Št. 104 V Gorici, v torek dne 13. septembra 1910. Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. ur| 'popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto • . 15 K 7a » . . 10 „ .... .V. :„..»,. .. ..._» «.. t~ HPosamrerfe e t«Vi1 ket.'aianeia 41/> srj h.' V Oprici se prodaja „Sočau v ; vseh tobakarnah. •>SOCAu ima naslednje izredne' priloge: Ob novem letu »Kažipot -po Goriškem in Graaiščaukem" in dvakrat v letu";*Vošni red železnic, pirnikoT is poštnih mi". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tataj XL. »Vse za narod, svobodo in napredek J« Dr. K Uvrič. / t nahaja ;v Gosposki ulici št. 7 . Gorici y 1.. nadstr. na' deSDO. ,, Upravhištvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ' . . Oglasi in poslanice se računijo po Petii-vrstah, če tiskano* 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-ikrat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje; ;drke po.^iostpru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, -a Za-obliko in vsebino oglasov, odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolofon it. 83. — f „Gor, Tiskarna" A, Gabrgčck (odgOv. J. Fabčic) tislia-in M. Ladi proti Slovencem. Shoda iii bilo! Od strani Slovencev Se je samo namignilo, da se utegne sklicati protestni .shod v nedeljo \ Trgovski Dom (v .Port-Anur-s kakor so rekli Lahi na svojem shodu v petek!) pa so že zrogovilili Lahončki ter se /hirali, da bodo branili laštvo, Gorice*. l.aštva Gorice * ne hranijo z uma svitlim mečem ali s pametnim gospodarstvom, o ne; unTpak s kam en jeni, bokserji, okovanimi palicami so .-,e hoteli zavzeti za <>laštvo Gorice« in rešiti to laštvo^ SlabejŠega spričevala si niso mogli dati kot so .-»i ga dali / napovedjo tolovajskega pohoua, s pripravami za poboj Slovencev. Nekateri so bili med njimi, ki so rekli na shodu v Ginnastiki, da naj se vrši v nedeljo luški protestni shod v gledališču istj ča.s, ko hi se vršil slovenski protestni shod v Trgovskem Domu. Ali vstal je C oe i unc ig ( v tem je zavrela laška kri!) pa je razlagal, da ni potreba shodu v gledališču, ker zgodilo hi se, da hi Slovenci šli v trumah po Gorici. Lahi bi bili pa zaprti v gledališču. Na cest o - tako je ukazal C o c i a n c 1 g, (tisti, ki ob mestnem vrtu rad prodaje čevlje Slovencem!) na cesto iu sklenili so: iti na esto oboroženi, da napadejo Slovence, kjerkoli jih dobijo. Shoda ni bilo! Otipan JurČek s svojim hujskaškim štabom je v petek zvečer dobro vedel, da ne ho slovenskega shoda, vendar pa je dopustil, da se vrši shod v Ginna.stiki , kjer se goriški irredentovci tako dobro počutijo, kjer uganjajo svoje irredentovske orgije, sanjajo o materi Italiji ter zajedno kujejo razbojniške naklepe proti Slovencem----- Skoda, škoda, da ni bilo shoda so si mislili razni tolovajsko razpoloženi Lahončki, Po noči na nedeljo so sanjali. kako koraj/no se /berejo ter nastopijo proti Slovencem tam. kjer bodo čutili hh/.u oboroženo moč. drugače pa so iz- borili tekači in če bf- bilo treba teči, hi morda še prekosili slavnozmme bežeče junake-sobrate pri Adui. - Debelo so gledali od kaporionov naiarhani laski mladeniči, kje so Slovenci, da zakričijo nad njimi ter kakega posameznega napadejo, pa jih ni bilo! *SCavi«- so se poskrili, strah jih je bilo pred luškimi junaki, še na ulico si niso upali!! Kot zmagovalci, gospodarji ceste so korakali nekateri La-hončki po mestu v nedeljo dopoldne. Slavni junaki! Pa so res čudni ljudje ti Slovenci! Lahi jih čakajo pa jih ni. Kaj jim je morda pod častjo, da bi se merili s potomci Romala in Renta? (Tisti Lahončki, ki ne vedo, kdo sta bila Romulus iu Remti.s, naj prašajo urednico Furlani, da ne bo kdo zopet mislil, da sta to dva stara go-liškh župana!) Zakaj smo pravzaprav kričali in se ia/hiirjuli?' tako se vprašujejo sedaj Lahončki. Res, zakaj so tako delali? -Ni jim bilo za to. da vlada prepove slov. ki'esar^ko slavnost, ampak vršila naj bi se, samo da bi mogli delati kfavale iu iz zasede streljati na Slovence; pa stori vlada to nerodnost, da prepove slavnost. Žalostni so bili vrli laški junaki, češ, pa ne bo nič vpitja iu kamenja ne bomo metali na Slovence. Nihče nas ne bo videl. Laska Gorica zaostaja za drugimi laškimi mesti. Potem so hoteli imeti po vsej sili slovenski protestni shod pa ga tudi ni bilo. Torej zopet je odšla lepa prilika, da bi bili branih laštvo Gorice! To je hudo! Blamiram do kosti stojijo tu goriški bastardi! Javnost pa vidi v njih elemente, ki neizmerno škodujejo Gorici in laški stvari v njej. Slovenci so tihi in mirni pa poplačajo razbojnike, kakor jim priti-če: tako. da bodo piskali iu tarnali! O čem se menijo po deželi? Naše deželane je hudo razburila vest. da hočejo Lahi zopet napasti Slovence v mestu ter da jim branijo priti celo v mesto na nedolžno slavnost slovenskega kolesarskega društva. Povsod i se govori le o tem. delajo pa se tudi sklepi, da bodo naši deželam" odslej v Gorici' nasproti Lahom vse drugačni ter jih ne bodo motili šo tako vabljivi glasovi goriških Lahov. Samo za denar pozna goriški Lah Slovenca, drugače pa >mu preti s kolom iz 'zasede. Hvala lepa za tako prijaznost. Kdo se bo odslej še bližal tako nevarnim ljudem, kakor so med Lahi v Gorici?! Slovenci, pozor, skrbite zase, da Vas ne zadene nesreča, če boste redili svojega