KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 Uredniki: Matej Vinko, Tatjana Kofol Bric, Aleš Korošec, Sonja Tomšič, Mitja Vrdelja Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje: Erna Bric Založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2018 Publikacija je dostopna na spletni strani www.nijz.si. Zaščita dokumenta ©2018 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtor- skopravno in s kazensko zakonodajo. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=295149568 ISBN 978-961-7002-59-1 (pdf) Kazalo Raziskovanje vedenjskega sloga 3 Beseda urednikov 4 Povzetek 5 Z zdravjem povezan vedenjski slog 7 Prehranjevanje 8 Telesna dejavnost 13 Pitje alkohola 17 Kajenje 21 Obvladovanje stresa 25 Odnos do cepljenja 29 Skrb za ustno zdravje 32 Hrupno bivalno okolje in spanje 36 Uporaba varnostnega pasu v avtomobilu 39 Kopičenje nezdravih vedenjskih vzorcev 42 Spreminjanje z zdravjem povezanega vedenjskega sloga 45 Zdravstvene storitve 48 Obiski pri zdravniku 49 Uporaba preventivnih zdravstvenih storitev 52 Zdravstveno stanje 58 Samoocena zdravja 59 Izbrane bolezni in zdravstvena stanja 62 Metodologija 66 Priloge 69 Preglednica 1: Merila za opredelitev splošnega nezdravega načina prehranjevanja 69 Preglednica 2: Rezultati raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016 70 Seznam avtorjev 87 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 RAZISKOVANJE VEDENJSKEGA SLOGA 3 Raziskovanje vedenjskega sloga Z zdravjem povezan vedenjski slog je raziskava z najdaljšo tradicijo na področju jav- nozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije je bila prvič izvede- na leta 2001 kot del mednarodne pobude Countrywide Integrated Noncommunica- ble Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor. Od takrat smo v Sloveniji izvedli pet raziskav, zadnjo je leta 2016 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Poleg nepre- cenljivega doprinosa k boljšemu poznavanju z zdravjem povezanih vedenjskih navad odraslih prebivalcev Slovenije ugotovitve raziskave predstavljajo podlago za številne uspešne javnozdravstvene ukrepe, ki jih pri nas izvajamo v zadnjih 15 letih. Prva raziskava iz leta 2001 je predstavljala prvo tako obsežno raziskavo v Sloveniji, s katero so se proučevale kadilske, prehranske, gibalne in druge navade, ki imajo po- memben vpliv na zdravje. Naslednja raziskava je bila izvedena tri leta kasneje, vsaka naslednja pa v razmiku štirih let. Tako je raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je bila izvedena leta 2016, že peta zapovrstjo. Z dolgo serijo raziskav se je oblikoval bogat nabor podatkov, ki nudi vpogled v razširjenost in spremembe vedenjskih na- vad, ki vplivajo na zdravje. Na podlagi zbranih podatkov je mogoče ovrednotiti tudi številne javnozdravstvene ukrepe, katerih cilj je pogosto vplivati prav na vedenja, ki jih proučuje z raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog. Na temeljih izsledkov raziskave so bili predlagani in uvedeni številni programi, strategije in resolucije na področju zdravja. Z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« naslavljamo ključne probleme zdravja in postavljamo temelje za zdravje v vseh politikah, z Resolucijo o nacionalnem pro- gramu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 stremimo k zagotavljanju zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti, z Nacionalnim programom za obvladovanje sladkorne bolezni in Nacionalnim programom primarne preventive srč- no-žilnih bolezni pa obvladujemo kronične bolezni, ki pomembno zmanjšujejo kako- vost življenja odraslih prebivalcev Slovenije. Znanje, pridobljeno s pomočjo raziskave, predstavlja osnovno izhodišče pri sprejema- nju mnogih odločitev na nivoju družbe, skupnosti in tudi posameznika. Tudi za pričujo- čo publikacijo upam, da bo predstavljala osnovo zagovorništva zdravja in spodbudila k odločitvam, ki omogočajo zdravje vsem prebivalcem Slovenije. Jožica Maučec Zakotnik, Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje RS Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 BESEDA UREDNIKOV 4 Beseda urednikov Rezultati in analize preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije so objavljene v znanstvenih člankih in monografijah, ki vsebujejo komple- ksnejše analize in so večinoma dosegljive kot prosto dostopne spletne publikacije. Tok- ratna objava ključnih rezultatov raziskave iz leta 2016 pa je drugačna. Odločili smo se, da izpostavimo zgolj ključne številke o razširjenosti vedenj, ki vplivajo na zdravje, in njihove najosnovnejše značilnosti. Želimo, da bi bili na ta način predstavljeni podatki zanimivi in uporabni za najširši krog javnosti, ki se velikokrat v preobilico številk in primer- jav ne utegne poglabljati. Naj publikacija prispeva k povečanju zavedanja o dejavnikih tveganja za zdravje in spodbudi spremembe. Takšne, ki bodo na nivoju posameznika krepile zdrav življenjski slog in na nivoju družbe omogočale zdrave izbire. Za vse! Publikacije, ki so nastale na podlagi podatkov iz preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije: • Lijana Zaletel-Kragelj in sod. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, 2004. • Janet Klara Djomba in sod. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije 2004 – z zdravjem povezan ve- denjski slog, 2010. • Cirila Hlastan Ribič in sod. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 – z zdravjem povezan ve- denjski slog, 2010. • Jožica Maučec Zakotnik in sod. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008, 2012. • Sonja Tomšič in sod. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja – desetletje CINDI raziskav v Sloveniji, 2014. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 POVZETEK 5 Polovica odraslih prebivalcev Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju. Zadostno telesno dejavnih je le polovica odraslih prebivalcev Slovenije, v zadnjih štirih letih se je delež še nekoliko zmanjšal. Vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. V Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno kadi približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov. Približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. Šest od desetih odraslih prebivalcev Slovenije zaupa cepljenju. Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata slabi dve tretjini prebivalcev Slovenije, delež je večji med bolj izobraženimi in prebivalci v mestnih okoljih. Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki dnevno spijo manj kot šest ur, se najbolj povečuje v zelo hrupnem okolju. Uporaba varnostnega pasu na sprednjih in zadnjih sedežih se je precej izboljšala, vendar se še vedno ne pripenja četrtina potnikov na zadnjih sedežih. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 POVZETEK 6 Nezdravi vedenjski vzorci se najbolj kopičijo pri mlajših odraslih. Tri od štirih opazovanih nezdravih vedenj ima 12,3 % prebivalcev, starih med 25 in 34 let, medtem ko je ta delež pri prebivalcih, starih med 65 in 74 let, več kot dvakrat manjši (5,2 %). V preteklem letu je količino popitega alkohola zmanjšala dobra četrtina čezmernih pivcev, več se je začela gibati dobra tretjina čezmerno hranjenih in debelih mladih odraslih, bolj zdravo se je začela prehranjevati slaba tretjina prebivalcev z nezdravimi preh- ranskimi navadami, kaditi pa je prenehal skoraj vsak deseti kadilec. Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je od leta 2008 povečal za 7,0 %. Preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinske medicine se je vsaj enkrat v življenju udeležila dobra polovica odraslih, na različne delavnice za spreminjanje nezdravih življenjskih navad oziroma krepitve duševnega zdravja v zdravstvene domove pa jih je bilo povabljenih 14,6 %. Prebivalci Slovenije v zadnjih letih v večjem deležu ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro. Več kot dve tretjini (70,0 %) odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 55 do 74 let, ima prekomerno telesno težo – delež je nekoliko manjši pri mlajših, vendar je kljub temu zaskrbljujoče visok. Kombiniran način anketiranja omogoča doseg večjega števila različnih oseb, izbranih v vzorec raziskave, in s tem zvišuje končno stopnjo odgovora ter zanesljivost populacijskih ocen. Z zdravjem povezan vedenjski slog Prehranjevanje Avtorja: Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk Polovica odraslih prebivalcev Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odras- li, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju. Nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in količina zdravju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uži- vanja, so ključni dejavnik tveganja pri razvoju kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja, nekatere vrste raka, debelost), ki pa ga je možno uspešno spreminjati in obvladovati. S tem lahko močno vplivamo na zmanjšanje deleža prezgodnje umrljivosti in slabše kakovosti življenja (1–7). Po več kot desetletju načrtnega dela so že zaznani posamezni trendi bolj zdravega načina prehra- njevanja. Še vedno pa določeni vzorci prehranjevanja, na katere imajo čeda- lje večji vpliv prehranska industrija in mediji, z izpostavljenostjo sestavinam živil, ki bi jih bilo potrebno omejevati (npr. sladkor, sol, manj kakovostne maščobe), ogrožajo naše zdravje (8). Prehranjevalne navade skozi čas Zajtrkovanje V obdobju od 2001 do 2016 se je povečal Slabi dve tretjini prebivalcev (62,2 %) vsak delež odraslih prebivalcev, ki vsakodnevno dan zajtrkujeta, medtem ko 8,0 % prebival- zajtrkujejo, in zmanjšal delež prebivalcev, ki cev ne zajtrkuje nikoli. Vsak dan zajtrkuje več enkrat tedensko ali pogosteje uživajo slad- žensk kot moških, največ v najstarejši staro- ke pijače. Do leta 2008 se je zmanjšal de- stni skupini od 65 do 74 let (skupno kar 87,7 lež prebivalcev, ki hrano pri mizi vedno ali %). po poskušanju dosolijo, medtem ko se je po tem letu ta delež ponovno povečal. Do leta Delež prebivalcev, ki vsakodnevno 2012 se je zmanjšal tudi delež prebivalcev, uživa zajtrk ki vsakodnevno uživajo surovo zelenjavo, 100 % medtem ko se je ta delež v letu 2016 prvič v 80 % dosedanjih raziskavah povečal. 60 % 40 % Deleži izbranih prehranjevalnih navad skozi čas 20 % 70 % 0 % 25-34 let 65-74 let 60 % Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let 50 % 40 % Uživanje zelenjave 30 % Surovo zelenjavo vsaj enkrat dnevno uživa 20 % 44,4 % prebivalcev, nikoli pa 3,6 %. Tako kot 2001 2004 2008 2012 2016 zajtrk tudi surovo zelenjavo vsakodnevno Vsak dan jem zajtrk pogosteje uživajo ženske in starejši. Vsako- Vsak dan jem (surovo) zelenjavo dnevno uživanje surove zelenjave je bolj raz- Dosoljujem hrano (s predhodnim pokušanjem ali brez) širjeno v vaškem okolju (45,9 %) v primerjavi z Uživam sladke pijače enkrat na teden ali pogosteje mestnim (41,6 %) in v najvišjem samoocenje- Vir: CINDI 2016, 25–64 let nem družbenem sloju (48,6 %) v primerjavi z najnižjim (41,6 %). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PREHRANJEVANJE 10 Delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživa družbenem sloju (28,8 %) v primerjavi z naj- surovo zelenjavo višjim (20,5 %). Glede na stopnjo izobrazbe 100 % je ta navada najpogostejša med prebivalci 80 % z osnovnošolsko izobrazbo ali manj v primer- javi s tistimi z višješolsko izobrazbo in več. 60 % 40 % Delež prebivalcev, ki uživa sladke pijače enkrat na teden ali pogosteje 20 % 100 % 0 % 25-34 let 65-74 let 80 % Moški Ženske 60 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 40 % Uživanje rib 20 % 0 % OŠ in manj Višja in več Slaba tretjina prebivalcev Slovenije (29,2 %) uživa ribe 1–3-krat na teden ali pogosteje, Moški Ženske medtem ko jih 8,8 % rib ne uživa nikoli. Uži- Vir: CINDI 2016, 25–74 let vanje rib 1–3-krat na teden ali pogosteje je bolj razširjeno med moškimi (30,7 %) kot med Uporaba maščob ženskami (27,6 %) in v mestnem okolju (33,3 %) v primerjavi z vaškim (24,8 %). Prav tako je Pri uporabi maščob3 za pripravo hrane naj- redno uživanje rib 1–3-krat na teden ali po- več prebivalcev dnevno uporablja rastlinsko gosteje bolj prisotno v najvišjem samooce- olje (39,0 %), najmanj pa trdne margarine za njenem družbenem sloju (36,7 %) v primerja- peko (1,8 %). Dnevna uporaba svinjske masti vi z najnižjim (23,9 %). za pripravo hrane je najbolj razširjena med prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo in manj Uživanje sladkih pijač (15,1 %) v primerjavi z višješolsko izobraženimi in več (2,7 %) ter v najnižjem samoocenje- Sladke pijače1 enkrat na teden ali pogosteje nem družbenem sloju (10,3 %) v primerjavi z uživa 27,7 % prebivalcev, kar je okoli 382.000 najvišjim (2,7 %). Dnevna uporaba oljčnega prebivalcev2. Uživanje sladkih pijač enkrat olja za pripravo hrane je najbolj razširjena na teden ali pogosteje je bolj razširjeno med pri najstarejši starostni skupini od 65 do 74 moškimi (36,5 %) kot ženskami (18,5 %) in pri let (46,2 %) v primerjavi z najmlajšo starostno najmlajši starostni skupini od 25 do 34 let (37,8 skupino od 25 do 34 let (32,7 %) in v najvišjem %) v primerjavi z najstarejšo starostno skupino samoocenjenem družbenem sloju (51,1 %) v od 65 do 74 let (17,0 %). Prav tako je uživanje primerjavi z najnižjim (31,6 %). Oljčno olje po- sladkih pijač enkrat na teden ali pogosteje gosteje uporabljajo v mestnem okolju v pri- bolj prisotono v najnižjem samoocenjenem merjavi z vaškim. Delež prebivalcev po vrsti maščobe, ki jo dnevno uporabljajo za pripravo hrane 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Mestno okolje Primestno okolje Vaško okolje Oljčno (olivno) olje Druga rastlinska olja (bučno, sončnično...) Smetana (kisla ali sladka) Maslo Trdna margarina za peko Mehka margarina za mazanje Svinjska mast Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PREHRANJEVANJE 11 Dosoljevanje hrane Nezdravo prehranjevanje Malo manj kot polovica prebivalcev (49,0 %) Pogostost splošnega nezdravega prehranje- že pripravljeno hrano pri mizi najprej posku- vanja4 je v populaciji odraslih 50,4 %. Odsto- si in po potrebi dosoli, medtem ko jo ved- tek prebivalcev, ki se glede na merila pre- no dosoli 1,7 %. Dosoljevanje (s predhodnim težno nezdravo prehranjuje, je najvišji med pokušanjem ali brez) je bolj razširjeno med moškimi, pri mlajših starostnih skupinah, v moškimi (54,8 %) kot ženskami (46,4 %) in v nižjem samoocenjenem družbenem sloju in mestnem okolju (53,8 %) v primerjavi z vaškim med poklicno izobraženimi. (47,4%). Prav tako je dosoljevanje nekoliko pogostejše pri mlajših v primerjavi s starejšimi. % oseb, ki se prehranjujejo pretežno nezdravo 0 20 40 60 80 skupaj 50,4 moški Spol 61,8 ženski 38,4 25-34 let 60,1 35-44 let Starostne 56,4 45-54 let skupine 52,9 51 % 55-64 let 39,9 65-74 let 32,5 osnovna in manj 52,0 poklicna Izobrazba 59,1 srednja 52,0 višja in več 44,6 nižji 55,9 Samoocenjeni srednji 51,6 Polovica odraslih družbeni sloj višji srednji in zgornji 39,8 si dosoljuje hrano. Vir: CINDI 2016, 25–74 let Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Med sladke pijače uvrščamo aromatizirane gazirane in negazirane brezalkoholne pijače, kot so kole, ledeni čaj, sadni napitki, vode z okusom ipd. 2 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 74 let, v juliju 2016 (vir : Statistični urad Republike Slovenije). 3 Prehranske maščobe ločimo glede na izvor in njihove lastnosti. Priporoča se zmerna uporaba kakovost- nih rastlinskih olj (repično, sojino, sončnično, oljčno olje). Živalske maščobe (svinjska mast, smetana, mas- lo) je priporočljivo uživati občasno in v manjših količinah (5). 4 Pri opredeljevanju modela splošnega nezdravega prehranjevanja je v analizi podatkov upoštevanih 13 meril (preglednica 1) v Prilogi. Glede na obseg doseganja kriterijev za opredelitev nezdravega prehranje- vanja smo prebivalce Slovenije razvrstili v lestvico od 0 do 100, pri čemer nižja ocena pomeni, da se oseba v splošnem prehranjuje bolj nezdravo. Če je ocena spadala v spodnje tri petine možnih ocen (≤ 60), smo predpostavljali, da se oseba prehranjuje pretežno nezdravo. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare od 25 do 74 let, razen v primerih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PREHRANJEVANJE 12 Dodatno branje • Nacionalni portal o hrani in prehrani. Prehrana.si • Cirila Hlastan-Ribič. Zdrav krožnik, 2009. • Rok Poličnik in sod. Zdravo jem – moj dnevnik prehranjevanja, 2016. • NIJZ. Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja, 2014. Literatura 1. Koch V, Gabrijelčič Blenkuš M, Gregorič M, Kostanjevec S. Risk factors as a result of unhealthy nutrition in the adult population in Slovenia with regard to sociodemographic variables. Zdrav Var, 53, 2; 2014. 2. Mahan LK, Raymond JL. Krause’s Food & the Nutrition Care Process. 14th ed. Missouri: Elsevier; 2016. 3. World Health Organization Guideline: Sugars intake for adults and children. Geneva: WHO; 2015. 4. World Health Organization. Diet, nutrition and the prevention of chronic diseases. Report of joint WHO/ FAO Expert Consultation. WHO Technical Report Series, No. 916. Geneva, Switzerland: WHO; 2003. 5. World Health Organization. Fats and fatty acids in human nutrition: report of an expert consultation. FAO Food and Nutrition Paper 91. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations; 2010. 6. World Health Organization. Global action plan for the prevention and control of NCDs 2013-2020. Ge- neva: WHO; 2013. 7. World Health Organization. Guideline: Sodium intake for adults and children. Geneva: WHO; 2012. 8. Hlastan Ribič C, Maučec Zakotnik J, Kranjc M, Šerona A. Prehranjevanje. V: Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Maučec Zakotnik in sod. (ur.). Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS; 2012. Telesna dejavnost Avtorici: Maja Petrič, Manica Remec Zadostno telesno dejavnih je le polovica odraslih prebivalcev Slovenije, v zadnjih štirih letih se je delež še nekoliko zmanjšal. Redna telesna dejavnost in aktiven življenjski slog sodita med ključne dejavnike, ki pripomorejo k ohranjanju, varovanju in krepitvi zdravja. Nasprotno pa teles- na nedejavnost in nezadostna telesna dejavnost ter vse bolj sedeč življenjski slog povečujejo tveganje za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšujejo kakovost življenja in lahko vodijo celo v prezgodnjo smrt (1, 2). Za ohranjanje in krepitev zdravja je zato priporočljivo izkoristiti vsako priložnost za gibanje. Telesna dejavnost skozi čas 31 % V obdobju od 2001 do 2012 se je med od- odraslih dosega raslimi prebivalci Slovenije pomembno po- priporočila za večal delež tistih, ki dosegajo priporočeno zmerno intenzivno količino telesne dejavnosti za ohranjanje telesno dejavnost zdravja1, vendar pa se je v obdobju od 2012 do 2016 ta delež nekoliko zmanjšal (3, 4). V letu 2016 je priporočila o minimalni količi- ni celokupne telesne dejavnosti2 dosegala 43 % dobra polovica vprašanih. odraslih dosega priporočila za Delež zadostno telesno dejavnih visoko intenzivno prebivalcev skozi čas telesno dejavnost 70 % 60 % Vir: CINDI 2016, 25–64 let 50 % 40 % Hoja 30 % 20 % Delež prebivalcev Slovenije, ki dosegajo pri- 10 % poročila Svetovne zdravstvene organizacije 0 % 2001 2012 2016 glede redne hoje, znaša 47,7 % in se bistve- Moški Ženske Skupaj no ne razlikuje od deleža iz leta 2012 (2). V letu 2016 je priporočila dosegal največji de- Vir: CINDI 2016, 25–64 let lež oseb s poklicno izobrazbo (54,9 %). Intenzivnost telesne dejavnosti Delež prebivalcev, ki redno hodi 30 min Zadostno zmerno intenzivno telesno dejav- vsaj 5 dni na teden nih3 je manj kot tretjina prebivalcev Slove- 70 % nije. Med njimi priporočila v največji meri 60 % dosegajo prebivalci v starostni skupini od 55 50 % do 65 let, prebivalci s poklicno izobrazbo in 40 % prebivalci z nižjega družbenega sloja. Z viso- 30 % ko intenzivno telesno dejavnostjo4 pa pripo- 20 % ročilom zadosti dobrih 10 odstotnih točk več 10 % prebivalcev Slovenije, od tega več moških 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let in več oseb iz višjega družbenega sloja. Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 TELESNA DEJAVNOST 15 Sedenje prebivalci, stari od 25 do 34 let, s starostjo pa količina ur sedenja upada. Količina sedenja Prebivalci Slovenije na običajen delovni dan na delovni dan se spreminja tudi s stopnjo iz- v povprečju presedijo pet ur, ob koncu te- obrazbe – prebivalci z osnovnošolsko in nižjo dna pa dobre štiri ure na dan. Na količino izobrazbo povprečno dnevno presedijo 3,4 sedenja najbolj vpliva vrsta dela, ki ga op- ure, tisti z višjo izobrazbo pa 6,6 ur. ravljajo. Ob delovnikih največ ur presedijo Povprečno število ur sedenja 0 2 4 6 8 10 Težko fizično delo v kmetijstvu, živinoreji, gozdarstvu ipd. 2,7 3,7 Težko fizično delo v industriji, rudarstvu, gradbeništvu ipd. 3,2 4,8 4,2 Lažje fizično delo 4,4 Kombinacija lažjega fizičnega in storitvenega dela 4,2 4,3 8,2 Enostavnejše pisarniško delo 4,2 Intelektualno, raziskovalno delo, vodstveni kadri 7,5 4,2 4,2 Drugo 4,3 Delovni dan Dan ob koncu tedna Vir: CINDI 2016, 25–74 let Transport Aktivne oblike transporta na delo oziroma študij Prebivalci Slovenije še vedno najpogoste- 70 % je uporabljajo pasivne oziroma motorizira- 60 % ne oblike transporta na delo oziroma študij 50 % (82,1 %). Aktivne oblike transporta5, ne glede 40 % na starost, pogosteje uporabljajo ženske. 30 % 20 % 10 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let Peš Kolo, skiro, rolerji Vir: CINDI 2016, 25–64 let Opombe za bralca 1 Priporočena količina telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja za odrasle je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj. 2 Celokupna telesna dejavnost je količina telesne dejavnosti, izračunana kot seštevek količine zmerno in visoko intenzivne telesne dejavnosti. 3 Zmerno intenzivna telesna dejavnost je telesna dejavnost, pri kateri že občutimo nekaj napora, se ogreje- mo in postanemo nekoliko zadihani, vendar se še lahko pogovarjamo oziroma povemo cel stavek brez za- jemanja sape (npr. hitra hoja, kolesarjenje po ravnem terenu, ples, počasno plavanje, lažje fizično delo idr.). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 TELESNA DEJAVNOST 16 4 Visoko intenzivna telesna dejavnost je telesna dejavnost, pri kateri smo že precej ogreti, zadihani in se potimo, pogovarjanje pa je že toliko oteženo, da moramo med govorjenjem zajemati sapo (npr. tek, plavanje, kolesarjenje, prenašanje težkih bremen, težje fizično delo idr.). 5 K aktivnim oblikam transporta štejemo pešačenje ter vožnjo s kolesom, skirojem in rolerji. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare od 25 do 74 let, razen v primerih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • Jožica Maučec Zakotnik in sod. Z gibanjem do zdravja 2018: Datumi pre- izkusov hoje na 2 km, 2018. • NIJZ. Mavrični program hoje, 2000. • NIJZ. Z gibanjem do zdravja, 2014. • NIJZ. Napotki za varno in učinkovito vadbo, 2014. Literatura 1. Global recommendations on physical activity for health. Switzerland: World Health Organization; 2010. 2. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2015. 3. Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Maučec Zakotnik J. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja – desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014. 4. Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric, Korošec A, Zaletel-Kragelj L. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Sloveni-je – trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2012. Pitje alkohola Avtorici: Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič Vsak deseti odrasli prebivalec Slovenije čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Škodljiva raba alkohola predstavlja preprečljiv dejavnik tveganja za poškodbe, prometne nezgode, bolezni, nasilje, umore in samomore. V svetu se vse bolj uvr- šča med najpomembnejše dejavnike tveganja za manjzmožnost, obolevnost, invalidnost in umrljivost (1, 2). Čezmerno pitje alkohola je povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, kjer je alkohol edini ali dodaten vzrok. Med najbolj znanimi so npr. alkoholna ciroza jeter, akutna zastrupitev z alkoho- lom, sindrom odvisnosti od alkohola, fetalni alkoholni sindrom ipd. (1). Alkohol je tudi rakotvoren in abstinenca je najbolj učinkovita za preprečevanje tveganja za nekatera rakava obolenja, saj imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol v mejah manj tveganega pitja, večje tveganje za raka v primerjavi z abstinenti (3–5). Čezmerno pitje in visoko tvegano opijanje po spolu Delež prebivalcev, ki se visoko tvegano opijejo vsaj enkrat letno Sedem od desetih odraslih prebivalcev Slo- venije pije alkohol v mejah manj tveganega 