DELAVSKA ENOTNOST Poštnina plačana v gotovini " Stalin je ne samo dostojno ohranil veliko dediščino Marxa, Engelsa in Lenina, ne samo ohranil in razvil naprej veliko delo Oktobrske revolucije, ne samo obogatil za* kladnico marksizma-lenin zma tn človeške znanosti sploh z novimi nesmrtnimi pridobitvami, ampak je postavil temeljna načela in perspektive celotnega razdobja borbe za zmago socializma na svetu. E. Kardelj GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Leto II., štev. 51 Ljubljana, 20. decembra 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— Osnutek ustave Ljudske Republike Slovenije Vlada LRS je v zakonitem roku pred-, tožila Predsedstvu ustavodajne skupščine svoj osnutek 'ustave. Ustavodajni odbor je pričel z razpravo in bo jzročil predlog ustave v končni pretres in izglasovanje skupščini, ko se bo ta sestala na prihodnje zasedanje. Istočasno s pričetkom razprave daje vlada svoj ustavodajni predlog v razpravo državljanom LES. Ko stoji slovensko ljudstvo pred emo najvažnejših svojih nalog, da namreč po dolgih stoletjin svoje težke suženjske zgodovine in borbe za svoj narodni obstoj, pretresa in sklepa o ustavi, s katero dovršuje temeljno zgradbo svoje državnosti, se zaveda osnovnega dejstva, ki mu je to omogočilo. Danes sleherni naš pošten in zaveden delovni človek ve, da je bila .narodno osvobodilna borba tista, kj je pisala našo ustavo, da so pridobitve domovinske vojne temeljne točke te ustave in da bodo vsa njena določila izraz našega resničnega stanja, na katerega more z gotovostjo in zaupanjem v bodočnost opreti delovno ljudstvo svoj bodoči razvoj. Slovensko ljudstvo si je y družbi z ostalimi jugoslovanskimi narodi s krvjo priborilo vse pravice in osnove, ki jih bo zapisalo v posamezna dotočila svojega temeljnega zakona. Slovensko ljudstvo ve, da je njegova naloga le ta, da tisto živo ustavo, ki se jo pisala v mislih in srcih borečih se slovenskih ljudi od leta 1941 dalje, prenese v pisan zakon, ki bo potrjen od vrhovnega in zakonitega organa naše oblasti. Jugoslovanski narodi So z mečem pretrgali svojo preteklo zgodovinsko pot. ki jih je uklonila v gmotno odvisnost izkoriščevalskih plasti in v duhovno sužnost. Na tej zgodovinski prekretnici so jugoslovanski narodi enkrat za vselej zavrnili staro obliko in vsebino države in zavrgli stari družbeni red, ter v borbi s tujerodnimi okupatorji in domačimi reakcionarnimi izdajalci, opogumljeni in naslonjeni na veliko domovino svobodnih sovjetskih narodov, skovali bratstvo in enokost, si ustvarjli novo domovino in položili temelje novemu političnemu in družbenem redu, v katerem je oblast v rokah delovnega človeka. Že sredi velike domovinske vojne so se jugoslovanski narodi po svojih izvoljenih delegatih 29. XI 1943 odločili za federativno ureditotr svoje skupne države in istočasno prinesli kot prvi parlament nove demokratične in federativne Jugoslavije zgodovinske odločitve, ki so vsem njenim narodom prvič- v zgodovini priznale in zagotovile samostojnost in enakopravnost. Ju-goslvaija je kot svobodna domovina svobodnih narodov stopila v. zgodovino kot nov, močan, progresivni faktor. Kakor je bila nacionalna osvoboditev, bratstvo in enotnost demokratični državni in družbeni red ter pot doslednega in progresivnega razvoja osnova boja in graditve oblasti v domovinski vojni, tako so ostala ta načela tudi osnova vsega bodočega državnega in družbenega življenja v svobodi. Pred letom dni je slovenski narod skupno s svojimi bratskimi narodi razpravljal in po svojih zastopnikih sprejel ustaivo FLRJ. v to ustavo so jugoslovanski narodi zapisali vse svoje skupne pridobitve narodnoosvobodilno borbe in potrdili tista obča načela naše državne, politične družbene in gospodarske ureditve, ki so in morajo biti skupna tako zvezni državi, kakor vsem njenim republikam, delovnemu ljudstvu Jugoslavije kot celoti in slehernemu delovnemu človeku v vsak,- republiki posebej. Z volitvami v ustavodajno skupščino FLRJ, z javno razpravo o zvezni ustavi, ter z glasovanjem slovenskih zastopnikov, v obeh domovih zvezne skupščine je tedaj slovenski narod v osnovah svoje ustave že izrekel svojo premišljeno in dokončno besedo. Zato je samo po sebi umevno, da vsebuje naš osnutek, kakor vsebujejo osnutki vseh ostalih ustav jugoslovanskih narodov, vsa tista temeljna načela, ki so zapisana v zvezni ustavi. Vse revolucionarne spremembe, v razliko od prejšnjega stanja, tako v pogledu nosilca oblasti, v pogledu socialno-go-spodarske strukture, v pogledu odnosov naših narodov do zvezne države in v pogledu njihovih medsebojnih odnosov, so temelj naše ustave tako, kakor so temelj naše skupne jugoslovanske ustav6. Zaradi tega ne stoji danes slovensko ljudstvo jn njegi). vo vrh°vno predstavništvo pred novo in težko nalogo, ko pripravlja svojo ustavo, ker mu spričo že izvojevanih in zapisanih skupnih ustavnih določil, ostaja le ta velika m častna naloga, da kot suveren narod vse to v svoj; lastni ustavi potrdi. To dejstvo pa v ničemer ne zmanjšuje zgodovinskega pomena sprejetja lastne ustave, ampak ga nasprotno povečuje. Slovenski narod potrjuje s svojo ustavo ta načela kot samostojen in enakopraven narod, kot narod, to je s pravico samoodločbe pristal na državno zvezo z ostalimi in gosi ovan stom i narodi in to prav na osnovi enotnih pogledov v državnih, političnih, družbenih '-n. gospodarskih stvareh, ki so se izkristalizirali v osvobodilni borbi in ki predstavljajo resnično in neomejeno vez med jugoslovanskimi narodi.-. Kakor ni imela zvezna ustava, tako nima tudi naša republiška ustava nekega programskega karakterja- Ne govori o stvareh, ki bodo. o Stvareh, ki naj se tako in tako urede. Ne! Naša ustava pravno fotmulira dejansko stanje, ugotavlja izvršene spremembe v politično družbeni strukturi našega življenja, ugotavlja, da so načela resnične ljudske demokracije uveljavljena v našem javnem življenju in pove, da je dognana volja ljudstva, da je povratek nazaj nemogoč. Naš osnutek ustave je tedaj stvarnj izraz resničnega položaja na Slovenskem, izraz dosežene stopnje našega razvoja tako v pogledu naše lastne rasti kakor sožitja z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Tak značaj pa seveda ne jem- lje ustavi njenega ustvarjalnega pomena, pomena v smislu perspektivnega razvoja, ki ga daje naš osnovni zakon prav na podlagi dosežene stopnje. S tem, da podpira gotove družbene pridobitve, da določa organizacijske oblike jn da precizira odnose med, posameznimi organi, postaja naša ustava močno orožje v rokah delovnega ljudstva in s tem poroštvo razvoja v progresivno smer. Leto dnj ustvarjalnega dela, kj so ga jugoslovasnski narodi doprinesli po sprejetju ustave, kaže vso njeno upravičenost. Ta doba. nam dokazuje, da je bilo z zvezno ustavo potrjeno tisto resnično dejansko stanje, kj je najbolj ustrezalo interesom delovnega ljudstva. Zato je bila tako pri krojitvi naše ustave kakor pri naših najvažnejših zakonih eno-dušnost vseh jugoslovanskih narodov in vsega delovnega ljudstva. ,V deželah, kjer prevladujejo globoka družb©na protislovja, kjer se na eni strani' šele zbirajo naipredne sile z namenom, da si pribore ustrezajoč ustavni okvir, jn kjer proti njim stoje silo reakcije, ki se krčevito drže na oblast; in ki branijo svoj reakcionarni ustavni red, je borba za naprednejšo ustavo težavna stvar. Pri nas, ko je bil med narodno-osvo-bodilno borbo zrušcn stari red, si je ljudstvo moglo postaviti tako ustavo, s katero je konsjatiralo pridobitve svoje domovjnske vojne in si zagotovilo razvoj v izključno • svojo korist. Slovensko ljudstvo bo v svoji ustavi poudarilo predvsem tisto pridobitev, ki je bila zanj v toku domovinske vojne in kj je še danes odločilnega pomena, uzakonilo bo svojo svobodno združitev z ostalimi jugoslovanskimi narodi v zvezno državo FLRJ. Poudarilo bo. da je bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov osnova našega .sožitja in porok naše bodočnosti. Kakor je to storila naša zvezna država v svoji ustavi za vse narode, tako bo vsak od naših narodov uzakonil v s voj j ustavi te osnovne temelje naše pridobitve in našega bodočega življenja. Zato ni jn ne bo slovenski narod nikdar pozabil rešilnega gesla svojega nacionalnega boja in edinih resničnih osnov svoje lastne državnosti in občega razvoja, kj se odražajo prav v dejstvu skupne zvezne države jugoslovanskih narodov ter njih bratstva in enotnosti. Zato je in bo tako v odnosih do naše zvezne države, v odnosih do jugoslovanskih narodov in njihovih republik, v pogledu izenačenja pravic vseh jugoslovanskih narodov na teritoriju naše republike dejstvo takega bratstva in enotnosti vedno in povsod poudarjeno. Ta ugtavna določila postavlja slovensko ljudstvo v svoj osnovni zakon kot suveren, samostojen in enakoprarven narod. Kot tak tudi izvršuje samostojno vse pravice, ki mu jih določa ustava. Prenesel pa je na svojo zvezno državo gotove posle zaradi ekonomske, politične in vzajemne pomoči in sodelovanja, kakor tudi zaradi skupne obrambe narodne svobode in neodvisnosti. Enotnost slovenskih ljudskih množic v borbi proti tujim zavojevalcem in proti domači reakciji je ustvarila resnično ljudsko oolast, oblast delovnega človeka. To enotnost je v toku narodno-csvobodilne borbe, je v prvi dobi naše svobode in bo v vsej bodočnosti čuvalo slovensko ljudstvo kot svojo osnovno pridobitev in kot stvarni pogoj resnične demokracije. Zato bo naše ljudstvo pri razpravi o naši ustavi imelo pred očmj pomembno dejstvo naše enotnosti in bo tako kot je v preteklosti, budno pazilo, da ne bodo ostanki reakcionarnih klik, sovražniki našo enomosti kjerkoli in kadar koli zasajali spora med naše delovne množice. Poleg omenjenih osnov, izhajajočih iz pridobitev narodno-osvobodilne vojne, bo naša slovenska ustava, skladno z zvezno ustavo, uzakonila pridobitve ekonomskega značaja, Te tvorijo podlago naše ljudske demokracije in so porok gospodarskega razvoja naše ljudske države. Dejstvo, da je danes državna lastnina ljudska lastnina, omogoča oblasti uresničevati našo demokratično politično in družbeno ureditev in našo državno organizacijo. Garancije, ki jih danes dajo ustava delovnemu ljudstvu, delavcu, kmetu in delovnemu inteligentu tako v pogledu njihove udeležbe v oblasti in državni upravi', v političnem udejstvovanju, organizaciji dela, kakor v pogledu njihove zaščite, so danes ostvarljive prav zato, ker državni sektor obče ljudske imovine omogoča^ realizacijo takega ljudskega demokratičnega programa. Obveza ljudske oblasti, da podpira sindikalne organizacije in zadružništvo, je dokaz resnične ljudske politike. Pri taki politiki bo imel tudi delovni privatni gospodarski sektor vso možnost svojega obstoja in dostojnega življenja. Kakor je smatrala vlada Ljudske republike Slovenije za svojo dolžnost, da je izročila osnutek ustave v javno diskusijo, tako smatra za svojo dolžnost tud; to, da pozove slehernega državljana, da se seznani s tem osnutkom, da Pri diskusij; sodeluje in da svoje mnenje sporoči ustavodajnemu odboru bodisi sam alj po svojih ljudskih zastopnikih. Ustava je stvar ljudstva, ker z odločilnim, pravnim dejanjem ugotavlja stopnjo svojega razvoja in polaga temelje bodoči njegovi življenjski peti,' zato je prav, ljudstvo o njej razmišlja, razpravlja in pove svojo sodbo. PREDSEDSTVO VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sporazum naše in albanske vlade o koordinaciji gospodarskih narčrtov in ukinitvi carinskih meja in carin Med vlado FLRJ in vlado LR Albanijo so se že dalj časa vodili azgovori, ki naj bi pripomogli obema, državama, ki ju je že med vojno povezala skupna borba proti fašizmu, vzpostaviti še tesnejše sodelovanje, dosečj dim večjo medsebojno pomoč, ter še bolj okrepiti miir na Balkanu. Rezultat teh razgovorov je sporazum, podpisan 27. novembra, o koordinaciji gospodarskih načrtov obeh držav ter ukinitev carinskih meja in carin med obema državama. S tem sporazumom bo FLRJ pomagala bratski LR Albaniji k hitrejšemu in popolnejšemu gospodarskemu dvigu. Spora- zum je v imenu FLRJ podpisal predsednik gospodarskega sveta jn minister za industrijo tov- Boris Kidrič, v imenu LR Albanije pa predsednik gospodarskega sveta in načrtne komisije, minister za gospodarstvo Nako Spiru. "**■ V Albaniji je ta sporazum izzval razumljiv val navdušenja. Ko je prispela v Tirano vest' o podpisu sporazuma, je okrog 40.000 prebivalcev Tirane priredilo spontane manifestacije, na katerih je izrazilo svoje veselje zaradi podpisa sporazumov 0 koordinaciji gospodarskih načrtov, odpravi carinskih mej in carin med FLRJ in LR Albanije. 63. rojstni dan J. D. Stalina Dne 21. decembra bo predsednik Sveta ljudskih komisarjev Zsseae sovjetskih socialističnih republik generdlisim Stalin dopolnil 67leto svojega življenja. Vse od rane mladosti pa do danes je bilo njegovo življenje posvečeno delu za zgraditev močne in zmagovite Sovjetsbe zveze. Stalin — veliki voditelj proletariata vsega sveta, voditelj nag-večjega slovanskega naroda in vseh ostalih slovanskih narodov, ka so danes nosilci najnaprednejših socialnih, političnih in kulturnih idej v svetu — pomeni za vse delovno ljudstvo mir, pravičnost in napredek, pomeni isto, kar pomeni ime Sovjetska zveza. Maksim Gorki o Stalinu : »Neprestano in zmeraj hitreje raste v svetu pomen Josipa Stalina, človeka, ki si je najgloblje prisvojil silo in pogum svojega učitelja in tovariša in ga že 10 let vredno nadomešča na najtežjem mestu voditelja partije. On je globlje od vseh drugih spoznal: resnično in neomajno revolucionarno - ustvarjalna je lahko samo resnična in čisto proletarska, premočrtna sila, ki jo je odkril in navdahnil Lenin. Čudovito organizirana volja, prodorni razum velikega teoretika, pogumnost nadarjenega gospodarja, intuicija resničnega revolucionarja, ki zna natanko razbirati zapletene človeške lastnosti, vzgaja najboljše izmed teh lastnosti ter se brezobzirno bori proti onim, ki ovirajo dober razvoj do skrajne višine ■— vse to ga je postavilo na Leninovo mesto.