sovražnika! Po deželi se dela sklepe, katerih naj se tudi držijo vsi. Nezavedni, trmoglavi Slovenci in Slovenke, katerim ne zaleže nič pametna beseda', ti pa so vredm, da bi čutili na sebi laške palice iu boksarje, morda hi potem prišli k pameti ter bi se ogibali svojih »prijateljev«, kateri hočejo od njih le denar - drugače pa jih zasranuijejo in preganjajo!! Laški trgovci v Gorici. >Spasni« gospodje so ti laški trgovci. Videli so, kaj se pripravlja, ali niti na um jim ni prišlo: postaviti se za Slovence,;od katerih živijo, ter povdariti, tla je kazniva taka gonja proti Slovencem -ampak šele potem, ko ,e nastala reakcija na laške pertidnosti in tolovajske namene, šele potem so se oglasili: in sicer ne za Slo-vence, ampak proti Slovencem. Spravili so se na znano okrožnico, kjer je rečeno, da borno potipali svoje laške sovražnike v Gorici za najbolj občutljivo mesto, za žep, zakričali so na ves glas, tekli k županu in v javni seji mestnega sveta goriškega so klicali sodnijo na pomoč. Po pameti teh judu se tiamreč sine uprizarjati tolovajsko'" gonjo v Gotjei proti Slovencem, ali-le-ti ne smejo reagir rati tako, da bi v zahvalo za gonjo, v kateri strežejo Slovencem po življenju, po-tipali svoje lepe prijatelje za ž"p. za mesto, kjer so najbolj občutljivi. Kazni1 o je to slednje po mnenju b^gorodnih laških trgovcev, prvo pa či>.co v redu. Torej lop po Slovencu! — je dovoljeno; Slovenec proč od Laha. ne, dajaj Lafiu, ki te hoče tepsti«, denara — to pu ni dovoljeno. Saj pa niso neumni ti možje!! Laški trgovci v Gorici, pričakujejo prav sedaj ob začetku šolskega leta obilo zaslužka. Mnogo njih je prolongiralo menice do oktobra, ker hočejo ta mesec zaslužiti pri Slovencih, . da potem lahko izpolnijo svoje obveznosti. Slovenci in Slovejikc! Vsi k Lahom, potem se ho nam dobro godilo! Naš župan. Finega župana imamo. Gaje kriv vse te gonje proti Slovencem. Za posle na magistratu nima nikakc sposobnosti, tam gre vse navskriž, mestno gospodarstvo gre katastrofalno navzdol ~-- ali Jurček je junak ceste. Ne more se izue-biti milje-a, v katerem, je zrastel. $e vedno misli, da je predsedujk »Ginnastike« ter da mora hujskati proti Slovencem — namesto da hi vršil svojo župansko dolžnost ter( JtkflOval:f. ptytihtl prvi, ki je letal okolk-on je v priboril, gonjo, proti Slovencem ter biPpr^sodi poleg, 'ko so se zbirali na posvetovanja, kaj popili 11. t. m. v-Gorici prpti Slovencem. On piska na svoje dolžnosti iu na županske- prisege, on je laški hujskač,, prvak hujskače v; .on ima na vesti gonjo [»roti Slovencem iu posledice, ki zadenejo Lahe. -7 Na shod v petek v Ginnasliki ni šel z - namenom, da bi Uiiril, ampak šel,, je, . p o d/ž i,g a t, dražu razbijače jn ,p.occstnike,j na kar so b:u. še tohkoj boli razgreti in pr/iprav • heni obraniti laštvo Gorice«, to se pravi: napadati Slovence ter jim pr.izadjati tudi materialno škodo;.¦ . . .,.,—, .¦ K.-..> Vlada, bi morala natopiti energično proti takemu župami. Vlada hoče vendar mir in »cd — tu pa.dela velik nejnur iti nered župan'SamL ^upan.iui.jEc^, mladih ljudi iz raznih slojeviprotijednemu celemu delu meščanstva .» pripravah.za pocestni boj — to je jiekai, ne.zj... :;aueg:>!' - Ce bi delaj kak;,župan takq proti Remcem ali i.ahom, bi bi! mestni svet takoj Kapitan Hatteras ali , Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jslef Tem«. — »Prevd 6. I. (I»alj»). ; Počakajmo do jutri,* odvinc doktor. Na jutri torej,' ponovi Altamont, ki si je s toliko težavo odjrekel zabavo. Stopili so nazaj v trdnjavo. Kakofr prejšnjega dne je moral tudi danes vsakdo iti stražit /a' eno uro. kadar je prišla nanj vrsta. Ko pride vrsta na Altamonta, gre nadomestit Bella na vrh stožčastega griča". Ko odide, skliče Hatteras svoje tovariše okrog sebe. Doktor zapusti svoj zapisnik, kakor tudi Johnson peči. Pričakovali so, da jim bo Hatteras govoril o nevarnostih položaja; a na to niti mislil ni. »Prijatelji,* jim reče, »poslužimo se odsotnosti tega Amerikanea. da se pomenimo o svojih zadevah; so stvari, ki njega ne morejo brigati in v katere ne maram, da hi se on vmešaval.« Kapitanovi tovariši se spogledajo; ne vedoči, kaj jim hoče pravzaprav povedati. »Jaz želim,« nadaljuje, -da se z vami sporazumen! glede- na naš bodoči načrt.« »Bravo, bravp!« odgovori doktor; »kramljajmo, ko smo sami.« »V enem mesecu,« nadaljuje Hatteras, *k večjemu v šestih tednih, se vrne čas velikih izletov. Ali ste že kqj mislili pa to. kaj hočemo započeti v poletnem času?« •••In vi. kapitan?" vpraša Johnson. Kar mene zadeva, lahko rečem, da ne mine ura mojega življenja, da bi ne ime! pred očmi svoje ideje. Mislim, da nobeden izmed vas ne mara vrniti se...« Na to rti nihčo odgovoril. Kar se mene tiče, »jaz bi šel do tečaja, če bi mOrai iti tudi sam: samo tri sto šestdeset milj smo še oddaljeni od njega. Nikdar se kak človek še ni toliko približal temu zaželjenemu cilju in jaz ne zamudim te prilike, ne da bi poizkusil vsega, kar je-mogoče. Kake so vaše misli v tem oziru?« * "Kakoršne vaše,« odgovori živahno doktor. '4ri vaše. Johnson?*' "' ' ¦•¦••.'-'¦• ¦ <- • ^ "Kakor doktorjeve,« odvrne orožničar. »Se vi povejte svoje, Bell,« de Hatteras. ^Kapitan.