59 % pitja, dva od desetih pa abstinirata1, ženske dvakrat pogosteje abstinirajo v primerjavi z moškimi. Okoli 148.0002 prebivalcev čezmer- 36 % no pije3 alkohol, moški skoraj trikrat pogoste- Vir: CINDI 2016, 25-74 let je v primerjavi z ženskami. Moški se pogosteje visoko tvegano opijajo v Delež prebivalcev po stopnji primerjavi z ženskami. pitja alkoholnih pijač Čezmerni Delež prebivalcev, ki se visoko tvegano pivci opijajo, po pogostosti opijanja 16% 60 % Manj tvegani Abstinenti pivci 13 % 40 % 71 % 20 % Čezmerne pivke 0 % Nikoli Manj kot 1 do 1 do Manj 6 % Dnevno 1-krat na 3-krat 3-krat na tvegane ali skoraj Abstinentke mesec na mesec teden vsak dan pivke 26 % 68 % Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25-74 let Vir: CINDI 2016, 25-74 let Čezmerno pitje in visoko tvegano Vsak drugi prebivalec Slovenije se vsaj opijanje po starosti enkrat letno visoko tvegano opije4, med temi kar šest od desetih moških in skoraj štiri Kar 10,8 % ali okrog 29.0002 mladih v starosti od desetih žensk. od 25 do 34 let čezmerno pije alkohol (15,5 % Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PITJE ALKOHOLA 19 moških, 5,7 % žensk), najnižji je delež čezmer- Čezmerno pitje in visoko tvegano nih pivcev v starosti od 35 do 44 let, nato pa opijanje po izobrazbi in spolu delež čezmernih pivcev s starostjo narašča. Pri moških je največji delež čezmernih piv- cev med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo Delež čezmernih pivcev alkohola po starosti ali manj, visoko tvegano opijanje je najpo- gostejše pri moških s srednjo izobrazbo. Pri 14 % ženskah je največji delež čezmernega pitja 12 % in visoko tveganega opijanja pri tistih z višjo 10 % izobrazbo ali več. 8 % 6 % 4 % Delež čezmernih pivcev alkohola 2 % po izobrazbi in spolu 60 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Vir: CINDI 2016, 25-74 let 40 % Med prebivalci Slovenije je največji delež 20 % tistih, ki se visoko tvegano opijajo, v starosti od 25 do 34 let. Z naraščanjem starosti delež 0 % visoko tveganega opijanja upada tako pri OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več ženskah kot pri moških. Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25-74 let Delež prebivalcev, ki se visoko tvegano Delež prebivalcev, ki se visoko tvegano opijajo, po starosti opijajo, po izobrazbi in spolu 60 % 60 % 40 % 40 % 20 % 20 % 0 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Vir: CINDI 2016, 25-74 let Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25-74 let Opombe za bralca 1 Abstinenti so tisti, ki v zadnjem letu niso zaužili alkohola. 2 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 74 let, v juliju 2016 (vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije). 3 Čezmerni pivci so tiste ženske, ki zaužijejo 10 g ali več čistega alkohola dnevno, in tisti moški, ki zaužijejo 20 g ali več čistega alkohola dnevno. Tisti, ki pijejo manj od tega, so manj tvegani pivci. 4 Visoko tvegano opijanje v tej raziskavi je opredeljeno za moške, ki ob eni priložnosti spijejo šest ali več pijač (enot), in za ženske, ki ob eni priložnosti spijejo štiri ali več pijač (enot). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PITJE ALKOHOLA 20 5 Za zdrave odrasle ženske in vse zdrave prebivalce, starejše od 65 let, so meje manj tveganega pitja na dan ne več kot ena enota (npr. do 1 dcl vina), na teden ne več kot sedem enot in vsaj 1–2 dni v tednu povsem brez alkohola, ob eni pivski priložnosti ne več kot tri enote; za zdrave odrasle moške na dan ne več kot dve enoti (npr. do 2 dcl vina), na teden ne več kot 14 enot in vsaj 1–2 dni v tednu povsem brez alkohola, ob eni pivski priložnosti ne več kot pet enot; otroci in mladostniki, nosečnice in doječe matere nič enot (7). 6 Ena standardna enota alkoholne pijače je v Sloveniji definirana kot tista količina alkoholne pijače, ki vsebuje približno 10 g čistega alkohola. To je v povprečju enako kot 1 dcl (kozarec) vina (12 % alkohol) ali 2,5 dcl piva (vrček, pločevinka, steklenica) (5 % alkohol) ali 0,3 dcl (“šilce”, “štamperl”) žgane pijače (40 % alkohol) (7). Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare od 25 do 74 let, razen v primerih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • NIJZ. Alkoholna politika v Sloveniji, 2016. • NIJZ. Alkohol v Sloveniji: trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice ško- dljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alko- holno politiko, 2016. • NIJZ. Nosečnost brez alkohola - najboljša in najučinkovitejša zaščita še nerojenih otrok pred izpostavljenostjo alkoholu, 2017. • NIJZ. Z manj tveganim pitjem alkohola bi lahko ohranili vsaj dve življenji na dan. Literatura 1. Rehm J, Mathers C, Popova S, Thavorncharoensap M, Teerawattananon Y, Patra J. Global burden of disease and injury and economic cost attributable to alcohol use and alcohol use disorders. Lancet. 2009; 373: 2223–33. 2. WHO. Global status report on alcohol and health. Geneva: WHO; 2014. Dosegljivo na: http://www. who.int/substance_abuse/publications/global_alcohol_report/msb_gsr_2014_1.pdf?ua=1. 3. Brooks PJ. Alcohol as a human carcinogen. V: Zakhari S, Vasiliou V, Max Guo Q, ur. Alcohol and cancer. New York: Springer, 2011. str. 1–5. 4. International Agency for Research on Cancer. A review of human carcinogens. Part E: Personal habits and indoor combustions. IARC monographs on the evaluation of carcinogenic risks to humans, vol 100 Lyon: IARC; 2012. 5. Lovrečič B. Alkohol in rak. Isis. 2016; 25(4): 39–42. 6. Lovrečič B, Lovrečič M. Alkohol. V: Tomšič S in sod. (ur.). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdrav-ja: desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014. str. 63–9. 7. Lovrečič B, Lovrečič M. Zdravstvena problematika alkohola v Sloveniji. Isis. 2017; 26(11): 32–7. Kajenje Avtorica: Helena Koprivnikar V Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec, pasivno kadi približno vsak peti, tobačnemu dimu pa je izpostavljeno tudi znatno število otrok in mladoletnikov. Kajenje tobačnih izdelkov1 povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številne druge bolezni (sladkorna bolezen, motnje erekcije, bo- lezni oči, ki vodijo v slepoto, revmatoidni artritis idr.) in sodi med vodilne vzroke bolezni in prezgodnjih smrti (1, 2). Zbolijo lahko tudi prebivalci, ki ne kadijo, a so izpostavljeni tobačnemu dimu drugih (pasivno kajenje) (3, 4). Novejši izdelek so elektronske cigarete2, ki tudi vsebujejo zdravju škodljive snovi (čeprav v nižjih količinah kot v tobačnem dimu), varnost njihove dolgoročne uporabe ni zna- na, zato ne moremo trditi, da so varne za zdravje (5). Razširjenost kajenja Delež kadilcev po starosti 40 % Večina odraslih prebivalcev Slovenije ne kadi. Kadi 23,1 % odraslih, to je okoli 317.000 30 % prebivalcev3, 25,6 % je nekdanjih kadilcev, 51,3 % pa jih ni nikoli kadilo. Kadi večji de- 20 % lež moških (25,2 %) kot žensk (20,9 %). Delež kadilcev se razlikuje tudi glede na starost 10 % in izobrazbo (kadi večji delež prebivalcev s srednješolsko izobrazbo v primerjavi z drugi- 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let mi izobrazbenimi skupinami). Vsak dan kadi 80,6 % kadilcev, ostali občasno. Kajenje želi Vir: CINDI 2016, 25–74 let opustiti 65,2 % kadilcev. Delež kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več, je v Sloveniji blizu povprečja držav članic Evropske unije Število pokajenih cigaret na dan (6). Kadilci, ki kadijo vsak dan, v povprečju po- kadijo nekaj manj kot škatlico cigaret na Razširjenost kajenja dan, to je 15,5 cigaret. Moški v povprečju pokadijo dnevno več cigaret kot ženske (moški 17,5; ženske 12,9). Pasivno kajenje 26 % Pasivno kadi 22,1 % nekadilcev, to je sko- odraslih je 51 % raj 235.000 prebivalcev3. Delež pasivnih ka- nekdanjih odraslih dilcev se zmanjšuje (s 27,3 % v letu 2008 je kadilcev ni nikoli padel na 24,5 % v letu 2012). Pasivno kadi kadilo večji delež moških kot žensk (moški 25,8 %, 23 % ženske 18,6 %). Deleži pasivnih kadilcev med odraslih je nekadilci se razlikujejo tudi glede na starost kadilcev in izobrazbo (najmanjši delež med prebival- ci z višjo izobrazbo ali več). Člani družine kadijo v stanovanju oziroma bivalnih pro- storih v 15,3 % gospodinjstev oziroma v 12,1 Vir: CINDI 2016, 25–74 let % gospodinjstev, v katerih živijo mladoletni Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 KAJENJE 23 prebivalci. O tem, da vsaj en član družine Elektronske cigarete kadi v avtomobilu, tudi ko je v njem prisoten otrok, poroča 0,7 % prebivalcev. Tobačne- Elektronske cigarete uporablja zelo majhen mu dimu v avtomobilih je tako izpostavljenih delež prebivalcev, to je 0,8 % ali približno vsaj 9.700 otrok2. 