« 1934. »Veselo je živeti in boriti se v deželi, kjer visoka modrost partije in železna volja njenega voditelja Josipa Stalina za vse večne čase osvabajata človeka od prekletih navad in predsodkov preteklosti.« 1935. EJimitrj&nnu ------==^±±f========^sssssmsmmmissiemsssa^iim^ Proglas prvega povojnega Slovanskega kongresa slovanskim in vsem svobodoljubnim narodom sveta .. .. ._____c,......sveti,.! Mnogo bo treba, da bomo zacelili težke rane, id še krvave. Bratje in sestre Slovani, svobodoljubni narodi sveta! Minilo je leto in pol od časa, ko je Sovjetska armada skupno z armadami slovanskih 6n vseh svobodoljubnih narodov sveta razbila hitlerjevsko Nemčijo. S pomočjo velikega ruskega naroda so slovanski narodi izvojevali popolno zmago nad svojim stoletnim sovražnikom. , V borbi proti nemškim zavojevalcem in njihovim pomagačem so slovanski narodi znova dokazali svetu svojo veliko moč in nerazrušljivo borbeno enotnost. Rešili so svobodoljubne narode sveta pred iztrebljenjem in zasužnjenjem. V borbi na smrt z z vlitim in močnim sovražnikom so slovanski narodi pokazali primere vzdržljivosti, poguma in neomajne vere v svojo pravično stvar. Minili so dnevi težkih preizkušenj slovanskih in vseh svobodoljubnih narodov. Navdahnjeni z naprednima idejami, zvesti svojim slavnim tradicijam so postali slovanski narodi močna zaslomba miru in napredka, zanesljivo oporišče borb proti nečloveški ideologiji fašizma. . .... , , „ . „ Zvestoba načelom resnične demokracije, goreča ljubezen do domovine, medsebojno razumevanje in vzajemno spoštovanje — vse te poteze, lastne slovanskim narodom, so dobile sedaj nov, doslej nesluteni prostor za svoj razvoj m procvit. V življenju slovanskih narodov so se izvršile globoke spremembe. V povojni svet so narodi slovanskih držav stopili kot svobodni, popolni gospodarji svoje usode. Sedaj so Slovani krepko stopili na pot mirnega procvita, na pot razvoja demokracije in napredka in nobena stvar več jih ne bo ustavila na tej slavni poti. Ta pot vodi proti vrhovom svetovne kulture, ki je bila v znatnem obsegu ustvarjena z rokami samih Slovanov. , . . , Slovanski narodi srednje in jugovzhodne Evrope so dosegli samo v letu m pol v svoji povojni izgradnji ogromne uspehe. V sodelovanju s Sovjetsko zvezo — državo dosledne demokracije — so narodi Jugoslavije in Poljske, češkoslovaške in Bolgarije ustanovili svoje ljudske demokra- tiC"Vvseslovanskih državah so izpuljene korenine reakcije: uničena je spahijska zemljiška posest in gospostvo velikih kapitalističnih monopolov. Za vedno so pretrgane vezi odvisnosti od tujega kapitala, glavna narodnogospodarska bogastva so izročena državnim rokam. V vseh slovanskih državah pripada oblast samo ljudstvu. že sedaj se' mlade slovanske republike po svojem političnem sistemu in uspehih napredne občečloveške kulture šle daleč naprej. To ustvarja s svoje strani široke u««,™.—-v v »«>. •>**— silah M jih skrivata v sebi enotnost in bratstvo slovanskih narodov. Združeni v veliki ideji uničenja fašizma v vojnih letih so slovanski mn-odi sedaj zedinjeni z idejo borbe za mir in varnost, z idejo borbe proti ostankom ia.sizma. Bratstvo slovanskih narodov, njihovo medsebojno spoštovanje m sodelovanje so • nesliivo iamstvo mira in varnosti po vsem svetu. ' zato3 izjavlja Slovanski kongres v imenu svobodoljubnih slovanskih narodov: kdor želi mir, kdor želi procvit narodov, je dolžan vsestransko podpirati b‘ ‘ Ogromne* sotagube, M so jih slovanski narodi pretrpeli zaradi fašističnih zavojevaleevt velike so žrtve, ki so #h dali za uničenje fašizma. Mnogo bo treba, da bomo zacelili težke rane, ki še krvave. Kdo more pri takih pogojih želeti novo vojno? Komu jč potrebna nova vojna, Nova vojna je potrebna samo imperialističnim zavojevalcem. Potrebna je samo tistim, Id bi se radi kakor nekoč igrali z usodo slovanskih narodov, tistim, ki so zainteresirani na tem, da bi Balkan znova postal »sod smodnika« v Evropi. Dolžnost vseh poštenih ljudi je, da razkrinkujejo spletke hujskačev na novo vojno, da razkrinkujejo njihove lopovske mahinacije, da onemogočajo hujskače na novo vojno, ki se znova pojavljajo. . . . . Borba za mir, vsakodnevna, vztrajna borba — to je tisto, k čemur poziva Slovanski kongres vse Slovane in vse svobodoljubne narode sveta. Bratje in sestre Slovani, svobodoljubni narodi sveta! Vzemite stvar miru v svoje r°kei)anes stoji pred vsem človeštvom naloga izkoreninjenja ostankov fašizma in ustvaritve krepkega miru po vsem svetu. Eno ni možno brez dragega. Močan mir ni mogoč dokler bodo kjer koli ostanki fašizma. Zaradi tega ne more noben pravi demokrat stati ob strani te borbe. Dolžan je, podpirati mora odločenost slovanskih narodov, s kakršno se bore proti ostankom fašizma in fašistične ideologije in mora prav tako izpolnjevati to sveto dolžnost v svoji lastni državi. Podpirali se bomo medsebojno na političnem, ekonomskem in kulturnem področja In skrbeli bomo za to, da ne propade noben, niti najmanjši stovanski narod, da si tudi najmanjši naš član ohrani svoj narodni obstanek, svojo narodno kulturo in da si zagotovi svoj narodni razvoj. ... , Slovanskim narodom je tuja vsaka misel o ogrožanju pravic dragih narodov. Slovanski narodi znajo ceniti svobodo in neodvisnost svojih držav, toda oni prav tako cenijo svobodo in neodvisnost dragih narodov. Svobodoljubni narodi sveta! Borite se proti poskusom nacionalnega zasužnjevanja narodov po imperialističnih zavojevalcih! Dvignite se v obrambo načel antifašistične koalicije, poudarjenih na konferenci voditeljev treh velikih držav v Jalti in Potsdamu. Dragi bratje in sestre Slovani! Neprestano stoje ob strani mira in varnosti vseh narodov! Borite se za mir, za utrditev bratstva z vsemi demokratičnimi svobodoljubnimi narodi sveta! Krepite veliko prijateljstvo slovanskih narodov, temelj mira in varnosti! Neprizanesljivo razkrinkajte hujskače na novo vojno! še pogumneje se borite za popolno izkoreninjenje ostankov fašizma, za likvidacijo podružnic reakcionarnih klik! Utrjujte svoje pridobitve! Se pogumneje korakajte po poti demokratizacije svojih držav, po poti nadaljnjega utrjevanja in razvoja svojega ekonomskega in kulturnega Z1Xl'Krepite vezi večnega prijateljstva s svojo osvoboditeljico in zaščitni«) slovanskih narodov — veliko Sovjetsko zvezo! Naj živita nerazrušljiva enotnost in bratstvo vseh slovanskih narodov! Naj žive nove demokratične slovanske države: Federativna ljudska republika Jugoslavija, nova demokratična Poljska, demokratična češkoslovaška, Ljudska republika Bolgarija, ki kažejo zgled demokratičnega preporoda vsem narodom sveta! Naj živi velika Sovjetska zveza — steber mira in varnosti slovanskih in vseh svolMMloljubnih narodov! Naj živi najboljši prijatelj slovanskih narodov — generalisia: Sovjetske zveze Josip Visarionovič Stalin! Enotnost slovanskih narodov — poroštvo miru in demokracije Slovanski kongres v Beogradu Je razgrnil pre knegreea so pričakali na postaji najvišji predstavniki oblasti, JA, zastopniki množičnih organizacij ln predstavniki-znanstvenih ln kulturnih ustanov ter delegacja Iz Julijske krajine s predsednikom FNOO za Slovensko Primorje ln Trst, tov. Francetom Bevkom. Kot prvi jih je pozdravil tov. Josip Vidmar, predsednik Preridija Ustavodajne skupščine LRS. Za njim je spregovoril predsednik Slovanskega komiteja za Slovenijo tov. Ferdo Kozak. V Imenu gostov se je za prisrčen sprejem zahvalil minister češkoslovaške vlade, akademik Zdenek Nejedly. Enako toplo in prisrčno je pozdravljalo slovensko delovno ljudstvo zastopnike slovanskih' narodov v vseh krajih na njihovi poti na Gorenjsko. Tudi tu so delavci lz rila, delo svojih rok. Pozno popoldne so gostje prispeli na Bled, kjer eo se v hotelu Topilo*. Kraj sam. Jezero In grad, vos je bOo t* večer slavnostno razsvetljeno. Predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko je priredil na Bledu na čast Slovanskega kongresa slavnostni sprejem, ter je zbranim gostom spregovoril tudi nekaj prisrčnih pozdravnih besed. Drugega dne so w gostje z avtomobili tn avtobusi odpeljali na Vrbo, kjer so sl ogledali rojstno hišo pesnika dr. Franceta Prešerna. V Begunjah so zastopniki edovetnstioh držav počastili spomin padlih talcev, M ao s svojo krvjo utrdili bratstvo in enotnost, ki veže danes slovanske narode med seboj. Pozno popoldne so se gostje vrnili v Ljubljano, kjer ao bili ponovno deležni toplega sprejema Ljubljančanov. Z uresničenjem sklepov IV. plenuma bomo odstranili dosedanje napake V dneh 7, S. tn 9. decembra t. L ee ee boru sedijo tovariši, e katerih trdijo površin plenumi Krajevnih sindikalnih sve- družnični Hani, da ao sposobni funkcfcv tov, na katerih so se obravnavali sklepi IV. Plenuma Centralnega odbora Enotnih ■Indikator Jugoslavije. Dolžnost plenumov KSS-ov Jo, da prenesejo sklepe IV. plenuma na slehernega člapa sindikalne organizacije S tem, da so se, na plenumih Krajevnih sindikalnih svetov obravnavali sklep; IV. plenuma, so prevzeli KSS-l — ali točneje — funkcionarji in člani plenumov — dolžnost, da prenesejo vse sklepe na podružnične odbore, na podružnične oddelke in skupine, na poslednjega člana Enotnih sin. dikatov. Splošno zanimanje za vsa vprašanja, ki so ga pokazali funkcionarji na plenumih, je porok, da bodo naloge, ki jih je nakazal IV. plenum, tudi uspešno izvršili. Brezpogojno je potrebno, da bodo imeli v bodoče vsi KSS-i referente in komisije. To je eden izmed sklepov IV. plenuma, če bo ta sklep izvršen, bt> s tem podano tudi jamstvo, da KSS-i, — ki so do sedaj ponekod več ali manj životarili — ne bodo več igrali neke brezpomembne vloge, ampak se bo okrepil njihov vpliv v Krajevnih odborih zvez in v vseh podružnicah njihovega področja. Ta temeljita aktiviza-cija mora biti prva naloga KSS-ov. S tem, da bomo postavili pn KSS-ih sposobne komisije tn referente, se postavlja pred nas naloga, da izvedemo to tudi v podrejenih sindikalnih forumih, t. j. pri Krajevnih odborih zvez — v kolikor bodo ti še obstojali — ter v podružnicah. Naloge borno mogli izvršiti le z vestnim delom funkcionarjev Vse te naloge bomo lahko izvršili le z vestnim delom sindikalnih funkcionarjev. Plenumi KSS-ov bi ostal; brezpomembni, če sindikalni funkcionarji ne bi izvršili zadanih nalog. Zavedamo se, da sč bomo morali pri Izvrševanju sklepov boriti z okostenelimi, starokopitnimi nazori, z različnimi izgovori tn s tovariši, ki nimajo dovolj vztrajne volje, ker se še niso povzpel; do prepričanja, da je sindikalno delo prav tako važno kot vsakdanje poklicno delo. Zaradi tega pa pri svojem delu ne bomo odnehali, ampak mora bit; naše prizadevanje prav zato še večje in trdnejše vse dotlej, dokler ne bomo do konca izvedli vseh nalog, ki se stavljajo pred nas. V Krajevne sindikalne svete pritegnimo najboljše funkcionarje Iz poročil delegi^v na plenumih KSS-ov smo prisl; do raznih zaključkov, preko katerih ne moremo molče preiti. Ni prvič, da jih omenjamo; prav to je dokaz, da se z njimi že delj časa borimo. V mnogih krajih se je opazilo, da nekateri sindikalni funkcionarji ne posvečajo KSS-om dovoljne pažnje. S tem ne trdimo, da so funkcionarji na splošno slabi. Dejstvo je le, da se njihovo udejstvovanje ne premakne izven meja podružnice. To se opaža posebno v večjih podružnicah, tako n, pr. v Guštanju, Trbovljah, Zagorju in še ponekod drugod. Ta napaka spremlja naše delo'od ustanovitve sindikalnih organizacij. V marsikaterem podružničnem od. narfi. Ti tovariši so v podružničnih odborih skoraj od ustanovitve podružnice, istočasno pa šepa delo KSS-ov baš neradi pomanjkanja sopoaotnrih odbornikov. Zate Je naša dolžnost, da pritegnemo podružnične odbornike v KSS-e, njihova mesta pa izpopolnimo z novimi ljudmi — ■ novim kadrom, za katerega vedno trdimo, da ga primanjkuje, dnstnvrao Je e(Bn* napak* v tem, da ga ne znamo tn ne upamo potiskati. Ko se bomo povzpeli do prepričanja, da so KSS-; vodilni sindikalni forum; posameznih krajev, v katere je treba _ pritegniti najboljše funkcionarje, bo vae’ delovanje KSS-ov mnogo uspešnejše. Navajamo samo nekaj primerov, Id osvetljujejo izredno klavrno dedovanje nekaterih KSS-ov. Baš zaradi zgoraj navedenih nedostatkev in slabe priprave se niso mogli vršiti plenumi v Kočevju, Bohinjski Bistrici, Hrastniku, Črnomlju ln Metlidd. •V Kočevju se je vršil občni zbor šele pred dobrim mesecem, vendar se že sedaj opaža, da Izvoljeni tajnik sploh ne vrši svoje funkcije. Ponekod pa ee funkcionarji stalno menjavajo, kljub navodilom v okrožnici Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki zabranjujejo vsako premeščanje odbornikov KSS-ov, brez pristanka Glavnega odbora. Ponekod je opaziti dejstvo, da leži vse delo le na tajnikih ali predsednikih. Tak pojav se opaža v Mengšu, Bohinjski