rabijo premog Upravitelj premoga Harold L. Ickes opozarja tudi vse od jemalce premoga, ki odlašajo z naročili srednje - vzhodnega premoga, ker se jim lahko zgodi, da bodo imeli prihodnjo zimo mnogo manj premoga na razpolago, nego bi ga potrebovali. Hišni posestniki, pazite na svoje škropilnike proti mrčesu Hišni posestniki bi morali uporabljati razpršilnike z veliko pazljivostjo, tako poroča WPB. Med tem ko urad za civilne potrebščine (Office of Civilian Requirements) sodi, da bi jih bilo potrebnih pet milijonov v prvi polovici leta 1944, je dobilo šest družb kovine komaj za tri milijone dvestotisoč razpršnikov. Končno pa še ni gotovo, da bi jih toliko izdelali. Civilistom bo letos na razpolago mnogo manj piretra, najbolj važne snovi v mnogih strupih za pokončavanje mrčesa, kajti pireter (Pyrethrum) je važen za rabo pri kontroli malarije in je zato povpraševanje po njem vedno večje. Vesti iz Washingtona Krajevni OPA uradi so po. stavili sedaj tudi jagode na občinske liste najvišjih cen. Cene bodo ostale iste kot so bUe sa leto 1948. Dalje OPA opozarja avto-mobiliste, da naj nikar ne po-mečejo proč potrdil o inšpekciji avtomobilskih obročev, čeprav istih ne treba več dajati pregledovati v določenih presledkih. Potrdilo bo potrebno vsakikrat za dovoljenje novega gazolina ali pa novega obroča. Biti mora z avtomobilom v ra bi, ali če je prodan. Izkaznice za sladkor so na razpolago za vojake na dopu stu in sicer ne funt za vsakih 36 jedilnih obrokov ali manj če je vojak doma. Urad za za ščito prevoza (Office of Defense Transportation) nazna nja, da za poletna počitniška potovanja ali taboren j a ne bo na razpolago prostora v pulma nih in bo treba za posebne prostore na vlakih ali najetih avtobusih posebnega dovoljenja ODT bo strogo omejeno dovolil posebne dnevne vožnje do dnevnih poletnih taborišč, ker je pričakovati velike udeležbe otrok vojnih taboriščnih de lavcev. -o- M. K. NEZNANI BRAT DVA DOLARJA NA DAN (Odprto platno ameriškega vojaka Novi Gvineji stavkarjem v Ameriki) V nekem angleškem dnevniku je bilo nedavno Čitati nastopno Odprto . pismo, pod naslovom "TWO BUCKS A DAY" (Dva dolarja na dan).namenjeno nekim stavkarjem v naših Združenih državah: "Poln sem te vražje malarije tako, da se ves dan tresem. Ono kvinin zdravilo mi že kar zveni v ušesih. Popolnoma sem že oslabel. Celi roji komarjev me obletavajo in pikajo, da imam vso srbečo kožo. Moja ušesa so polna gvinejskega blata, moj dom ali bivališče je pa mali za-kop v blatu, kajti jaz živim džungli. Tukaj je vroče kakor v peklu. Dnevna moja hrana sestoja iz C odmerkov. Tukaj ne moremo nič kuhati. Za vse to. dobivamo DVA DOLARJA DNEVNE plače in imam poleg tega še priliko, da bom za vedno ležal v 6x4 čevljev veliki jami, pokriti s travo. "Nedavno je prišel semkaj neki moj tovariš, star komaj 18 let; on že počiva v takem domu, iz katerega ne bo nikdar vstal. Neki drugi moj prijatelj je v napadu na sovražnika popolno-mo oslepel; nikdar več ne bo zrl v sončno svetlobo. Neki drugi moj prijatelj je izgubil eno roko. Da, na stotine in stotine takih prijateljev in mojih tovaršev je že popolnoma varnih, ker počivajo v grobu! Ko pri vsem tem berem ali čujem, da skupina onih, ki so doirta v USA na varnem zahteva DVO DOLARJA VEČ DNEVNE PLAČE, si želim da bi bili le-ti tukaj pri nas samo za en teden ali dva, pa bi se prepričali, kako je naše življenje v gvinejskih džunglah. Dali jim bomo dosti malarije; in na milijone komarjev jih bo s svojimi piki pozdravilo. Lahko nam bodo tudi pomagali mrtve fante iz severa, juga, iztoka in zapa-da USA pokopavati. "Imeli bodo tudi priložnost spati v lisičjih luknjah in hrano bodo dobivali iz konev; sonce jih bo tako žgalo, da bodo imeli mehurje na svoji koži; vse drugače kakor pa doma v Palm Beach, Fla. Lahko bodo tudi čuli zdihovanje naših ranjencev in njih umiranje. Čuli bodo žvižganje sovražnih krogel in pokanje izstrelkov iz sovražnih letal. Zatem jih bomo poslali domov, kjer bodo služili po DESET DOLARJEV na dan, kakor zahtevajo; tam bodo ahko potem vsem drugim povedali in razložili, kaj so pri nas skusili in videli, oziroma kako je tukaj v. Novi Gvineji. Jaz mislim, da jim bo to zadostovalo in da bodo rajši doma na varnem ostali in ne začenjali zopetne stavke za DVA DOLARJA VEČ NA DAN." Na grobu zapuščenem še ni cvetela roža; name&to rok ljubečih ga hladen veter boža. Le včasih kdo do njega stopinje riše tihe in le samota sliši srca naj tišje vzdihe. Nihče ne ve, kaj bil je, kako se kdaj je pisal: na trhlem križu črke zob časa je izbrisal. Rodil se je in šel je ves skrušen skoz življenje —kot mnogo jih že šlo je— in padel v pozabi j en je. Pod travo in plevelom, ki v bujno rast poganja, pa tudi brat neznani pokojno spi in sanja, —o- 0 veliki slovenski rudarski koloniji širši slovenski javnosti je malo znano, da je bila pred leti v Vrdniku najmočnejša slovenska rudarska kolonija na jugu Jugoslavije." Svoje dni je tu okoli 700 slovenskih rudarjev pod zemljo služilo svoj vsakdanji kruh. To je bilo v Časih dobre gospodarske konjunkture, v časih, ko se rudarji niso marali tako pogosto seliti iz enega rudnika na drugega in iskati skoraj vsak mesec nove zaposlitve. Danes je ondi drugače. Večina slovenskih rudarjev, predvsem kopačev, je morala vsled pomanjkanja dela oditi iz Vrdnika in si poiskati zaposlitve po bosanskih in srbskfh rudnikih. Vrdnik se omenja že zelo zgodaj. Leži ob podnožju gozdnate Fruške gore, ki so jo poznali že stari Rimljani. Iz Sirmiuma, današnje Sremske Mitrovice, je vodila Čez Fru-ško goro cesta do Donave. Fru-ska gora sama spominja na naše mehko zasanjano hribovje po Dolenjski in štajerski, je izredno lepa izletna točka predvsem za Novosadčane in Bel-grajčane. Poleti radi lepih iz-prehodov po senčnatih gajih, pozimi pa radi primernih predelov za smučanje. Radi lepih in primernih krajev je Fruška gora kar posajena s pravoslavnimi samostani, od katerih je najbolj znan samostan Ravanica v Vrdniku. Ti samostani imajo skoraj vsi lepe knjižnice in so že od nekdaj stali kulturno precej visoko. Predvsem radi bližine Novega Sada, ki je bil, kakor znano, pred zedinjenjem pravo kulturno žarišče srbske kulture, srbske Atene, kakor so ga navadno ponosno nazivali. Samostan Ravanica je znan tudi radi tega, ker v njem hranijo truplo nesrečno umrlega carja Lazarja in njegovo tuniko, ki jo je baje nosil ob usmrtitvi. Ljudstvo se večinoma peča z vinogradništvom. 