« odgovori tesar, »družine nimamo, ki bi čakala na nas v Angliji, to^e res; pa(vendar, domovina je le domovina! ali ne mislite torej več na vfhitev?4 »Vrnemo se še po odkritju tečaja prav tako lahko,« odvrne kapitan. »Se celo lažje. Težave, ne bodo večje, kajti na povratku se oddaljujemo vedno bolj Od -najmr-. zlejših točk zemlje. Goriva in živeža imamo še za dolgo časa. Nič nas torej ne more ustaviti in naravnost pregrešili bi se, če bi ne šli do svojega cilja.« »Prav,« odgovori Bell,-»mi smo vsi vaših'misli, kapitan.« ¦* ' ; ' • • ¦ ¦ «"'•¦ »Dobro.«'odvrne tjatteras. »Nikdar nisem'dvonijf o vas. Posreči se nam, prijatelji, in Anglija' dobi vso slavo naših uspehov;« ' ( '," , , ,'.\ 1 »Tsoda med.nami jp en Amerikanecv reče Johnson.,. ' Hatteras si ni' mogel kaj, 'da's,e ne bi fezno namrdnil pri tej opazki, , ,,' , ^ , '] »Vem,« reče resno. . . >, vjj; ;,,,, ,.,, ,>Tukaj ga ne moremo pustiti,«, mep^ doktor,.''\ »Ne, jne moremo', gaj pustiti,«', ptigovori |mehanično . iteras.) ;/ .',, . .•,'-'. ..''/ • .\x -Ali Joidc gotovo 7. nami?«... |SjiV . _. Da, ipojde; a ,kdo bo poveljeval?«.. .j.. ,. . Vi, kapitan.« ., ... 1: 'H me boste, vi ubogali, ali mi mar. ta Arn.e.rikanee odreče pdko:jčiho?« . . . ., .....v:< .... •».Ta* *ni«'m da-ne,« '.odgovori Johnsoji; »pa Če. bi se na ysc zadnje ne hotel podvreči vašim poveljem?....« **'rf»I\>tqm nastane, pravda med njim in. njvedjuen.pjV 1 :" TruefAngleži- predajo Hatteras.a;Siii.obni'ol.kneio. '' «Kakl bomo'pa, potovali?«;$ucn$ z.opgt dp^or. A)'b |)br,ežju, kolikor, se bo dalo,«?odYVue^atteras. Kaj pa, če najdemo" prosto morie, lakor , je ver- 3 »Dobro, potem pojdenur čezenj.« ... ..^ . »Kakp?,ladje nimamo.« " " . • "/'",.,. _',.\ '^ '; Hatteras;hi odgovoril; videlo se,inij je, dal^jjc^bil v 'zadregi, i '.' ' ''•• •'»¦ ] m ><'•• »-'jh-l1' ' »Morda'bi se dala nafetliU ?al«P(a^/.P;^r.^/E»rpoi" 'Sa,« rečej.Beil.s '" ' ° " _' , .^ N" _^,",',,',.{ ',' ' ' '»Nikdar!«,vzr9Ji Hatteras.' "" ^ j* '^\ J i'i'ii'|']||';'"I, " '" »Nikdar?« dč Joli^sotu''' r\.. .'/ , ''^ r''J ,llr .[ ' Doktor xiiiaje ž glavo; rkziiinel Jc^zaldruštvo, kaffi moških igralcev innjo iovolj in tudi ifefalk jim neVgflmankuie ,-*. saj jiHtgredbrielo tujke na roko, kar smo videli ravno^v nedeljo; zato kličemo na-pre$ z zoženimi in bolj discifninirani-ini močmi to polju dfsmatike! ¦ Družba sv. Ciril« jrlfeteda. »Podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Andrežu* vabi na veselico s sodelovanjem vojaške, gftdbe v nedeljo, dne 18. septembra. 19lfc v prostorih g. Petra Lutmana s sledečim vsporedom: 1. Khe-venhiillerjeva koračnica, godba. 2. Vola- LJX& S^STS. « *: «, -. *,. , V. Pafma: da kaj vjame ter vrže na papir. V »Piccolo della sera« sinoči je po-rdčilo o nedelji v Gorici. Pravi, da je bil popoln mir. ali »cittadini« (težko, če je kdo tistih'pristojen-v Gorico!) so čuvali 'že; od na Vse zgodaj, tiazabranijo kako Ttepfičakovaho -»ealataV Slovencev. — Vstrajnost »cftiadmov« je imela pa posledico, da se Slovenci niso upali provo-cirati...... Ta pa zna poročati. Za poč' ti Da ne vidijo, kako se smešijo s takim poročeva-njem! Ali bo shod ali ga ne bo? Lahi čakajo nestrpno, kaj bo: ali bo protestni shod v Trgovskem Domu ali ne?' To je odvisno od odgovora na vloženi rekurz. Če bo shod, ga že naznanimo pravočasno!! DOPISI. Iz tolminskega okraja. Volče.'— Na Tolminskem je mnogo kraniarjev, ki-prodajajo.ob raznih shodili in sejmih razno blago. V tem oziru sino Volčani posebno srečni; tu imamo Kramarja vsaki dan. Ali ta ne prodaja raznega blaga,' pač pa vozeč se na biciklju od Volč do Plavi, od Volč do italjanske ineje in iz Volč v Tolmin, prodaja svojo '¦ Čudnost, katere, kakor se vidi,- mora mož v svoji zalogi veliko imeti. Ako vidi V6z, da je kaj na cesti, da ni prav pri :' strani;-ali da kako malo gnojnice na cesto priteče, ali otroke da se igrajo, in če - kaieremU pest gnoja z voza pade, je ves : iz sebe. Posebno se-pa jezi, ko vidi, da se kaka krava na cesti šmaže. Sploh pa za - vsako malenkoši in dostikrat za prazen nič"''¦ začne¦'¦ nad; posestniki robantiti in ' zmerjati, da z Volčani se ni mogoče zgo-vvofiti, da so zabiti in neumni. Sploh se -pa ne čudimo temu kramarju brez krošnje, kajtion šteje samega! sebe najmo--. -^jgjjj^^-y5^-^g,L-gv-0je mujfe aH njegove so -pa še posebno nadležne, in da mu še v najhujšem vetru in zimi ne odletijo, naj kaže sledeče: Preteklo zimo je padlo pri nas nad (Sd cm snega, in bilo 'ga1 je treba k ceste spraviti, da še s tem ne ovira prometa na erarski cesti. Ali čudom smo se čudili. Ko so šli delavci sneg kidat na obe strani va(si, in se v vasi ni. nobeden dotaknil, je marsikateri '¦ 'vprašal, zakaj se po vaši sneg rre'preki-da? Seveda odgovor je bil, da Johan Kr. f ne pusti iti da je rekel r'»sneg; kar je po i pesti v.vasi, m6td občina proč sprav't.«' Občjria; pi ni tega hotela/nt (ako se je • usmilil ljubi Bog., kfriam je-poslal južno ' vreHie,-' da je v kratkem vse škdpnelo. t_. feTolmina. — Dn6 28L "pr. m: smo ' imeli lep gledališki večer. Vprižoriti sta se dve enodejanki »Srce je odkrila« in opereto »Ljubki mornarji«. Igralo .