Obseg-: Nova vrtna škropilnica. — Soseda Razumnika prašičja reja. — Tobačni izvleček. — Peronospora. — Kaj naj ukrenejo občine in živinorejci, da se zboljša reja bikov. — Vrste grozdja, ki se priporočajo za Štajersko. — Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene — Inserati.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v meseca ter stane 4 K za "g učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na V2 strani 30 K, na V, strani 15 K in na <L strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedr.j, če se navede vir.
8, Y Ljubljani, 30. aprila 1904. Leto XXI.
Nova vrtna škropilnica.
Izmed kmetijskega, oziroma vrtnarskega orodja, ki je cela stoletja ostalo neizpremenjeno in se je malo ali nič zboljšalo, je vrtna škropilnica, dasi ima vse polno napak. Napačna je predvsem njena oblika; je namreč preširoka, zato se pri škropljenju zadeva v nogo in jo je treba daleč proč držati, kar je zelo utrudljivo. Pri naših škropilnicah je roč prav na vrhu, zato škropilnice z eno roko niti ni mogoče nagibati; to je velika napaka, ki so jo pa deloma odstranili. Tretja napaka dosedaj navadnih škropilnic je iztok, ki je prirejen ob dnu škropilnice. Taka prireditev iztoka ima vse polno slabih strani, ki jih mora vsakdo priznati, ki je škropilnico že dejansko rabil.
Tvorničar Ivan Sclnvetz na Dunaju (V. Ziegelofengasse, 27) je sestavil novo vrtno škropilnico (,,reform"), ki nima nič gori navedenih nedostatkov in je vrhu-tega še preprosteje sestavljena kakor naše dosedanje škropilnice in je tudi trpežnejša.
Podoba 24. razjasnjuje vse vrline te nove škropilnice. Oblika škropilnice je stisnjena, zato se ne zadeva ob nogo in je delo z njo izdatno lažje. Roč je tak, da se škropilnica lehko z eno roko drži v vsaki legi in se lega škropilnice v razmerju, kakor se voda
porablja, lehko sproti izpreminja. Iztok je zgoraj prirejen, vsled česar se da škropilnica popolnoma izprazniti in se voda ne izliva po nepotrebnem. Ta prireditev je posebno imenitna, kajti ona ni le veliko boljša, temveč prihrani tudi mnogo popravil, ki so potrebna na dolgih ceveh starih škropilnic. Če primerjamo naše nerodne škropilnice s to novo, mora pač vsakdo priznati, da je ta škropilnica znatno zboljšanje vrtnarskega orodja, ki se neprestano rabi, zato moremo to novo orodje gospodarjem z mirno vestjo priporočati.
Taka zboljšana škropilnica, ki drži 8 litrov, stane na Dunaju pri Schwetzu K 5'40, taka, ki drži 12 litrov, stane K 6-70, in ki drži 16 litrov, stane K 7-70.
Soseda Razumnika prašičja reja.
(Dalje.)
XII. Plemenski prašiči morajo biti zdravi.
„Kaj nam je pa zapomniti glede zdravja plemenskih prašičev?" vpraša še enkrat Kopitar.
Sosed odgovori: „Bolehne in pomanjkljive živali niso za rejo, to bodi načelo umne živinoreje."
„Na čem se pa da gotovo spoznati, da je kak prašič tudi resnično zdrav?" vpraša mlinar Vrhovnik. „Že večkrat sem domneval, da je kak prašič zdrav, in
Podoba 24
vendar sem se motil. Pri zaklanem prašiču so se pokazala marsiktera znamenja bolezni."
„So marsiktere skrite bolezni," odgovori sosed, ,,bolezni, ki se šele zaznajo, ko se prašič zakolje. Teh jaz sedajle ne mislim. Če govorim o zdravih prašičih, potem menim take živali, ki na njih vnanjosti ni poznati bolezni, ki se torej zdrave kažejo."
„Ktera so torej znamenja dobrega zdravja?" vpraša Vrhovnik. „Mi morda marsikaj prezremo, kar ti, sosed, opaziš."
„Prav rad Vam to povem," odgovori postrežljivi
sosed.
„Opazujte tele prašiče, ki jim je ravnokar dekla prinesla pičo. Zdravi prašiči žro krmo neglede na njeno kakovost. — Tale prašič tu žre kar vse vprek in ne izbira najokusnejših grižljajev."
„Če prašiči, kadar jedo, najprej vse izbirčno prebrskajo in krmo prehohnjajo, potem ne prebavljajo ali pa niso ješči in krmo slabo poplačajo."
„Kaj takega sem tudi že opazil pri svojih prašičih," je prekinil Kopitar soseda. „Imel sem že take prašiče, in ko sem jih pital, so za drugimi izdatno zaostali."
„Taki prašiči pa tudi niso za rejo," razlaga sosed naprej. »Izbirčne in slabo ješče svinje imajo malo mleka, ali jih pa dojenje preveč slabi. Znamenje dobrega zdravja in dobrega prebavljanja je tudi gosto kašnato blato, kakor tole tukaj, ki je od tele breje svinje. Pre-gosto in trdo blato je vedno znamenje kakega nereda v črevih."
„Moji prašiči imajo skoraj vedno zelo suho in trdo blato," meni Poljanec. „Neka breja svinja je bila posebno zaprta, preden se je oprasila. Po skotitvi pa kar nič več ni hotela jesti in mleka tudi ni imela kaj prida. Z vzrejo mladičev smo imeli dokaj težav."
„To je najhujše," odvrne sosed, „če so svinje zaprte, kadar imajo storiti. Temu pa ni težko dopomoči, in največkrat že pomaga, če se daje zaprtim prašičem med klajo vsak dan nekaj žlic Glavberjeve soli. Zaprtim prašičem je tudi dobro dajati pinjenca, ali poleti sveže klaje, slabo zelenjad z vrta, odpadlo sadje itd. Izdatno gibanje je tudi potrebno, kajti najnavadnejši vzrok zaprtja je pomanjkanje gibanja. Ce prašič samo leži in veliko je, potem delovanje črev oslabi in blato se v njih zabaše."
„Ravnokar je tale pitanec zakašljal," zakliče Vrhovnik. „Ali je to tudi slabo znamenje?J
„Prav gotovo," zagotavlja sosed.
„Kašljanje je vsekdar znamenje, da nekaj ni v redu. Dolgotrajno kašljanje, ki v ugodnem letnem času ali v gorkem hlevu ne preide, kaže vsekdar na kako bolestno stanje v dihalih, na jetiko ali še na kaj hujšega."
„Kaj bi vedar še moglo biti?" vpraša Kopitar pozorno. „Kaj hujšega kakor jetiko pri naši živini pač nimamo."