2e "zelo zgodaj je pa pričelo izkoriščati tudi rudno bogastvo teh krajev. To seveda na najenostavnejše načine in brez večjih naprav. To so bili začetki sedanjega rudnika, ki je bil do 1880 leta samostanski. To so bili prvi začetki sedanjega rudnika^ ki ga je bil pozneje kupil zagrebški trgovec Gustav vitez Pon-gratz. Ta je rudnik izkoriščal do leta 1907, ko ga je od njega kupila država. Rudnik se je od leta do leta lepo razvijal ter je bila od njega izpeljana tudi 20 km dolga železniška proga od Rume. Vitez Pongratz je prvi poklical v svoj rudnik slovenske rudarje, ki so bili radi strokovne izvežbanosti že tedaj na dobrem glasu. Prišlo jfh je precej. Tudi z družinami. Uprava rudnika jim je zgradila še precej udobna stanovanja. Dober. zaslužek pa tudi ostali življenjski pogoji so sčasoma (DaUe na • strani) % nannw K. a. K. JEDNOTK,, MAY M. 1044 » It f IavmIIa plvwvPIJv nenikagi Rdečega krite koncert nemških in italijanskih skladb. Ustanovljena je bila tudi nmaterska igralska družba, ki je bila v nedeljo 5. julija prvič predstavljena. V Medani pri Gorici je umrl nenadne smrti ondotni veleposestnik Leopold Toroš, ki je bil dobro poznan tudi med vinskimi trgovci v Ljubljani. Pokojni je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika. Ajdovščna. — "Corriere del-la Sera" poroča, da so 14. julija neznanci napadli vojaški oddelek na železniški progi med Ajdovščino in Sv. Križem. Pri tem je bilo nekaj laških vojakov ubitih, več pa težko ranjenih. Neznancev niso prijel). Nemški begunci preplavljajo Maribor Po nepretrgani zavezniški letalski ofenzivi nad Nemčijo beže Nemci na vse strani in posebno, močan naval je proti jugu. V Maribor prihaja dnevno po nekaj vlakov z nemškimi begunci, ki jih spravljajo v mesto in po deželi. V nekaterih okrajih sko-ro ni slovenske družine, ki ne bi bila primorana vzeti pod streho po nekaj nemških beguncev. Obnašanje teh pritepencev je nad vse surovo in gospodovalno. Gra-ška "Tagespost" se pritožuje nad slovensko negostoljubnostjo in pravi, da bi morale nemške oblasti vse Slovence iz Štajerske pognati v Ljubljansko pokrajino, da bi se na ta način našel prostor za rajhovce. V Reki so neznanci ubili šefa nemške delavne službe Hansa Hobel-a. Pri spopadu je bilo pobitih tudi nekaj fašistovskih kolovodij. Nemci so nato skupno s fašisti vprizorili pokol je po mestu in okolici. Pozaprli so nekaj sto Jugoslovanov. Na Reki in na Sdšaku je bilo proglašeno obsedno stanje. usodo iz kart, plešejo po sejmiščih, zbujajo čuda pri ljudstvu z dresiranimi psi in medvedi, vedno brez dovoljenja in zato vedno v sovraštvu s policijo in žandarji. Pogosto se jih rada prime zelenjava po polju in vrtu, radi goljufajo pri kartah, redko pa najdeš med njimi velike zločince. Posvetijo se tudi kakemu rokodelstvu, a le takemu, ki ga lahko med potjo opravijo, kot krpanje loncev, brušenje nožev, nikdar pa niso stalni, tudi pri delu ne. Najljubša jim je pač godba, zato vedno igrajo, strastno ljubijo gosli, ogrske čardaše, lju-bavne napeve . . . Ali jih res ne more ukrotiti moderna država s svojim številnim aparatom, policijo, šolami in zavodi? Ali je proti tem zagonetnim nomadom res edino učinkovito sredstvo palica? Narava je pač narava. 2e v prejšnjem stoletju so izdali v raznih državah posebne zakone, ki naj bi uredili življenje ciganov. Podili so jih iz vasi, jemali jim vozove, jim dali zemljo, da bi jo obdelovali in se tam ustalili, jih učili obrti, pa vse brez uspeha. Cigan je ostal cigan. rod, ki je le klen; siromaki so, pripada nad 50% prebivalstva delavskim družinam, pa vendar se ne branijo otrok in raje trpijo pomanjkanje, kakor pa da bi se dali zapeljati od "modernih" nazorov. Oblast nas pozna in ve, da so tu večinoma siromaki in skuša pomoči. Kako drugače bi bilo tu, če bi imeli kako industrijo, če bi se izpeljala elektrifikacija in nastala kaka tovarna, tako pa so naši ljudje odvisni le od priložnostnega bornega zasluž- Lepo je tu na zunaj, toda prijatelj, pridi in poglej v podgorsko Gabrje, videl boš obraze, ki se ti bodo v srce zasmilili. Stopi v naše koče, ki so polne otrok, poglej na peč, kjer se gnete vsa družina, skratka revščina, kamor se ozre&. Prosimo oblast, da še v naprej in v izdatnejši meri pomaga našim ljudem ne z miloščinami, ampak z javnimi deli, ker niso naši ljudje zakrivili ničesar drugega kakor to, da imajo čut za družinsko življenje, česar je gotovo vesela tudi država. Poudarimo: siromaki so tu, a poštenjaki, ki popolnoma zaupajo svojim slovenskim voditeljem in so jim hvaležni za vso naklonjeno podporo. Pomagajte jim brisati kaplje, ki padajo na naš prelepi češnjev cvet.—Oh, kako bi radi zapeli: "Tudi na Dolenjskem je fletno . . ." DOBROSRČNA PREDICA Jezus in sv. Peter sta nevidna in neslišna potovala po svetu in opazovala, kaj delajo ljudje. Nekega dne sta priromala v majhno vas. Na koncu vasi je stala revna koča. Na pragu je sedela mlada mati, ki je marljivo predla. Vmes pa je z žalostnim glasom pela uspavanko otroku, ld je ležaj v zibki zraven nje. V trenutku, ko je otrok hotel zaspati, je izza ogla pri-štorkljal sključen starec. Dve veliki posodi mleka je nosil na hrbtu. Ko je počasi prištork-ljal do mlade matere, ji je potožil : "Star sem in slaboten, komaj še premikam noge. Ne morem dalje, Bog se me usmili!" 2ena ni odgovorila besedice. Odložila je kodeljo, ki jo je bila pravkar začela presti, in si naprtila obe posodi z mlekom na rame. "Pojdiva!" je rekla starcu. In sta odšla. Otrok v zibki je odprl oči in ko je videl, da matere ni, je milo zajokal. Sv. Peter se je razsrdil: "Nespametna žena! Zaradi enega samega človeka, ki zaide semkaj, ti zapusti hišo, otroka in delo. Ženske so res nerazumna bitja." Jezus pa se je zadovoljno nasmehnil in rekel: "Sirota je pomagala človeku, ki je še bolj reven od nje— moj blagoslov zasluži!" To rekoč je sedel h kolovratu in začela presti. Vmes je z zvonkim glasom zapel isto uspavanko, ki jo je bila prej pela mlada mati. Otrok je kmalu sladko zaspal. čez nekaj časa je mlada mati vsa zasopla in zaskrbljena prihitela iz gozda. Jezus in Sv. Peter sta izginila. Lahko si mislite, kako presenečena je bila žena, ko je našla kodelo lepo spredeno do kraja in je videla, kako se otrok v sanjah blaženo smehlja. Dolgo je premišljevala in se čudila — a nikoli ni izvedela, kdo je bil neznanec, ki je tako poplačal njeno dobro delo. SEŽITE V ŽEP IN PRESTE J-TE DENAR! W ashington.