še, je na splošno dobro, a ne kakor po navadi. Zadnja je nekoliko zaostajala ža prvo. ; Primanjkovalo ji je pač vaje, kar se je največ zakrivilo od strani vodstva.' Moški, kakor tudi ženski zbor nista bila popolnoma sigurna, — posebno žensko kre-, tanje nas, ni kaj iznenadilo. Glede domaČega1 'orkestra tudi nimogoče izreči pose-'' ,, bne ;??hya!e — bil je. pač, domači. Med " tem pa; ^kb;se je'Vvo! igralo'z največjo pozornostjo;— odlikovali sta si posebno'' živahna Pavlina M;-sfera'tirSa. Pa tudi Gorenjski pozdrav«, godba. 4. F. T.: »Grozna nevihta«, šaljivi prizor. 5. Le-har: *Grof Luksenburški«, godba. 6. Dr. Schwab: »Dobro jutro«, mešan, zbor s spremljevanjem orkestra. 7. »Večer na morju«, godba. 8. Fr. Govekar »Nemški ne gnajo«,;šaloigra, v enem dejanju. 9. •Ples. Po izvršenem vsporedu prosta zabava in šaljiva pošta. Pričetek ob 4. uri pop. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin. Cisti dobiček je namenjen šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Z ozirom na blag namen, ki ga ima prireditev, vabi na prav obilno udeležbo odbor. Rodoljubom v prevdarek! — Prav lep vir dohodkov v korist družbi sv. C. in M. je bil v pretečem' dobi narodni kolek. Toda ta vir se suši in rapjdno usiha studenec. Pomislite, v prvih osmih mesecih letošnjega leta se je prodalo nič manj in nič več kakor 189.000 narodnih kole kov manj, kakor v prvih osmih mesecih pre-tečenega leta. To pomeni nazadovanje v razpeča-vanju narodnega koleka za.svoto 3403 K! Kaj bo k temu rekel proračun?! Ne mislite rodoljubi, da bodo stroške, ,ki jih ima družba s šolstvom, pokrivale obresti Kotnikove in Polakove zapuščine! Ne, vzdržavanje družbenih šol in vrtcev stane družbo ogromne svote! — Kako naj se uresničijo načrti, ki jih ima družbino vodstvo v prid šolstvu v obmejnih krajih?! — .Pomislite rodoljubi! -Sezite z novim ognjen: ljubezni do naše družbe po narodnih kolekih! Domače vesti* P. h. naročnikom. — Opozarjamo naročnike, ki še niso plačali naročnine za tekoče leto, da se jnagibljemo že proti koncu leta. Prosimo, da poravnajo naročnino čini prej. Pridejane so bile položnice. — List ustavimo vsem onim, ki bi še mudili s plačilom. Kdo bo novi ravnatelj na goriški gimnaziji? — Dosedanji ravnatelj g. S i m z i g je po mišljenju Italijan, dasi je ime slovensko. — Zdaj pa čujemo, da hoče vlada imenovati nekega T e r t n i-ka, profesorja na realki v Trstu, ki ima tudi slovensko ime, pa je — N e-ni e c. Pd Italijanu bi moral prit) Slovenec, pa nam dajo Nemca! — Ali svaka šila.; do vremena. Tudi slovenska • para bo znala dati odgovor, kakoršen tako postopanje zasluži! — Kaj dela dr. Gregorčič v deželnem šolskem svetu?! Šolski zdravnik za gimnazijo in realko v Gorici. — Za šolskega zdravnika na tukajšnji gimnaziji in realki je imenovan Nemec d>. Leo Wolier, zdravnik v Gorici, i Kaj bo: ali zasebna gimnazija aH pa-ralelke?;— Kakor smo že povedali, Lahi niso zavzeti za laške paralelke na državni gimnaziji v Gorici. Zato so ponovili svoj sklep za zasebno laško gimnazijo. Dr. Venier je povedal v seji mestnega sveta, da če se ustanove-laške paralelke, se ustanove tudi slovenske. — Kuratorij zasebne slov. gimnazije je povedal v »Gorici«, da nima nobene rešitve: ne za otvoritev »lov. zasebne gimnazije ne za, slpv. paijalelke. N6, kakor se vidi, ne bo nič letos;ne ž zasebnimi gimnazijami ne s paraletk4mi! Zato ni drugače nego da stariši vpišejo; svpje' otroke na 'državno gimnazijo. Vlada je p~r o ti zasebnim, gi-, mnazijam, ponuja pa laške in slovenske paralelke. Lahi paralelk nočejo, Gregorčič pa tudi ne ve, kaj pravzaprav storiti: ali naj sprejmejo Slovenci pataieJke ali vstrajajo pri zasebni gimnaziji, f»t$& kateri je vlada. — In tako bomo po zaslugi jednih in dmgia čakali lepo dalje na srednje šole z domačim učnim jezikom/ | Pevsko hi glasbeno društvo v Gorici, . (podružnica Glasbene M&Hce v Ljubljani). Pevske vaje možkega zbora bodo vsak toirek in pc.tek ob 87, uri zvečer in pričnejo v t p r e k, 20. s e p t e ml> r a ?. K- Pevci, .j žele še pristopiti do tega dne, nai se oglasijo od 15. t m. naprej od 10-12. ure dopoldne in 2—3. ure popoldne v društvenih prostorih ul. Sv. Ivana št. 7. pri g.u pevovodju i. -Michiu, oziroma tudi v petek 16. t. m. orj 8. uri zvečer istota.n. — Odbor. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da se prične Šolsko leto z dnem 26. septembra t. I. Vpisovanje za učence se vrši od 15. in traja do 22. t. in. vsak dan od 10-12. ure dopoldne in od 2—3. ure popoldne v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana št. 7. 1. nadstr. — Mesečnina za učenca znaša K 3.—, za dva učenca iste družine K 5.—, za tri K 6.—. Vpisnine plačati je K I.— Učnina za izreden pouk po dogovoru. Poučuje se gosli, glasovir, petje in glasbena teorija. — Vabimo stariŠe in njihove namestnike, da prijavijo učence za gotovo v gorenjem toku, ker se pri poznejših prijavah ne bo moglo ozirati pri določitvi urnika v tolik« meri na želje posameznikov. — Odbor. Slovenskim st&rišetn in dijakom. — Bliža se začetek šolskega leta, vslcd tega priporočamo'edino slovensko knjigarno A. Gabršček v Trg. domu, ki ima na razpolago knjige ni šolske potrebščine za vse šde. Vojaški manevri na Krasu skončava-jo. Vojaki se vrnejo jutri ali pojutrišnjem v svoja navadna bivališča. Učiteljiščnikom na znanje. — Dr. I3u-bler: Kemija za IV. razred realke, je odobrena od c. kr. nuučnega ministerstva in se uvede letos na c. kr. moškem učiteljišču. Knjiga se dobi v knjigami A. G a - ' b r š č e k a