„To ni prav tako," zavrne sosed. „Jaz mislim na prašičjo kugo, ki je dokaj nevarnejša kakor jetika. Za kugo oboleli prašiči se morejo ozdraviti in so videti zdravi, vzlic temu so pa nevarni, ker navidezno zdravi prav lehko druge prašiče okužijo. Prašiči, ki dolgo ka-šljajo, so vedno sumljivi. Kašljajočega prašiča naj nikdo ne pusti v svoj svinjak. Pogostokrat okužijo kupljeni prašiči, ki so bolezen nalezli na prevažanju ali drugje, domač svinjak s kugo na parkljih in na gobcu ali s prašičjo kugo. Če novo kupljene prašiče, ki so sumljivi, za par tednov denemo v kak drug, malo odstranjen in
osamljen prostor, potem marsikterikrat lehko preprečimo okuženje svinjaka."
„To nam je jasno," vzkliknejo kmetje, „in tako bomo v bodoče ravnali."
„Na marsikterem dvorcu ni težko tega izvršiti," nadaljuje Razumnik svoj pouk. „Marsikdo ima kak star, prazen ovčji ali volovski hlev. Morda se v konjskem hlevu dobi kak prazen kot. Poleti se da vsaka šupa porabiti, če se primerno uredi. Vsekako mora take osamljene prašiče oskrbovati kaka oseba, ki z drugimi prašiči ne pride v dotiko."
„Ali bi še kaj veljalo, če jaz svoja kupljena prašiča osamim?" vpraša Poljanec. „Sedaj sta že 10 dni med drugimi."
„To bi bilo sedaj popolnoma brezpomembno," pravi Razumnik. „Če sta nova prašiča okužena, potem sta druge že zdavnaj okužila. Osamljenje je le tedaj uspešno, če se zvrši takoj. Sicer pa s tvojima prašičema morda ni tako hudo. Počakaj, morda kašelj pojenja in potem si lehko brez skrbi. Če pa ne poneha v prihodnjih tednih, potem ti svetujem prašiča spitati in ga hitro iz hleva spraviti. Ali je morda svinja breja?"
„Ne, še ni breja" odgovori Poljanec. Stara je šele 8 mesecev, in mislim jo šele čez dva meseca pripustiti."
„Do tedaj boš videl, kako bo s kašljem. Če neha, le pripusti svinjo, drugače jo pa opitaj," svetuje sosed.
„Prav imaš, tako naredim," zatrjuje Poljanec, ki ga je sosed prepričal. „Tudi to je dobro znamenje," nadaljuje sosed, „če imajo prašiči zavite repe, dasi pri nekterih prašičjih pasmah tega ni opaziti. Zavit rep je v zvezi s krepkostjo repovih mišic. Če prašiču krma ne prija, če je betežen, če ga prijema groznica ali če ima kakšne druge bolečine, potem otrpnejo repove mišice in rep visi ohlapen in vel.
XIII. Ktere lastnosti naj imajo plemenske svinje in kterih naj nimajo. — O podedovanju pri živinoreji.
„So li še ktere druge napake, na ktere naj živinorejec pazi?" vpraša nato Poljanec. „Imel sem enkrat doječo svinjo, ki je v eni noči pomorila vse pujske. Ko se je potem drugič oprasila, tudi ni bila dosti boljša mati."
„Prav gotovo se je ozirati tudi na take napake plemenskih prašičev," potrdi sosed. „Nrav, ali če po domače povem, dobro ali zlo srce je reč, ki pri plemenskih živalih prav zelo hodi v poštev. Najboljša plemenska svinja ni zanič, če svoje mladiče poškoduje nalašč ali vsled nepozornosti, ali če jih celo zmečka.
Druge svinje so tako lene krvi in brezozirne, da se za cviljenje mladičev niti ne menijo ne, kadar po njih stopajo ali se nanje zavale.
Mirna kri je pri plemenskih prašičih sicer ušečna, ker so mirni prašiči dobri za rejo in za pitanje. Hladnokrvnost se pa zopet ne sme kazati v popolnem pomanjkanju ljubezni do mladičev. Živahne matere so včasih zelo skrbne za mladiče. Dobro ravnanje z mladiči je poglavitna lastnost dobre doječe svinje, a najhujše so tiste zverine med svinjami, ki svoje mladiče more in žro."
„Kako pa je z mladiči takih brezozirnih zverin?" vpraša Kopitar. „Če se prav spominjam, sem enkrat čul, da hudobija in slabe razvade prehajajo tudi na potomce."
„To je resnično," potrdi Razumnik. „Take grde razvade se včasih kažejo na potomcih še v večji meri. Iz tega vzroka je take brezozirne zverine dejati pod
nož, za pleme pa imeti samo živali, ki so tudi glede teh lastnosti popolne."
„Ali je podedovanje vnanjih in notranjih lastnosti pri živinoreji res tolikega upoštevanja vredno?" neverno vpraša Vrhovnik. „Jaz pa mislim, da je le slučaj, če se pri posameznih živalih pokažejo take hude razvade."
„Motiš se, mlinar," odgovori izkušeni Razumnik. „Ne le na nrav in na razvade vpliva podedovanje, temveč tudi še na druge reči."
„Če je kaka svinja dobra dojilja, če ima veliko mleka, potem so to posebno ušečne lastnosti, in svinjice takih mater se pozneje tudi odlikujejo s temi dobrimi lastnostmi. Za prasičerejca je torej velike vrednosti, če more dobiti prašiče iz take reje, kjer so plemenske svinje dobre dojilje in so mlečne. Narobe je zopet pričakovati od svinje, ki slabo doji, ki ima malo mleka, ki jo dojenje čez mero slabi, zarod, ki bo imel materine lastnosti."
Torej bi bilo silno važno, da rejo, iz ktere prašiče kupujemo, korenito poznamo," pristavi mlinar Vrhovnik.
„To je pač tako, Vrhovnik," odgovori sosed. „Na vse to se pri nas, bodisi pri reji prašičev kakor tudi pri reji drogih naših živali veliko premalo pazi. Nadalje sta pa tudi velikost in zdravje pujskov odvisna od matere. Vsak prasičerejec dobro ve, da kaka svinja daje prav posebno lepe, krepke in zdrave mladiče, druga pa slabotne."
„Ta lastnost plemenskih svinj je zelo važna."
„Od moje svinje ,Lade', ki jo je rodila posebno izvrstna mati in ki jo bom dal čez 4 tedne oplemeniti, upam dobiti imeniten zarod. ,Lada' je samanasebi izvrstna žival in izvira od izvrstne matere. Vidite, ljubi sosedje, v pravem odbiranju živali za pleme tiči uspeh živinoreje, in to je tisto, česar vi nočete umeti; zato pa j a di kuje te. Srečo pri meni dela razum, nesrečo pri vas pa nerazsodnost in starokopitnost."
Tobačni izvleček.
Tobačni izvleček je izborno sredstvo proti kmetijskim škodljivcem. Toda doslej je imel mnogo sitnosti in potov, kdor ga je hotel dobiti v tobačni tvornici. Letos s 1. marcem je pa tobačna uprava dobavo tobačnega izvlečka tako olajšala, da ga kmetovalci lehko brez sitnosti dobivajo, kolikor ga potrebujejo. Tobačni izvleček se namreč sedaj dobiva tudi v tobačnih zalogah in trafikah, in s posebnim dovoljenjem finančne oblasti ga imajo lehko v zalogi tudi kmetijska društva (podružnice) semenske trgovine i. dr.