—Zakladniški de- partment je te dni izdal poročilo, da je bilo dne 30. aprila t. 1. $21,547,485,337 (nad 21Vfc milijard) gotovega denarja v cirkulaciji, kar znaša povprečno $156.42 na vsako osebo v naših Združenih državah. Lansko leto je znašala to vsota na posameznika $122.29, oktobra 31. leta 1920 pa samo $53.21. AGITIRAJTE ZA MLADI N. SK1 ODDELEK! AH AS VER Z VIOLINO V zeleni ciganski voz, majhnemu vagonu podoben, je vprežen mršav konj. Dolgolasi mož z bodljikasto brado ga priganja v nerazumljivem jeziku. Na vratih se suši perilo, v vozu se med blazinami in cunjami drenja k«p črnolasih otrok. To je stalna, nespremenljiva slika, na katero večkrat naletimo. Tako jo opisuje stari kmet, če pripoveduje o svoji mladosti in o lovu na cigane, ker so mu izpred oči ukradli kokoši. Tako potujejo od žeg-nanja do žegnanja, od sejma do sejma, po deželi in trgih, v predmestjih in velemestih. Romali so in še romajo, žive in postopajo ti ljudje, ki so še zadnje zatočišče romantike v z m a š i z i ranem brezdomovin-skem svetu, žalostni vitezi velikih cest, sinovi Ahasverovi, "večni Judje" . . . Kdo so in odkod so prišli? Najzanimivejše in najskriv-nostnejše je, da na to vprašanje ni mogla dati odgovora moderna znanost s Svojo zgodovino, naukom o narodih in plemenih, primerjajočim jezikoslovjem itd. Koliko znanstvenikov se je pečalo s "ciganskim vprašanjem,""toliko domnev imamo; vsaka je lahko pravilna; za nobeno ni mogoče reči, da je pravilna. Pravijo, da izhajajo iz Madžarske iz Karpatov, njihov jezik ima madžarske primesi . . Drugi zopet trde, da izhajajo iz globin Srednje Azije, domovine večine narodov in ljudstev. Iz njihove pasme lahko sklepamo na tatarsko pokoljenje. Tretji zopet pravijo ,da jim je ¿panija prvotna domovina. Španija, da je z najstarejšimi domačini Baski, ki prebivajo na obronkih Pire-nejev, dokaz za to, ker je v teh videti sledi preminulih narodov. Drugi pravijo zopet, da moramo iti na Kavkaz, da, celo tja do Tibeta, če hočemo najti prvo domovino ciganov. Uganka torej ostane . . . Cigane brez izjeme označujejo lastnosti, ki pri nobenem drugem narodu na svetu ne pridejo tako do izraza. To so: nagnjenost k nomadskemu življenju, sovraštvo do vsake določene življenjske oblike in stalnosti, naravnost strastno sa-movanje in oddaljenost od ne-ciganov, zlasti pa njihov način ljubezni in neskončno veselje do glasbe. Tako živeč romajo po vsej Evropi, igrajo, napovedujejo NAGRADE NASE ZLATOJUBILEJNE KAMPANJE TRAJAJOČE OD 1. MARCA DO 30. JUNIJA, 1944 KVOTA ZA DOSEGO ZMAGE Vsak naš č»*" in članica lahko nastopi kot tekmovalec v tej kampanji. Za dosego zmage je treba pridobiti najmanj $10,000 nove zavarovalnine sa odrasli in t"1^"«*' oddelek načrta "CC" in MFF," in $15,000 nove zavarovalnine mladinskega oddelka načrta "AA" In "BR" NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK Za $ 250.00 zavarovalnine.-------------$ 1*0 Za 500.00 zavarovalnine-------------------- 2.00 Za 1.000.00 zavarovalnine.--------------------— 4.00 Za 1.500.00 zavarovalni ne.---------------- «00 . Za 2,009.00 Zavarovalnine.------------------- 84» Za $4)00.00 zavarovalnine---------------12-00 Za MSO.OO zavarovalnine------------------ 16-00 Za 5,000.00 zavarovalnine.--------------------.-------20.00 NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK Za vsakega novega člana ali članico, ki ze »varaje t načrtu "AA" ali "BB," se bo plačalo »1 nagrade. Za vsakega novega ¿l»n» clanico, ki se zavaruje v načrtu "CC" (20-letna zavarovalnina), ae bo plačalo sledeče nagrade: Za $ 250.00 zavarovalnine.------------$2-00 Za 500.00 zavarovalnine.---------------3-00 Za 1.000.00 zavarovalnine.---------------0.00 PODELITEV ZLATE NAGRADE Vsi tisti člani in članice, ki bodo v časa te kampanje dosegU predpisano vsoto nove zavarovalnine za odrasli in mladinski oddelek, bodo upravičeni do zlatega Jednotinega znaka, t spomin zlatega jubUeja KSKJ. Vsak tak znak bo primerno vrezan z imenom zmagovalca ali zmagovalke v tej kampanji. — Te vrste znaki bodo na razpolago samo zmagovalcem in zmagovalkam te kampanje. DIAMANTNA NAGRADA Do posebnega zlatega Jednotinega znaka s diamantom bo pa upravičen Usti član. ki bo v časa kampanje pridobU najvišjo vsoto nove zavarovalnine. Enako opravičena do posebnega Jednotinega znaka s diamantom b« tista članica, ki bo v časa kampanje pridobila najvišjo vsoto nove zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE Člani in članice, ki bodo dosegli predpisano kvoto nove zavarovalnine v določenem času, bodo častni gostje prihodnjega zborovanj» glavnega odbora, ki se bo vršilo meseca julija, 1944 v glavnem urada KSKJ v JoUetu. DL Kot častnim gostom glavnega odbora se jim bo plačalo potne strofike v Joliet in domov. Preskrbelo se bo. da jim bo dana vsa udobnost sa časa tridnevnega bivanja v Jolletu. V slučaju, da bi tozadevni stroški znašali manj kot $100. potem b« dobU dotični zmagovalec ali zmagovalka raaliko T gotovini. UPRAVIČENOST DO NAGRAD Samo za dobrestoječe člane in članice ob zaključku te kampanje ze bo določene nagrade smatralo za upravičene.' Samo člani, nad 1« let stari, bodo upravičeni do vožnje na izlet v Joliet. Do nagrade v gotovini ir. znaku bodo pa upravičeni vsi člani mladinskega oddelka, ne glede na X dolini češenj pod Gorjanci brusnice—dolina češenj pod Gorjanci Od Trdinovega vrha (Sv. Je-re) do Krke se razprostira brusniška dolina, dolina češenj, znana po svojih izbornih brus-niških hrustavkah. V tej lepi kotlini kraljuje prostorna žup-na cerkev sv. Križa, ki hrani razne znamenitosti ;tri krasne slike Mateja Langusa, eno Groharjevo (Sv. Družina), dva močna kamenita stebra pod koroni, ki ju je privleklo 40 parov volov, nam pričata o veliki verski gorečnosti naših prednikov, ki so si pomagali, da se je zgradil ta lepi božji hram. V bližnjem Žerjavinu hrani posestnik Ambrožič kip sv. Je-re in angelčka, ki ju je v na-hrbtnem košu prinesel njegoV prednik, ki je bil silno močan človek, iz Gorjancev, in ju tako rešil propadanja. Ambrožič