Trgovski do m. Obizzl in Travan. Travan ranjen na očesu. — Znanega Travana, že važnejšo ličnost v laški liberalni stranki, so dol-žili, da je stori! velik naroden greh, češ, da je on dovolil slovenskim kolesarjem Velodrpm za veselico. Ceio javno v »Corrieru« so ga napadli. Ali »Corriere« je včeraj povedat, da ie Travan le administrator ter da kot tak ni mogel ničesar storiti, da bi ne bili dobili Slovenci Gorju povega. Ve)odroma za-veselico. Goreči Lahi so grdo gledali in godrnjali nad Tra-vanom, kjer so ga dobili. Posebno ga je zmerja! tiskar marchese Obizzi. nekdanji Sokol! Očital mu je, da je napravil s kolesarskim društvom slovensko pogodbo . ter ga,zmerjal, da je izdajalec. Travan seveda mu ni ostal dolžan odgovora ter je baje rekel, da ga udari, če ne preneha z očitanji. Pozneje je Obizzi zopet dobil Travana ter ga vprašal, če. ostane pri tem, kur mu je prej rekef;da ga namreč upili, če ga bo še nadlegoval z očitanji. Travan je rekel, da ostane pri tem, kar je rekel. Obi/.zi ga je na to udaril v obraz mu razbii očala ter ranil na lednem očesu. — S Slovenci se niso mogli tepsti, zato se tepejo pa sami med seboj. Priča^ kujemo, da objavi tudi »Corriere* ta va-žen prispevek k laški kulturi!! Slovensko gledališče v Gorici. — Dramatični odsek Trgovskega in obrtnega društva v Gorici priredi v pondeljek, 5. dec, ko bo mnogo naših deželanov v Gorici, velezanimivo igro: »Svoji k svojim!« V kolikor smo obveščeni, se odsek temeljito pripravlja na ta nastop. Igra »Svoji k svojim« ie prikrojil neimenovan pisatelj na goriške razmere. Prvo dejanje bo igralo »v RaStelju«, drugo »v Gosposki ulici«, tretje v nekaterih drugih ulicah. Dramatičnemu odseku je na tem koraku le častitati. ker hoče oživiti to našo zaspano sezono s svojim javnim nastopom, na katerega opozarjamo že sedaj ,naSe meščane in deželane. O pripravah bomo še poročali, l^eželani in meščani naj poplačajo trud dramatičnega odseka in naj se v polnem številu udeleže igre »Svd|i k svojim!« ,. Gorica, je nekdaj slovela kot .zimsko zdravilišče. Tok tujcev v Gorico je svoj čas naraščal, ali -nespametni Lahi so jih srečno pregnali, ker se ne le, ni storilo nič, kar bi vabilo tujce čez zimo v Gorico, ampak so postopali ž njimi celo neprijazno tako, da so odšli v Opatijo. Gorica bi bila lahko jako dobro obiskano zimišče, ako bi gospodarili na magistratu pametni ljudje. Pa ne le, da ne storijo nič in nič za promet tujcev, ampak uganjajo še take reči, ki naravnost odbijajo tujce od Gorice. Ko so o binkoštih 1908. divjali proti Slovnicam, sp debelo gledali takrat došli tujci ter hitro odšli. Sedanja gonja proti Slovencem postavlja Goriso zopet v grdo hrč.-Kdo pa-bd'hodil v tako nevarno mesto! Tako škodujejo laški divjaki z Jurčkom vred neizmerno goriškemu mestu, kateremu pa bi donašali tujci leto za letom obilo dohodkov, ako bi bilo mirno ter bi znali na magistratu delati v obču korist mesta! Razglas, Vodovod Iz Mublja. -7- Goriški deželni odbor je zaprosil v imenu pri zadetih občin in sicer Lokavec, Sv. Križ. Velike Zabije, Kamnjc, Crniče, Ritieu-berg, Vrtojba, Št. Peter, Skrilje, Prvuči-na, Vogrsko, (iradišče in Dornbcrg, dovoljenje, da bi smel zajeti iz potoka Hu-belj pri štiirjah 10 (deset) sekundnih litrov vode, jo napeljati v glavno cev bodočega vodovoda za mesto Gorico, ter jo potem razdeliti po stranskih ceveh v imenovanih občinah. To se v smislu § 83. postave z dne 28. avgusta 1870. dež. zak. 5tv. «11, sporazumno s prizadetim C. kr. okr. glavarstvom v Postojni, javno naznanja s pri-stavkom, da se izvrši komisijoualna obravnava dne 27. septembra t. 1. in aku treba tudi sledeče dni. Komisija se snide omenjenega dne ob 9 uri zjutraj v občinski pisarni v Štu-rjah. Pri tej obravnavi se morejo podajati - ako bi se to prej ne zgodilo tukaj pismeno ¦-- rnoberitni ugovori proti nameravani napravi, ker bi se drugače smatrali iuteresentje za zadovoljne z napravo ter z odstopom ali obremenjenjem v ta namen potrebnih zemljišč, ter bi se razsodilo biez ozira na poznejše ugovore. Dotični načrti se morejo vpogledati do dneva obravnave pri tuk. uradu v navadnih uradnih urah. -¦ C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici. Caiata«, ki še nI prepovedana. — So dnevi, ko preti Gorici velika nevarnost. »Ščavi-L prihajajo trumoma v mesto. Pa jih ne čakajo s palicami, ampak prijaznih obrazov na vratih, >dobcr dan sem in t je in svoje latinske roke si ma-žejo s »ščavarskimf«, ker jim prav pridno segajo v roke. To je »caiata«, prava pravcata .>calata«! Ce Lahi res kaj držijo na svoje sveto laštvo ter so »ealale-strašno nevarne, katere treba z oboroženo pestjo zabraniti - - potem naj se ojn-nacijo pa uaj prepovedo »calato« Slovencem v laške botege. To bo moško in p;i-J. tr.iotično. Mi pa jim bomo peli slavo. žrakoplovec Rusjan je odpotoval \ Pariz, da shtlabavfi taito nov'motor Sli MI* za svoj aeroplan. Med dirkači iz Zagreb;! je.prišel v Gorico tudi g. Merčep. Pripe-Ijm^se' Je\^\4\ojim avtoinonl!03|iJ Videl k Rusjana; kako je jepo vzletal ali pokazalo se je. da motor nima zadostne moči. Vri: Merčep je ponudil pomoč Rusjanu, odpeljala sta se v Pariz, kjer kupi Rusjanu nov motor s primerno silo. Iz mesta: — *Zdaj so zopet slovenski trgovci in obrtniki v Gorici v ospredju. Zato vprašam: ali res ni mogoče, da hi se nekateri zedinili ter bi začeli izdajati vozni red dvakrat na leto?! Služili ob jednem izborno za reklamo. Škandal je, da nosimo v žepih vozni red, katerega izdaja — italijanski trgovec! Pa malo bolje za reklamo bi si tiuli lahko skrbeli: Tako-le ob sobotah v vseli slovenskih listih v Gorici seznam slov. trgovcev in obrtnikov v Gorici bi najbr-že nič ne škodoval! Oživite se, proč ? indolenco, potom društva na plan!