Kilogram tobačnega izvlečka v pločevinasti posodi stane 2 kroni, pet kilogramov pa 8 kron.
Zaradi varnosti se tobačni izvleček oddaja le v zaprtih pločevinastih posodah, in ga je hraniti v kakem hladnem, toda suhem prostoru, kjer pozimi ne zmrzuje. Kjer so jestvine, tam se izvleček ne sme hraniti. Prodajalci škatelj ne smejo odpirati, uradnega zapora ne odstraniti in izvlečka nezanesljivim osebam ne prodajati.
O koristi in porabi tobačnega izvlečka imamo naslednje izkušnje: Raztopina tobačnega izvlečka v vodi hitro pomori vse škodljivce, rastlinam škoduje le tedaj, če je pregost — torej se je temu lehko izogniti — se lehko pripravlja in je zelo poceni ter se lehko v obilni meri rabi. Če se raztopini dodene nekoliko mila in alkohola ali ogljikovokislega natrona (sode) z lanenim oljem ali s kolofonijem, je potem bolj po-rabna. Rastline se navadno škrope s škropilnico proti mrčesom (z Neslerjevo, Vermorelovo i. dr.) Gostost raztopine se ravna po mrčesu, ki mu je namenjena, ter je 1—3odstotna, t j. na 100 l vode se vzame 1—3 l to-
bačnega izvlečka. Za uničevanje listnih uši zadošča 1 —l-5odstotna raztopina, za uničevanje pršic in golih ličink 2odstotna, za kosmate gosenice in za hrošče pa mora biti 3odstotna. Mnogo rastlinskih škodljivcev pomori tobačni izvleček, n. pr. mehur on ožce na jagodah, vrtnicah, malinah, na čebuli, na zelju in na mnogih rstlinah po rastlinjakih; potem listne uši, posebno kar je golih, po vrtnicah, sadnem drevju, ivanovem grozdjiču, na hmelju in na siljenih rastlinah; krvavo uš na lubadi jablan in drugih sorodnih rastlin; kapa rje po lesnatih rastlinah, vrtnicah, ivanovem grozdjiču in kosmuljah (agrasu); skakače posebno po jablanah; grbave stenice na hruškah; gosenice raznih grizlic na borovcu, sadnem drevju, na malinah, na trnjevcu, nešpljah ; gosenice trsnega zavijača in agrasovega pedica; ličinke različnih hroščev (žitnega brzca); bol-hače, posebno na retkvi; pršičnega pajka na vinski trti ter pršice po vrtnicah in drugih lepotičnih rastlinah. Proti brestovemu, hruševemu in slivovemu likarju, potem proti lubadarju na sadnem drevju in na trsu se za odvratno sredstvo rabi kašnata maža iz tobačnega izvlečka, goveje krvi, apna in kravjaka, Tudi proti živalskim zajedalcem (n. pr. proti ovčjim garjam) se tobačni izvleček rabi z velikim uspehom.
Tobačni izvleček ima navadno nekoliko nad 9 odstotkov nikotina v sebi in se vedno rabi raztopljen v vodi, tako da je nikotina v raztopnini l do 3 odtisočke.
Peronospora.
Razen s trtno ušjo se mora vinogradnik dandanes najbolj boriti s peronosporo, ker sta ta dva trtna škodljivca razširjena skoraj povsodi, kjer se goji trta. Edino dobro je to, da imamo zanesljiva sredstva, da ee teh škodljivcev uspešno branimo, in sicer prvega stem, da sadimo ameriške trte, drugega pa s škropljenjem z raztopino modre galice.
Čeravno je dobro znano, kako se peronospora razvija in kako škoduje, vendar se glede pokončevanja še vedno postopa prelehkomiselno in prepovršno, kar je seveda na škodo vinogradnikov. Zlasti se takrat le malokdo meni za pravočasno pokončevanje, če se je bolezen prejšnje leto le v majhni meri pokazala. To se je opažalo ravno v zadnjih par letih. Vsakdo pa bodi uverjen, da se peronospora močno razširi in tudi prav zgodaj pokaže, kakorhitro postane za njen razvoj ugodno vreme. Zato hočemo s tem spisom pravočasno opozoriti vinogradnike, naj bodo oprezni in naj ne odlašajo škropljenja, kajti zlasti letos utegne ta bolezen prav zgodaj nastopiti, ker gorkota in vlaga znatno pospešujeta njen razvoj.
Navadno se priporoča, da je prvič škropiti v drugi polovici maja, drugič junija ali julija, in če treba še tretjič meseca avgusta. To so sicer le gotove smeri, neka določila, a se po njih ni mogoče natančno ravnati, zlasti ker niti rast niti spomladno vreme nista povsodi in vsako leto enaka. To delo se more kako leto opraviti 2 ali tri tedne prej ali pozneje. Kot gotovo pravilo veljaj, da je prvič škropiti, kakorhitro trta razvije nekoliko listov, ko so poganjki kakih 20—30 cm dolgi, naj bo to aprila ali maja. Razvoj trte se ravna po gorkoti, in če trta prej odganja, tudi bolezen prej nastopi. In ravno tega se imamo bati letošnjo pomlad, ko je že sedaj izredno toplo.
Trosi peronospore začno sicer kaliti in glivica prične svojo škodo šele tedaj, ko je bolj vroče, toda
tu se De sme čakati, da se bolezen že razvije, da se torej glivica že v liste zaje, marveč jo je treba že prej uničiti, kajti če je glivica že v listu — kar se spozna na belih progah ob listnih rebrih na spodnji strani lista, oziroma na rumenkastih lisah, če se list proti solncu obrne — takrat je škropljenje za napadene liste že brezuspešno. Istotako je z napadenimi jagodami.
Če se zgodaj škropi, ko trosi (seme) peronospore še ne kale, poginejo, kakorhitro pridejo v dotiko z galico. Takih trosov je spomladi in poleti na tisoče na zgornji strani lista. Zato pa je skrbeti, da so listi na zgornji strani vedno z galico prevlečeni, da trose uničuje sproti, ko padajo na list, ter jih zatre v ka-ljenju, kar se posebno godi ob vlažnih dneh, ko se galica raztopi ter razvleče po listu, in sicer ob času, ko trosi najrajši kale. Kadar je dolgotrajna suša ali mrzla pomlad, takrat ta bolezen manj nastopa. To je pripisovati pomanjkanju vlage, oziroma prave gorkote za kaljenje. Razentega, da se z zgodnjim škropljenjem trte ohranijo zdrave, so tudi stroški mnogo manjši, ker gre delo pri še kratkih, na jasnem stoječih, nepreple-tenih poganjkih hitreje od rok in se pravilneje vrši.