11.000 prebivalcev. Delež je večji med mo- škimi (1,2 %) kot med ženskami (0,3 %). Delež pasivnih kadilcev po starosti 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Med tobačne izdelke za kajenje sodijo tovarniško izdelane cigarete, ročno zvite cigarete, cigare, ciga- rilosi, pipe, tobak za vodne pipe. 2 Elektronska cigareta je izdelek, ki uporabniku omogoča vdihavanje nikotina, arom in drugih snovi. Ses- tavljena je iz ustnika, rezervoarja za tekočino, uparjalnika in baterije. 3 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 74 let, v juliju 2016 (vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije). 4 Primerjava deleža kadilcev s preteklimi leti raziskave ni možna zaradi sprememb v vprašalniku in čiščenju podatkov. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • Helena Koprivnikar in sod. Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe, 2016. • Helena Koprivnikar. Dejstva o škodljivosti kajenja, 2008. • Helena Koprivnikar. Izzivi opuščanja kajenja, 2008. • Helena Koprivnikar. Ne bom več kadil, ne bom več kadila, 2008. • Helena Koprivnikar. Pasivno kajenje, 2008. Literatura 1. U.S. Department of Health and Human Services. The health consequences of smoking – 50 years of progress: a report of the Surgeon General. Atlanta: USDHHS, 2014. 2. GBD 2015 Risk Factors Collaborators. Global, regional, and national comparative risk assessment of 79 behavioural, environmental and occupational, and metabolic risks or clusters of risks, 1990–2015: a sys- tematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015. Lancet. 2016 Oct 8; 388(10053): 1659–724. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 KAJENJE 24 3. U.S. Department of Health and Human Services. The Health Consequences of Involuntary Exposure to Tobacco Smoke: A Report of the Surgeon General. Atlanta: USDHHS, 2006. 4. California Environmental Protection Agency, Office of Environmental Health Hazard Assessment. Pro- posed Identification of Environmental Tobacco Smoke As a Toxic Air Contaminant, Part B – Health Effects (spletni vir). 2005. Dostopno na: http://www.arb.ca.gov/regact/ets2006/ets2006.htm (zadnji dostop: 18. september 2017). 5. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Elektronske cigarete vsebujejo zdravju škodljive snovi (spletni vir). Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/elektronske-cigarete-vsebujejo-zdravju-skodljive-snovi-0 (Zadnji dostop: 18. september 2017). 6. European Commission. Eurostat Database: Health Determinants, Tobacco (spletni vir). Dostopno na: http://ec.europa.eu/eurostat/data/database (Zadnji dostop: 25. januar 2018). Obvladovanje stresa Avtorici: Helena Jeriček Klanšček, Karmen Hribar Približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto oziroma vsakodnevno doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem, v zadnjih štirih letih se je povečal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. Dlje časa trajajoči, ponavljajoči negativni stres in težave z njegovim obvlado- vanjem predstavljajo enega ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja posa- meznika, saj povečujejo tveganje za nastanek številnih bolezni in motenj. Na- sprotno pa zmanjševanje izpostavljenosti stresorjem in krepitev posameznikove odpornosti na stres pomembno prispevajo k ohranjanju in izboljšanju dušev- nega zdravja (1). Spremljanje doživljanja negativnega stresa nam omogoča zgodnje prepoznavanje skupin posameznikov, ki so zaradi različnih družbenih in življenjskih sprememb, ki povzročajo stres, še posebej ranljivi. Različni vidiki doživljanja stresa in Pogostost občutenja stresa vzroki za stres skozi čas V letu 2016 je približno četrtina (23,2 %) pre- V letih od 2004 do 2016 se med odraslimi bivalcev zelo pogosto oziroma vsakodnev- prebivalci Slovenije ni pomembno spremenil no doživljala stres, pogosteje so ga doživljale delež tistih, ki stres doživljajo zelo pogosto ozi- ženske in mlajši (28,3 % starih med 25 in 34 let roma vsakodnevno in ki se tvegano stresno in 11,6 % starih med 65 in 74 let). Bolj izobraženi vedejo1. Sta pa v obdobju od 2012 do 2016 doživljajo stres pogosteje kot manj izobraženi. pomembno narasla deleža tistih, ki doživ- ljajo stres zaradi obremenitev na delovnem Delež prebivalcev, ki se zelo pogosto mestu in slabih odnosov s sodelavci. Delež oziroma vsakodnevno počutijo napete, tistih, ki obvladujejo stres s hudimi težavami pod stresom ali velikim pritiskom oziroma ga sploh ne, pa je v opazovanem 40 % obdobju pomembno upadel (2, 3). 30 % Različni vidiki doživljanja stresa in vzroki 20 % za stres skozi čas 70 % 10 % 60 % 50 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let 40 % Moški Ženske 30 % 20 % Vir: CINDI 2016, 25-74 let 10 % 0 % 2004 2008 2012 2016 Težave pri obvladovanju stresa Zelo pogosto oz. vsakodnevno občutenje stresa Obvladovanje stresa s hudimi težavami oz. Večina prebivalcev (83,4 %) je v letu 2016 neobvladovanje Tvegano stresno vedenje obvladovala napetosti, strese in pritiske Vzrok za stres - obremenitve na delovnem mestu zlahka ali z nekaj truda, 13,3 % jih je imelo Vzrok za stres - slabi odnosi s sodelavci večje težave, 3,3 % pa je imelo hude teža- Vir: CINDI 2016, 25-64 let ve ali stresa ni obvladovalo. Največ težav z obvladovanjem stresa so imele ženske in Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 OBVLADOVANJE STRESA 27 posamezniki v starostni skupini od 55 do 64 let. Manj izobraženi in brezposelni imajo več 3 od 10 žensk težav z obvladovanjem stresa. Delež prebivalcev, ki stres obvladujejo občutijo stres zelo pogosto ali vsakodnevno in s hudimi težavami oziroma ga ne obvladujejo imajo hkrati težave z njegovim obvladovanjem 6 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 5 % 4 % 2 od 10 moških 3 % 2 % 1 % občutita stres zelo pogosto ali vsakodnevno in 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let imata hkrati težave z njegovim obvladovanjem Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let Vir: CINDI 2016, 25–74 let Vzroki za stres Tvegano stresno vedenje Prebivalci Slovenije kot najpogostejši razlog Tvegano stresno vedenje2 je bilo prisotno pri za stres navajajo obremenitve na delovnem dobri petini prebivalcev (22,6 %), to je okoli mestu, sledijo problemi v družini, slabi mate- 311.700 prebivalcev2. Pogosteje je tvegano rialni pogoji, slabi odnosi med sodelavci in stresno vedenje značilno za ženske in mlaj- osamljenost. Ženske pogosteje občutijo stres še posameznike. Tvegano stresno vedenje zaradi slabih odnosov s sodelavci, proble- se spreminja tudi s stopnjo izobrazbe – po- mov v družini in osamljenosti, moški pa zara- samezniki z nižjo izobrazbo se manj tvegano di obremenitev na delovnem mestu. Posa- stresno vedejo kot posamezniki z višjo izo- mezniki z višjo stopnjo izobrazbe pogosteje brazbo. občutijo stres zaradi obremenitev na delov- nem mestu, slabih odnosov med sodelavci in problemov v družini, posamezniki z osnov- nošolsko in nižjo izobrazbo pa kot najpogo- stejši vzrok za stres navajajo slabe materialne pogoje. Vzroki za občutenje stresa 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Obremenitve na delovnem mestu Problemi v družini Osamljenost Slabi odnosi med sodelavci Slabi materialni pogoji Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 O tveganem stresnem vedenju govorimo takrat, kadar posameznik stres občuti zelo pogosto oziroma vsakodnevno in ima hkrati težave z njegovim obvladovanjem. 2 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 74 let, v juliju 2016 (vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 OBVLADOVANJE STRESA 28 Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • Helena Jeriček Klanšček. Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, 2017. • Maja Bajt. Duševno zdravje na delovnem mestu, 2015. • Maja Bajt. Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju, 2017. • Mojca Zvezdana Dernovšek. Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje, 2006. Literatura 1. Thoits PA. Stress and Health. Major findings and policy implications. Journal of Health and Social Behav- ior 2010; 51: S41. 2. Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Maučec Zakotnik J. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja - desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014. 3. Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric, Korošec A, Zaletel-Kragelj L. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Sloveni-je – trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2012. Odnos do cepljenja Avtorji: Veronika Učakar, Alenka Kraigher, Mitja Vrdelja Šest od desetih odraslih prebivalcev Slovenije zaupa cepljenju. Cepljenje je eno izmed najučinkovitejših in uspešnih javnozdravstvenih ukrepov, s katerim preprečujemo okužbe, njihove posledice in prezgodnje smrti zaradi na- lezljivih bolezni (1). Visoka stopnja zaupanja javnosti je pomemben dejavnik za doseganje in vzdrževanje zadostnega deleža cepljenih prebivalcev za ohrani- tev zaščite skupnosti pred nalezljivimi boleznimi (2). V zadnjih letih je zaupanje javnosti v cepljenje upadlo v številnih državah (3), kar ogroža uspešnost cepilnih programov (4, 5). Zaupanje javnosti v cepljenje je dinamično, odraža spreminja- jočo se družbeno okolje in ga je potrebno nenehno obnavljati (2). Zaupanje v cepljenje Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje, po regiji prebivališča V letu 2016 je 61,3 % odraslih prebivalcev Slo- venije poročalo, da se strinjajo s trditvijo »Za- 64 % upam v cepljenje«, kar 23,2 % pa jih je bilo 64 % 60 % glede zaupanja v cepljenje neodločenih1. 64 % 58 % Zaupam v cepljenje 61 % 62 % 57 % 6 % 17 % 10 % 60 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 23 % Zaupanje v cepljenje po starosti V letu 2016 se je delež prebivalcev, ki zau- 44 % pajo v cepljenje, večal s starostjo. Znašal je od 54,8 % med osebami, starimi od 25 do 34 let, do 68,4 % med osebami, starimi od 65 do Se sploh ne strinjam V glavnem se strinjam 74. let. V glavnem se ne strinjam Povsem se strinjam Niti se strinjam, niti se ne strinjam Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje, Vir: CINDI 2016, 25–74 let po starosti 68 % Zaupanje v cepljenje po zdravstveni regiji prebivališča 64 % Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje2, se glede na zdravstveno regijo njihovega 55 % prebivališča ni pomembno razlikoval. Gibal se je med 57,0 % v novomeški regiji do 64,9 Vir: CINDI 2016, 25–74 let % v ravenski regiji. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 ODNOS DO CEPLJENJA 31 Zaupanje v cepljenje po stopnji Delež prebivalcev, ki zaupajo v cepljenje, izobrazbe po izobrazbi 70 % Višja stopnja izobrazbe ne pomeni nujno 60 % več zaupanja v cepljenje (2, 3). Delež prebi- 50 % valcev, ki zaupajo v cepljenje, se glede na 40 % njihovo doseženo stopnjo izobrazbe ni po- 30 % membno razlikoval. Znašal je od 58,0 % med 20 % prebivalci s poklicno izobrazbo do 64,0 % 10 % med prebivalci z vsaj višjo stopnjo izobrazbe. 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Zaupanje v cepljenje se nanaša na zaupanje, ki ga ima javnost (a) v priporočena cepiva, (b) v izvajal- ca/e cepljenja in (c) v proces izdaje dovoljenja za uporabo cepiva ter oblikovanja programa cepljenja, vključno z zaupanjem v zdravstveni sistem in inštitucije, ki so v te postopke vpletene (6). 2 Pri prikazih podatkov smo med prebivalce, ki zaupajo v cepljenje, razvrstili vse tiste, ki so poročali, da se popolnoma ali v glavnem strinjajo s trditvijo »Zaupam v cepljenje«. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • NIJZ. Cepljenje – najučinkovitejši ukrep za ohranjanje zdravja, 2016. • NIJZ. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, 2012. • NIJZ. Pogoste zmotne trditve o cepljenju in odgovori nanje, 2015. • NIJZ. Cepljenje odraslih, 2016. Literatura 1. Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Ten great public health achievements--United States, 2001-2010. MMWR Morb Mortal Wkly Rep. 2011 May; 60(19): 619–23. 2. Larson H, Schulz W. The State of Vaccine Confidence 2015. London; 2015. 3. Opel DJ, Diekema DS, Lee NR, Marcuse EK. Social marketing as a strategy to increase immunization rates. Arch Pediatr Adolesc Med. 2009; 163(5): 432–7. 4. Dubé E, Laberge C, Guay M, Bramadat P, Roy R, Bettinger J. Vaccine hesitancy: An overview. Hum Vaccines Immunother. 2013; 9(8): 1763–73. 5. Larson HJ, de Figueiredo A, Xiahong Z, Schulz WS, Verger P, Johnston IG et al. The State of Vaccine Confidence 2016: Global Insights Through a 67-Country Survey. EBioMedicine. 2016;12:295–301. 6. Walter Orenstein CA, Beigi RH, Lynfield R, Maldonado Y, Rothholz MC, Smith N et al. Assessing the State of Vaccine Confidence in the United States: Recommendations from the National Vaccine Advisory Committee. Public Heal Rep. 2015; 130(6): 573–95. Skrb za ustno zdravje Avtorja: Martin Ranfl, Christos Oikonomidis Vsaj dvakrat dnevno si zobe umivata slabi dve tretjini prebivalcev Slovenije, delež je večji med bolj izobraženimi in prebivalci v mestnih okoljih. Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomembno vpliva na kako- vost življenja posameznika. Bolezni v ustni votlini so v medsebojni povezanosti z različnimi bolezenskimi stanji, kot so na primer bolezni srca in žilja, sladkorna bolezen in tudi nekateri zapleti med nosečnostjo. Temeljni ukrepi za ohranjanje in krepitev ustnega zdravja in posledično splošnega zdravja so redno umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobnimi pastami (s priporočenimi koncentracijami fluoridov) in redni letni preventivni pregledi pri zobozdravniku (1, 2). Skrb za ustno zdravje skozi čas Delež prebivalcev, ki primerno skrbi za ustno higieno skozi čas Delež odraslih prebivalcev v starostni skupini 70 % od 25 do 64 let, ki si zobe umiva vsaj dvakrat dnevno, se je od leta 2001 bistveno pove- 60 % čal. 50 % Umivanje zob 40 % 2001 2004 2008 2012 2016 Za ustno higieno primerno1 skrbi 64,3 % prebi- Vir: CINDI 2001-2016, 25–64 let valcev Slovenije, kar pomeni, da je nezado- stna skrb za ustno higieno prisotna pri približ- Umivanje zob po izobrazbi no 490.000 prebivalcev Slovenije2. Primerna skrb za ustno higieno je povezana Delež prebivalcev po pogostosti umivanja z izobrazbo prebivalcev. Delež s primerno zob skrbjo za ustno higieno je najmanjši med 7 % osnovnošolsko izobraženimi (48,7 %) in naj- 12 % večji med prebivalci z višjo izobrazbo ali več Nikoli/ne vsak dan (76,6 %). Enkrat dnevno 28 % Dvakrat dnevno Delež prebivalcev s primerno skrbjo za ustno higieno po izobrazbi Večkrat dnevno 80 % 52 % 60 % 40 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 20 % Primerjava s podatki iz preteklih raziskav kaže, da se je delež prebivalcev s primerno 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več skrbjo za ustno zdravje občutno izboljšal – iz Vir: CINDI 2016, 25–74 let. 45,5 % v letu 2001 na 64,3 % v letu 2016. Umivanje zob po bivalnem okolju Delež prebivalcev, ki primerno skrbijo za ustno higieno, je večji v bolj urbanih okoljih, saj je ta delež med mestnim prebivalstvom enak 71,2 %, med prebivalstvom v vaških okoljih pa znaša le 56,1 %. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 SKRB ZA USTNO ZDRAVJE 34 Obiski pri zobozdravniku po izobrazbi Delež prebivalcev, ki v zadnjih 12 mesecih 71 % 71 % niso obiskali zobozdravnika3, pada z naraš- V vaškem okolju je za čanjem dosežene stopnje izobrazbe in zna- petino manj odraslih, ki primerno skrbijo za ša med tistimi z zaključeno osnovno šolo ali ustno higieno, manj 44,7 %, pri prebivalcih z zaključeno višjo v primerjavi z mestnim 56 % šolo ali več pa le 26,5 %. in primestnim okoljem. Vir: CINDI 2016, 25–74 let. Delež prebivalcev, ki v zadnjih 12 mesecih Obiski pri zobozdravniku po spolu in niso obiskali zobozdravnika, po izobrazbi starosti 80 % Delež prebivalcev, ki v zadnjem letu niso 60 % obiskali zobozdravnika, je znašal 33,6 % in je bil nekoliko večji med moškimi (35,6 %) v pri- 40 % merjavi z ženskami (31,6 %). S starostjo se ta delež povečuje in je največji v starostni sku- 20 % pini od 65 do 74 let, najmanjši pa v starostni 0 % skupini od 35 do 44 let. OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Vir: CINDI 2016, 25–74 let. Delež prebivalcev, ki v zadnjih 12 mesecih niso obiskali zobozdravnika, po starosti 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Vir: CINDI 2016, 25–74 let. Opombe za bralca 1 Primerna skrb za ustno higieno je redno umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto, ki vsebuje pri- poročene količine fluoridov. Ta koncentracija znaša za otroke po dopolnjenem 6. letu starosti in odrasle 1450 ppm fluoridov. 