Bistrici, Radovljic; ter v onih krajih, kjer KSS-l nimajo svojega sedeža v industrijskih središčih. V Poljčanah se je moral vršiti plenum v kolodvorski čakalnici. V Ribnici, Radečah in v Krškem je bil plenum slabo pripravljen, odnosno Je imel droge napake. Posameznik; so n. pr. komaj čakati na konec ali pa so celo predčasno odšli. Pomanjkljiva je bila tudi diskusija. V krajih, kjer se niso vršili sindikalni tečaji, kjer Je kulturno prosvetno delo pomanjkljivo, kjer celo odborniki niso naročeni na »Delavsko enotnost« in slično, se je posebno opazilo, cla funkcionarji ne poj- mujejo pravilno tekmovanja, uvedbe norm ln ostalih nalog. Med te ljudi še ni prodrlo prepričanje, da so baš tekmovanje, uvedba norm in ostale naloge predpogoj od katerih zavisi splošno izboljšanje. S sodelovanjem sindikatov z ljudskimi odbori bomo izboljšali tudi funkcioniranje preskrbe Na nekaterih plenumih se je obravnavalo tudi vprašanje preskrbe, distribucije in slično. Iz teh diskusij je razvidno, da člani sindikatov, delavci in nameščenci ne sodelujejo v dovoljni meri z ljudskimi odbori s konstruktivnim, stvarnim delom. Pri zahtevah glede preskrbe in slično moramo Imeti vedno pred očmi objektivne težave, s katerimi se še borimo, težave, ki so posledica vojne. Toda obenem pa nam ne more biti vseeno, če izjavlja n. pr. MLO v Rogaški Slatini, da bodo prejeli delavci blago potom sindikata, kontingent, ki ga je MLO dobil v razprodajo, pa razdeli med ostalo prebivalstvo. N6 more nam biti vseeno, da so čakali guštanjski udarniki dva meseca na blago, M jim pripada, da čakajo mežiški udarniki že dva meseca na blago zaradi tega, ker so se na okraju iz. gubili spisi, da morajo čakati v Sodražici 8 tednov na razdelitev živil, da delajo rentitko ddavotvem in ostalim prebivalstvom. Takšna pojave bomo v naši ljudski dr. tM čim prej odstranili, kar je od tega odvisen vra gospodarski napredek. Pri tem pa ne smemo pozabiti — kakor je to dejal predsednik Centralnega odbora tov. Salaj v Sarajevu, da imamo dobre uredbe, saj Je n. pr. izdalo Ministrstvo za Industrijo na zahtevo prejšnjega Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije uredbo o prednosti pri oskrbi delavstva. Ta urecBia pa je ostala le kos papirja, ker n| bilo nikogar, kj bt skrbel za njeno dejansko Izvajanje. Tovariš Salaj je poudaril, da moramo neusmiljeno nastopiti proti vsem elementom, k; podzavestno ali zavestno ovirajo izvajanje uredb. Prav zato pa je predvsem potrebno, da tinvBjo delavci tn nameščenci v ljudske odbore Sane stadffkaMh organizacij, katerih naloga Je, da odstranijo vsako nerodnost tn morebitno škodljivo delovanje po-Mmamfh sovražnih elementov. V nasprotnem dričajo tkani storil kalnih organizacij v etndfkatB m bodo videti* svojega zaščitnika. Dosedanji uspeti naj služijo ▼ vTpatBxsčQ pri izvrševanju novih nateg Prtkszajj smo nekaj problemov in napak v neSem «Jndikafriam gibanju. Zaradi tega pa »svoda ne enerno sklepati, d* Ja bo splošno stanje v naših sindikalnih organizacijah. Plenumi so prikazal; tudi velike Uspehe, ki nam služijo v vzpodbudo pri izvrševanju novih nalog. V tem oziru moramo odobravali pravilno postopanje plenumov KSS-ov v Novem meetu, Grosupljem, Rušah, Gornji Radgoni, Doljni Lendavi ter še nekaterih ostalih plenumov, ki so sprejeti ob svojem zaključku sklepe, M jih bodo vodili k nadaljnjim uspehom. Naš najboljši temelj tn vodnik p* ee sklepi IV. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in to ne le za člane Enotnih sindikatov, temveč za vse delovno ljudstvo, za vse narode Federativne Ljudske republike Jugoslavije. J. 'o cj p cs a pk g-§~3 £■=s;5 S 1 Cm 1 93 g .f-s £.Sti.S i 1 i 1 ž ils 's 2*3 ^ ao || P u SL W P- !, Si a |f £■8 cc *" •It •it •it •u •it •It Zveza, prevoznih delavcev , 19 —-. 58 40 100 100 338 27,8 80 198 4 16 26 Zveza rudarjev . 15 — 9,8 2 65 188 63 174 79 23 53,2 43 146 15 5 12 Zveza kovinarjev. . , , , 7,4 22,4 32,4 18,9 52 659 344 78,5 518 40,7 168 197 188 85 20 Zveza lesnih delavcev . . . 19,5 10,4 22 17,6 22,6 67 — 68 17,4 29 17A 38 22 8 18 34 Zveza poljedelskih delavcev . 25 — — 40 — — — 51 21,4 12 13,4 7 30 — 8 16 , Zveza živilcev ...... 4 12 17 12 5 ' 13 27 260 93,3 53 74 11 37 2 — 5 Zveza tekstilcev 44,8 — 20 — 38 178 54 203 80 106 28,3 54 156 62 83 17 Zveza usnjarsko-predelovalne stroke 27 7,9 21,3 29,7 38 45 119 76 50 61 8 35 — 10 9 Zveza gradbincev .... 30 — — 52,8 54 11 80 52,3 289 31,7 — 43 — — — Zveza grafičarjev . , , , 2 — 0 — — 11 44 45 100 29 39,4 — M — 8 10 Zveza denarnih, zadružnih in trg. podjetij in ustanov __ — 2 22 181 76 283 38,5 25 199 — 42 12 Zveza občinskih podjetij in ustanov _ 2 4 223 370 84 38 574! 20 90 6 / 7 — Zveza kemičnih delavcev . . 38,4 11,8 8,6 12,7 22,2 32 144 145 87 44 34,9 — 38 — 18 6 Zveza hotelsko „ gostinskih ustanov _ ") 23 950 75 55 — 13 23 4 30 — Zveza brivcev — — — — — — — •• 40 75^ — 10 2 6 1 S 2 Zveza hišnega pomožnega osobja 1 7 42,5 — 15,8 3 3 ' 1 — Zveza prosvetnih delavcev . — — — — — 6 47 . 140 64 203 8L5 1*6 607 — 47 65 Zveza socialno - zdravstvenih ustanov — — 2 54 510 87 61 21,8 — 35 — n 10 Zveza poštnih delavcev . . ' — — — — — 11 4 133 98 44 76 20 28 18 88 73 Zveza gospodarsko-upravnih ustanov — — — — — n 18 193 42,6 54 65,7 38 21 Sl 12 31 Zveza finančnih uslužbencev — — — — — — 26 825 100 74 43 33 56 8 23 — Zveza pravosodnih ustanov . — — — — 11 38 1146 77 43 82 — 41 » 94 10 Splošna (mešana) zveza . . — — — — ■ ' 5,5 — — 28 — 14 23,3 2 32 — — — Skupno . . . 21,3 14,8 18,6 19,1 30,3 1348 859 212 71,5' 2344 41,5 711 1977 356. 615 368 Uspehi novembrskega t -Milit vanja podlaga za bodeče delo Pri pregledu rezultatov iz novembrskega tekmovanja se nam v številkah prikažejo ogromni napori, ki jih je vložil delavski razred v delo za obnovo domovine in maksimalno izkoriščanje naše obstoječe industrije ter s tem ustvaril pogoje za načrtno gospodarstvo, ki bo baza neslutenemu materialnemu in kulturnemu napredku delovnih množic. Od 1. maja do konca novembrskega tekmovanja se je dvignila celotna proizvodnja za. 21.3 odstotke. Znižane so cene proizvodom, izboljšana je kvaliteta izdelkov ter zmanjšana poraba materiala. Visoko se je dvignil odstotek delavcev, ki delajo po normah in v akordu, kar je spet v veliki meri vplivalo na povečanje proizvodnje. Vendar pa stoji v tem pogledu pred nami še velika in baš z ozirom na naš gospodarski načrt za 1. 1947 izredno važna naloga: uvedba norm v vseh naših podjetjih in tovarnah. Novembrsko tekmovanje je zelo dvignilo število udarnikov in Izumiteljev, katerih je bilo proglašeno po dosedaj zbranih še nepopolnih podatkih 1348. Ta visoka številka dokazuje, da je pri nas udarništvo nov, stalni, revolucjonarni način dela za skupnost. V pogledu delovne discipline se stanje vedno bolj izboljšuje, ker se delavski razred vedno bolj zaveda svoje vloge v novi, ljudski državi ter osvaja nov odnos do dela. Vendar pa moramo posvetiti večjo pažnjo še vedno visokemu odstotku neupravičenih izostankov in izostankov zaradi bolezni v nekaterih strokah. Za čim hitrejšo obnovo je bilo napravljenih preko 2,640.000 prostovoljnih ur, v vrednosti preko 31,190.000 dinarjev, kar je našo obnovo silno pospešilo. V sindikalne organizacije je vključenih preko 90 odstotkov vseh zaposlenih delavcev in nameščencev. To dejstvo služi v dokaz, da je delavski razred enoten v borbi za uresničenje ciljev ljudske revolucije. Od 1007 tekmovalnih, tarifnih in drugih komisij v prvomajskem tekmovanju se je to število v novembrskem tekmovanju povzpelo na 2344, kar je seveda imelo svoje dobre posledice na vseh področjih dela, čeprav nekatere izmed teh komisij niso v celoti izvršile svojih nalog. 41.5 odstotkov delavcev in nameščencev, ki so naročeni na časopisje, dokazuje, da se danes delovni človek veliko bolj zanima za svojo izobrazbo kot se je v star) Jugoslaviji. Za vzgojo strokovnega in sindikalnega kadra so odigrali važno vlogo strokovni In sindikalni tečaji, katerih število se je v novembrskem tekmovanju zelo dvignilo. Pregled tekmovanja nam lepo pokaže, da "je bilo vse produktivno delo tesno povezano s sindikalnim strokovno-političnim delom. Sindikalne organizacijo so s prepričeyanjt-m in političnim delom vplivale na delovno disciplino jn dvigale pojmovanje gospodarske in družbeno-politične vloge delavskega razreda. Delavski razred se zaveda, da tekmovanje ni priganjaštvo in garanje, kot so mn ga hoteli prikazati nekateri nevedneži In reakcionarni elementi, temveč, da je tekmovanje po vsestranskem napredku. Zato se tekmovanje nadaljuje in prehaja v nov, višji in naprednejši način dela, ki ustvarja pogoje za načrtno izgradnjo domovine. Veliki pomen novembrskega tekmovanja je zapopadeu v dejstvu, da predstavljajo dosedanji uspehi in tekmovalni polet delovnih množic jamstvo za uresničenje in dosego ciljev v predstoječem prvem letu našega načrtnega gospodarstva, kateremu bodo sledila nadaljnja leta načrtne izgradnje naše dežele — industrializcija in elektrifikacija. Od načrtnega gospodarstva bodo imele v prvi vrsti korist delovne množice, ker bemo v načrtni izgradnji zgradili težko industrijo in s pomočjo nje vso ostalo industrijo. Zidale se bodo nove tovarne, v katerih bo našlo zaslužka na desettisoče delavcev, ki bodo s pomočjo nove, načrtne organizacije dela ustvarjali 'ogromne količine najrazličnejših predmetov, s katerimi bomo krili vse potrebe delovnih množic. V načrtnem gospodarstvu se bodo silno pocenili vsi proizvodi. Z novimi tovarnami se bo neizmerno povečal naš narodni dohodek, ki se bo investiral do zadnje pare v gradnjo noylh tovarn, ter nato v gradnjo šol, bolnišnic, kulturnih domov, delavskih okrevališč, otroških zavetišč, delavskih stanovanj itd. V dosego teh velikih ciljev so bili jn bodo še potrebni napori delovnih množic, ki se jih naše delovne množice tud] dobro zavedajo. Toda ti napori niso in ne bodo zaman, temveč so plodovi našega dela vsak dan bolj očitni. Zaradi tega je razumljivo, da so delovno ljudstvo ne straši nobenih zaprek v borbi za dosego teh ciljev. Zato je razumljivo, zakaj so bili doseženi v novembrskem tekmovanja tako ogromni rezultati, ki so položili čvrst temelj, na katerem bomo dalje gradili našo lepšo bodočnost M. Z. Otvoritev ceste Ljubljana — Ježica Minister za delo tov. Tomo Brejc pri slavnostni otvoritvi modernizirane cesie Ljubljana—Ježica V nedeljo. 15. decembra dopoldne, je bila slovesno izročena prometu nedavno dograjena cesta Ljubljana — Ježica. K slovesni otvoritvi so se zbrali pri Sy. Krištofu delavci, ki so to cesto gradili in večje število delavcev ta nameščencev in meščanov, kj so s prostovolUTvm delcrn v svo- jem prostem času pripomogli k njeni rekordni dograditvi. Minister za delo, tov. Tomo Brejc je imel pri slovesnosti kratek nagovor, v katerem je poudaril pridnost Ln požrtvovalnost delovnih množic, ki gredo od uspeha do uspeha. Minister to>v. Tomo Brejc je nato prerezal trak, ki je simbolično zapiral cesto in jo izročil premetu. Tvornica dušika Ruša — najboljši delovni kolektiv kemične industrije Jugoslavije O uspehih delovnega kolektiva Tvornice dušika v Rušah smo poročali, ko smo prinašali poročila m uspehe najboljših delovnih kolektivov Slovenije. Na razširjeni seji Osrednjega odbora kemične industrije Jugoslavije ipa je bil ta kolektiv imenovan za najboljši delovni kolektiv kemične industrije Jugoslavije. V nedeljo 15 decembra so delavci in nameščenci tovarne dušika v Rušah ob otvoritvi razstave proizvodov tovarne ter proglasitvi udarnikov, novatorjev in najboljših delavcev in nameščencev tu »pravili zaključek novemberskega tekmovanja. Proglašenih je bilo sedem udarnikov, trije iznad ditelji, pohvaljenih pa 93 delavcev in devet nameščencev. Za udarnike go bil| proglašeni: delavci tovariši Bedri, Esih Vilj in Prim Rudolf, kj so pri razkladanju Surovin ta nakladanju proizvodov presegli normo za 38 odstotkov. Elektiromojster Ivan Jakopič je v treh tednih popravil uničeni transformator, za katerega hi trajalo navadno popravilo več mesecev, ter s tem prihranil 50.000 dinarjev. Tehnik Robnik Adolf je izdelal pet centimataih tehtnic precizne konstrukcije ter popravil preko 40 obratnih tehtnic. Delavec Herišcfc Franc je pri mešanju nitrofeskala presegel normo za 36 odstotkov. Ključavničar Dežman Maks je pri specialnih žclezostru-gamskih delih presegel normo za 30 odstotkov. Za iznajditelje so bili proglašeni trije tovariši: preddelavec Andrej Jakobin in vodja viseče železnice Franc Fortek sta iznašla način, kako izlivne elektrode lahko uporabljajo za nadaljnjo produkcijo, ključavničar Ivan Stupan pa se je izkazal pri mehanizaciji obrata. Vsi iznajditelji in pohvaljeni so poleg pismenih pohval, ki jih je dalo zvezne ministrstvo *a fartuatifr Jo, dobili od uprave podjetja še denarne nagrade. Ko je tov. upravnik čital imena najboljših, so jih delavci vedno znova pozdravljali s ploskanjem. V imenu Centralne uprave in celotne zveze delavcev kemične industrije je čestital delovnemu kolektivu k zmagi v novembrskem tekmovanju tov. Greif ter izročil iznajditelju tov. Andreju Jakobu prehodno zmagovalno zastavo. Tov. Jakob se je zahvalil v imcou čtalarvstva, tar obljubil da bodo vse storili, da bi zastavo očuvali in jo častno nositi. Član Glavnega odbora Enotnih sindikatov tov- Košmrlj Drago je pozdravil .delavce ta nameščence v imenu GO ES Slovenije. Načelnik CU tov. Jaeger je v imenu zveznega ministrstva