Drugo škropljenje se potem ponovi čez 3—4 tedne in isti tako tretje škropljenje. Če traja med tem časom več dni močno deževno vreme ali če je kmalu po izvršenem škropljenju deževalo, se mora škropljenje ponoviti. Pri vsakem škropljenju s? morajo vsi listi, zlasti novejši, vrhnji, na zgornji strani fino, pa dobro poškropiti, in istotako tudi drugi nežni deli ter grozdje.
Ktera sredstva naj se rabijo proti peronospori? Ker so modro galico vsako leto bolj dražili, so pričeli po-kušati razna druga cenejša sredstva, ki naj bi nadomestila modro galico. Dosedaj pa se ni dosegel še z nobenim sredstvom popolnoma zanesljiv uspeh, vsled česar je najbolje, če še v bodoče rabimo raztopino modre galice, pomešano z ugašenim apnom.
Koliko galice naj se vzame na 100 litrov vode? Izprva so jemali 2%, 3 in tudi 4 kg galice na 100 litrov; poznejše natančne izkušnje so pa pokazale, da zadostuje, če se vzame Vs —1, največ pa 1% kg na 100 l vode. Zlasti za prvi dve škropljenji zadostuje l°/0 galica, pozneje se pač lehko rabi iy2°/oi t°cla potrebno ni. Vsekakor je bolje rabiti manjše množine, pa večkrat škropiti; kar bi se v tem slučaju izdalo za delavce, se prihrani na galici, posebno še, če se jemlje namesto po 2 le po l kg galice, in uspeh je vsled po-gostejšaga škropljenja znatno boljši. Apna se vzame tudi približno enaka množina, ali, če je sveže, še nekoliko manj. Tu naj omenim le, da naj se pri mešanju raztopljene galice z beležem primeša določeni množini vode torej 1, 5 ali 10 lil najprej apno in potem šele raztopljena galica, ker se v nasprotnem slučaju vsa zmes lehko nekako usiri, kar otežuje škropljenje.
Torej cenjeni vinogradniki, bodite previdni in izvršite pravočasno to neobhodno potrebno delo, da ne bodete potem tožili, če se prične listje zgodaj sušiti in še zeleno grozdje veneti ter črneti! Fr. Gombač.
Kaj naj ukrenejo občine in živinorejci, da se zboljša reja bikov.
(Govoril na živinorejskem shodu v Novemmestu 20. marca t. 1. pristav V. Rohrman.)
(Dalje).
Seveda bodo prišle občine z vpeljavo občinske bikoieje v različen položaj, in na to se mi zdi potrebno že danes opozoriti cenjene zborovalce.
Znano je, da je pomanjkovanje bikov po naših občinah različno in da trpi živinoreja vsled tega po nek-terih krajih bolj, po drugih manj. Ravnotako je pa tudi znano, da bodo dohodki živinorejskega zaklada zaradi živinorejskih potnih listov v nekterih občinah veliko boljši kakor v drugih.
Najugodnejše stališče bodo imele v tem oziru brez dvoma tiste občine, kjer se redi zadosti zasebnih bikov, kajti tem občinam ne bo treba kupovati in vzdrževati občinskih bikov, in dohodki živinorejskega zaklada se bodo lehko rabili za druge namene.
Manj ugodno stališče bodo imele tiste občine, ki se bodo morale poprijeti občinske bikoreje; ali tudi te občine bodo lehko izhajale, če bodo dohodki živinorejskega zaklada dosti veliki.
V	neugodnejši položaj pa pridejo tiste občine, ki ne bodo izhajale z živinorejskim zakladom, ampak bodo morale pokrivati primanjkljaj -za občinsko bikorejo iz občinske blagajne, kar pomeni novo povečanje občinskih doklad.
Ta pomoč od strani občinske blagajne je sicer popolnoma opravičena in potrebna, če naj napreduje živinoreja po naših občinah, vendar nas ta primera z izhajanjem živinorejskega zaklada v posameznih občinah uči, da je v korist vsake občine, če se redi v njenem ozemlju zadosti zasebnih bikov, kajti v tem slučaju odpade občinam mnogo stroškov, pa tudi mnogo novega dela in sitnosti.
Če je pa v korist vsake občine, da se redi zadostno število zasebnih bikov, potem je dolžnost vsake občine, da podpira in pospešuje vprvivrsti rejo zasebnih bikov.
V	tem oziru se mi zdi važno, da varujejo občine koristi bikorej cev in se potegujejo zanje; to velja zlasti pri določevanju junčevine, ki bi se morala v posameznih občinah skupno in dogovorno urejevati. Potem je važno, da posredujejo županstva zasebnim bikorejcem nakup potrebnih bikov in da se pogajajo za dobavo subvencijskih bikov, kakor se to že tu in tam godi. Prav umestno in hvalevredno bi bilo, ko bi občine tudi na ta način spodbujale živinorejce k bikoreji, da bi dajale nagrade za posebno uspešno in dobro bikorejo. S takimi nagradami bi se marsikdo pridobil za boljšo bikorejo, in ta ali oni bi se laže odločil za nakup boljšega bika, S takimi nagradami bi se pa lehko vplivalo tudi na to, da bi se biki prodajali z vednostjo in dovoljenjem županstva, ne pa meni nič tebi nič, kakor se to sedaj godi. Izkratka, občine naj lajšajo bikorejo stem, da gredo zasebnim bikorejcem kolikor mogoče na roko.
Zdi se mi, da bi bila ta pot mnogo cenejša in za marsiktero občino mnogo boljša, kakor če se bodo morale same pečati z občinsko bikorejo.
Toliko o prvem vprašanju!
Oglejmo si sedaj še položaj naših bikorejcev! Živinorejski zakon nalaga tudi zasebnim bikorejcem razne dolžnosti, ki jih prej niso poznali, pa se moramo sprijazniti z njimi, ker so v javno korist. Tako zahteva zakon, da se smejo spuščati na druge krave le taki plemenjaki, ki so za to potrjeni, V ta namen se morajo pripeljati biki na ogled pred posebno komisijo, ki bika, če je kazen, potrdi, ali ga pa zavrže. Nadalje zahteva zakon, da se smejo spuščati biki kvečjemu po dvakrat na dan. Vsak bikorejec je tudi dolžan, da spisuje o pripuščenih kravah in telicah poseben zapisnik in da daje strankam spuščalne liste. Precejšen strošek pa
lehko zadene gospodarja v tem slučaju, če mora dati svojega bika licencirati zunaj določenega časa, kar se lehko pripeti na pr. pri poznejših nakupih; v tem slučaju mora gospodar sam trpeti stroške dotične komisije.
Vkljub vsem tem zakonskim odredbam, ki se izvršujejo sedaj že več kakor deset let in izmed kterih so posebno spredaj omenjena določila važna, ne pridemo z bikorejo naprej. Nobeden se je noče z veseljem poprijeti, in resnica je, da se pečajo z njo skoraj le tisti posestniki, ki jo imajo že odnekdaj pri hiši. Ne rečem, da se ne bodo razmere z vpeljavo občinske bikoreje zboljšale, ali pravega napredka tudi potem ne bo. in ga sploh toliko časa ne more biti, dokler se dohodki bikoreje ne z b o 1 j š a j o.	(Konec prih.)