je imel za ta kipa že številne ponudbe, pa ju ne da za noben denar. Ob Krki se dviguje ponosni grad Struga, ki je daleč naokoli znan po svojih ljubeznivih lastnikih. Krasen je pogled na to dolino, kadar češnje cveto, hrib in dol se ti zdi kakor s snegom1 posut, kakor en sam vrt. In kadar češnje zorijo! Hej, prijatelj, pridi tedaj tu doli v vas, pa ti bodo postregli naši pridni, gostoljubni gospodarji s tem božjim darom. Naši zanamci bodo imeli še precej tega sadu, ker cepi in precepi j a vse, staro in mlado; že sedaj pridne roke režejo cepiče, da jih bodo shranili do pozne pomladi. So pa tudi Češnje prvi in edini dohodek te doline. Izkupiček gre za davke, zavarovalnino in za kruh, ki je tu grenak, pa še ka- Japonska ofenziva na defenzivi Japs' only offensive, in China, is really a defensive measure to link communications between north and central China. Honon's wheat crop may also be goal Yellow Sea HONAN 'Shanghai CHUNGKING lonchang ;oochow FORMOSA into* Jap-held' area' Courtesy THE STANDARD OIL. CO. (OHIO)—!» ni več. Z «manjšano produkcijo so se zniževale mezde, zatem so pa prišle na vrsto še redukcije. Temu zlu se je leta 1931 pridružila še nova, hujša nesreča. Tega leta je namreč v enega od treh rovov vdrla voda in ga zalila. Silni napori rudarjev, da bi vodo izčrpali z močnimi sesalkami, so bili brezuspešni. Posledico te katastrofe je delavstvo takoj močno občutilo. Okoli 500 rudarjev je moralo radi zmanjšanega obrata zapustiti rudnik in si iskat dela drugam. Večinoma so se razkropili po Bosni in Srbiji, le neznatno število se jih je vrnilo domov. Japonci so'do sedaj, vključivši ta mesec, zgubili že 2,000,003 ton nujno potrebnih pošiljate v, za kar gre zahvala ameriškim podmornicam, bojnim ladjam in letalom. Japonci so pričeli novo ofenzivo v Centralni Kitajski. Kje in kako se vrši ta ofenziva, ki je v resnici na defenzivi, nam kaže gornji zemljevid. Japonci imajo v rokah 775 milj železniške proge Peiping-Hankow razven 160 milj Chengchow-Hankow, katero še drže Kitajci, če bi se Japoncem posrečilo zavzeti še ta del, potem bi isto lahko napravili tudi na jugu in zavzeli Hankow-Canton železnico, kar bi dalo sovražniku nadaljnih 1522 milj dovozne proge, ki bi vezala iz japonskega morja kraje prav v južno-kitajskem morju. Spodnja slika pa nam kaže kitajske borce, ki ročno vlečejo 75 mm top ameriškega izdelka v pozicije za boj proti Japoncem. Že več let zaporedoma trpijo ti kraji pod Gorjanci zaradi raznih ujm: toča, suša, povod-nji in pozebe jemljejo našemu kmetiču ves up. Ljudstvo-se je 'v teku med ljudskim štetjem pomnožilo od 1,800 na 2,200 oseb, to je prirastek, ki je zelo redek. To znači, da živi tu na- SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SB VEDNO TEGA GESLA! Štefan. Vojaške klette »o ga izpustile, ker je prekoračil čr-novojniška leta. V nekaj dneh je na njegovih ruševinah vstala koliba in Štefan je obesil vejo nad vrata. Pivei so prihajali dn pili večinoma stoje; stolic in stolov še ni bilo zadosti. "Manjka, manjka še to in ono," se je smehljal Štefan in nalival gostom. "Kdor išče, najde. Nekaj smo že našli, nekaj še bomo." Iz pivniških pogovorov je dognal, da je v Brdačevi kolibi nekaj gostilniškega pohištva. Nekega večera vzame klobuk in jo mahne k Brdaču. "Dober večer," pozdravi in strelja z očmi po kolibi. "O, ti?" odzdravi Brdač. "Kako, kako?" "Tako, tako," skomizga Štefan. "Gledam, kako si si ure- 2UPAN ŽAGAR Spisal Slavko Slavec V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni n* ' nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.60, za četrt leta $2. Naročite si jo ns ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Novi Svet ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. ■avftngt * Loan Inw«n« Corporation. Washington. O. C Sprejemamo osebne in društvene ▼loge. LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings êt Loan Co. 62X5 St Clair Avenve - HEnd. 857« CLEVELAND 1 OHIO 100 SJRANI — 750 SLIK iiMj T 250 FOTOGRAFIJ KAU NAJBOLJŠI ÀMBRlftKT VRTNAR SKI VEÔÛAKI IN IZDAL S. L, D. SEYMOUR, B. 8. A. UNIiTRX) STAXES WAR BONDS AND STAMPS V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OP HEAVEN" v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. -naroČite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. Me West 18th »wot, New York. H.Y HI Ml BOND DAY ST. MARY'S WAUKEGAN SOCIETY WILL CELEBRATE 40Hi ANNIVERSARY Waukegan, 111. — Again we remind the members of St. Mary's Society, No. 79, fhat on Sunday, May 28, our lodge will celebrate its 40th anniversary and also the feast day of the lodge's Patron Saint. On this day all the members are asked to attend in a body the Holy Mass that will be said at 8 o'clock. Every member is also asked to receive Holy Communion at this Mass. As this is a double celebration, every member SHOULD be present without exception. Let's not use some flimsy excuse about it being silly to march out in public to th-j church. So far our lodge has always been very well represented at our annual Communion at Easter time and on the feast day of the patron saint; let's make it our job to get the other member out, too. We will gather atj the school hall at 7:30 a. m. from where we will then march to church. Please bring your lodge badge along. In the evening of Sunday, May 28, we will have a small program consisting of motion pictures of the present war. We now have the latest pictures out of the Italian front, "The Battle for Rome." This is a very interesting film with many close up shots. Among the fine shots are the views of the bombing of Monte Cassi-no. Other pictures will be the past KSKJ Convention in Chicago as well as life in Camp Blanding, Fla. The program will begin at 7:30 p. m. and the tickets are 35 cents. Come for an evening of unusual picture entertainment. Films and machines will be donated by Stanley Korenchan and John A. Cankar. JAPS CRUEL AND TOUGH, SAYS KSKJ MEMBER HOME ON FURLOUGH Pfc. Michael Miholic Waukegan, 111. — Japanese troops, mopped up in one Pacific island after another, have been using dumdum bullets, according to Pfc.'Michael Miholic, 21, of the marine corps, who is visiting his parents, Mr. and Mrs. Vincent Miholic, 1016 McAlister Ave., North Chicago, on convalescent leave. He