za industrijo pozdravil delavstvo, mu izročil čestitke ministra Borisa Kidriča ter govoril o pomenu načrta v našem gospodarstvu. Po proslavi je bila v tovarn} otvorjena pod geslom »Enotni pni delu. prvi v uspehu« velika raostaiva. kij pirkaeuje, kako delavci zdelujejo 20 produktov, od katerih (jih 6 v-prejšnji Jugoslaviji sploh niso proizvajali. Na pročelju je prikazana shema produkcije v raznih delovnih fazah ter ogromen materialni premet in velike količine izdelanih surovin v levu 1946. Nadalje je bila prikazana vsa raznolikost proizvodnje in izdelki pomožnih obratov, k, so omogočili s skupnimi napori dosežene uspehe. E. C. Ž. — najboljši kolektiv Zveze občinskih podjetij In ustanov Slovenile Ljubljanski cestni železničarji so takoj spomladi odločno pristopili k novembrskemu tekmovanju, v katerem so si priborili prvo mesto v Zvezi občinskih podjetij in ustanov v Sloveniji. V novembrskem tekmovanju je usmerila podružnica ECž vse svoje napore za izboljšanje prometa ter za politični in kui-turno-prosvetni dvig svojih članov. Uspehi niso izostali. Vedno. bolj se je uveljavljala zavestna disciplina, uveden je bil nov vozni red ter preurejeno napajanje vozne mreže z električno energijo. S parolami po vozovih, s strokovnimi predavanji in propagando ie delovni kolektiv cestnih železničarjev ob- vladal vozni red in opravil vse predvidene vožnje ter poleg tega občutno znižal porabo električne energije. Zamude pri delu ter pri oddajanju voznih pisem ao se skrčile na minimum. Organizacijsko ter politično stanje se je v iteku tekmovanja neprestano dvigalo. Organiziranih je 97.7o/0 čalnov, ki so vsi naročniki »Delavske enotnosti«. Kultumo-prosvetno delo se sicer še ni povzpelo na zadostno višino, vendar so dosegli posamezni odsek} lepe uspehe. Pevski odsek je imel preko 20 samostojnih nastopov. Na tekmi pevskih zborov je dosegel med 32 prijavljenimi zbori 4. mesto. Zeio pridni so tudi šahisti in nogometaši. M * pe&crfla r novemtar* tekmovanju delovne ekipe, sestavljene iz profesionistov, od katerih je ena prostovoljno delala na Golem in v Skril ju, druga pa v Glagovici rta Dolenjskem. Podružnica je preuredila prostore bivše restavracije »Triglav«, ki služi sedaj za sindikalni dom. Največ točk so v novembrskem tekmovanju dosegli sledeči tovariši: Kavšek Jože 490.9 točk; Wohlmuth Jože 482 točk in Kranjc Franc 473 točk. Kranjc Franc je poleg tega tudi predsednik sindikalne podružnice in posveča ves svoj prosti čas delu v podružnici. V poslednjem času se je število cestnih železničarjev pomnožilo za 20 novih tovarišic. Te bodo nadomestile one cestne železničarje, ki jim cestna železnica ni edina profesija, temveč so izučeni tudi v drugih poklicih.. Ti bodo odšli v svoje strokovne poklice, kjer bodo s svojo strokovno usposobljenostjo uspešnejše delovali v korist skupnosti. Na ta način se konkretno rešuje problem kadrov/ kar lahko služi za zgled vsem podjetjem in ustanovam, kjer kvalificirani delavci doslej še niso zaposleni v poklicih, ki bi odgovarjali njihovi kvalifikaciji. • Cestni železničarji imajo pri svojem delu tudi velike težave, katere pa odločno premagujejo. Vozni park je zastarel ln je bil predviden za prevoz komaj 1 milijona potnikov mesečno, medtem ko prevozi v sedanjih razmerah 2 in pol do 3 milijone ljudi Ta preobremenitev seveda nujno zahteva povečanje naporov voznega osebja, osebja v delavnicah ter progovne skupine. Izpopolnitev prog in voznega parka pa je odvisna od možnosti nabave potrebnega materiala. V delavnicah preurejajo motorni voz, r katerem bo voznik lahko sede izvrševal svojo službo. Sedaj vsi nestrpno pričakujejo poizkusa z novim vozom. Poleg tega so v gradnji tudi priklopni vozovi. Takšno je življenje v sindikalni podružnici cestnih železničarjev. Doseženih uspehov se vsj člani podružnice iskreno veselijo. Zavedajo pa se, da jih v nadaljnjem tekmovanju čakajo novi napori, nove naloge, vendar so vsi cestni železničarji trdno odločeni, da vse te naloge dokončno izvršijo in s. tem prispevajo k skupni, boljši bodočnosti. Železolivama „Metro“, Maribor—Tezno Ima novega udarnika Udarnik Jože Turšič Kljub temu, da je pri podjetju »Metro« zaposlenih le 40 delavcev, je sindikalna podružnica v sporazumu z upravo podjetja proglasila že tretjega udarnika. Tovarjg Jože Turšič, livar, je vedno stremel za tem, da se v svojem etrolcovn: m delu čim bolj' usposobi, kar mu je tudi uspelo. Danes ga lahko prištevamo med najboljše livarje Slovenije, saj ni dela v livarski stroki, kj bi ga ne bil jv stanju izvršiti. Pred kratkim je izdelal posebne modelne plošče. S tem je mnogo pr(:<(n:gel k dyigu produkcije in obenem olajšal delo svojim sodelavcem. Vzgojil je tudi precejšen kader dobrih livarjev, kiz d ntas uspešno delajo za obnovo naše dicm-.viine. Nikdar ne štedj s časem. ko gre za praktični pouk naših livarjev, katerim daje na razpolago vse- svojo bogate izk šnje. Še vedno pe starem! V eno jzmed ljubljanskih trgovin »Na-Ma« je vstopila elegantno oblečena o pa in vprašala prodajalko: »Ali bi lahk > dobila par nogavic, veste talcih za služkinje.« Tovarišica prodajalka ii je pojasnila, da so danes tudi nogavice za vse enake. Drage gospe, sedaj bi že lahko ved'Je, da gospodinjska pomočnica ni več služkinja« in suženj, temveč -popr-l n-uma <"o-kovredem član človeške družbe, zato tudi pri nogavicah ne bomo delali razlil e. Vsi, ki še mislijo po starim pa na; si zapomnijo, da smo sj enakopravnost priborili iin jo oč< mo tudi uživati DNI. NAROČITE sindikalne toladan-uadg Vse podružnice Enotnih sindikatov vabimo, naj takoj naroče sindikalne koledarčke za leta 1947., da lahko določimo naklado. — Le tisti, ki bo pravočasno naročil koledarčke, lahko računa, da jih bo tudi dobil. Natisnilo se bo le toliko koledarčkov, kolikor bo naročil. — En izvod kole darčka stane 20 Din; pri naročilu 20 komadov ima podružnica 10 % popusta. — Poštnino krije podružnica. — Naročila pošljite na naslov: Glavni odbor Enotnih sindikatov, Ljubljana. Kultura in arosveta Delavska večerna gimnazija v Mariboru je dokaz, da je delovnemu ljudstvu omogočen kulturni napredek šele v ljudski državi 21. oktobra letošnjega leta je bila na pobudo mariborskih prosvetnih delavcev osnovana večerna delavska gimnazija v Mariboru. Prctiljudski oblastniki v stari Jugoslaviji so stremeli za tem, da obdrže ljudstvo v popolni kulturni temi in nazadnjaštvu, da bi ga tem Lažje izkoriščali. Tako se je godilo v tem oziru tudi v Mariboru in ostali Štajerski, kljub temu, da je bila potreba po kulturno-prosvetnem delovanju na naši severni meji zaradi izpostavljenosti vplivu nemškega fašizma še večja kakor v ostalih krajih. Zato je večerna delavska gimnazija v Mariboru tem večjega pomena, posebno še, ker je Maribor istočasno tudi eden izmed največjih industrijskih centrov v Jugoslaviji. Resnično kulturno-prosvetno in vzgojno delo se je tu pričelo razvijati šele v novi državi. Večerno gimnazijo poseča 413 redno obiskujočih delavcev in nameščencev. Od teh je 9O»/0 industrijskih delavcev, med katerimi je številno zastopana mladina ter 10B« sta odkrila »abecedo« novih hiš, ki so nastale na ulici Gorkega. Na novo je bil pozidan Sovjetski trg. Sredi trga j.e zasajen majhen park, ograjo tvorijo cvetlični grmi. V parku stoji monumentalni Leninov spomenik, izklesan iz poliranega granita. Kip obdajajo senčnate krošnje dvajsetletnih lip in rožnati grmiči. Vodni curki vodometa, ki jih z-večer osvetljujejo reflektorji, padajo v širok bazen. Poslopje Moskovskega sovjeta, ki zaključuje trg s strani ulice, je prav tako premaknjeno. Ljudje so se ustavljali in z zanimanjem gledali, kako se je masivna hiša umikala z razširjene ulice. Puškinov trg se je daleč odmaknil od bivšo Strastne ulice. Postal je čist in prostoren in prav nič več ne spominja na tesen trg, k; so ga ovekovečile stare fotografije. Presečemo trg in spet stopamo med novimi poslopji. Zlasti mnogo jih je na levi strani ulice. Preden so na tem mestu zgradtii novo hišo, j,e tu stala bolnišnica za očesne bolezni. Poslopja' te bolnišnice niso samo premaknili, temveč so ga obrnili tako, da gleda zdaj njegovo pročelje na, (mirno stransko ulico. Na dvojno razširjenem trgu Majakov-skega stoji rožnato poslopje, obdano s stebrišč'-. To je koncertna dvorana Čajkovskega. Trg preseka širok trak Sadovega obroča. S sodelovanjem najšimli Ipdsfdit množic bomo odstranili stanovanjsko krizo V nedeljo dne 15. decembra t. L se je vračila v dvorani kina Sloge v Ljubljani stanovanjska anketa, katero je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev stanovanjske zadruge v Ljubljani. Poleg predstavnikov oblasti, strokovnjakov in zastopnikov množičnih organizacij je prisostvovalo anketi tudi številno občinstvo iz Ljubljane in iz ostalih krajev Slovenije. Tov. Drobež, predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev stanovanjske zadruge v Ljubljani, je v uvodnem govoru prikazal vse težave, s katerimi se bori stanovanjski urad pri MLO. Zapuščina in politika minule 'dobe sta pustili velik nered in zmedo v tem sektorju dela. Preko 4000 oseb v Ljubljani se stiska v kletnih in podstrešnih stanovanjih, ki niso nič drugega kot leglo jetike, rahitide in podobnih bolezni. V eno in dvosobnih stanovanjih se ponekod stiska tudi do 13 oseb. Stanovanjski urad ima preko 2000 prošenj, katerim ne more ugoditi. Mnogo je naših borcev, ki še danes prenočujejo po vojašnicah, prav tako pa nimajo možnosti prenočevanja tudi mnogi študentje. Vsa ta dejstva nas silijo, da se resno lotimo dela takoj sedaj, da bodo še pred pričetkom gradbene sezone dovršene vse številne in neobhodne predpriprave. Samo po sebi se razume, da bodo stanovanjske zadruge lahko uspešno vršile svoje delo le ob podpori najširših ljudskih množic. Važno nalogo in doprinos k rešitvi stanovanjske krize bodo lahko izvršili naši sindikati. Z organizacijo manjših delovnih ekip, ki bodo s prostovoljnim delom pomagale, ko bo pričela gradnja, ter z dvigom produkcije bodo lahko občutno znižali gradbeni delež, s čimer bo omogočen pristop v stanovanjsko zadrugo slehernemu interesentu. Tudi ustanove bodo lahko mnogo prispevale s prevoznimi sredstvi in podobnim. Ustanove, ki niso v lastnih poslopjih, bodo morale prav tako pristopiti k zidanju, saj vemo, da je mnogo stanovanj zasedenih po uradih in je marsikateri prostor nezadostno izrabljen. Sindikati, ki imajo dovolj strokovnjakov, naj razmišljajo kako bodo pomagali. Prav tako naj sindikati in ustanove pristopajo kot člani v stanovanjsko zadrugo. Vse nas mora voditi en sam cilj — naša skupnost. Ing. Mušič ter ing. Tomažič sta prikazala težave pri gradnji, kajti zavedati se moramo, da danes lahko gradimo samo z razpoložljivim materialom. Z dvigom industrije pa bomo pristopili k normiranju in tipizaciji, sestavljali bomo stanovanjske bloke in hiše kot na tekočem traku. Razlaga tlorisnih načrtov in diskusija, ld je sledila, sta prikazali nujnost, da se zanimamo prav vsi za zidavo zadružnih stanovanj v bodočem letu. Ne smemo pozabiti na dnevna zavetišča in jasli, žene-sindikalistke naj resno razmišljajo in proučujejo načrte, ki bodo objavljeni v dnevnem časopisju. Prav tako naj gospodinje viože vsa svoja izkustva v proučevanje. One so tiste, Id lahko prikažejo strokovnjakom hibe enega ali drugega stanovanja. S pogledom v prihod-njost morajo misliti na to, da bo v naše kuhinje prodrla elektrika, poslužili se bomo vzidanih omar in bomo zmanjšali prostor za kuhinjo, sobo pa, kjer se zbira družina, bomo povečali. Mnogo enakih in podobnih predlogov pričakujejo strokovnjaki od žena. Predlogi gospodinj bodo strokovnjakom zelo koristni, zato naj jih naše žene v čim večjem številu dostavljajo na Krajevni sindikalni svet. Istotam so' na razpolago tudi vse informacije glede stanovanjske zadruge. Anketa sama je pokazala, da je nujno potrebno tesno sodelovanje vseh množičnih organizacij, zato se je sestavil ožji delovni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki sindikatov, AFž, LMS in strokovnjakov. Udobne lesene hišice bodo v najkrajšem času nudile stanovanje našim nekdanjim izseljencem Najborbenejšj delavci so morali za časa predaprilske Jugoslavije zaradi pregani a-pja s strani stare jugoslovanske policije in zaradi brezposelnosti zapuščati domovino. Odhajali so v inozemstvo, predvsem v Francijo, odkoder se sedaj vračajo v svobodno domovino. Zaradi nujnosti čim hitrejše preskrbe stanovanj za vračajoče se delavce ,iz Francije na eni strani in zaradi stanovanjske krize, katere vzrcR so nešteti, po okupatorju požgani in porušeni domovi,' kakor tudi zaradi pomanjkanja gradbenega »materiala, predvsem betona jrn železa, je vlada LRS sklenita, da takoj prične z gradnjo udobnih lesenih hišic, s čemer se bodo v najkrajšem času eadbvoljtie stanovanjske potrebe izseljencev, ki so se vrnili iz Francije. Del gradnje teh lesenih stanovanjskih hišic je prevzel Glavni; odbor Enotnih sindikatov Slovenije, ki predvideva zato cca 3 milijone dinarjev kredita. GO ES Slovenije je to gradnjo poveril »Gradisu«, ki serijsko izdeluje take hišice v svoji specialni delavnici v Škofji Loki. V zvezi s to gradnjo je Krajevni sindikalni svet v Hrastniku na pobudo GO ES Slovenije 14. t. m. sklical množični sestanek. ici se je vršil v Mlad.tnsikem domu Član GO ES Slovenije, tov. Roman Pezdir je navzočim obrazložili načrt gradnje ih prikazal nujnost čjmh.itrejše