Vrste grozdja, ki se priporočajo za Štajersko.
Dne 28. januarja 1.1. se je vršilo pri namestništvu v Gradca posvetovanje na Štajerskem delujočih vinskih strokovnjakov, potovalnih učiteljev in odposlancev c. kr. kmetijske družbe štajerske.
Pri tem posvetovanju se je razpravljalo, ktere vrste grozdja bi se mogle jvobče priporočati za posamezna vinska področja na Štajerskem. Volil se je ta predmet iz razloga, ker naši vinogradniki še vedno veliko grešijo v tem, da pri obnavljanju vinogradov, opustošenih po trtni uši, ne segajo po boljših vrstah grozdja.
Posvetovanja so se udeliži od strani države: c. kr. višji vinski nadzornik Franc Kurmann kot zastopnik poljedelskega ministrstva, c. kr. vinski nadzornik I. vrste Franc Matiašič in državni vinski asistent Jožef Zabavnik; od strani dežele: deželni sadjarski in vinski komisar Anton Stiegler in ravnatelj deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, Franc Žvveifler, ter potovalni učitelji Ivan Belle, Koloman Grossbauer in Franc Goričan; od strani kmetijske družbe: Franc Barta, Rudolf Franc Wibmer in Ivlotar Bouvier.
Za predsednika je bil izvoljen Franc Barta.
Pri posvetovanju se je sklenilo, držati se glede razdelitve posameznih vinskih okrožij na Štajerskem sestave bivšega ravnatelja vinarske šole v Mariboru, Hermana Goetheja (opisane v Weinbaustatistik des Herzogtums Steiermark 1881) in da naj ta sestava velja tudi vbodoče.
Goethe je razdelil deželo Štajersko, kjer se goji trta z ozirom na zemljepisne in zemljeslovne razmere, z ozirom na tok rek, na način vzgoje in glede lastnosti vina, ki se prideluje v posameznih krajih dežele, v dvanajst vinskih okrožij.
Ta okrožja so:
I. Severo-vzhodno vinsko okrožje,
II. Šilherjevo	„ „
III.	Suselsko	„ „
IV.	Slovenje-Goriško „ „
V. Radgonsko	„ „
VI. Ormoško-ljutomersko „ „
VII. Ptujsko	„
VIII. Mariborsko	,, „
IX. Pohorsko	,, „
X.	Haloško	„ „
XI.	Celjsko	„ „ in
XII. Vinsko okrožje savinega in sotlinega podolja.
Ta okrožja so navedena po redu, kakor se nahajajo v naravi, od severa proti jugu.
Opisovanje mej in drugih posameznosti poedinih okrožij se mora na tem mestu z ozirom na pomanjkanje prostora opustiti; to delo se prepušča izvestju, o kterem se bo pozneje govorilo.
Določitev vrst se je vršila po okrožjih. V tozadevne predloge je služila sestava, ki jo je zbranim veščakom predložil vinski komisar Stiegler. Uspeh posvetovanja je bil naslednji: Za saditev vobče se priporoča: v severo-vzhodnem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	tičnik modri,
3.	mali rilček (renska graševina),
4.	burgundec beli,
5.	žlahtnina bela,
6.	žlahtnina rdeča;
v šilherjevem vinskem okrožju:
1.	tičnik modri,
2.	zelenčič,
3.	laški rilček (laška graševina),
4.	burgundec beli,
5.	žlahtnina bela,
6.	žlahtnina rdeča;
v suselskem vinskem okrožju:
1.	tičnik modri,
2.	zelenčič,
3.	laški rilček (laška graševina),
4.	mali rilček (renska graševina),
5.	burgundec beli,
6.	žlahtnina bela,
7.	žlahtnina rdeča;
v slovenj e-goriškem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	šipon,
3.	laški rilček (laška graševina), 4 mali rilček (renska graševina),
5.	burgundec beli,
6.	žlahtnina bela,
7.	žlahtnina rdeča;
v radgonskem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	laški rilček (laška graševina),
3.	mali rilček (renska graševina),
4.	šipon,
5.	traminec,
6.	burgundec beli,
7.	žlahtnina bela,
8.	žlahtnina rdeča;
v ormoško-ljuto merske m vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	šipon,
3.	laški rilček (laška graševina);
v ptujskem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	laški rilček (laška graševina),
3.	mali rilček (renska graševina),
4.	burgundec beli,
5.	žlahtnina bela,
6.	žlahtnina rdeča;
v mariborskem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	laški rilček (laška graševina),
3.	mali rilček (renska graševina),
4.	muškat rumeni,
5.	šipon,
6.	burgundec beli,
7.	žlahtnina bela,
8.	žlahtnina rdeča;
v pohorskem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	laški rilček (laška graševina),
3.	mali rilček (renska graševina),
4.	šipon,
5.	burgundec beli,
6.	žlahtnina bela,
7.	žlahtnina rdeča,
posebno pa v Konjicah in Vinarja
8.	frankiDja modra,
9.	kavčica modra,
10. vranek (Zimmttraube blau); Zadnje tri vrste so za dobavo rdečega vina; saditi se morajo v mešanem nasadu;
v haloškem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	šipon,
3.	laški rilček (laška graševina),
4.	mali rilček (renska graševina),
5.	traminec,
6.	burgundec beli, 7 žlahtnina bela, 8. žlahtnina rdeča;
v celjskem vinskem okrožju:
1.	zelenčič,
2.	laški rilček (laška graševina),
3.	traminec,
4.	burgundec beli,
5.	žlahtnina bela,
6.	žlahtnina rdeča;
v vinskem okrožju savinega in sotlinega p o d o 1 j a :
1.	zelenčič,
2.	laški rilček (laška graševina),
3.	mali rilček (renska graševina),
4.	traminec,
5.	burgundec beli,
6.	žlahtnina bela,
7.	žlahtnina rdeča.
Na zborovanju se je sklenilo, da se izda knjižica, kjer naj bi se govorilo o vsem, kar je potrebno vedeti praktičnemu vinogradniku glede vzgoje in negovanja grozdnih vrst, ki se vobče priporočajo saditi. To knjižico spiše ravnatelj Zweifler.
M a t i a š i č.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 111. Čemu je tobačni izvleček in kako se rabi ? (J. P. v Št. .J. in A. P. S. v D.).
Odgovor: Ker je država tobačni izvleček, ki je strup in ga je bilo zelo težko dobiti, dovolila prodajati v toba-karnah in ker je tobačni izvleček jako dobro sredstvo proti raznim kmetijskim škodljivcem, je Vaše vprašanje ravno sedaj zelo umestno, zato bo odgovor nanje gotovo splošno zanimal. Iz tega vzroka mora biti odgovor bolj temeljit; zato smo odgovorili na Vaše vprašanje s posebnim spisom, ki ga najdete v tej številki.
Vprašanje 112. S ktero neškodljivo rečjo naj bel jesih rdeče pobarvam? (F. S. v M.)