added there is also evidence that the Japs, emulating Hitler and Mussolini in the so-called Spanish "civil war," have been using explosive bullets as well. "They use almost anything out there," said Pfc. Miholic, who smiled grimly at the attitude of sentimentalists who object to the use of flame throwers in cleaning out Jap machine gun pillboxes. Yanks Martyred "Wre have found the bodies of marines who were captured by the Japs and pinned to the ground with bamboo stakes driven through their wrists and ankles," he s^id. "We have also found the bodies of marines who drowned in Iheir own blood after the Japs drove stakes into their mouths and throats. The Japs are afraid of the marines and they have reason to be afraid, too!" War in the steaming jungles is unlike anything in the history of modern warfare on such a scale. The Japs themselves are unlike anything American soldiers have ever confronted. "They are uncivilized," the veteran said. "The Japs are fighting a losing fight and most of them know it; but they won't give up until the last ditch," said Pfc. Miholic. Ha confirmed The Spirit of a 'Rejuvenated MIDWEST BOWLING CHAMPS the stories that the Japs, when cornered, "will keep right on coming, run straight into machine gun fire and die rather than be captured." Like most other veterans of the Battle of the Pacific, Pfc. Miholic is not favorably impressed with the "dream islands of the South Seas." Hot and Rainy "The temperature hits 100 or 110 almost every day when it doesn't rain; and when it rains ,it pours out there. It rained once for 11 consecutive days. We were wet all the time, never a chance to dry off." The junglemat, thick as any jungle in the world with the exception of South America's, frequently has to be hewn away with machetes before it is possible to advance at all. It is infested with all kinds of tropical life, such as monkeys, parrots, wild boar, "a million different kinds of insects. Centipedes, now, they are really bad. They can bite you and really put you out. Yes, scorpions, too." Pfc. Miholic never fought Indians, but he thought fighting the Japs in the heavy bush must be something like that. "The Japs can be five yards away, but you can't see them, except the flashes from their guns. You never know when or from where they are going to attack. Yes, it must be like fighting Indians, only the Japs are more treacherous. "The Japs have been four or five years on some of these islands and they are really prepared for jungle fighting. Everybody carries a knife with a 10-inch blade. You have to use a knife or bayonet frequently because there is not enough time to fire. I 'had two close calls. One time when I was on security watch a Jap sniper in a tree missed me by a foot or so." Dig in Like Leeches • Mopping up the islands follows a pattern, as a rule— "The Japs are hidden and dug in there. So we shell and bomb and strafe the beach two or three hours before we go in. The hard part is crossing the beach, because the Japs usually have it covered. You don't know what's waiting for you; you are just taking a chance." Pictured above is the championship Copp and Merlock bowling team of North Chicago, 111., winner of the five-man title in the 17t'h Annual Midwest KSKJ Bowling Tournament which was held recently in Joliet, 111. The bowling quintet rolled a total of 2834 ¿) carry away the kegling crown, led by a three game high séries of 248, 225 and 169 rolled by Joe Slana. Seated, left to right are: Frank Merlock and Anton Copp, team sponsors. Standing: Joe Slana, Frank Ogrin, Jr., Frank Novak, Michael Mozina, and Joseph Zorc, KSKJ Athletic Director. Frank Merlock and Anton Copp, who sponsored the 1944 championship team also backed the Waukegan team that won the 1941 Midwest KSKJ five-man team championship. This same team also won in the national KSKJ roll-off con test from Cleveland, Ohio, and garnered the national KSKJ bowling title in that same year. All members of this bowling group and t'he sponsors are affiliated with the St Josephs, No. 53, KSKJ Lodge at Waukegan. WAUKEGAN JOES WILL SPONSOR BUFFET SUPPER Waukegan, 111. — The St. Joes Lodge, No. 53, of Waukegan, 111;, is sponsoring a buffet supper at the Madison St. Catholic USO center in Waukegan on Sunday, May 28. The lodge is taking this means of inviting any of the KSKJ members who may be stationed at service centers in the nearby Army and Navy units, particularly Great Lakes Naval Station and Fort Sheridan, to attend this get-together and meet with their friends around Waukegan and North Chicago. Ladies of the Mother of God parish will assist in the work on that date. MAYBE HIS FEET HURT HIM, TOO! The haughty, 'indifferent, many times surly, air with which the average clerk greets you in most any store today is becoming more and mc>re objectionable to prospective buyers. To be sure many staple articles are scarce—almost off the market—and supplies are limited, but this is no reason, why you should be looked upon as an intruder in the store. It is high time that retail merchants noted this situation and took steps to correct it. Perhaps they do not want any more customers, at least new ones, today. How about tomorrow? Do they think these customers who have been silently, if not verbally, slapped in the face will not remember? Don't you think it for one minute! Many of these stores are already well marked and the adverse criticism they are now receiving will be of no help when normal economic conditions re turn. To be sure, most of this type of clerk will be fired just as soon as competent help can be had, but in the meantime he has done incalculable damage to the reputation and prestige of the business, that it will WILL RECEIVE COMMUNION ON 29th JUBILEE < I TO PRESENT NATIONALITY NIGHT AT USO Cleveland, O. — The regu lar Nationality Night at the jUSO Clitf> W. May 27th, will Sheboygan, Wife.' — The be sponsored by the Yugoslav Queen of May oSciety will eel- Slovene Club. Entertainment ebrate its 29th anniversary by: will be provided by Carolyn receiving Holy Communion in Budan, John Grdina and Eddy a body Sunday, May 28th at Seifert, John Strnisha, John the 3 o'clock Mass, which will 'Kovacic and Rudy Koporc, be offered