izvršitve tega načrta. V Hrastniku se predvideva Sradba šestih leesnih hišic, v katerih bo nastanjenih dvanajst izseljeniških družin, ki so se vrnile iz Francije. Tov. Pezdir je navzočim predočil potrebo, da tud} delavci v Hrastniku s svojim prostovoljnim delom pripomorejo k čim hitrejši izvedbi tega načrta. Navzoči so ta predlog z veseljem sprejeli in napravili sklep, da začno s prostovoljnim delom že 17. t. m. Izkopali bodo temelje jn jih zabetonirali ter na ta način omogočili, da bo »Gradis« že v osmih tednih dovršil gradnjo šestih lesenih hišic, v katere se bodo izseljeniške družne lahko takoj vselile. V vsalki hišici bo dvoje stanovanj v katerih bo po dvoj® spalnic s tlorisom po 11 kv. m, kopalnice s prho 2.5 kv. m ter shrambe. Hišice bodo solidno zgrajene. Zunanji opaž bo lesen, ,v notranjščini prevlečen. z debelo • lepenko s heraklitniiin vložkom in zračnim prostorom, notranje stene pa bodo iz fatersa plošč, -M bodo prebeljene jn lično preslikane. Hišice bodo opremljene z vodovodno in električno instalacijo ter ostalim potrebnim udobjem, krite pa bodo s pločevino. Vlada LRS bo gradila več takih stanovanjskih hišic, predvsem v večjih industrijskih centrih, kakor v Mariboru, Celju, Trho-vljah itd. Navzoči delavci so soglasno izražal; zadovoljstvo, da se bo z gradnjo pričelo v Hrastniku, kjer so stanovanjske potrebe z ozirom na rudnik lahko rečemo najyeč-je. Zagotovili so, da bodo s svojim prostovoljnim delom pomigali, da bo načrt čimpreje izvršen. P. ZMraittm rabljena M ja! Naša politična neodvisnost se bo toliko bolj utrjevala, čim večja bo postajala naša gospodarska neodvisnost. Zaradi tega si tnoramo vedno prizadevati, da bomo potrebe po predmetih in surovinh, ki jih rabimo v našem gospodarstvu in za vsakdanje življenje in ki jih moramo uvažati iz inozemstva, zmanjševali na minimum. Važno mesto na spisku blaga, ki smo ga in ki ga še moramo uvažati, zavzemajo mineralna olja. Te postavke na listi uva-žanih predmetov nam ne bo mogoče popolnoma črtati, s sodelovanjem nas vseh pa jo moremo znatno zmanjšati. V našem gospodarstvu trošimo velike količine raznih mineralnih olj, katera po več ali manj dolgi uporabi enostavno zavržemo, ali pa jih uporabimo za mazanje raznih 'rjavečih in drugih strojnih delov, kjer bi mogli uporabiti prav tako koristno tudi manj kvalitetna olja in masti. Tako Izgubljamo velike količine dragocenih olj. V mnogih tovarnah se edeeja olje od ležajev. Te kaplje olja je mogoče prestreči v postavljene posodice. Šoferji, mehaniki pogosto menjavajo olje v motorjih, toda kam spravljajo rabljena olja? Verjetno j’h porabijo za mazanje karoserij, raznih zamazanih vijakov itd., ali pa jih zlivajo v kanal. Tudi v mastnih krpah, čistilni volni in bombažu, s katerimi čistijo strojniki stroje in v katere si strojniki in ostali brišejo roke, je mnogo olja. Z zbiranjem rabljenih mineralnih olj, k. Jih je mogoče regenerirati, bi mogli našemu gospodarstvu vrniti znatni del sicer lzgublejnih olj in mnogo bi mogli prihraniti pri nabav; novega olja. Jugoslovanski kombinat za nafto in plin je pričel z re- generacijo rabljenih olj. Organfcziiral bo zbiranje rabljenih olj in določil podjetja, ki bod-o vršila to važno nalogo. Z regeneracijo rabljenih olj bomo zopet dobili olja, ki jih bomo mogli ponovno rabiti z enakim uspehom kot nova olja. Poskrbljeno ho, da se bo regeneracija vršila z vso natančnostjo in z vsemi pripomočki tehnike. Že sedaj, predno bo do podrobnosti organizirano zbiranje rabljenih olj, naj naša industrijska podjetja, uprave naših rudnikov, sindikalne podružnice v teh podjetjih, obrtne delavnice in posamezni šoferji, mehanki in predvsem strojniki poskrbe, da bodo rabljena olja zbirali in spravljali v večje sode. Prav tako je treba zbirati mastne krpe, čistilno volno in bombaž, s katerimi se čistijo stroji' in v katere sl strojnik; brišejo roke, ker z zbiranjem teh krp dosežemo dvojno korist, ko dobimo iz njih regenerirano olje in čiste krpe, ki jih moremo uporabiti v naši tekstilni industriji, ali pa za ponovno čiščenje strojev. Delovn; kolektivi naj vnesejo to dolžnost v svoje tekmovalne načrte in naj tekmujejo v zbiranju čim večjih količin olj. Pri tem naj se z vso zavestjo zavedajo resnosti in pomembnosti tega vprašanja. Na ta način bodo domovini prihranili znatne vsote, zmanjšali bodo potrebni uvoz visokovred-nih mineralnih strojnih in motornih olj in doprinesli velik delež h gospodarski osamosvojitvi naše domovine. Po vsej verjetnosti bo izdana naredba, ki bo določala, da je vsak potrošnik pred nakupom novega mineralnega olja dolžan s potrdilom dokazati, da je zbral in oddal v regeneracijo odrejeni procent rabljenega olja. Kainii je strnila inšpekcija dela v stari Jugoslaviji (Ob novem zakonu o inšpekciji dela) ljudska skupščina FLRJ je dne 3- decembra sprejela novi zakon o inšpekciji dela Ta zakon postavlja to važno službo delavske in nameščenske zaščite na novo pod-1*80 in je še eno jamstvo več, da delavski razred Jugoslavije ne bo nikoli več pred-ln'6t izkoriščanja, temveč da se bo naša h°va socialna zakonodaja ki se sedaj gradi Jh vedno bolj izpopolnjuje, tudi dejansko Ovajala. Ob sprejetju tega važnega zakona ne bo “uveč, če se nekoliko ozremo nazaj v staro •ugoslavijS in sj ogledamo1, kako se je $z-^>}aia inšpekcija dela v tej, po svoji so-c“®lni zakonodaji tako razkričani dobi. Skuhaj z ostalim« temeljnimi zakoni, ki so »Urejevali« delovne odnose, je izdala stara Jugoslavija v decembru leta' 1921. tiudi za-8,011 o inšpekciji dela. Tedanji režim je hotel — potem, ko je že razpustil delavske strokovne In politične organizacije — ustvariti videz, kako skrbi za zaščito delavcev in kako spričo tega delavske strokovne in politične organizacije niitj niso potrebne. Seveda se je — spričo moči tedanjih pri-• vatnih podjetnikov in zaslombe, ki so jo uživali pri državni oblasti, ki je bila njihova — moralo s tem zakonom nujno zgoditi prav isto, kar se je zgodilo z ostalimi sio-‘ cialnlmi zakoni stare Jugoslavije: tudi ta zakon je ostal tako rekoč na papirju in je predstavljali vse kaj -drugega, kakor pa učinkovito higiensko, tehnično in socialno zaščito delavcev. Inšpektorski kader je bil maloštevilen, neizkušen in birokratski; pregled; so bili redki in so redno zgrešili svoj pravi namen. Spričo malenkostne zagrožene kazni (maksimalno do 5000 din) so lastniki podjetij paednjno naloge za po- pravo odnosno instalacijo zaščitnih naprav, kolikor so bili takšni odlogi sploh izdani, kajti Inšpektorji dela so večinoma jemati podatke pri lastnikih samih ali njihovih poslovodjih. Zanimivo je, da je tako nji- hovo postopanje sankcioniral sam pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih menah v podjetjih z dne 25. decembra 1921, ki pravi v svojem uvodu: »Pri že obstoječih podjetjih določi inšpekcija dela meje, v katerih naj se naslednji predpisi izvajajo v teh podjetjih; to velja za primere, kjer je izvajanje varnostnih ukrepov združeno z večjimi izdatki. Inšpekcija deda upošteva pri tem potrebo varnostnih ali higienskih ukrepov na eni strani in gospodarsko moč podjetja na drugi strank« Tako je torej izgledalo v stari Jugoslaviji: barantanje za uvedbo nujno potrebnih ukrepov za zaščito delavcev v podjetjih. Lahko sl zamislimo, koliko učinkovitih varnostnih ukrepov je bilo res izvedenih spričo takih zakonskih določb! Zaikon o zaščiti delavcev je bil izdan v stari Jugoslaviji sicer že leta 1922; ta zakon je predvideval delavske zaupnike, ki r.aj bi imeli nekake pravice glede nadzorovanja tehnično-zaščiitnjh ukrepov v podjetju. Praktično je bilo mogoče pristopiti k volitvam delavskih zaupnikov šele leta 1927, ko je šele izšel pravilnik o volitvah delavskih iin nameščenskih zaupnikov. Koliko je bila tudi tedaj mogoča kontrola teh ukrepov, na tem mestu ni treba še podrobneje razlagati- Zakoni, ki so sledili zakonu o inšpekciji dela. so postopoma zoževali pristojnost inšpektorjev dela. Že zakon o banski upravi iz leita 1929. je odvzel inšpektor] em dela skoraj vsako samostojnost in prenesel številne njihove kompetence na upravno-politično oblast. Nato je obrtni zakon iz leta 1931. dodelil nadaljnje kompetence inšpektorjev dela politično-upravni oblasti I- stopnje, to je srezkim načelstvom- Nadaljnji posli inšpektorjev dela so bili preneseni na srezke načelnike z uredbo o določitvi minimalnih plač, o kolektivnih pogodbah ter poravnavanju in razsodništvu z dne 12. februarja 1937. Jasno je, da je s takimi odredbami silno padel nivo cel-okunne. službe inšpekcije dela, in da so strahovito narasli primeri obratnih nesreč. Statistika bivšega SUZOR- ja fcdkazoje nmo ▼ letu 1939. 22.422 obratnih resreč, kar predstavlja — spričo tedanjih 700.000 zavarovancev — 21 obratnih nesreč na 1000 zavarovancev! Pri gozdno-žagarsk} industriji je doseglo to število cek 90 nesreč na 1000 zavarovancev! Isto leto je dobivalo nezgodnGstno rento 20.893 zavarovancev. kar kaže, kakšno ogromno breme je predstavljalo tolikšno število nesreč za naše socialno zavarovanje. Se ena statistika je značilna za službo Inšpekcije dela v stari Jugoslaviji: to je šfe-vilo pregledov, ki so jih izvršili inšpektorji dela v podjetjih po službeni dolžnosti Poročilo inšpekcije dela za leto 1938. pove, da je bil« v tem letu pregledanih podjetij s skupnim številom 171-444 zaposlenih delavcev. dočim je znašalo to leto' skupno število samo zavarovanih delavcev 750.000! Te številke torej kažejo porazno dejstvo, da so inšpektorji dela pregledali komaj 22% podjetij : vsekakor najboljši dokaz popolne neučinkovitosti inšpekcije dela! Ni čuda, da je inšpekcij dela izgubila v stari Jugoslaviji skoraj ves svoj ugled, kajti pokazala se je dejansko nemočna, zavarovati življenje in telo delavcev v ogroženih industrijskih in drugih podjetjih. Le tam, kjer so bili delavci povezani v močno organizacijo, le tam se jim je posrečilo z lastnimi silami doseči uvedbo vsaj najnujnejših varnostnih ukrepov v podjetju. S svo^> uporno, razredno borbo so uspevali od č;tW do časa, da so s kolektivnimi pogodbami zavarovali tiste pravice, ki so jim sicer že pripadale po zakonu, katere pa so kapitalistični podjetniki izigravali na vsakem koraku in ob vsaki priliki. V naši ljudski državi, držav} delovnega ljudstva se taki primeri ne morejo in ne smejo dogajati več. Prvo in poglavitno jamstvo za to je že v tem, da ljudstvo danes s&mo preko svojih zastopnikov prinaša zakone in jih sdmo preko svojih predstavnikov v raznih organih ljudske oblasti tudi izvaja. Novi zakon o inšpekciji dela pa je še eno jamstvo več, da se bo naša nova napredna socialna zakonodaja izvajala pravilno in dosledno v vsakem podjetju, državnem a!} zadružnem, v vsaki ustanovi in v vsakem državnem uradu. To je naloga novih inšpektorjev dela. to je naloga naših sindikalnih organizacij in to je naloga norih delavskih inšpektorjev, ki bodo imeli izredno širok in hvaležen delokrog. Dr- Lev Svetek Varaštvo nad ljudstvi in rasno preganjanj® Kadar je Manc hotel ugotoviti, ali je človek, s katerim je Imel opraviti, zares razumel osnove njegove nove proletarske Ideologije, ga je potipal glede irskega vprašanja. Ce se je pokazalo, da je tak človek bil za zatiranje Ircev, tedaj ae Manc n; več zmenil zanj. Podobna preizkušnja nam je mogoča tudi danes. Povprašajmo nekoga, ki se ima za naprednega človeka, kaj misli o narodno osvobodilnem boju kolonialnih narodov, ln bomo takoj lahko ugotovili, ali je v resnici napreden ali ne. Če bo skomizgnll z rameni In se namrdnil, češ, da so Kitajci, Javanci Itd. ljudstva nižje vrste, da so ta ljudstva nekje daleč proč od Bvnope, tedaj smo lahko prepričani, da je pred nami človek, ki se morda nitj sam ne zaveda, da je konec koncev rasist in fašist. Resnično napreden in. resnično demokra. tičen človek se mora vedno zavedati, da žive v kolonijah in odvisnih deželah milijoni delovnega človeštva, ne pa le kaki ubog; stotisočl. Pri vprašanju kolonij in odvisnih dežel gre za ogromne in silno bogate pokrajine, zato je izkoriščanje teh dežel najtrdnejši gospodarski temelj imperialističnega sistema. Popolna osamosvojitev kolonij in odvisnih dežel bi pomenila uničenje imperializma, pomenila bi silno povečanje svobodoljubnih, demokratičnih, miroljubnih sil. Tega dejstva so se zavedali tvorci statuta za Organizacijo ZN, zato so v nekaj paragrafih tega statuta začrtali pot, po ka. teri bi bilo treba postopno osvoboditi kolonialna in odvisna ljudstva, t. j. ljudstva, ki še nimajo svoje samouprave. Med tako odvisna ljudstva spadajo tudi ljudstva na mandatnih področjih, nastalih po prvi svetovni vojni. Predstavniki, nekaterih držav, ki razpolagajo z mandatnimi področji, na primer Anglija, Belgija, Francija itd., so na sedanjem sestanku Organizacije ZN v New Yorku predložili osnutke za spo-razume glede skrbništva nad mandatnimi ozemlji. Ti osnutki pa so v popolnem nasprotju z določbami glede skrbništva v statutu Organizacije ZN. Medtem, ko naj bi bilo skrbništvo po statutu Organizacije ZN sredstvo, da se ta odvisna področja osamosvoje, pa naj bi se po osnutku mandatnih držav spremenila ta področja v popolne kolonije. To je podobno prizadevanje kakor prizadevanje Južnoafriške unije, naj se ji pripoji nekdanja nemška kolonija Jugozahodna Afrika. Mandatne dr- žave so izkoristile svoj »glasovalni stroje v Organizaciji ZN in so dobile pri glasovanju večino glasov za