Odgovor: Nežkodljiva barvila za jesih so le rastlinska barvila, in služi v to svrho kako črno vino ali pa borovnice.
j	Vprašanje 113. Ker se pri nas zida železnica, nam
| manjka prostora, in prisijen sem hraniti suho meso pod Streho, ki je s skrilmi krita in je zato tamkaj zelo vroče, zato vprašam, če je vzlic temu tamkaj dobra shramba za ! suho meso in ali bi ne bilo bolje meso hraniti v zaprti skrinji ? (I. I. v P.)
Odgovor: Nobena omenjenih shramb ni dobra, kajti suho meso se dobro hrani le v hladnem, zračnem in suhem prostoru.
Vprašanje 114. Ktera košnja nemške detelje je najboljša za seme? (I. G. v S.).
Odgovor: Pri lucerni nimamo v naših krajih nobenih izkušenj, ker redkokdaj kdo doma prideluje lucernino seme. Vsekako mora imeti lucerna dovolj časa, da seme dobro dozori in da se potem semenska detelja še v ugodnem času posuši. Pri domači detelji velja pri nas utemeljeno načelo, da je za seme puščati deteljo druge košnje, ker le ta da dovolj semena, kajti detelja prve košnje daje zato malo semena, ker je ob času njenega cvetenja še malo čmrljev, ki v prvi vrsti skrbe za oplojevanje deteljnega cvetja.
Vprašanje 115. Ali ima lovski čuvaj pravico v času, ko je lov prepovedan, nastavljati pasti na Oranih njivah? Meni se je vjel ovčarski pes, da smo ga komaj rešili. (E. K. v M.).
Odgovor: Za čas se tukaj ne gre, ker imajo lovci pravico vsak čas zatirati škodljivo divjačino, na. pr. lisice. Po zakonu jim tudi ni prepovedano na kterikoli način škodljivo divjačino uničevati; torej smejo nastavljati tudi pasti. Na drugi strani je pa čisto gotovo, da so lovci tudi odgovorni za vsako škodo, ki je posledica njih početja, in jo torej morajo povrniti.
Vprašanje 116. Senožet na senčni strani je silno močno zarasla z mahom, na nekterih mestih do 10 cm na debelo. Sčim se da mah pregnati in ali bi bilo dobro močno gnojenje, kajti gnoja imam dovolj? (G. T. v Z.)
Odgovor: Mah se prežene s senožeti s brananjem spomladi in z gnojenjem. Če pravilno postopate, v treh letih mah skoraj popolnoma preženete in dohodek senožeti najmanj podvojite. Za brananje senožeti služijo posebne travniške brane. Gnojenje s kajnitom je tudi zelo priporočeno, ker ima kajnit v sebi snovi, ki so mahu škodljive, zato kajnit mah uničuje.
Vprašanje 117. Imam 3 mesece starega junčka, ki sem ga mislil vzrediti za bika, a sedaj se mu je kar na-gloma napravila oteklina na popku, ki je včasih večja, včasih manjša, včasih trda in zopet mehka. Kaj je to? Je li to kila? (A. Ž. na G.)
Odgovor: Ta oteklina je odločno kila, ker označene lasnosti prihajajo od tega, da pride med kožo več ali manj črev, ki so s krmo včasih bolj nabasana, včasih zopet manj.
Vprašanje 118. Moji domači 6mesečni prašički SO začeli Šepati vkljub temu, da jim dajem klajno apno in da jih vsak dan spuščam na dvorišče. Kaj je temu vzrok? Sedaj sem jih pričel močiti s tropinovcem; ali je to prav? (A. Ž. na G.).
Odgovor: Naznaniti bi nam morali, zakaj prašiči šepajo, vzrok je lehko v kosteh, ali pa tudi v mišicah. Če je vzrok v kosteh, t. j. da imajo mehke kosti, bi se nam pri Vašem oskrbovanju prašičev čudno zdelo, tembolj ker le mladi prašički dobivajo to bolezen, ne pa pol leta stari. Bržkone imajo Vaši prašiči le kako revmatiško bolezen, ki je pri prašičih zelo pogosta, zato odobrujemo vtiranje z žganjem in Vam priporočamo skrbeti za gorak in dobro nastlan hlev.
Vprašanje 119. Kako naj očistim hrastov sod, kjer je bilo pol leta kislo zelje, da bo potem še dober za sadni mošt ? (I. C. v B.).
Odgovor: če so taki sodi drugače zdravi, t. j. da niso plesnivi in gnili, potem zadostuje, če jih najprej prav dobro izperete in nato zaparite z vročo vodo, v kteri ste raztopili sode. Soda umori vso kislino kislega zelja. Opozarjamo Vas pa, da bo sod le tedaj poraben za mošt, če popisano delo prav temeljito zvršite, in še potem Vam ne jamčimo, da bi se mošt navzlic temu ne navzel okusa po kislem zelju.
Vprašanje 120. V čem so vrane in kavke poljedelstvu Škodljive in v čem so koristne? (V. K. v S.).
Odgovor: Vse vrste vran, kamor spada tudi kavka, so v toliko škodljive, ker morijo po gnezdih ptiče, ki so koristni, se lotevajo mladega ali obstreljenega zajca in na polju kljujejo mehko mlado koruzo. Pri vsem tem je pa vendar resnica, da vrane pohrustajo največ škodljivih hroščev, podjedov in poljskih miši.
Vprašanje 121. Jaz imam na skupnem pašniku užitno pravico, ki sem si jo pa šele s tožbo priboril. Ta pašnik so sedaj razdelili, in lastniki posameznih delov zahtevajo, da naj jaz od svoje pravice prostovoljno odstopim, ter mi prete, da me drugače sodnijsko k temu prisilijo. Ali me morejo spraviti ob moje pašne pravice? (I. L. v S.).
Odgovor: če so pašnik lastniki zasebno, brez gosposke razdelili, potem mirno uživajte svoje priznane pravice, ker Vam jih nihče ne more vzeti, vsaj ne brez odškodnine. Kaj drugega je pa, če je bil pašnik razdeljen na podstavi zakona z dne 26. oktobra 1. 1887. od agraske komisije in Vi niste glasom § 70. tega zakona svoje pravice pravočasno zglasili. V tem slučaju ste svoje pravice izgubili.
Vprašanje 122. Pred nekaj časa sem bral, da se da tudi napol suho seno spraviti, če se osoli. Lani sem na ta način s pridom spravil voz otave, ki bi mi bila drugače segnila. Vsled tega mislim tudi deteljo, ki je imam veliko, spraviti na ta način, če mi bo vreme nagajalo. Sosedje mi pa to odločno odsvetujejo, češ da pri detelji to ne gre, celo pa ne pri velikih množinah. Prosim Vašega sveta in pojasnila o tej zadevi. (I. K. v A.).