for t'he living and the popular Slovene radio deceased members. The officers are making a special plea to all members and especially to our newly organized drill team to mark this occasion with a quartet. WHAT DO YOU MEAN-SACRIFICE? We speak of sacrifice here 100 per in America, cent attendance. By doing so Yet none has the right to we will not only show our loy- unless he lost an arm or a leg alty to our lodge but also show1 a deep devotion to our Blessed Mother, the patron of our society. Members will meet in the church hall at 7:30 a. m. Hoping to see each and every member present, A. Modiz, rec. sec'y. ahead if they closed their doors until such a time as they could engage clerks that could wait on customers intelligently, and would be courteous. Any jnan or woman who is meeting the public, and honestly endeavoring to sell something, at the very least should be polite, courteous and pleasant. If this is not a part of their make-up they should get a job as guard in some penal institution where those attributes are not qualifications. We in the white-collar, or middle, class are aft having it tough these, days. Let's not make it tougher. In the lastl analysis we are all headed the same way, with more or less the same aims in l*fe. Why not plod along harmoniously, or a life—or a son. Is rationing a sacrifice? Not until that day when you must leave the table hungry. Is leaving your car in the and blows it and you and your children to Kingdom Come. Is buying bonds a sacrifice? Not until a gilt-edged security can be called a 'sacrifice." Have you bought enough war bonds? with a smile and kindly word talce time and expense to cor-, for the other fellow. Maybe rect. In some instances these his feet hurt him, too! buiinatT0« would be money j _ ' ■ • --------- Selected. K. S. K. J. Members Serving Our Country FUN FOR AU PROMISED AT JOLIET OLD FASHIONED BARN DANCE SATURDAY Joliet, 111. — Fun for everybody is promised at the old-fashjfoned barn dance to be held Satufday night, May 27, at St. Joseph's Parish Park under the auspices of St. Joseph's Parish Civic Association. The dance will be conducted by Guy Colby, popular W. L. S. caller, and the old time dances featured will include the wait?, the square dance, polka, two-step, schottische, rye waltz, march waltz, and Virginia reel. . A class for beginners will be held between 8 and 9 o'clock the evening of the party. The dance itself will be from 9 o'clock until 12:30 o'clock. There is plenty of parking space for cars, horses and buggies, bicycles, wheel barrows or what have you, so save the date and come out for a pleasant evening of fun. The guests of the Association for the dance will be all the service men in town or from out of town. A large group of the Seabees and Coast Guard are expected at the affair. The City Lines will furnish the regular Saturday evening bus service on both the Center and Wilcox Streets buses. There will be buses from town on the Center Street route at 7:15, 8„ 8:40, 9:15 and 10. The Bismarck and Theodore Streets stops on Clement St. are just east of the Park. The Wilcox Street bus will leave town at approximately every 10 or 12 minutes until 11 p. m. The end of t'he Wilcox St. line in three blocks South of St. Joseph's Park. There will be a large Navy Yard bus at the corner of Theodore and Clement Streets at 12:45 a. m. Tor the return trip. At the last Wednesday evening meeting final arrangements were made for the dance with the following additional committees selected: A1 Skul, refreshment committee; Louis Pasdertz, supply cuhimittee ; Frank Vranicar, assistant cashier; Joseph Buch-ar, Edward Stukel, and Anne Stukel, ushers committee; Kathryn Przybylski, ticket returns committee ; and Mary Golobitsh, Antoinette Wedic, and Jean Tezak, lunch committee. The proceeds will be used for the; Children's Christmas Party and for additional recreational activities at the Park. OFFER FREE WAR TRAINING COURSES In cooperation with the U. S. Government, Western Reserve University, Cleveland, Ohio, is offering war training courses for men and women in Production and Management. The U. S. Government pays all cost of instruction. Students purchase textbooks when required. The courses are offered subject to final approval by the U. S. Office of Education. High school graduation is a prerequisite for all these courses. Preference will be given to applicants already in war industry and working in the specific fields involved. A list of courses, preriquis-ites, etc., follows: Industrial Organization and Labor, Part I Fundamentals of labor relations with emphasis on points helpful to personnel directors* garage a sacrifice? , - A . - . ... . . Not 'til a bomb drops on it ahoP Rewards union officials, * ----onri nthaiu in 3,617 superintendents and others in supervisory positions; history of the labor movement; legal aspects of strikes, picketing and boycotts; study of the National Labor Relations Act. Prerequisite: This course is open to persons employed in supervisory capacity in war industry and to represenattives of labor groups. Dates to be given: June 5, 1944, for 15 weeks. Time: Mondays, 7 to 9 p. m. Instructor : Mr. Frank R. Ui-ble. Place: School of Law, 2145 Adelbert Rd., University Campus. Registration closes: Monday, May 29, 5 p. m. Materials Operation and Control Planning and control of production; work routing; tool control; scheduling, dispatching, and movement of materials through t'he factory; relationship of production control department to time study, inspection, stores, and other related departments. Dates to be given: June 8, 1944, for 15 weeks. Time : Thursdays, 7 to 9 p. m. Instructor: Mr. R. A. Fintz. Place Cieeviand College Building, Public Square. Registration closes: Thursday, June 1, 5 p. m. Job Classification and Evaluation Intensive study of some of the methods used in the classification and evaluation of jobs; the use of job analysis; the grade description method; job rating methods; application of job evaluation to wage and salary administration. Prerequisites : Employment in work concerned with job analysis, job evaluation and Wage administration ; college training oi\ its equivalent in progressive work experience. Dates