predlog, ki služi predvsem imperialističnim koristim. Da to ni krepitev miru, je prav tako Jasno, kakor je jasno, da bodo po vseh takih imperialističnih sklepih ljudstva v kolonijah in odvisnih deželah še bolj poostrila svoj boj za neodvisnost in samostojnost. Da si pridobivajo zatirana ljudstva v kolonijah in odvisnih deželah vedno več prijateljev med raznimi članicami Organizacije ZN, dokazuje glasovanje glede resolucije proti rasnemu preganjanju v Južni Afriki. Indijski delegati so opozorili na sramotno dejstvo, da nimajo Indijci v Južni Afriki nobenih pravic, predstavnik Sovjetske zveze tov. Višinski pa je navedel v svojem govoru med drugim, da je Indijcem v Južni Afriki prepovedano prebivati izven določenih področij, da se Indijci ne smejo poročati z belci itd. Oblasti ravnajo v Južni Afriki z Indijci torej tako, kakor so ravnale nemške okupacijske obla-' sti z zasužnjenimi evropskimi narodi na zasedenih področjih. Zato je razveseljivo dejstvo, da je bila večina članic Organizacije ZN proti rasnemu preganjanju v Južni Afriki in da je glasovala z,a resolucijo, kj obsoja tako rasno razlikovanje. To glasovanje pomeni poraz imperialistične reakcije in uspeh resnično demokratičnih sil v mednarodnem obsegu. Kakor vidimo, je boj za demokracijo, enakopravnost med narodi in mir zelo pester in ga je treba bojevati na najrazličnejših frontah. Nobena od teh oblik boja ne sme biti delavskemu razredu neznana, zakaj vsaka, tudi na videz delavskemu gibanju najbolj tuja oblika boja za demokracijo in mir je konec koncev opora delavskega razreda v boju, ki ga bojuje delavski razred na čelu vseh demokratičnih množic za osvoboditev delovnega ljudstva izpod jarma zatiranja in izkoriščanja. Zaito mora vsak resnično napreden človek in pravi demokrat obračati svojo pozornost tud; na dogajanje v kolonijah in odvisnih deželah ter ne sme meniti, da se to dogajanje njega prav nič ne tiče, ker se vse to godi baje nekje v daljnih deželah za sedmimi gorami. To, kar se dogaja v Južni Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Kitajskem, na Javi, Borneu itd., nam mora biti prav tako blizu, kakor to, kar se dogaja na Balkanu, Pirenejskem polotoku ali kjer koli v Evropi. Košir Mirko, Odgovornost za državljansko vojno v Grčiji nosi protlljndski režim Na sej; Varnostnega sveta so 12. decembra razpravljali o grški pritožbi glede partizanskih borb v severni Grčiji. Jugoslovanski delegat Sava Kosanovič je odgovoril na vrsto izjav, katere je podal pred Varnostnim svetom Tsaldariis, ki je v svojem memorandumu obtoževal Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, češ de te države izzivajo državljansko vojno v Grčiji, Sava Kosanovič je v svojem govoru dejal, da je za državljansko vojno v Grčiji odgovoren režim, ki se za svoj obstoj poslužuje terorja in ki ne odgovarja zahtevam grškega naroda. Dalje je Saiva Kosanovič prikazal neresničnost Tsaldarisovih izjav o skrivnostnem pobegi iškem taborišču Grkov v Bukljesu, o Mladinski progi, k; se baje gradi v bližini albanske meje in dr. Pol©e tega je poudaril nevarnost, k; jo predstavlja sedanja grška politika za mir na Balkanu. Z dokazi o stvarnem delu je grške vlade, ki se vzdržuje na oblasti samo s pomočjo tujih sil, je ovrgel neosno-vane pritožbe prot; Jug osla viijii, Bolgariji in Albaniji. Predlagal je, naj se pregleda položaj' v Grčiji jn naj se Uigotov® vzroki državljanske vojne. Se preti Tsaldarisorim nastopom pred Varnostnim svetom so stotine in stotine Američanov in Američank grškega porekla, protestirale pred hotelom, kjer se je v New Yoiku nastanil Tsaldariis, proti «no-narhofašističnemiu režimu jn naisilju, kii se izvaja nad grškim ljudstvom. V svoji resoluciji je »Zveza za demokratično Grčijo« izjavila, da n, mikakih dokazov o tujem vmešavanju v grško notranjo politiko razen s strani Velike Britanije ter so vse Tsaldarisove izjave neresnične. V resoluciji zahtevajo ameriški Grki, naj se britanske čet® nemudoma umaknejo in naj se sestavi vlada, k, bo resnična koalicija vseh političnih strank. Zahtevali so pomirjen j e in obnovo, v zunanji politiki pa prijateljsko obdelovanje s sosednimi državami. V Zapadni Trakiji divjajo težki boji Grška demokratična armada, kj se odločno bori za pravice in demokracijo v Grčiji, je v poslednjih dneh pojačala svoje operacije prot; četam monarhofašistične vlade. Posebno hude boje vodijo grški gverile; v zapadni Makedoniji, zapadni rrakijii in v gorskih predetih Tesalitje. V zapadni Trakiji, kjer se je upor razplamtel z vso silo, se vrše ogorčene borbe v bližini Dimotike. na prelazu Mandi-ra jn V okolici Suflije. Gorske vas; nad Solunom so vse v rokah demokratične armade. Tudi v Solunu semeni so razširili letake, k; pozivajo prebivalstvo, naj se pridruži partizanskim odredom. Grško ljudstvo je odločeno, da s® bom za svobodo in demokracijo ter za svobodno odločanje o svoji bodoči usodi, brez »pomoči« angleške intervencije. Zasedanje Sveta zunanjih ministrov in Organizacije ZN je zaključeno V petek 13. decembra je bilo končano zasedanje Sveta ministrov za zunanje zadeve v New Yorku. Zasedanje je trajalo šest tednov. Prihodnje zasedanje Sveta ministrov za zunanje zadeve bo 10. marca 1947 v Moskvi. Prav tako je končano zasedanje Organizacije združenih narodov, Prihodnje zasedanje bo septembra 1947 v New Yorku. ..............»mil...............»»« SOVJETSKA ZVEZA. — Pomoč sovjetskim materam. V moskovskem področju se je znatno razvila mreža ustanov za zaščito mater in otrok- Poleg tega je bilo v dveh in.pol letih izplačanih 135 milijonov rubljev državne pomoči za matere-vdjocv® in matere z več otroki. Sovjetsko-danska trgovinska pogodba. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR ‘j® odobril pogodbo o trgovini in ptovtri med Sovjetsko zvezo in Dansko. ČEŠKOSLOVAŠKA. — Prekoračenje proizvodnega načrta za izdelavo vagonov. Pred kraitMm je bil izdelan desettisoča železniški vagon. S tem je industrija železniških vagonov precej prekoračila proizvodni načrt za letošnje leto, prav tako pa tudi cilj, ki je trii postavljen z vladanim dveletnim načrtom za gospodarsko obnove dežele. Razprava proti vojnemu zločincu Tisu. Pred narodnim sodiščem v Bratislavi se je pričela razprava proti bivšemu predsedniku tako imenovane slovaške države, vojnemu zločincu Tisu tn njegovima ministroma Mahu 'in Djurčanskemu- ROMUNIJA. — Plenarni sestanek Sveta balkanske mladine- V Bukarešti se je pričel plenarni sestanek Sveta balkanske ml a. dine. Sestanku prisostvujejo delegati mladinskih organizacij Romunije. Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Madžarske, BOLGARIJA. — Izvedba agrarne reforme. Minister za kmetijstvo Trajkov je izjavil predstavnikom tiska, da bo izvedba agrarne reforme končana v letu 1947. V državi bo. izvedena tudi reforma kmetijskega pouka, povišana proizvodnja tobaka ter bodo zgrajene nove ato popravljene številne stare gorske ceste. ITALIJA. — Sfcilski kmetje solidarni s severnoitalijanskimi del°vci. »La Voce della Sicilia« prinaša članek, v katerem je prikazan pomen organizacije sicilskih kmetov za strnitev vseh ljudskih ril v borbi za politične prarice jn svoboščine- Članek poudarja, da so sicilski kmetje pripravljeni izkazati vso pomoč ‘in podporo delavcem iz Severne Italije ter s tem storiti vse, da bil izginila (nasprotja, tri eo jih umetno ustvarili bivši protiljudski režimi med Severom in Jugoma. ŠPANIJA. — Gladovna stavka zaprtih antifašistov. Reuter javlja, da so zaprti antifašist} v Madridu stopili v gladovno stavko zaradi okrutnega postopanja in neupravičenih kazni. Lakota v Andaluziji. Doptorrik lista »Daily Telegraph and Moralog Post«, ki se je Vrnil s. potovanja po Španiji, piše, da vlada na podeželju, posebno v Andaluziji velika Lakota. Dejal je: »Franco uživa ogromno nepopularnost Če bi bile omogočene volitve, bi 95% ljudi glasovalo proti njemu.« PORTUGALSKA. — Odpor proti dikta- . torju Salazarju- V Lizboni se je vršilo zborovanje opoziciona-lne stranke demokratične enotnosti, na katerem so govorniki ostro obsodili Salazarjev diktatorski režim-V resoluciji, ki so jo zborovalci poslali predsedniku republike, so zahtevali svobodne volitve, amnestijo političnih jetnik kov in razpust koncentracijskih taborišč, FRANCIJA. — Komunistična partija najmočnejša stranka v Franciji. Pri volitvah v Svet arpublike v Franciji in Alžiru je dobila Komunistična partija Francije 61 mandatov izmed 214 mandatov. S tem je postala KP najmočnejša med številnimi francoskimi strankami. Socialisti proti vsaki vladi brez komunistov. Nacionalistični svet francocke socialistične stranke je sklenil, da socialisti ne bodo sodelovali v noti eni vladi, iz katere bii bili izključeni komunisti. ANGLIJA. — Sklenitev tajn®ga sporazuma o vojaški zvezi z Ameriko. Laburistični. poslanec Zitiacus, eden izmed voditeljev »upornikov« v Spodnjem domu proti zunanji politiki britanske vlade, je obtožil britanski in ameriški vojaški štab. da sta sklenila tajni ustni sporazum o večini vprašanj desetletnega vojnega sveta. NEMČIJA. — Ekonomska združitev za-padnih okupacijskih con. Minister za zunanje zadeve ZDA in minister za zunanje zadeve Velike Britanije sta podpisala sporazum o ekonomski združitvi angleške in ameriške okupacijske cone v Nemčiji. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. — Tudi denarne globe ne morejo razbiti stavke rudarjev. Na zahtevo ameriške vlade so kaznovani Združeni sindikati ameriških rudarjev z globo 3,500.000 dolarjev, predsednik Združenja Luis pa z 10.000 dolarjev denarne kazni, ker njsio prekinili stavke 500.000 rudarjev. Vse ameriške sindikalne organizacije ostro obsojajo te diktatorske ukrepe ameriških kapitalistov. INDONEZIJA. — Holandski generalštab odgoV"or®n za prekinitev premirja- Komunistična partija Holandske je naslovila proglas na holandski narod, v katerem pravi med drugim: »V Indoneziji je ponovno prekršeno premirje. Odgovornost za to nosi holandski generalštab- Borbe se povsod nadaljujejo. Ta dejstva potrjujejo, da v Indoneziji ne bo miru vse dotlej, dokler se bodlo tam nahajale holandske čete.« INDIJA. — Ponovne protiangleške demonstracije. V Indiji se nadaljujejo nemiri in demonstracije protii Angležem. V Kalkuti. Bombayu, Ahmedabadu, Daki in v drugih mestih je prišlo do velikih spopadov, pri katerih je policija streljala na neoboroženo ljudstvo. Ubitih je bilo večje število ljudi. Tekmujmo za dvig števila naročnikov »Delavske Enotnosti« -tmmimimmmmmmiiiiiiHimmiHiiHimmimnmimmminmiiMmmmHiiiimiiiimimimMimiimmmmiiiei Naročnina za »DELAVSKO ENOTNOST«: polletno....................... . 52 din trimesečno .««..» 26 din celoletno .».«•.« 104 din Slednja — priprava na prihodnji dopust Delavci in nameščenci so mogli že v letošnjem letu uživati dopust ne samo doma, temveč tudi v raznih okrevališčih Slovenije in Jugoslavije. Takoj, ko je vlada FLRJ izdala Uredbo o plačanem dopustu, je sindikalno vodstvo napravilo dogovor z državnim gostinskim podjetjem »Turist-hotelmn«, ki je pristalo na znižanje stroškov oskrboval-nine za člane sindikatov in sicer za 20%. Pravtako je Ministrstvo za finance VLRS črtalo letoviško takso za vse člane sindikat tov, hkrati pa je tud Ministrstvo za promet izdalo vdlck za brezplačen povratek za one, ki so preživeli svoj dopust v kakršnem koli letoviškem kraju naše države. Še več! Udarniki in drugi vzgledni delavci so mogli uživati dopust predvsem v sindikalnih okreva-valiških domovih, pa tudi v državnih gostinskih podjetjih. Zaradi vzglednega in požrtvovalnega dela v času obnove in splošnega gospodarskega napora, jim je v znak priznanja poravnal sindikat vse stroške letovanja. Razumljivo je, da v pogledu organiziranega preživljanja dopustov letos še ni moglo biti vse v popolnem redu. Zato je IV. plenum sprejel tudi sklepe, ki se nanašajo na sindikalna okrevališča in podobno. Kaj naj torej v tem pogledu stori vsak posameznik ? Prav gotovo bo koristno, če na dopust mislimo že sedaj. Ne gr$ toliko za to, kdaj bomo dopust nastopili. V tem pogledu bo vsekakor treba sodelovanja sindikatov z upravami podjetij in ustanov. Gre za to, ali bomo imeli na razpolago sredstva za preživljanje dopusta v kakršnem koli letoviškem okraju. Pri tem bomo naleteli na pomisleke nekaterih, ki so mnenja, da je treba dopust preživeti le doma. Da, tio je lahko v vsakem slučaju mogoče, toda treba je povedati, da je tako iz zdravstvenih kakor tudi iz drugih razlogov zelo priporočljivo, da preživimo dopust v drugem kraju, bodisi v planinah ali ob morju. Da, prav morje je za nas Slovence še posebno privlačno. V tem pogledu imamo tudi že nekaj navodil. Rudarji so n. pr. že izrazili željo po uživanju dopusta na morju, tako tudi kovinarji na Jesenicah itd. če hočemo tako zamisel v prihodnjem letu izvesti, je treba prav gotovo predvsem — štediiti. Danes še ne moremo biti tako daleč, da bi mogel vsakdo naenkrat utrpeti celoten izdatek. To bomo mnogo lažje izvedli s štednjo in sicer tako, da bomo mesečno ali ob prejemu plače nar tožili določen, znesek v ta namen. Tak predlog je sprožilo tudi Državno hotelsko podjetje Hrvatske, ki je' v tem pogledu dostavilo predlog vsem Glavnim odborom Enotnih sindikatov Jugoslavije. Njihov načrt predvideva 14-dnevni odmor na mor- ju ali kakršnem koli drugem letoviškem kraju,. Skupni izdatki za eno osebo, vštevši tudi vožnjo, bi znašali 1800 din. Vzemimo še primer izstavljenega