Pelovnemu Ijudsfvu! I Čas, ki v ajem živimo, je v znaaienju čelrlega delav | skega sloja, ki prehaja iz podrejeaega stališča k stanovski samostojnosti. Široki delavski sloji, ki so se razvili v ozračju aovodobaega industrijalizma, tehaike, tovara, nepreglednih delavskih aaselbia, so se vzdigaili v orjaškem boju iz svojega brezpravaega stališča ia zahtevajo staaovsko ravaopravaost. Svetovai prevrat je mahoma pometel s predsodki, kakor da je delavec maaj vredno bitje, ki ga je treba voditi ia aadzorovati. Delavstvo je v dobi demokracije prešlo povsod do odločilaega vpliva, v mestaih zastopih, občiaah, deželah, državi ia ^r splošaem kulturaem življeaju. Žal, da aismo delavci že v polni meri dorasli tem aalogam. Novi čas je naše delovao Ijudstvo aašel aepripravljeao; zato je velika aevaraost, da izgubimo vse pridobitve ia pademo aazaj v odvisaost gospodujočih slojev. Srce pretresa ia boli vsakega zavedaega delavca,  ko vidi, kako se delavslvo zopet potiska v straa, kako zgubljamo postojaako za postojanko v javaem ia gospodarskem življeaju. Tovariši! Ali res aismo zreli za svobodo, samood ločevaaje, eaakopravaost z drugiaii sloji? Ali so zastoaj krvaveli naši prvoboritelji ia staaovski tovariši za aašo svobodo? Ali smo mi res aesposobai otroci vrlih mož, ki so za naše pravice trpeli in umirali? Ne smemo ia aočemo biti! Bodimo vredai svobode, vredai svojih prvobojevaikov, svojih očetov! Pokažimo s svojim delom, da aismo le vredai svojih predaikov, temveč da smo tudi zreli za svobodo, da znamo ia hooemo sodelovati enakopravni ia eaako sposobni z drugimi staaovi človeške družbe! Tovarišil Ne zapirajiflo oči pred resaico! Naša premala izobrazba je vzrok, da delavci še ae zavzamemo v našem javaem življeaju mesta, ki aam po pravici gre. Naši dedi se niso mogli prosto razvijati ia izobraževati, ker so ječali pod težo brezpravnosti. Ako nam, ki smo svobodai, ai mar za lastao izobrazbo ia napredek, bi bil to neodpustljiv greh. Zavedati se moramo, da si bomo le z vsestransko izcbrazbo ia duševno zrelostjo priborili in ohraaili enako mesto z dragimi sloji. Kdor Ijubi svoj staa ia hoče biii pravi delavec, mora sodelovati, da naš delavski staa dvigaemo v izobrazbi ia ga asposobimo za aaloge, ki mu jib stavlja 20. sto- iletje. Nihče aam ne more dati izobrazbe, sami1 si jo mo-> raino ustvariti. Kakor si rastliaa sama ustvari svoje vejice, cvete ia liste, tako si mora tudi delavstvo ustvariti svojo staaovsko kulturo. Kmet si je ustvaril tekom tisočletij svojo staaovsko kulturo, kulturo slovenskih kmečkih hiš, v ajenih običajih, narodai aoši, umetnosti, ki je pristno sloveaska, zrastla na sloveaski grudi. Tudi mi si moramo ustvariti podobao kulturo, M bo rastla iz naših sloveaskili delavskih razmer, iz aaše delavske duše, iz aaših delavskih. družin, aaših žm, otrok, delavskih domov, delavskih staaovanjskih zadrug, ki se bo razodevala v aaši delavski obleki, šegali, v našem češčeaju Boga, v aaših delavskih naselbiaah. Eakrat za vselej hočemo nehati posaemati druge sloje, jih zavidati za ajihove dobriae, v aaši dela\ski duši iaiaaio dovolj zakladov, ki jih je treba samo odkriti, dvigniti ia vzbrstelo ia vzcvetdo bo aovo življeaje, M nam pridobi pri vseh spoštovaaje ia ugled. Svojo lastao staaovsko izobrazbo ia kulluro gradeč, bomo skupao z drugimi sloji enakopravni ustvarjali vzajemao ljudsko ia aarodno blagobit, veselo ia iskreno z ajimi sodelovali v svojih domačih vaseh, občinajS, župaijah, okrajih, deželi ia državi, v kulturaih in pro-i svetaih zajednicah, ustvarjajoč z njimi skupao "sloveii-t sko ia jugoslovaasko Ijudsko kulturo. Da položimo temelje za to novo, pristao delavsk« kulturo, vas kličemo aa delavski dao, ki se vrši dne 8. septembra t. 1. v Mariboru. Vabljeni sto vsi, ki delate v lepi Sloveaiji. Isltreao dobrodošli soaam tudi braje Hrvati ia Srbi, ki nosijo z aami isto breme is sestavljajo skupaj z aami jagoslovaaski delavski stan. Na veselo svideaje ob našem delavskem praznikul Maribor, dne 17. julija 1925. Za Jugoslovansko Strokovno Zvezo, okrožje Mariboc: Dr. Veble, dr. Jeraj, Aadrej Semeaič, Viako Munda i» Milko Bedjaaič.