2 Število prebivalcev je ocenjeno na število prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 74 let, v juliju 2016 (vir podatkov je Statistični urad Republike Slovenije). 3 Priporočeno je opraviti preventivni zobozdravstveni pregled vsaj enkrat na leto Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 SKRB ZA USTNO ZDRAVJE 35 Dodatno branje • Martin Ranfl in sod. Vzgoja za ustno zdravje, 2015. • Christos Oikonomidis in Martin Ranfl. »Pamet v roké – za usta in zobé«, 2017. • Zalka Drglin in sod. Za odlično ustno zdravje od nosečnosti do zrelih let, 2014. Literatura 1. Ranfl M, Oikonomidis C, Kosem R, Artnik B. Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena, strokovna izhodišča. Ljubljana. Nacionalni inštitut za javno zdravje: 2015. 2. Oikonomidis C, Ranfl M. Pamet v roke - za usta in zobé. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 2017. Hrupno bivalno okolje in spanje Avtorici: Sonja Jeram Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki dnevno spijo manj kot šest ur, se najbolj povečuje v zelo hrupnem okolju. Hrup je zvok, ki je glasen, neprijeten ali neželen. V naravnem in življenjskem oko- lju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju in počutju. Hrup je eden od dejavnikov nezadostnega spanja, ki je osnovna človekova potreba in je bistvenega pomena za dobro počutje, zdravje, učinkovito delo in kakovost življenja (1, 2). Priporočena dolžina spanja je odvisna od starosti. Za odrasle prebivalce se priporoča vsaj sedem ur spanja na dan (3). Nezadostno spanje poveča tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelo- sti. Dolgotrajno pomanjkanje ustreznega spanja je povezano s krajšo življenjsko dobo (2, 4). Dolžina spanja skozi čas Dolžina spanja1 se med odraslimi prebivalci Slovenije v opazovanem obdobju zmanjšu- je. Več kot polovica prebivalcev (57,0 %) poroča, da so v zadnjem letu spali največ sedem ur na dan, kar 12,5 % pa manj kot šest ur dan, kar lahko negativno vpliva na zdravje. Dolžina spanja skozi čas 60 % 40 % 20 % Vsak 10. odrasel spi manj kot 6 ur. 0 % 2004 2008 2012 2016 Vir: CINDI 2016, 25–74 let Več kot 8 ur 8 ur 6 do 7 ur Manj kot 6 ur Hrupno bivalno okolje Vir: CINDI 2004–2016, 25–64 let V Sloveniji kar 23,7 % prebivalcev meni, da Krajše spanje in starost je njihovo bivalno okolje zelo ali vsaj srednje hrupno. O bivanju v zelo hrupnem okolju2 Med prebivalci, ki spijo manj kot šest ur, jih je poroča 3,1 % prebivalcev, medtem ko jih največ (14,2 %) v starostni skupini od 55 do 20,6 % meni, da je njihovo okolje srednje 64 let, najmanj (10,2 %) pa med mlajšimi, v hrupno. Pri tem večjih razlik med starostnimi skupini od 25 do 34 let. skupinami ni. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 HRUPNO BIVALNO OKOLJE IN SPANJE 38 Delež prebivalcev po mnenju o hrupnosti njihovega bivalnega okolja 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Zelo hrupno Srednje hrupno Malo hrupno Sploh se mi ne zdi hrupno Vir: CINDI 2016, 25–74 let Krajše spanje in hrupno okolje Delež prebivalcev, ki spijo manj kot 6 ur, po hrupnosti okolja skozi čas 20 % V zelo hrupnem okolju je delež prebivalcev, ki spijo najmanj časa (manj kot šest ur na 15 % dan), največji in se z leti najbolj povečuje. 10 % Od leta 2004 je delež teh prebivalcev večji 5 % za 5,8 odstotnih točk in je v letu 2016 dosegel 18,9 %. Zanimivo je, da se ta delež povečuje 0 % 2004 2008 2012 2016 tudi v manj hrupnem okolju. Zelo hrupno Srednje hrupno Malo hrupno Ne hrupno Vir: CINDI 2004–2016, 25–64 let Opombe za bralca 1 Priporočena dolžina spanja je odvisna od starosti. Za odrasle (od 18 do 64 let) se priporoča od 7 do 9 ur spanja na dan, za starejše od 64 let pa od 7 do 8 ur. Najstniki naj bi spali od 8 do 10 ur na dan, mlajši šolarji pa od 9 do 11 ur. Več spanja potrebujejo predšolski otroci, in sicer od 10 do 13 ur na dan, novorojenčki naj bi spali od 14 do 17 ur na dan (3). 2 V Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je zgornja meja, še sprejemljiva letna povprečna raven hrupa, postavljena na 69 dBA za celodnevno obdobje in 59 dBA za nočni čas (5). Zdravo bivalno okolje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije okolje, kjer letno povprečje hrupa ne presega ravni 55 dBA za celodnevno obdobje in 40 dBA ponoči (2). Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Literatura 1. World Health Organisation. WHO technical meeting on sleep and health. Bonn: World Health Organ- isation Regional Office for Europe, European Centre for Environment and Health, Bonn Office; 2004 Jan 22–24; 1–185. 2. World Health Organisation. Night noise guidelines for Europe. Copenhagen: World Health Organisation, Regional Office for Europe, Copenhagen; 2009; 1–162. 3. Hirshkowitz M, Whiton K, Albert SM, Alessi C, Bruni O, DonCarlos L et al. National Sleep Foundation’s updated sleep duration recommendations: final report. Sleep Health. 2015; 1: 233–43. 4. Riemann D, Caglioni C, Bassetti C, Bjorvatn B, Dolenc Grošelj L, Ellis JG et.al. European guideline for the diagnosis and treatment of insomnia. Review paper. J Sleep Res. 2017: 1–26. 5. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. (2005) Uradni list RS, št. 105. Uporaba varnostnega pasu v avtomobilu Avtorica: Mateja Rok Simon Uporaba varnostnega pasu na sprednjih in zadnjih sedežih se je precej izboljšala, vendar se še vedno ne pripenja četrtina potnikov na zadnjih sedežih. Uporaba varnostnega pasu v avtomobilu zmanjša tveganje za smrt voznika in potnika na sprednjem sedežu za 45–50 %, tveganje za smrt na zadnjem sedežu pa za 25 % (1). Potniki na zadnjih sedežih, ki ne uporabljajo varnostnega pasu, ogrožajo sebe, hkrati pa povečajo tudi tveganje za smrt voznika in potnika na sprednjem sedežu. Uveljavitev zakonodaje o obvezni uporabi varnostnega pasu v avtomobilu s standardi, ki določajo vgraditev varnostnih pasov na zad- njih sedežih, so skupaj s promocijo varnega vedenja učinkoviti ukrepi za izbolj- šanje pripetosti z varnostnim pasom. Neuporaba varnostnega pasu skozi okolju, kar ugotavljajo tudi v drugih državah čas (2, 3). Pripetost voznika pozitivno vpliva na pripetost ostalih potnikov v avtomobilu in na Neuporaba varnostnega pasu1 na spre- uporabo otroškega varnostnega sedeža (4, dnjem sedežu avtomobila se je močno 5). zmanjšala, saj je padla s 6,0 % v letu 2001 na 1,1 % v letu 2016, neuporaba pasu na zad- njem sedežu pa je v istem obdobju padla s 65,2 % na 23,8 %. Hkrati se je izboljšala tudi varnost avtomobilov, saj se je zmanjšal delež avtomobilov, ki na zadnjih sedežih nimajo 0,9 % 0,5 % varnostnih pasov z 8,6 % v letu 2001 na 0,3 % Delež voznikov in v letu 2016. potnikov, ki v avtu niso pripeti z varnostnim Delež voznikov in potnikov, ki v avtu niso pasom na sprednjih sedežih, je največji v pripeti z varnostnim pasom, skozi čas 1,5 % vaškem okolju. 