Odgovor: Seno na ta način spravljati gre prav dobro, in so kraji, kjer morajo zaradi podnebnih razmer redno tako postopati. Pela se pa na ta način seno iz trave ali pa iz detelje ter velika množina prav nič ne ovira, narobe, le na velikih kupih se seno dobro godi. Skušnje in vaje je pač treba imeti. Kratko navodilo, kako je tako seno spravljati, je naslednje: Trava ali detelja naj bo toliko posušena, da je a/a do s/i suha. Toliko suho seno se navozi na kup, ki naj ima vsaj 6 m v premeru, in sicer v drobnih plasteh, ki se sproti solijo, in na ta način dobro stlačijo, da težki možaki posamezne plasti dobro pohodijo. Kup naj se naredi vsaj 4'/a m visok, na vrhu naj se z deskami in kamenjem obteži, in če je na prostem, naj se vrh s slamo pokrije, da deževnica vanj ne teče. Čez nekaj dni se prične iz kupa soparica kaditi, kar je znamenje, da je bilo delo pravo. V kupu zaprt zrak razkraja sok. ki se izparja iz sena, in pri tem se tvori velika vročina, in sicer do 75° 0. Iz kupa se kadi 4 do 8 dni, in po preteku 6 tednov je godenje sena dovršeno; seno je ohlajeno in se lehko prične krmiti. — Opozarjamo na naslednje: Če je bilo seno presuho na kup stlačeno, potem se v kup zapre preveč zraka, in toplina more postati tolika, da seno zogljeni in se celo vžge. Torej pozor zaradi požarne nevarnosti. Če je bilo pa seno prevlažno shranjeno, tedaj pa razvijajoča se toplota ne more vlage izpariti; v senu se izvrši le navadno kipenje, in na kupu se prične od zunaj navznoter gnilobno kipenje in tvorjenje plesnobe. Solenje ni neobhodno potrebno: na 100% sena se računa 5 kg soli. Prav slabo in trdo seno se s takim hranjenjem in soljenjem naredi veliko bolj okusno in laže prebavno, ter ga vsaka žival rada je.
G-ospodarske novice.
*	Občni zbor dolenjskega kletarskega društva V Novemmestu bo letos v ponedeljek, dne 9. maja t. 1. ob treh popoldne v društvenem prostoru v Novemmestu. Opozarjamo torej vse ude in jih v korist društvenega delovanja pozivljemo, da se polnoštevilno udeleže zborovanja. Po zborovanju bo ogled društvene kleti.
*	P. n. gg. prejemnike modre galice opozarjamo, da je galico, kakor sploh vse gospodarske potrebščine, ki jih oddaja naša družba, takoj plačati, kajti družba sama mora galico tudi takoj plačati, da dobi 2 °/0 blagajniškega popusta, ker le s pomočjo tega popusta je mogla ceno galice pod tržno ceno nastaviti. Družba založi v galico nad 70.000 K in bo mogla svoje obveznosti le tedaj izpolniti, če takoj dobi denar za oddano galico. Mi svojo nalogo v polni meri izpolnimo, če svojim udom priskrbimo najboljšo galico po tako nizki ceni, kakršne nikjer ni; škode pa ne moremo in ne smemo trpeti. Priznavamo, da marsikdo galice ne more takoj plačati; a ta naj se obrne na kako posojilnico, ki so v prvi vrsti za take slučaje tukaj. Seveda, kdor nima pri posojilnici kredita, ta ga tudi pri družbi nima.
*	Modra galiea, ki je je družba letos 13 vagonov kupila, je vsa pošla, in ne sprejemamo več naročil nanjo.
*	Zmleto žveplo proti plesnobi na trtah ima družba letos v zalogi le v najfinejši kakovosti, in sicer z 9%oo° finosti po Sanselu. To žveplo je res za 2 K dražje kakor manj fino zmleto, a zato se ga vsaj 1/i manj potrebuje in je tudi jačje v svojem učinku. To „ventilirano" žveplo družba oddaja v vrečah po 50 kg po 17 K 100 kg.
*	Trtne škropilnice oddaja družba svojim udom po 18 K, nahrbtne žveplalnike po 19 K. Revnim vinščakom se cena za škropilnice primerno zniža. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi v 5. številki.
*	Semena, umetna gnojila, klajno apno, živinsko sol i. t. d. ima družba vedno v zalogi, in prosimo ozirati se na cene in določila v zadnji številki. Semenski krompir, pesa in lan so pošli in se ne o d d a j a j o več.
*	Ribniški semenski fižol, lepo izbran, pristen ter priskrbljen od družbenih udov v ribniški dolini, oddaja družba, dokler je kaj zaloge, svojim udom po 30 h kilogram. Ker tudi letos ni veliko tega semenskega blaga in je naša zaloga celo manjša kakor lansko leto, zato bomo mogli po-streči le tistim, ki se pravočasno zglase.
" Močna krmila so cenejša. Ker so cene tem krmilom izdatno padle in ker je družba za eno leto sklenila kupčijo na veliko vagonov, more od sedaj naprej lanene in sezamove tropine izdatno ceneje oddajati svojim udom. Lanene tropine stanejo 16 kron in sezamove tropine 14 kron 100%. Oboje tropine se oddajajo le v vrečah po 50 %. — Pokladanje tropin je vsestransko boljše kakor pokladanje otrobov, kterih cena gre sedaj močno kvišku. >/» tropin veliko več izda kakor kilogram najboljših otrobov.
*	Oddaja kos. Družba oddaja letos, kakor vsa zadnja leta, in ima že v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla. Na lani izražene želje glede oblike se je družba tudi letos ozirala in je obliko zopet dala nekoliko prenarediti, tako da so kose bolj ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele, Na pogosto izraženo željo po trših kosah smo letos naročili trše kaljene kose. Za košnjo praproti, stelje in sena imamo vsled večstranskega zahtevani a letos v zalogi tudi prav
kratke, t. j. po 48 cm dolge, široke kose z izredno močnim hrbtiščem. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklep-ljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka k osa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiljatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj. Podružnice, ki kose skupaj naroče, jih dobe vozni ne prosto. Cena kosam je tale:
Dolgost, v pesteh: 5 0 6Va 7 7'/2 8 „ cm: 48 60 65 70 75 80
Cena: 90 h 92 h 94 h 96 h 98 h 1 K.