« Otvoritev mosta Solkan-St. Maver. Ljudska veselica. — Vabi se k ljudski veselici, spojeni z otvoritvijo mosta Solkan-Št. Maver, ki se bo vršila v nedeljo dne 18. septembra 1910. v St. Mavru na posestvu g.. Ivana Fonzarija. — Dnevni red: 1. Streljanje na leteče ploče. 2. Dirka psov fermacev. 3. Koncert vojaške godbe c. in kr. pcSpblka št. 97. 4. VU& 5. Umetni ognji. Streljanje na leteče plo-Č> prične točno otv2, uri, dirkat-psov Pa ob 3l/a uri pop. Streljanja na leteče plo-Če se smejo vdelež ti samo udje društva. Vsak strelec plača na pristopnini 2 K. — Pasja ditka je prosta vsake pristopnine ter naj prijavijo gospodarji lovskih psov pse-iermače za dirko najkasneje do 17. t. in*^y: ¦kavaJtfvt Central.ali-pa-..*ru.^r/jc.iJ Cuk & l^erševani ^"Mdtiiem "»"trgu. —T Vstopnina k veselici 50 vin, 6 komadov k plesu 1 K. Zvečer umetni ognji, razsve-čava mosta preko Soče in kresovi,na sv. Valentinu« — Odboj^ Lovskega« in strelskega društva za Goriško.*""" Občni zbor »Gor. slov. mladine« se bo vršil v soboto dne 24. t. m. ob h. uri zvečer pri »zlatem Jelenu«, dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika, zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev predsedniku. 6. Volitev veseli-čnega odseka, S. Slučajnosti. - V slučaju nesklepčnosti se vrši občni, zbor \. - ure kasneje. Člani, pridite v obilnem številu. Odbor. Razpis natečaja. Dve izpraznjeni prebendi »stanove za plemenite gospe poknežene grofje goriške in gradtške so s tem razpisujeta z opazko, da imajo prosilke predložiti svoje dotične vloge v šestih tednih pri podpisanem deželnem odboru. -• V ta namen naj dokažejo: I. da imajo najmanj 1« let; 2. da so vboge; .i vrsto svojega plemenitu&va in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšnje grmije; 4. da so lepega zadržanja; 5. stan in premoženje svojih starišev. in ¦zasluge le-teh za državo; o. število sester, ali vživa vže katera izmed njih ali prosilka sama kako prebeudo ali drugačno podporo. — Deželni odbor. Britev med LaM. — V neki gostilni za gradom v Gorici sta se sprla mesar lidvard Čtitarin in brivec Jas. Humar. Ko je Cufarin tiščal Humarja na stolici. je ta potegnil britev iz. žepa ter precej močno ranil Cufarina na nogi. Čufarina so peljali \ bolnišnico. ttumarju pa v -»pržon«. Listnica uredništva: Og. dopisnikom: Pogostoma pride vprašat [eden ali drugi: zakaj še ni priobčen poslani dopis? Naznanjamo, da prinhčiijcmo vse dopise, ki so rabljivi. če ne takoj v prvi številki pa v dragi, kakor je prostor; nekatere pa v Primorcu-, če tičejo bolj v ta list kot pa v Sočo. Dopise, kf niso za nič. vržemo molče v koš! trgovski kongres je začel žborOvaii v nedeljo na Dunaju. Kongres se bavi s trgovsko izobrazbo. Navzo&i so zastopniki raznih držav.. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 kontorist, 3 potniki, 13 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železjuiške stroke, 7 pomočnikov manu-lakturne stroke^ pomočniki špecerijske stroke, 1 blagajničarka, 1 kontoristinja, 3 prodajalke, 13 učencev, 3 učenke, 'r-* Službe išče: 3 knjigovodje, 5 kontoris-'tovs 2 poslovodja, 3 potniki, 20 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov železniške stroke, 12 pomočnikov manuiak-turue stroke, 10' pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajni-čark, 12 prodajalk, p učencev, 5 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, m druge pa proti mali odškodnini. Meso iz Argemmije. Miuisterstvo pošlje v Argentiiiljo posebno komisijo, ki bo na licu mesta proučevala uvoz mesa iz Argeutinije v Avstrijo. Te dni pridejo z-Dunaja nekateri mestni svetovalci v Trtf ogledat in pokušat meso iz Argentinije. ki naj bi se upeljalo na dunajski trg. Vojna uprava vkupi po vkupovalni navadi /a Gradec 300 q slame za postelje; Maribor 12(>U q slame za steljo; Celovec 5(H> q slame za steljo; 25o q slame za postelje; Beljak 15(K) (j slame za steljo: Ljubljano snu ti slame za steljo; \w q slame za postelje; Gorico 1750 q slame za steljo; 150 q slame za postelje: Pulj ()<«) q slame za postelje. Dotična vkupovaina obravnava bo dne 2u. sept. 1910. pri c. in kr. vojaškem priskrboval-nem skladišču v Gradcu. Ponudbe prodaje s kolekom se imajo najkasneje ob (>. uri predpoldne pri vojaškem priskrbo-valnem skladišču v Gradcu se nahajati. Hližnje pogoje se more pri vseh vojaških priskrbovališčih tukajšnjega inteiulaiične-ga okrožju razvideti. kjer se nahajajo vku povalna razglasil.! in uzorčni zvezki. Politični pregled* Sklfcanje deželnih zborov. Sklicani so deželni zbori: nižjcavstrijski. solno-«radski, štajerski, koroški in predarelski na dan 20. septembra, gališki na dan 22. in gorujeavstrijski 2H. septembra. Drugi deželni zbori bodo sklicani v oktobru. Ceško-ramiške spravne konference. Zopet smo pri teh konferencah. Deželni zbor češki ne more delati; zato