to be given^ June 5, 1944, for 5 weeks. Time: Mondays and Wednesdays, 6 to 8 p. m. Instructor: Professor Jay L. Otis. i Place : Cleveland College Building, Public Square. Registration closes: Monday, May 29, 5 p. m. Job Analysis Analysis of jobs for job improvement and for setting of piece rates and base rates ; methods of setting piece rates; fundamentals of motion economy; study of job evaluation and job classification methods used in appeals to War Labor Board. Prerequisites: Employment in war industry and recommendation by management to receive this training. Dates to be given: June 8, 1944, for 15 weeks. Time: Thursdays, 8 to 10 p. m. Instructor: Professor Franklin G. Moore. Place : Cleveland College Building, Public Square. Registration closes : Thursday, June 1, 5 p. m. Industrial Accounting Review of general accounting procedures for corporations, emphasizing special journals, control accounts, adjustments, voucher system, and statements; fundamental training in cost accounting, stressing job coat procedures as they relate to war contracts. a* mâ OUR PAGE WAR KITCHEN JANCER 1110 Third St. La ame. m. Are you one of the lucky individuals who gets more sugar than he can use in ordinary cooking? If so, make a batch of candy for that boy in service. It is said that the boy that did not eat sweets When at home, certainly learned how to make away with them in an army camp. Here are a few choice recipes. Fudge De Luxe 3 cups brown sugar, 1 cup milk, V& cup buttfer, pinc^ of salt, Vfc square of chocolate, chipped, 1 cup whipped cream, 1 cup walnut meats, chopped, 1 teaspoon vanilla extract. Place the sugar in a sauce-an, add t'he milk, butter, salt, and chocolate, and blend thoroughly. Cook to 245 degrees, or to firm ball stage. Remove from heat for about 3 minutes wjth a wire whisk. Add the whipped cream and beat well, then add the nuts and vanilla extract. Beat until almost cold, then pour into buttered pans and mark into squares. Caramel Divinity 2 cups brown sugar, 2 cups water, 1 egg white,' 1 teaspoon vanilla extract. Mel? and cook the brown sugar until it is caramelized. Slowly add the water and cook, stirring constantly, to 240 degrees or the soft ball stage. Then pour slowly into the stiffly beaten egg white, beating constantly. Add the vanilla extract and beat until mixture is thick enough to drop. Drop on waxed paper in .iny spoonfuls. Milk Caramels 2 cups sugar, 1 cup light corn 'sirup, 3 cups^ mil^c, cup butter, teaspoon salt, 1 teaspoon vanilla extract. Heat sugar and sirup in 1 cup milk, stirring until dissolved. Then cook, stirring frequently to the firm ball stage. Slowly add the second cup of milk, and repeat the cooking process. Add the final cup of milk, the butter anti salt, and cook until a ball tested in cold water is of the firmness desired in the finished caramel. Remove from heat, add vanilla extract and pour at once into a buttered pan, making in squares when cool. Add chopped nuts if desired. Quick Maple Candy 4 cups maple sirup, 1 cup cream, % cup butter, 1 cup chopped nutmeats, 1 teaspoon lemon extract. Cook the maple sirup, cream and butter for 9 minutes after the boiling point is reached. Remove from heat, add the nutmeats and extract and stir for 5 minutes. Pour into buttered pans and when cool, cut in squares. WWIITWPUGLGOit FRATERNALISM, d- h>mJ < Veteran of Guadalcanal,! FREE COURSES (Continued from page 7) Munda and Bougainville, Pfc.j Prerequisite: High school or Miholic said he had "lost quite .business bookkeeping or first a few buddies. It was pretty i year college accounting or one rough and I was lucky to get year of bookkeeping experi- tently engage in social welfare work on a vast scale. Frater-nals have cared for their aged and orphans, have hospitalized their sick, have voluntarily est heights here. This idea springing to life on the American continent three-fourths of a century ago was eventually to ! become the original "Social Sen curity" of millions. 'joined every worthwhile char- Back in its formative years, itable enterprise. Pick up any .our country was settled by newspaper today and you will groups from various European! find the invaluable services nations. During the first twojthey are performing on the | or three hundred years follow-j Home Front. Not the least of sing its discovery, news of the which is the regular purchase jNew World spread throughout of War Bonds in tremendous J the continent of Europe. It was sums. The Red Cross in many ¡as a fresh sea breeze to those towns has found their assist-j in whose nostrils there still lin-1 ance invaluable. They boast gered the stench of despotism1 community leaders in their and anarchy. It was as a cool, midst. Their Juvenile Divisions NOVENA FOR SERVICEMEN'S PROTECTION Rev. Joseph Puigvi, OMF Chicago, 111.—All the Masses and prayers during the Solemn June Novena at St. Jude's National Shrine, 3208 Ev 91 St., Chicago, will be for the youth of America in Military service. While American soldiers are storming the fortress of Europe and the Islands of the Pacific, clients of St. Jude will storm Heaven with prayers for their protection and victory. From all parts of the Nation, devotees of the "Patron BOMBER cruising off290 m.pJt. may; inviting drink to a people long thirsty for freedom. It called like a wild clarion to the adventurous. It encouraged the timid. But once the migrants ar- have scrap drives, .do Junior Red Cross work, sell and buy War Bonds. Yes—not many generations ago, and potosibly one only, these families were English, Scotch, Germans, Greeks, Italians. Today they are AMERICANS! Their sons —»daughters — fathers —(husbands —sweethearts are in the front line on foreign battlefields. They are, themselves, working in War Plants, buying War Bonds and helping in Civilian Defense. 