računa »Turist-hotela« Slovenije in to za 12-dnevni odmor v Dobrni. Dnevna oskrbovalnima je znašala za člane sindikatov (popust!; 75 din dnevno, skupno torej 900 din. Dopustnik je uporabil še 10 kopeli po 10 din, kar znaša 100 din ter en zdravniški pregled, kar znaša 40 din. Skupni izdatek za 12-dnevni odmor je torej znašal 1040 din. K temu je treba prišteti še vožnjo in celotni izdatek znaša približno 1200 din za osebo. Razumljivo je, da ne moremo vseh stroškov v naprej izračunati. Saj-se bodo v prihodnjem letu verjetno spremenile tudi dosedanje cene, razlika pa more nastati tudi s tem, če potujemo v oddaljenejša okrevališča. Omenjeni račun naj velja le kot primer, ki nam služi za osnovo. Rekli smo, da je treba izvesti štednjo. Brez dvoma bodo podružnični odborniki razumeli naloge, ki jih je treba izvesti v tem pogledu. Tam, ifjer se o tem med člani še ni razpravljalo, je potrebno predvsem prikazati pomen te akcije, obenem pa je treba predložiti načrt v razpravo. V kolikor bo v tem pogledu storjen kakšen sklep, se bo ta nanašal predvsem na način organiziraj a in izvedbe te zamisli. Kolikor smo izvedeli, tak načrt že izvajajo pri podružnici rudarjev v Trbovljah. Prav bi bilo, da bi nam v »Delavski Enotnosti« podrobneje razložili njihovo zamisel. Pravtako je bilo na plenumu v Guštanju ugotovljeno, da so kovinarji v -tem' pogledu že sprejeli sklepe in sicer da se član podružnice prostovoljno obveže za določen znesek, ki ostane ob izplačilu v blagajni. Ta znesek se bo redno vlagal skozi vse leto, torej tudi po dopustu. Če n. pr. nastopi delavec dopust v juliju, prejme iz blagajne potrebno vsoto. V kolikor ta vsota še ne odgovarja naloženemu prihranku, 'bo dotični član v prihodnjih mesecih z vlogo poravnal izdatek. Če pa bo več naložil, ali če določeno vsoto za dopust sploh ne bi rabil, dobi ob koncu leta izplačan ves prihranek. S tem pozivamo uprave podružničnih odborov on člane Enotnih sindikatov k šted-nji za čim boljšo izrabo dopustov v prihodnjem letu. Pripominjamo, da ta načrt nima nič skupnega z 10% skladom za okrevališča, ki ga je določil IV. plenum Centralnega'odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Akcija velja, predvsem za one, ki bodo na svoje stroške hoteli uživati dopust v kakršnem koli letoviškem kraju. Ponavljamo, da bo to vsem v izredno korist in veselje. Zaradi tega izvedimo akcijo čimprej in čim uspešneje! J. Izvajajmo sklepe IV. plenuma Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije! Tudi pozimi vabijo naša zdravilišča in letovišča Dolenjske toplice leže v krasni gozdni okolici, polni zgodovinskih spomenikov. Zdravilne kopeli so koristne zlasti za sklepni in mišični revmatizem, ženske bolezni srca, ožilja in drugo. Poleg tega so Dolenjske toplice tudi v zimskem času važno izletniško središče, saj je okolica prepolna krasnih smuških terenov, ki ne zaostajajo za smuškimi tereni na Gorenjskem. Kopališče, ki skrbi za vso udobnost svojih gostov, imaf tudi avto, ki prevaža goste na bolj oddaljene smučarske točke. Informacije daje Uprava toplic, »Turist-hotel«, Ljubljana, Beethovnova 13 in Putnik Borba z močvirjem na gradnji proge Preserje—Borovnica V času, k» se bflža gradnja proge Pre-erje—Borovnica svoji dovršitvi, se mpra.fo elavci-graditelji boriti z velikimi naravami ovirami, is pogrezanjem nasipov v ročvima barjanska Ha. Trasa nove prog« 5Če namreč deloma po skalnatih usekih olomitskih in apnenčevih mas, deloma pa o mehkih barjanskih tleh, na katerih je Bo treba zgraditi nekaj metrov visoke nape. 2e v letih 1850 dio 1856, ko so gradila aleznico med Ljubljano in Trstom, je bila a-jtežja naloga graditeljev — tako poro-ajo zgodovinski viri — premostitev Barja ned Notranjimi goricami in Žalostno goro iri Presreju- Tri leta so tedaj dovažali kotenje iz ’ bližnjih kamnolomov za 2 km lolgi železniški nasip, ki se je neprestano ogrezal v močvirno zemljo. Tako je tedaj ogoltnila zemlja na tem kratkem delu pro-;e čez pol milijona kubičnih metrov kamelja, preden je bil železniški nasip toliko .trjen, da je bil usposobljen za železniški >romet. S podobnimi težavami se bore graditelji udi danes na onem delu železniške trase ned Preserjem in Borovnico, ki teče p° ločvimih barjanskih tleh. Gornje ilovnate jiasfci zemlje so tudi tu tako' zmehčane, da te prenesejo ogromne teže železniškega na-ipa. Take mehke plasti segajo 10 ali tudi rej metrov v globino. Pod težo nasipa se nočno udajajo. Pri tem pa ne pritiskajo jamo navzdol, ampak na obe strani nasipa er izpodrivajo zemljo, ki se dviga in poka. Db nasipih, ki lezejo navzdol, so nastati jiraivcati hribčki. Na nekaterih. mestih se fe nasip že toliko pogreznil da bi segal nad 50 metrov v globino, če bi se vdiral naravnost v vertikalni smeri. Ker pa se v globini razleze, seveda ne pride tako globoko. Pogrezanje je velika ovira pri gradnji oroge. Saj so morali v teku letošnjega leta navoziti nad 80.000 m' več materiala, kakor je bilo predvideno. To pa še ni bilo dovolj. Ko je pred dobrim mesecem začelo deževati, so se pogrezanja ponovila. Posebno med postajališčem Preserje in Ljubljanico je zopet izginilo v zemljo mnogo kubikov materiala. Na nekaterih mestih -se je nasip v eni sami noči znižal za več kot dva me- to. t. m. je imela sindikalna podružnica krznarjev št. 9 v Ljubljani množični sestanek. Pregledali' smo naše delo in razmere, ki vladajo v naši podružnici. Ni pravilno, da se osebni spori med posameznimi funkcionarji vlečejo v organL zatorično delo, ker s tem zelo trpi delo podružnice. Delegat našega podjetja, ki je b-il obenem tudi tajnik sindikalne podružnice, je uvedel v obratu 10 urni delavnik, s čimer vsi delavci- niso soglašali. Ker je to' protizakonito, je predsednik sindikalne podružnice uvedbi 10 urnega delovnika nasprotoval. To je dovedlo tovariša delegata do tega, da je kot tajnk podal ostavko, kar je končno tudi pravilno, ker delegat praviloma ne more biti odbornik sindikata. Obsojamo pa njegovo nadaljnje postopanje. Hotel je podružnico krznarjev št. 9, ki šteje 57 članov, cepiti v dve podružnici in sicer tako, da bi bili krznarji državnega sektorja vključeni v eni podružnici, krznarji privatnega sektorja pa v drugi. Delavstvo, ki pravilno dojema potrebe današnjega časa po večji skupnosti in tovarištvu za dosego večje aktivnosti in moči sindikatov, se je temu na množičnem sestanku protivilo.in je predlog ovrglo. Nadaljnji razvoj sestanka je pokazal, da je članstvo podružnice kompaktno in se ne strinja s predlogi takih funkcionarjev, ki zaradi osebnega prestiža ovirajo delo sindikata, ki izvaja svoj program v zvez; s sklepi IV. Plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Ponekod se naši aktivisti poslužujejo vojaškega komandnega načina in uvajajo disciplino brez ugovora. Reakcijo vidijo povsod, tudi tam, kjer je morda le nekaj pomanjkanja discipline ali brezbrižnost, ki pa je Cesto le posledica slabega političnega dela aktivistov samih. Aktivisti včasih nimajo pravilnega kriterija in se ne znajo nasloniti na zdrave množice ter sl pridobiti njihovega zaupanja. Ne mislim, da je treba zmanjšati čuječnost, prav nasprotno je potrebno, posebno sedaj, ko gre za ohranitev priborjene enotnosti. Dvomim pa, da bi pretirana osebna ambicija in ljubosumnost koristila stvari. Razdiralnim elementom se s takim postopanjem daje le možnost, da lažje opravljajo svoje umazano delo. Priporočljivo bi bilo, da bi naši delegati preštudirali govor tov. Grge Jankeza, predsednika KSS-a, Be-ograd, ki ga je imel na IV. Plenumu Centralnega odbora ESJ v Beogradu, kjer govori o dolžnostih delegatov in upravnikov, ki bi se morali temeljito baviti z vprašanji, kako nuditi svojim delavcem boljše delovne pogoje, kot jih nudijo obrtniške delavnice. Naše delavstvo je pravilno razumelo zastopnika Krajevnega odbora zveze tekstilne in oblačilne industrije, da nadrejeni forumi ne dopuščajo osebnih ambicij posameznikov na škodo skupnosti in je z veliko večino sprejelo sklep, da se sindikalna podružnica krznarjev št. 9 ne cepi. K. D. Kot pacient zdravilišča v Laškem sl ne morem kaj, da na,bi opisal vtise, ki sem jih dobil za časa svojega bivanja v zdravilišču samem in v mestu. Takoj po končani vojni in še prav posebno v prvomajskem in novembrskem tekmovanju smo si poleg številnih drugih nalog zadal; tudi nalogo, da bomo odpravili najvidnejše sledove okupatorjevega razdejanja. Dovolj je, da prehodiš v Laškem dve, tri ulice in že opiaiziš, da se Laško v prvomajskem in novembrskem tekmovanju pri oibnovi nii posebno Izkazalo, čeprav ni bilo tako. zelo prizadeto kot drugi kraji. Tudi glede vzgoje šolo obvezne mladine bi imel pomisleke:. Stenčas je odraiz- naše vzgoje. V Laškem pa stenčas šolske mladine res nii najboljši, saj ne prikazuje naporov to uspehov naše mladine, temveč le sv. Miklavža) s škofovsko palico. Vse drugače pa je v zdravilišču, kamor prihajajo delavci' iz viaeih federalnih republik, kakor tudi tovariši s Primorja, slovenske in italijanske narodnosti. Povsod Vtisi Iz Laškega vlada iskreno tovarištvo, tako med pacienti, kakor tudi med strežnim osebjem im vodstvom obrata. tra. »Hribčki« ob nasipu pa so ponekod dosegli njegovo višino. Vse te ovire pa naših delavcev ne strašijo. Ojačana z mladimi močmi celjske in novomeške mladinske delovne brigade so se sedaj,, ko se bliža gradnja dovršitvi, še z večjim zagonom zarili v skalnate useke. Noč in dan se sliši iz usekov med Preserjem in Borovnico pokanje min in žvenket krampov in lopat- Žilavi minerji komaj sproti razstrelijo dovolj materiala mladim delovnim rokam, ki že čivkajo, da ga zmečejo v vagončke in odpeljejo na nasipe-Dež in sneg jih sicer motita vendar ne odnehajo. Vsi so trdno odločeni, da z vsemi svojimi silami premagajo zadnje ovire in izvrže letošnji gradbeni program. Saj vse preveva misel, da bomo z dograditvijo tako važne nove proge mnogo pripomogli h gospodarski izgradnji in utrditvi naše ljudske države. dr. I. B. Člani ljubljanske čevljarske produktivne zadruge za deško< vzgajališče v Smledniku V nedeljo 15. decembra se je ustavil pred Državnim deškim vzgajaiiščem v Smledniku kamion, okrašen z državno in sindikalno zastavo. Člani IV. sindikalne podružnice ljubljanske čevljarske produktivne zadruge so žrtvovali svojo nedeljo za dečke Državnega vzgajališča.. V 156 urah so popravili in obnovili 26 parov čevljev. ter izdelali en par novih. Ko je bilo delo ob 15. ur; končano, so gojenci zapeli svojim dobrotnikom nekaj pesmi in jim izročil zahvalno diplomo, hi so jo sami izdelal Smlednško deško vzgajališče je bilo ustanovljeno šele pred kratkim. Štirideset brezdomcev, ki so zaradi težkih socialnih prilik zašli na stranpota, se tu vzgaja v poštene ljudi ju koristne člane našp skupnosti. Tako naša ljudska oblast _ skrbi za socialnj. in moralni dvig onih, ki niso po Lagtn knvdii zašli s prurve poti. Delovni aktiv v zdravilišču prireja zanimiva predavanja, ter razpravlja o tekočih političnih dogodkih doma In po svetu. Poskrbljeno pa je tudi za zabave, katerih čisti dobiček je namenjen tekočim nabiralnim akcijam. Delo tega aktiva ni ■ tako enostavno, zlasti Če pomislimo, da se posamezniki menjajo vsake tri tedne. 2>ai vso to bratsko povezanost v zdravilišču se moramo zahvaliti v glavnem rudarju iz Hrastnika, tovarišu Salomonu Lojzetu in tov. upravniku Hartmanu, ki sta s svojim požrtvovalnim političnim delom dosegla že lepe uspehe. Tovarišem in tovarišicam, ki prihajajo na" zdravljenje v zdravilišče Laško, priporočam, da živo sodelujejo in nudijo vso pomoč delovnemu aktivu. Le s kolektivnim delom bomo dosegli na vseh področjih dobre uspehe. š. D. Predilnica in tkalnica v Mariboru je v okviru tekmovan ja poskrbela za nov strokovni kader Na pobudo oddelka za strokovno šolstvo pri Ministrstvu za industrijo m rudarstvo, se je v Predilnici in tkalnici Maribor osnoval predilniško - tkalski tečaj, ki je po prizadevanju tov. upravnika in ab vsestranski podpori sinidikata tudi zadovoljivo uspel. Kot podlago za izdelavo učnega načrta smo vzeli odlok Ministrstva, za industrijo in rudarstvo. Poleg,-tega smo sestavili program na osnovi izkušenj večernih tečajev v državni tekstilni šoli v Kranju. Tam smo dobili tudi neobhodno potrebno učno gradivo. Z dragocenimi nasveti nam je mno- ' go pripomogel direktor državne tekstilne šole v Kranju. Organizacija tečaja je bila poverjena tov. ing. Sergeju Sazonovu. bi je zbral učno graidivo sestavil predavateljski zbor ter kot razrednik izvedel celotnj učni tečaj dio zaključka. Tečaj (je trajal 7 mesecev. Namen tega tečaja je bil izobraziti čim boljši strokovni kadier iz vrst delavcev in nameščencev. Prednost je imela predvsem mladina. Vpisanih je bilo 22 tečajnikov. Obisk tečaja je bil 70 do 80 %. Zaradi obratovanja tovarne v treh h izmenah ni bilo mogoče doseči 100%. udeležbe. Učni načrt je bil razdeljen v dva del« Prvi del je obsegal strokovne predmete in sicer: nauk o materialu, strokovno računovodstvo za predilce in tkalce, predilni-ške stroje, mehanično tkalistvo, dekompo-zicije, vezave ter kemijo in tehrnhotagiijo vlaknin. DrUgj. del pa je obsegal splošne predmete: računstvo, slovenščino, diržaivo-znaostjvo, zemljepis nii zgodovino. Pri zgodovini se je polagala posebna važnost štildiiijiu poglavij iz narodnoosvobodilne borbe. Po prvi polovici tečaja so bile določene počitnice, katere so tečajniki izrabili za temeljito pripravo k izpitom. 