* Prave bergamaške osle za brušenje kos,
in siher 24 do 26 cm dolge, po dolgem žilaste. debele, temne in odbrane ima družba v zalogi, in sicer po 80 h komad. Podružnice, ki vzamejo izvirni zaboj (300 komadov), jih dobe voznine proste ter 10 °/0 popusta.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Za nove ude so se zglasili in so bili sprejeti: (Nadaljevanje.) Opalek Martin, posestnik v Mikolah; Bahčič Ivan, posestnik v Kremenu; Oberman Josip, posestnik v Krmačinij Pristov Ivan, posestnik v Njivici; Bernik Anton, posestnik v Sevljah; Fajfar Gregor, posestnik v Dražgošah; Jelenec Marija, posestnica v Draž-gošah; Podrekar Frančišek, posestnik v Selcah; Kavčič Marija, posestnica v Dražgošah, Nosan Ljudevit, posestnik v Gotenicah; Zupančič Ivan, posestnik v Zlatem Polju; Kalan Jernej, posestnik v Hotovljah; Mrevlje Josip, posestnik v Dornbergu, Goriško: Žerovec Matija, posestnikov sin v Predtrgu; Vogelnik Jakob, posestnik in gostilničar v Predtrgu; Dežman Anton, posestnik v Predtrgu; Vogelnik Alojzij, posestnik v Predtrgu; Fajdiga Ivan, posestnik v Radovljici; Prešeren Ivan, posestnik v Predtrgu; Kieindienst Ivan, posestnik v Predtrgu; Šlibar Josip, posestnik na Mišačih; Boštjančič Ivan, posestnik na Mišačih; Cof Anon, posestnik v Dorfarjih; Kuralt Frančišek, p. d. Urbanček, posestnik v Zabnici; Vilfan Ivan, p. d. Dolinar, posestnik v Žabnici; Nagode Ivan, posestnik v Vrhu pri Sv. 3 Kraljih; Krek Jakob, posestnik v Bu-tanjevi; Bradeška Anton, posestnik v Butanjevi; Končan Anton, posestnik v Butanjevi; Celarec Anton, posestnik v Butanjevi; Malovrh Anton, posestnik v Butanjevi; Košir Martin, posestnik v Smrečju; Trampuš Andrej, posestnik v Utiku; Pregeljc Josip, posestnik na Erzelju; Saražin Marko, posestnik v Dolenjah pri Šljaku; Taborski Frančišek, posestnik na Selu pri Ratežu; Vodo-pivec Ivan, posestnik v Ivandolu; Gunčar Frančišek, posestnik v Čretežu; Bizjak Anton, posestnik v Goleku; Božič Anton, posestnik v Čretežu; Puntar Mihael, posestnik v Rebru; Blatnik Ivan, posestnik v Penušah; Žulič Viljem, posestnik v Žadovineku; Božič Anton, posestnik v Kobilah; Pire Ivan, posestnik v Vihrah; Pungartnik Tomaž, posestnik v Motniku; Učakar Simon, posestnik v Špitaliču; Kok Mihael, posestnik v Trnavi; Pfeifer Jo-ip, tvorničar v Hočah; Bančigaj Jakob, posestnik v Ojtriški Vasi pri sv. Jurju; Žerjov Amalija, c. kr. okr. sodnika vdova in posestnica v Ljubljani; Leskovec Frančišek, posestnik na Vrhniki; Vidic Ivan, posestnik in čevljar v Ljubnem; Horvat Mihael, posestnik v Žejnem; Verbič Anton, tesarski mojster na Brunški Gori; Novak Jakob, trgovec z živino in posestnik v Stražah; Preveč Gregor, posestnik v Dražgošah; Inglič Matija, posestnik v Srednji Vasi; Starič Josip, c. kr. sodni svetnik v Mokronogu; Prebilič Ivan, posestnik v Dolu; Švegelj Peter, župnik v Movražu; Sgiaravello Ivan, posestnik v Ručah; Krajšek Ivan, posestnik na Dobovcu; Dežnan Anton, pos. v Bodeščah; Ferjan Ivan, poses. v Bibnem; Golmajer Frančišek, trgovec v Ribnem; Merhar Ivan, poses. v Strmici; Žafred Josip,
posestnik v Stari Sušici; Rupnik Avguštin, posestnik v Zadlogu; Lampe Anton, poses. in gostilničar v Črnem Vrhu; Rudolf Filip, posestnik in gostilničar v Črnem Vrhu; Lovse Frančišek, posestuik v Slivni; Cirar Josip, posestnik v Sili; llaš Ivan, c. kr. poštar na Vačah; Flajs Ivan, posestnik v Govem Dolu; Kovšca Ivan, pos. v Bržani; Ljudska šola v Št. Janžu; Starina Ivan, posestnik v Gabrijelah; Zupan Ana, posestnica v Glinem; Banič Marko, poses. na Dobravi; Ponikvar Ivan, posestnik na Dobravi; Kukelj Luka, posestnik na Dobravi; Božič Terezija, posestnica na Dobravi.
(Dalje prih)
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Gočah nad Vipavo, ki bo v nedeljo, dne 15. maja ob štirih popoldne v ljudski šoli.
SPORED:
1.	Nagovor načelništva.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Poročilo blagajništva.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Razni nasveti.
Kmetijska podružnica na Gočah, dne 19. aprili 1904.
Avg. Žgur, načelnik.
Važno za konjerejce, ki se bavijo z rejo konj težkega plemena.
C. kr. kmetijsko ministrstvo je dne 9. jan-jarja t. 1. podpisani odsek obvestilo, da namerava jeseni tega leta nakupiti 60 do 70 težkih pinegavskih žrebcev.
Nakup se bo vršil v prvi vrsti v Judenburgj na Štajerskem in v Ensu na Gornjem Avstrijskem.
Akoravno je odsek uverjen, da na Kranjskem vzrejeni žrebci — po materah ne popolnoma čistokrvni — ne morejo tekmovati z žrebci drugih kronovin (Solnograške, Štajerske, Koroške, Avstrijske), vsled česar tudi ne svetuje, da bi se udeležili razstav v omenjenih dveh krajih, opozarja vendarle konjerejce na ta dopis c. kr. kmetijskega ministrstva, za slučaj, da bi kdo imel v resnici popolnoma sposobnega žrebca.
Odsek je obenem sklenil, dotične žrebce ob priliki letošnjih konjskih premovanj pregledati ter posestnikom svetovati glede nadaljnjih korakov.
Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske diužbe kranjske v Ljubljani.
Važno za konjerejce na Dolenjskem.
Na predlog konjerejskega odseka je c. in kr. vojno ministrstvo sklenilo, da pošlje k premovanju konj v St. Jerneju na Dolenjskem dne 20. avgusta t. 1. svojega zastopnika, da se prepriča o kakovosti in vrlosti konj te konjerejske pokrajine v svrho nakupa odraslih konj za vojaško rabo ali pa mladičev (eno-, dve-, triletnih žrebet) za remontske postaje.
Ako pripeljani konji na zastopnika c. kr. vojnega ministrstva napravijo dober vtisk ter jih ta spozna za spospbne za vojaško rabo, ni izključeno, da se uvedejo v tem kraju semnji za nakup vojaških remont ali pa mladih konj za remontske postaje.
V splošno korist se želi prav mnogobrojna udeležba. Pri-pomnjeno bodi še, da se iz istega namena razen kobil lehko na ogled pripeljejo tudi lepo rasli konji (skopljenci).
Samostojni konjerejski odsek c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Listnica uredništva.
I. P. v Z. Nam ni o učinku Altzieblerjeve tekočine prav nič znanega, zato ne moremo izreči nikake sodbe.
I. P. v S. Če Vam je župan vsled svojega neopravičenega postopanja prizadejal kake nepotrebne stroške, potem jih je gotovo dolžan povrniti.
6r. T. v Ž. Stiskalnice za seno dobite pri tvrdki Ph. May-farth & Comp. na Dunaju. — Dacar ima pravico zalogo vina pregledati in meriti kadar hoče.