nove spravne konference in stavijo se zahteve. Cehi so pripravljeni koueedirari" Nemcem >amo izvolitev komisije v dež. /.boru glede* proračuna ter poseben odsek za pretres vladnih predlog glede razdelitve Češke v administrativna okrožja. Konici euee bodo najbrže zopet brezuspešne. '"';,' O manevrih Mjanske montarice v Jadmtskeni morju so ohltfrfto.pisan* razni it ..'ijanski listi. ^Tribuna« je jlp?tfdurjala, da je popolnoma, logično, da je mislila italijanska vlada tudi na manevre v Jadranskem inorju, katero pripada po večjem delu Italiji* ki ima dolžnost bavi{i se v mirličpT času s jkrcdfoH ki-ffiMt bratubo tega morja. Italija" hoče vedeti, kako varna, je v svojem lastnem posestvu. -domačega društva, d) >l)ve tašči«, vesp* f*;St!ConW Je pfsat dttimajo manevri tiefik Ivaza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Narodni dom« v Škrbini vabi na narodno Javnost ob priliki 2V-Jetnice svojega obstanka dne j \\ septembra 1VM. na prostoru gosp. Iv. Adamiča« Vspoted: I. Ob 10' a zj. sprejem m prebav došiili Sokojskih društev iz Dornbefga. ?;d«ŠČ itd. na kar sledi u-stimovitev »SniotSkeus društva- v Skr-bini. 2. Popoldne točno ob ¦'. uri veselica, po sledečem, vsporedu: a) S. (ire-gorCie*: »NaS narodni dom«, 'dcktaimije g. K Trobec, b) Češki m\?c\ pesmi: .*Vprašaš, č^mji&i Scni^^ka.. poje mešan zbor domačega druStva. ^ Knerster: >Naše gore«, poje mešan zbor rihcnber-'I Sfciiga 4rusfea •$*$«<**; čr to La-harnar: -MtodoVti rtk, poje ifte&flt zbor Ljubljani' Anton Jug je suspendiran-,'ih si- j cer radi govora na učiteljski skupščini v ! Noverrtmesti*. Podtikajo-mu, da'je rekel: da treba mladino vzgojiti tako, da bo manj čl no-rmeua in, manj belo-rmena. ; ..Narodna delavska organizacija v Ljubljajil je bi)a razpuščepa radi resolucije, poslane češkim narodnim socialcem. Sedaj pa je .pričela sodnija preiskavo proti nekaterim članom bivše N. D. O. Nekak' »veleizdajniški proces« se pripravlja! Maniiestacijski shod slovanskih železničarjev. .— 11. t. m. je pričelo mani-festacijsko zborovanje slov. železničarjev v Pragi. Prišlo je 200 Poljakov.in 100. Jugoslovanov, med temi v pretežni večini Slovenci. Na kolodvoru so došle goste pozdravili zastopniki občinskega sveta in odborniki češkega železničarskega društva. Z jugoslovanskimi železničarji seje pripeljal tudi državni poslanec Ivan Hribar. V seji preds. g. Zoreč iz Trsta izjavi, da so si vsi železniški uslužbenci na Slovenskem edini v boju proti skupnemu sovražniku in da pozivajo svoje češke, brate, naj prevzamejo vodstvo v tem boju. Zastopnik bosansko-hercegovskih železničarjev Kacetel je prijav«! vstop svos. jih tovarišev v zvezo, da dobe podpore v boju proti gennanizaciji in pa madžarir j zaciji. Poslalo se je ministerskemu pred^ sedniku brzojavko, v kateri je izrečen protest slov. železničarjev na Avstrijskem proti zapostavljanju slovanskih u-slnžbencev v narodnem in gospodarskem oziru ter zapostavlanju slovanskih jezikov v notranjem uradovanju. Zahteva se absolutno jezikovno enakopravnost.- 7 Shod je. izjavil, da se bode boril za te zahtevt* z vsemi postavnimi sredstvi. Velika povodenj je nastala v Pulju v soboto pop. Utrgal se je oblak, vse ulice so bile preplavljene. Na nekaterih krajih je bila voda 2 m visoka. Zanimiva razprava bo 17. t. m. pred deželno soduijo v Ljubljani. Drž. pravd-ništvo toži znanega radovljiškega klerikalca Kleiudieusta zaradi pregreška malomarne usmrtitve hranilničnega uradnika Sokola« .Praprotuika. Okraden tržaški župaii. Znano je. da so laški izgredniki preteklo nedeljo nosili župana dr. Valerija na rokah. Sedaj se je izvedelo, da je bila županu ukrade-I na zlata ura, ki je vredna 600 K. O tem j dogodku se sedaj mnogo razpravlja v Trstu in se delajo prav zasoljene opazke "o idealnih« laških nedeljskih demonstrantih. ' ' ~ :..¦¦¦¦;-.'••¦ Pustolovca Gega pl. Soinoskebv so zaprli v Budimpešti. Pridobil si je v prejšnjem stoletju svetovno slavo. Najprej je., bil cerkveni m;t, pozneje je tako liapredo- ; val, da je nastopafv dvoru braziljanske-ga cesarja Dom Pcdra kot avstro-pgrski, j poslanik in da je pri neki slavnosti neljaf biaziljansko cesarico za roko. Od tu se je vrnil v domovino. Imel je s Kovacsevo . dva otroka. Na to nekdanjo ljubico se je '' spomnil. Poročil jo je, pretepal m jo spravil celo v norišnico, samo zato, k,er je imel Kovacs-cva denar. Sedaj so ga aretirali. ..:¦...-,. . • -j; nobenih naro'čil. Zato te"parrii^ ph1t*$lie y Filadelfijb,-: postaja pa je;- p^j-pčala;;j da ga ni videla. '' : . Nagrada, za najlažji motor. — Daus-set, član pariškega občinskega svetal bo predlagal, naj se razpiše ..nagrada 100.000 frankov za najlažji in najodpornejši motor. Motor, ki mora biti francoski izdelek, bo služil pri zrakopiovstvu. ;'; Nesreča v Ameriki. — Cez Mihijjjan-sko jezero prevažajo brodovi železniške vlake. Tak brod »Marguette«,. imenoHfan, se je tik obrežja potopil. Utonilo je-od50 oseb 39. f o igra v enem dejanju. (Med vsako točiSB svira godba slovanske komade). 3. P1e& Pri plesu svira godba »Prvaskega SokfiK^ la<. Vstopnina k veselici: stojišča po i^;: v. sedeži l K. Prcplačila so namenjeta družbi sv. Cirila in Metoda. Vstopnina |f plesu: vsak komad stane 20 vin. Za So-' kole v kroju posebne vstopnice k veseli* ci in plesu. Cisti prebitek je namenjen, bodočemu >Sokofskemu domu«. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V slučaj« neugodnega vremena se vrši veselica L>;¦ t. m. TrgonkHbrtie is ittftfarike mt VIII. avstrijski vinarski kongres se je vršil na Dunaju te dni. Zaključna seja je bila 10, trn. Bila so zanimiva preda-vatijaV Na shodu le vladalo ves čas lepD soglasje. Najbt tak' važen finod koristil' našim vinogradnikoin. O kongresu ve0, • prihodnjič.;'-' ':•'•+•] i;]', političen pomen. Prvič je manevrirala italijanska mornarica v morju, ka^rega se je lastil..... ženi mri lijanska pomorska sihi^^ostn* tH&r$]h bo Italije ter da inore :^6vladati AdrU^ I slučaju vojne. Srbija zgradi veliki) moderno tvorni cd/M-tPpoViB..'/^^.!1.""-'* . ^i.H;-'":! Razne vesti. Obletnica smrti cesarice Elizabete. ™ V soboto je minulo \2. let, odkar je Lik cheni zabodel našo cesarico. Na Dunaju in po drugih krajih so se brale maše zadušit ice. Nemški cesar pride v petek na Ogrsko na lov na posestvu.nadvojvode Friderika v 'Belvesu. Tam ostane do ponedeljka! Morda bo imel na Ogrskem tudi kak. znamenit govor! ' *;] •¦ * \: ,ih Ie ;> j v J1. Profesor Jug v Ljubljani — suspen- Književnost Koncem avgusta 1910. je izšlo »Dopolnilo civilnopravdnini zakonom za jeto 1906—1910«. — Urednik dr. Volčič pravi v svojem predgovoru: Po letu, 1906»i ob katerega koncu je izšel IV. zvezek »:Pra-vnikove. zbirke*, so se nekateri predpisi dotične snovi premenili, premnogi po odločbah vrhovnih sodišč pojasnili ter:; so sj v rečeni kr.'igi naši' še nekatc.:'.uio- ¦ teči tiskovni p)};rc5.\. Dasi je od vjega ¦init>i knjige p aon M\ le-- ge malo rad dvesto izvodov, vendar pri naših razpie-i ah ni upati, da-se skoro zvedejo, šii manj pa, da se ihore v doglednem Času izdati njen drugi natis. Zato sem v soglasju z društvom »Pravnik« uredil dopolnilo, ki naj knjigo z drugimi objavami vred^ ki jih je društvo medtem izdalo — (nova odvetniška tarifa, jezikovni zakon za Dalmacijo) — 'popolni: po sedanjem -stanju v vseh zgoraj označenih ozirih. Novi kupci »Civilnopravnih zakonov« dobe »dopolnilo« in medtem izišlc omenjene objave vezane v eni knjigi, drugi si jih lahko nabavijo posebej, da vsem nudo-meste novo izdajp navedenega IV zv. zbirke. ' '• ¦ ^¦;- Dostavljamo, da je v »Dopolnilu krog Ml novih odločeb vrhovnega sodišča. Dopolnilo se za ceno 1 K 20 vin. dobi po vseh knjigarnah in pri uredniku dr. .Volčiču, Rudolfovo, Kranjsko, ,. Matica^.SJpvei^ka ia.vUa^.da.bodo letošnje knjige" rano dotiskaiie.' .Dr. B. Vošnjaka knjiga ^Napoleonova Ilirija* je že gotova, istota|& h# kmalu natisnjen prevod zanimivega • ^eSkega i^romana »Jan Marija Plojliar*. ki gaje 'spisal sloviti Češki pisatelj Zeyer.; V tisku še nahaja tudi domač zgodbvinsk? roman »BrambovciP-, do 7. ure zvctšeif F*nl leUtnek, Stolna ulp^ 3, I. nalstr. ; -0r- -:•¦-..........^..... ""'§in hrano ali brez hrane se , vSpreuno 2 dijak pri dobri pas$ nase upravniStvn. * T ¦zenica, ki je imel pri sebi zal.oj z dvojna- f^j0 jJKlSh' -to podlago. V tej podlagi j$lbilo za n?^lvo. I^4N|Ml zrak^# Na IhVaricoskem vzleta Hrvat TSjelovucTč. ki se je pospel med pi*ve zrakoploy.ee. Te ;dnj |e bil aranžjr^l v^let |4x>rleaiisa.^ -^ v BjorJleaux ptfc j^ žg prfi dji^";*prefetflfy J tt'j km ter prekosil slavnega Paulhana . za H) km na dan. V*i ilustrirani listi fran- ' coški prinašajo njegov« fotografijo. > 4 bojne ladije za Čjno morje zgradi Rusija'r Vsakarladija bo stala 12 milijonov rubljev. ., Parnik »Clara«, okatererii so se že5' raznašale vesti, da bi ga bila zadela kaka nesreča,, je^dgspf 1 9.:! t. m.*v fila^elfijo.. . Da riPbiltf Vfeitr ^ hfjdrn, jeziva»okoliščč- J na, da so na semaforični postaji Oitavos J na ?o|tti|'4te|^^žfiam4iia| f##s9$§#rlj; nika »Clara«," smatrali za znamenja par-Ijjika »Clara. Camus«, za, katerega ni.bilo ..^ \t)U\\g*t)U)0^ gospodič|o ;,: m tržotfioo'[ ] Zahteva se znanje slovenskega iti nemškega jezika v &go^oru Aa 4 - -in pisani. •- * $_ Ponudbe pa naše upravništv« juj se prati pijančevanju, 4okler Je še čas. Reši pijači ndanega predno je uničeno njegovo zdravje, veselje do dela in njegovo premoženj«. — in predno ga je pobrala smrt Alkelin je sredstvo s katerim s* omogoči. VoBOjNa: 1,643 638.-. — Reservui zakiad: i)1.740-59. — Vrednost his: 354 416 72. UljUdno naznanjava si. občinstvu, jda sva oLvorila na TraMlikU StCO. 4, trgooiiio z železnino, kouinas-timi predmeti in kabinjsko posodo. ¦¦— Gene zmerne. — Priporočava se si. občinstvu. ~- Z odličnim spoštovanjem J|oit)bi§ & denrilli. &ll!!ii;:Pr^rad & ČemetiČ f Gorica, Trgovski dom a žjefr speljala, za: dobo? do 24. t. m. posebne cene za vse modno iti manuiakturno' blago. Posebim ^volneno blago za obleke in bluze za deklice,. Spfone, posteljno perilo in odeje, - zavese^ preproge itd. — Za dečke lepo sukneno jblag6, perilo in kravate. Cene so razvidne v izložbah v Trg. domu in ' F ^ t permanentni razstavi i„Reclam". Ova praktikanta z primerno Šolsko izobrazbo sprejme tvrdka Pregrad & Černelič Gorica — Crgouski dom Miiller in Maiicr tnhi atniuhi shtro, c ritem da Irtu prehodita w,-t. OfiCiulorula a ti t lcf><> nimico,. prišla domov zc frz mrscer dt^et. llikt ata zdrav«, n'*, pa .s:c kako, naj ttta uo.s-ifa le roulje, ,,0/ttt". ti J. Medved, Mol Tekališfie. Josipa Verdi st. 32.