13 kandidatov se je prijavilo k zavržnemu izpitu. Vsi so ta zpit usipešno opravili. Naj vestne jše in najsposobnejše tečajnike smo nagradil; s tem. da srno jih postavuli na odgovorne službene položaje, kjer se uspešno udejstvujejo. Tako smo v okviru tekmovanja poskrbeli za nov strokovni kader, ki nam • bo pri nadaljnje mdelu koristna opora im povil zbrane plavžarje predsednik grupnega moč. Joco. S tekmovanjem naprej! Vest, da je postala tovarna »Sava« na Jesenicah last naroda, last nas vseh in ne več last privatnika, človeka, katerega edioa skrb je bila,' da mu je kapital čim bolj naraščal, človeka, ki je izkoriščal delavstvo ' v bivši Jugoslaviji, se prilagodil razmeram med okupacijo ter hotel isto doseči tudi v današnjem času, kar pa se mu ni posrečilo, je sprejelo delavstvo z velikim veseljem ter si osvojilo geslo: »S tekmovanjem naprej!« ‘Tudi vajence in delavce, ki spadajo v vrste delavske mladine, je ta vest razveselila. Naša mladina ni zaostala za drugimi. Sklenila je, da bo tekmovala v delu in disciplini. Pri sprejemanju teh sklepov je vladalo nepopisno navdušenje. Uprava podjetja je sprejela predlog, da se bo naše prostovoljno delo vršilo v tovarni pri produkciji raznih vrst orodja.. S tem je tudi mladini tovarne »Sava« dana možnost napredka, izpopolnjevanja in tekmovanja za dosego novih uspehov. Ob koncu tega leta, ko se bodo pregledovali naši sklepi, bomo ocenili naše delo, spoznali napake pri rijem In jih v prihodnjem letu popravili. Za izboljšanje našega dela so sedaj dani vsi pogoji, saj je tovarna last delovnega ljudstva. Ljubljanski železničarji na obisku v zavodu za onemogle Krajevni odbor ZŽPDNJ — Ljubljena,' ki je sledil klicu Osvobodilne fronte in prevzel patronat za onemogle na Poljanski cestj v Ljubljani ter za ta patronat v kratkem razdobju prispeval 120.000 dinarjev, je 3. t. m. obdaroval onemogle starke in starčke s keksi in vinom. V torek 10. t. m. pa je priredil s sodelovanjem kulturno umetniškega društva »Tine Rožanc« zabavni večer s pestrim programom, kj je bil idiobno izveden. Orhtjetii st) starčki SpremtfnlV naSa izvajanja in se hvaležni poslavljali od nas ko smo oidhajali. Še marsikdaj jih hbomo razveselili z našo pesmijo in jih ne bomo pozabili. Čepar Jože. mumminmmmiimjiiiummiimiiimmimimiiiimmiimimiiimiiumimmmmmmimumitiuiimimummiiui Vprašanja in odgovori Vprašanje: Iskal sem mesta, kjer bi se moj sin lahko izučil ključavničarske, stru-garske ali tekstilne obrti, pa ga nisem našel. Prosim za nasvet, kam naj se v tej zadevi obrnem. Odgovor: V vseh industrijskih centrih so industrijsko-strokovne šole. kii jih vzdržujejo tovarne, podjetja in rudniki sami. Večina teh šol ima po dva oddelka: višji in nižji. Za sprejem v višji oddelek se zahteva dovršena nižja srednja šola, za nižji oddelek pa osnovna šola. Pouk v industrijsko-strokovnih šolah se pričenja z rednim šolskim leitom (meseca septembra) in traja 42 tednov. Sedaj ne sprejemajo več novih učencev. Sporočamo vam, da lahko napotite vašega sina v jeklarno Guštanj-Ravna, ki potrebuje večje število vajencev- Zato se predhodno obrnite na Krajevni sindikalni svet — posredovalnica za delo v Marenbergu. HtiiiiiiiiiiiiiiiiiuHimiiuimmiiiiiiiiiimimiimirtmiimiuiiminiiiiiimiiimimiuim«miiimmimnitt«uuuiaiuB OBJAVE VSEM SINDIKALNIM FORUMOM V »Radu« štev. 108 z dihe 16. decembra 1946 so priobčeni formularji za sestavljanje proračunov ter pripadajoča navodila. Sporočamo vsem sindikalnim forumrm. da bodo dobili formularje dostavljene. navodila pa bodo tiskana v prihodnji številki Delavske enotnosti. Priporočamo' vsem sindikalnim forumom, da pripravijo vse potrebno za sestavo omenjenih proračunov. GO ES Slovenije 25. DECEMBER JE DELA PROST DAN Ministrstvo za delo LRS sporoča: Dne 25. decembra je neplačan dela prost dan. Kjer se obratuje z izmenami, se preneha z delom v torek 24. t. m. ob 10. uri zvečer in se zapet prične z delom v četrtek dne ■ 26. decembra ob 6. uri zjutratj. 1. januar 1947 velja prav tako kot neplačan dela prosti dan.« Mini^rstvo za delo. OPOZORILO , IZSELJENCEM IZ FRANCIJE Vsi denarni prihranki, ki so jih deponirali naši izseljenci pred odhodom v domovino pri naših oblasteh v Franciji, bodo sedaj na podlagi odloka zveznega ministrstva za finance v celoti izplačani po kurzu 41.979. Vsem onim izseljencem, ki so prejeli akontacijo na račun tega denarja s strani Ministrstva za delo v Ljubljani in pustili potrdila, v računovodstvu tega ministrstva, bo sedaj nakazal Denarni zavod v Ljubljani, po posti, se ostanek njihovega denarja, ki je naložen Oni izseljenci pa. ki imajo potrdila še v svojih rokah, jih lahko osebno predložijo Denarnemu zavodu v Ljubljani ali pa njegovima filialkami v Celju in Mariboru. V tem slučaju naj imajo pri sebi osebno legitimacijo ali P(>tpotrdUa lahko pošljejo Denarnemu zavodu tudi po pošti in sicer priporočeno. V potrdilu morajo navesti t 1- sedanji naslov, 2. številko osebne legitimacije oz. številko potnega lista, 3. potrdilo o prejemu, ki naj se glasi: »Potrjujem, da -sem prejel celotni iznos protivrednosti 'naložene vsote f?s. frankov«, in 4. lastnoročni podpis. fes pisarne Ministrstva za dele v Ljubljani. VSEM KULTURNO-UMETNIŠKIM DRUŠTVOM IN SKUPINAM Od, Centralnega odbora Enotnih sindikatov Ju* goslavije smo prejeli sledečo okrožnico: Tovariši in tovarišice! Ker se je dogajalo, da so nekatera kulturno-umetniška društva gostovala brez odobritve in kontrole višjih sindikalnih forumov, je Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije na svoji seji dne 22. novembra t. 1. v zvezi z dopisom Komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ, št. 3871. sklenil naslednje o gostovanju kulturno-umetniških društev in skupin: 1. K u L tu rno-ume tniška društva • morajo za vsako gostovanje znotraj ljudske republike dostaviti program, svojih prireditev, načrt gostovanja in dobo trajanja nameravanega potovanja Glavnemu odb»ru, ki bo v soglasnosti s pristojnim ministrstvom dotočne ljudske republike odobril gostovanje. 2. Za vsa gostovanja naših kulturnerumetniških društev izven področja ljudske republike, kakor tudi za gostovanja v inozemstvu, morajo kultur-no-umetniška društva poslati svoj program in zahtevati odobritev gostovanja od Centralnega odbora Enotnih sindikatov, ki bo o tem odločil v sporazumu s Komitejem za kulturo in umetnost vlade FLRJ. 3. Prav tako morajo biti prijavljena gostovanja umetniških skupin iz inozemstva Centralnemu odboru, ki bo izdal rešitev na podoben način. Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije SPREMEMBE IN OLAJŠAVE PRI RAZDELJEVANJU INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV Ker so nastale pri razdeljevanju tekstilnega blaga za podlogo za obleke razlike v tem. da so celo na nakazila za kompletno podlogo maloprodaj alei zaračunavali namesto dovoljenih 26 točk, 36 ali celo preko 40 točk (z opravičenjem, da zahteva to metrsko obračunavanje) po j as nu jemo in odrejamo sledeče: 1. Tekstilno blago — metrsko — se od 1. decembra t. 1- dalje vrednoti do širine 1-10 m kot enojna širina, nad 1.10 m pa kot dvojna širina« 2- Kadarkoli se na nakazilo: za kompletno podlogo ali drugače izdaja potrošnikom žima za podloge, v količinah, M odgovarjajo količinam ostalih nakupljenih vrst blaga, se za žimo ne zahteva oddaja točk niti kuiponov. V ta namen morajo m al oproda j alei in pri-stojniki LO od 1. decembra t. 1. dalje izvršiti ustrezno razbremenitev v obračunih in izkazih zalog. II. Z ozirom na nujno potrebo, da se potrošnikom olajša nabava minimalnih količin, potrebnih za popravila oblačilnih predmetov in perila, odrejamo, da se od 1. decembra t. 1. oddaja tekstilno blago v posameznih količinah in pri enkratni oddaji , največ do 0 50 m potrošnikom v maloprodaji samo na točke in brez zato predpisanega nakazila v smislu navod-il o uvedbi indu-strijtske karte Št. 3317 z dne 20. septembra 1946. III. Od L dec. 1946 se oddaja blago z pohištvo in blago za zavese vrši samo na nakapala brez oddaje točk ali kuponov. Pristojni LO in maloprodajalcd morajo izvršiti ustrezno razbremenitev v obračunih in izkazih zalog. IV. Baržunasta tkanina za ovratnike pri suknjah in plaščih se oddaja v kolikor gre za nabavo n1,«?1'™3 -• • za * ovratnik (dolžine eea 0.20 m v sirim 9.48 cm) brez oddaje točk in brez nakazila ali kupona. V smislu I. in IH. izvrse maloprodajalei in LO ustrezno razbremenitev tudi v tem primeru. Iz pisarne ministrstva za trgovino in .preskrbo. PREJEMKI GOSPODINJSKIH POMOČNIC IN HIŠNIKOV V PRIMERU BOLEZNI ALI NEZGODE Uredba, o reguliranju mezd in plač delavcev al, nameščencev v dratvmo-goF.psdarsk.Lh in zasebni podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah z J1"® 20- aprila 1945 odreja, da določa plače uslužbencem^ v gospodinjskem in hišnem gospo-darstvu. ministrstvo za delo vsake federalne re- ko Je Utišalo Za področje ljudske republike Slovenije so plače gospodinjskih pomočnic in hišnikov ure, jene z odredbama ministra za delo VLRS z dne julija 1046, ki sta objavljeni v «Uradnem listu« LRS z dne 27. julija 1946 lin veli a ta od tega dne dalje. že od dne 24. junija 1946 velja Uredba vlade FLRJ. z dne 17. junija 1946, objavljena v »Uradnem listu« FLRJ št. 50, kt predpisuje^ delavcem nameščencem in vajencem pravico do mezde in plaoe v primeru bolezni ali nezgode. Delavec in vajenec, obrtniški in industrijski, imata po vsaKi vsaj 30-dneivni zaipioslitvi pravico, dobtj od delodajalca svojo polno plačo, če je nesposobnost za delo zaradi bolezni brez njihove krivde trajala en do tri dni. če je po tolikšni zaposlitvi ta nesposobnost trajala več kot tri dni, j/lma mera delodajalec izplačati največ za šest dni od dne obolenja ali nezgode razliko za mezdo in hra-narmic, ki jo daje zavod za socialno zavarovanje. Nameščenec ter vajenec v neobrtnem in neindustrijskem obfatu imata po isto tolikšni zaposlitvi pravico, dobiti polno iplačo za nespesob-nost, kii je trajala tri ali manj dni, za daljšo nesposobnost pa razliko med plačo in hrainarino od dne obolenja ali nezgode, tx*la največ za 30 dni. (Dnevna plača je 25. del nfčsečne plače.) Za gospodinjske pomočnice in hišnike na področju Slovenil j e je pravico do (plače v primeru bolezni in nerode uredilo ministrstvo za delo vlade LRS po sporazumu s federalnim odborom ESZDN za Slovenij.o z odločbo III-1417/2-1946 z dne 6. novembra 1946 .in raztolmačilo takc-le: Gospodinjska pomočnica .ima v primeru bolezni ali nezgode — če traja delanezm.ožnost največ šest dni — pravico do polnih'prejemkov (t. j. do plače in naturalnih_ prejemkov), če pa traja de.lanezmožnost več 'kot šest dni. ji pritičejo za dobo največ meseca dni samo naturalni prejemki, ne pa tudi plača. Gospodinjska pomočnica. k| ni v skupnem gospodinjstvu z delodajalcem in je zaposlena samo del dneva in prejema mezdo od ure, je v primeru delanezmožncsti upravičena do polne plače pri delanezmožnosti, ki traja tri dni ali manj; ao izplačila razlike med hranarino m plačo pa za dobo na.j več šestih dni. Hišnik je upravičen v primeru bolezni ali nezgode do vseh prejemkov, če traja delanezmcž-nost tri dni alti manj, če pa le-ta traja nad tri dni, ima pravico do razlike med hranarino in mezdo za dobo šestih doti. Gospodinjske pomočnice In hišniki si pridobe gornje pravice Po vsaj enomesečni zaposlitvi Daljša delanezmežnost gospodinjske pomočnice ima pri večini gospodinjstev za posledico, da mora gospodinja najeti namestnico ali postrez-nico. Prejemke, ki bi pripadali oboleli gospodinjski pomočnici, bo gospodinja uporabila za plačo namestnice. Gospodinjska pcmočnica pa glede prejemkov pri obolenju, ki traja do enega meseca, ni oškodovana, ker prejema cd zavoda za socialno zavarovanje hranarino. ki je višja od njene plače, do naturalnih prejemkov ali Q» ekvivalenta v gotovimi pa je upravičena. Navajamo te-le vzglede: 1. Gospodinjska pomočnica obdrži v primeru bolezni ali nezgode, če traja delan e zmožnost tri dni ali manj, pravico do vseh prejemkov. Hra-nariine od socialnega zavarovanja ne dobi. 2. ’ Gospodinjska pomočnica obdrži v primeru bolezni ali nezgode, če traja deilanezmožnost nad tri dni do največ šestih dni, pravico do vsen prejemkov. Od socialnega zavarovanja dobi za dotx> šestih dni hranarino. 3. Gospodinjska pomočnica obdrži v^ primeru bolezni ali nezgode, če traja delanezmožnost več kot šest dni od največ enega meseca, pravico ao naturalnih prejemkov, katere 1e imela pred obolenjem. Do plače v gotovini ni upravičena. če se gospodinjska pomočnica v tem obdobju oskrbuje na stroške socialnega zavarovanja v bolnišnici, ji delodajalec nii primoran plačati ekvivalent za naturalne prejemke, pač pa je dolžan plačati za prvih šest dni razliko med hranarino in prejemki (t. j. vrednostjo naturalnih prejemkov — ekvivalentom — iu plačo v denarju). č« pa gospodinjska pomočnica v primeru delar nezmožnosti, ki traja nad šest dni do največ enega meseca, pri delodajalcu ne prejema naturalnih prejemkov jn se ne zdravi v bolnišnici, je ta dolžan, da ji izplača ekvivalent za natu-.ralne prejemke v gotovini, ki znaša: za hrano in stanovanje diin 18.25 na dan, din 109.50 za teden dimi ali din 456.— za mesec dni, oziroma samo za hrano din 14.50 na dan. din 87.— za teden, din 362.50 pa za mesec dni. Uredništvo In -uprava: T ji.MjAna, Doro sindikat*«, Miklošičeva cesta 2B-BL, tet. St. 45-38 — Tfck Tiskarne »Slovenskega poročevaieac