26 different nationalities with one common*, bond—they are Americans! of Difficult Cases" will, with confidence, send in their petitions for loved ones far from home and for a just and lasting peace to be remembered in the Novena prayers. This Solemn Novena will begin June 3rd and will end June 11th. There will be Services with High Mass at 9:30. Services with sermon at 3:15 and 8 P. M. Most fitting is the fact that this Novena to St. Jude will be dedicated to the Sacred Heart of Jesus since St. Jude, as a relative and constant companion'of the Savior ,knew well the compassion of the Heart of Jesus for human suffering. Rev. Joseph McMahon, C.S. P., will be the Novena preacher. Father McMahon is a noted pulpit orator of the Paulist Mission Band of Old St. Mary Church, Chicago. His extensive travel and keen observation have given him background and experience for his preaching. Born in Erie, Pennsylvania, Father McMahon studied at the Catholic University, Washington, D. C., and was ordained to the priesthood in St. Patrick's Cathedral, New York, in 1922. After ordination he was asigned to the Paulist American Church at St. Susana in Rome. Following his return to the United States, he did preaching and missionary work in New York, Chicago, California, and in various Southern states. Prior to his last appointment to the Chicago Paul-j ist Mission Band, Father McMahon was chaplain for 11 out of it. Bougainville was the toughest of the three." He considers it fortunate that the American Garand automatic rifle can fire two or three rounds to one fired from the Jap bolt action .25 calibre rifle. "Our boys know they are winning the war and their morale is good, despite the hardships. They want to mop up the Japs as stfon as they can, so they can get back home. The Japs will fight to the end. I figure that after Germany falls, it will take about a year to clean up the Japs. We are getting the bases now and Tokyo will soon be in for more bombings. I know a lot of fellows who would really like to be in on that, too.!" Pfc. Miholic was graduated from Waukegan Township High school in 1937. He played basketball and did some boxing, particularly at Liber-tyville and at the CYO Golden Gloves tournament in Chicago. He said he had participated in exhibitions in what was known as the "Guadalcanal Golden Gloves." He joined the marines with the Waukegan boys at Weiss field July 30, 1942. "The Waukegan fellows in the Pacific ¡¿:e doing a good job, they have seen just as much as I have and they came out of it all right," he raid. "They deserve a lot of credit and the people here in Lake county should be proud of them!" Pfc. Miholic is a member of St. Joseph'^ Society, No. 53. He has three other brothers in the service, Sgt. Joseph Miholic, in New Guinea; Seaman first class Stanley Miholic in 1 Hawaii, and Aviation Cadet i John Miholic, at bombardier ' school in Big Spring, Tex. -o- I MY FLOWER BED Jpon my lawn beneath a tree My pansy bed looks up to me. And I look down and seem to trace In every flower a human face, in every flower a smile I see, They look as though they'd speak to me. They snuggle close as human kind And nod to every vagrant wind. And if you put them in a vase And watch the color in their face, The eye that centers every flower Surrounded by a glorious Of purple, yellow, red or blue, dower They'll look as though they'll talk to you.—Joe Sullivan. years of the Newman Club at the University of Toronto, Canada ence. Dates to be given: June 5, 1944, for 15 weeks. • Time: Mondays. and Wednesdays, 6 to 8 p. m. Instructor: Professor Thomas M. Dickerson. Place: Cleveland College Building, Public Square. Registration closes: Monday, May 29, 5 p. m. Fundamentals of Buainesa Statistics Principles of chart and graph make-up; types and kinds of statistics used in the production organization; production control boards and charts; gathering, tabulation and interpretation of data; use of numerical data in reports; uses of data from internal and external sources; computations of averages; makeup of indexes of cost of living for wage adjustments; use of statistics in inspection and in time study. Prerequisite: One year of high school mathematics. Dates to be given: June 8, 1944, for 15 weeks. Time: Thursdays, 6 to 8 p. m. Instructor: Professor Franklin G. Moore. Place: Cleveland College Building, Public Square. Registration closes: Thursday, June 1, 5 p. m. For application blanks, write, phone • or come to University War Training Office (CE 8780), Hitchcock Hall, 11105 Euclid Ave., Cleveland, O. Office hours, Monday thru Friday 9 a. m. to 5 p. m., Saturday 9 a. m. to 12:30 p. m. -o- LOVE CAN NEVER DIE There is a need for laughter in this world And joy to blot out pain, A great need for Jcindness to be unfurled, To make things right again. A touch of tenderness will heal scar seams Which do not meet the eye; Real love is greater than our dreams . . . • For love can never die! —Doreen Marsden. "St. Jude Thaddens is Tops in the Army" (Prom "Lot® at Fir*t FUght"—by • soldier) While our brave me« are INVADING EUROPE and THE ISLANDS OP THE PACIFIC INVADE HEAVEN with Prayers to Saint Jude and The Sacred Heart Mothers-Wives-Sisters-Friends Plead for the PROTECTION and SAFE RETURN of your loved ones, during the NOVENA to ST. JUDE and THE SACRED HEART June 3rd to June 11th SERVICES AT 3:18 AND 8 P. ML All Novena petitions sent in .mi «» of your k>v«d o»e« in 8«^ * r land your Intention! and mail t to the National Shrine of St. Jude are placed on St. Jude's Altar close to the relics of the "Saint of the Impossible." St. Jude's League was organized and canonically erected in 1929. The National Shrine of St. Jude is in Charge of the Claretian Fathers, also known as Missionary Sons of the Immaculate Heart of Mary. Father Joseph, C.M.F., is Director of the Shrine. and your Intention* and mail to ua. and they will be remembered by The Claretian Father* and the novenite* in ALL the Ma**e* and Service* during this NINE DAY NOVENA. An offer in* i* welcome but not necesary THE NATIONAL SHRINE OF ST. JUDE 320S E. »1st St. — Sec. 72 Chicago 17. IIL During the Novena to St. Jude and the Saered Heart, kindy remember my loved one* and my intention*. My name la _ My address U Street City State ifTV E POUÑ PS PER PERSON .PER MOHTW.... SAVE WASTE PAPCRj um« MILLIONS 0FTDMS ARE NEEDED TO SEND OUR SOLDIERS SUPPLIES. MEDICINE AMD AMMUNITION. THERE'S A SHORTAGE OF MEM TO CUT TREES TO MAKE MORE PAPER. LACK OF LABOR, LACK OF SHIPPING ALSO CAUSE A PAPER SHORTAGE. THE BEST ANSWER 16 *0R fWEOVOME TÖ SAVE MORE PAPER / FIVE POUNDS PER PERSON. PER MONTH-OR MORE/ IS HOUR QU