70 % 60 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 50 % 40 % Neuporaba pasu na zadnjem sedežu 30 % 20 % 10 % Potniki na zadnjem sedežu avtomobila so 0 % pogosteje nepripeti z varnostnim pasom 2001 2004 2008 2012 2016 kot na sprednjem sedežu, še posebej moški Sprednji sedež Zadnji sedež (26,0 %), osebe mlajše od 34 let (30,4 %), ose- Vir: CINDI 2001–2016, 25–64 let be s srednjo in visoko izobrazbo (25,3 %), tis- ti, ki pripadajo srednjemu družbenemu sloju Neuporaba pasu na sprednjem (24,3 %), tisti, ki živijo v mestnem okolju (26,1 sedežu %), ter študentje in zaposleni. Vozniki, za ka- terimi sedi potnik, ki ni pripet z varnostnim Na sprednjem sedežu avtomobila se z varno- pasom, imajo v čelnem trčenju do 2,3-krat stnim pasom pogosteje ne pripenjajo moški večje tveganje za smrt kot v primeru, da je (1,6 %) v primerjavi z ženskami (0,6 %), osebe potnik pripet (6). z nizko izobrazbo (1,9 %) v primerjavi z ose- bami z visoko izobrazbo (0,6 %) in osebe, ki živijo na vaških območjih v primerjavi s tistimi, ki živijo v mestnem in primestnem bivalnem Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 UPORABA VARNOSTNEGA PASU V AVTOMOBILU 41 Delež voznikov in potnikov, ki v avtu niso izobrazbo (OŠ in poklicna) (0,8 %), tisti, ki pri- pripeti z varnostnim pasom, padajo nižjemu družbenemu sloju (0,9 %), ter po zaposlitvenem statusu gospodinje (2,8 %) in študentje (1,1 %), kar Zaposlen kaže na socialno-ekonomske neenakosti v varnosti. Varnostnih pasov na zadnjih sede- Samozaposlen žih nimajo predvsem starejši avtomobili, ven- Študent dar je tudi v novejših avtomobilih kljub upo- Gospodinja, rabi varnostnega pasu tveganje za smrtne gospodinjec in težke poškodbe na zadnjih sedežih večje Upokojenec kot na sprednjih (7). Brezposeln 0 % 10 % 20 % 30 % Delež prebivalcev, ki v avtu nimajo sprednji sedež zadnji sedež varnostnih pasov na zadnjih sedežih, Vir: CINDI 2016, 25–74 let po izobrazbi 1,2 % 1,0 % Odsotnost varnostnih pasov na 0,8 % zadnjih sedežih 0,6 % 0,4 % V avtomobilu nima varnostnih pasov na 0,2 % zadnjih sedežih 0,4 % vprašanih prebivalcev, 0,0 % pogosteje starejši od 65 let (1,1 %), tisti z nižjo OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Neuporaba varnostnega pasu vključuje odgovore »Nikoli ne uporabljam varnostnega pasu« in »Včasih ali manj kot v polovici primerov uporabljam varnostni pas«. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • Mateja Rok Simon in sod. Poškodbe v Sloveniji – Zakaj so problem javne- ga zdravja in kaj lahko storimo?, 2013. Literatura 1. Toroyan T. Global status report on road safety 2015. Geneva: World Health Organization, 2015: 34-5. 2. Beck LF, Downs J, Stevens MR, Sauber-Schatz EK. Rural and Urban Differences in Passenger-Vehicle-Oc- cupant Deaths and Seat Belt Use Among Adults - United States, 2014. MMWR Surveill Summ 2017; 66(17): 1-13. 3. Strine TW, Beck LF, Bolen J, Okoro C, Dhingra S, Balluz L. Geographic and sociodemographic variation in self–reported seat belt use in the United States. Accid Anal Prev 2010; 42: 1066–71. 4. Pressley JC, Gatollari HJ, Liu C. Rear-seat seatbelt laws and restraint use in rear-seated teen passengers traveling in passenger vehicles involved in a fatal collision on a US roadway. J Trauma Acute Care Surg 2016; 81(4 Suppl 1): S36-43. doi: 10.1097/TA.0000000000001178. 5. Chen X, Yang J, Peek-Asa C, McGehee DV, Li L. Parents’ knowledge, attitude and use of child restraints, Shantou, China. Am J Prev Med 2014; 46(1): 85-8. 6. Bose D, Arregui-Dalmases C, Sanchez-Molina D, Velazquez-Ameijide J, Crandall J. Increased risk of driver fatality due to unrestrained rear-seat passengers in severe frontal crashes. Accid Anal Prev 2013; 53: 100-4. 7. Durbin DR, Jermakian JS, Kallan MJ, McCartt AT, Arbogast KB, Zonfrillo MR et al. Rear seat safety: Varia- tion in protection by occupant, crash and vehicle characteristics. Accid Anal Prev 2015; 80: 185-92. Kopičenje nezdravih vedenjskih vzorcev Avtor: Matej Vinko Nezdravi vedenjski vzorci se najbolj kopičijo pri mlajših odraslih. Tri od štirih opazovanih nezdravih vedenj ima 12,3 % prebivalcev, starih med 25 in 34 let, medtem ko je ta delež pri prebivalcih, starih med 65 in 74 let, več kot dvakrat manjši (5,2 %). Nekateri posamezniki čezmerno pijejo alkohol, se nezdravo prehranjujejo, obe- nem pa so tudi kadilci. Hkrati ima tako lahko posameznik več nezdravih ve- denjskih vzorcev. Temu pojavu pravimo kopičenje nezdravih vedenjskih vzor- cev. Zaradi kopičenja je vpliv nezdravih vedenj na nastanek kroničnih bolezni celo večji, kot bi pričakovali glede na vpliv posameznih nezdravih vedenj (2). Kopičenje nezdravih vedenjskih Kombinacije nezdravih vedenj vzorcev po spolu Skoraj dve tretjini kadilcev (65,4 %) se hkra- Slabi dve tretjini (61,9 %) odraslih prebivalcev ti nezdravo prehranjuje. Podoben delež Slovenije ima enega oziroma nobenega od nezdravega prehranjevanja je mogoče opazovanih nezdravih vedenjskih vzorcev. opaziti tudi pri prebivalcih, ki čezmerno pi- Upoštevani so štirje nezdravi vedenjski vzorci: jejo alkohol. Slaba polovica prebivalcev čezmerno pitje alkohola1, kajenje2, nezdra- (48,1 %), ki se prehranjujejo nezdravo, je tudi vo prehranjevanje3 in nezadostna telesna telesno nezadostno dejavnih. Podobno se dejavnost4. dobra polovica (58,3 %) prebivalcev, ki so nezadostno telesno dejavni, tudi nezdravo prehranjuje. Delež prebivalcev po številu nezdravih vedenjskih vzorcev 1 % 30 % 38 % 24 % 7 % 2 % 20 % 36 % 30 % 12 % nič ena dva tri štiri Vir: CINDI 2016, 25–64 let Od odraslih prebivalcev Slovenije, ki … … čezmerno … se nezdravo … so nezadostno … kadijo … pijejo alkohol … prehranjujejo … telesno dejavni … … jih kadi (%): 35,6 30,1 24,9 … jih čezmerno pije alkohol (%): 16,4 13,1 10,6 … se jih nezdravo prehranjuje (%): 65,4 63,4 58,3 … jih je nezadostno telesno dejavnih (%): 47,4 43,2 48,1 Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 KOPIČENJE NEZDRAVIH VEDENJSKIH VZORCEV 44 Kopičenje nezdravih vedenjskih nezdravih vedenj upada, veča pa se tudi vzorcev po starosti delež oseb, ki nima nobenega od opazo- vanih nezdravih vedenjskih vzorcev (36,5 % Največ nezdravih vedenjskih vzorcev je mo- med prebivalci, starimi od 65 do 74 let). goče opaziti med mlajšimi. S starostjo število Delež prebivalcev po številu nezdravih vedenjskih vzorcev po starosti 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let nič ena dva tri štiri Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Čezmerni pivci so moški, ki zaužijejo več kot 20 g čistega alkohola dnevno, in ženske, ki zaužijejo več kot 10 g čistega alkohola dnevno. 10 g čistega alkohola je vsebovanega v 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. 2 Upoštevani so bili vsi anketiranci, ki so se opredelili kot aktivni kadilci. 3 Nezdravo prehranjevanje oziroma prehranjevanje, ki ni v skladu s smernicami, smo opredelili z modelom splošnega nezdravega prehranjevanja, ki je opisan v poglavju Prehranjevanje. 4 Nezadostno telesno dejavnost smo opredelili kot neupoštevanje priporočil minimalne celokupne telesne dejavnosti. Priporočena količina telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja za odrasle je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden ali enakovredna kombinacija obeh intenzivnosti, pri čemer se seštevajo vse dejavnosti, ki trajajo vsaj 10 minut skupaj. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Literatura 1. Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Maučec Zakotnik J. Izzivi v izboljševanju vedenjskeg sloga in zdravja – desetletje CINDI raziskav v Slovenji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014. 2. Poortinga W. The prevalence and clustering of four major lifestyle risk factors in an English adult popu- lation. Prev Med. 2007; 44(2): 124–8. Spreminjanje z zdravjem povezanega vedenjskega sloga Avtor: Matej Vinko V preteklem letu je količino popitega alkohola zmanjšala dobra četrtina čezmernih pivcev, več se je začela gibati dobra tretjina čezmerno hranjenih in debelih mladih odraslih, bolj zdravo se je začela prehranjevati slaba tretjina prebivalcev z nezdravimi prehranskimi navadami, kaditi pa je prenehal skoraj vsak deseti kadilec. Spreminjanje z zdravjem povezanih vedenj sodi med najpogostejše cilje števil- nih javnozdravstvenih ukrepov. Pitje alkohola, telesna neaktivnost in nezdravo prehranjevanje so namreč pomembni dejavniki nastanka kroničnih bolezni, ki so vzrok velike večine prezgodnjih smrti in zmanjšane kakovosti življenja v Slove- niji (1). Pitje alkohola Delež čezmerno hranjenih in debelih, ki so v preteklem letu povečali količino Med čezmernimi pivci1 je količino popitega rekreativnega gibanja alkohola v zadnjem letu zmanjšalo 28,0 % 40 % čezmernih pivcev, 3,1 % pa je s pitjem alko- 30 % hola popolnoma prenehalo. 20 % Delež čezmernih pivcev, ki je v preteklem 10 % letu spremenil navade pitja alkohola 0 % 2 % Brez sprememb 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Vir: CINDI 2016, 25–74 let Prenehali s pitjem 28 % alkoholnih pijač Zmanjšali pitje Prenehanje kajenja alkoholnih pijač 67 % Povečali pitje V 12 mesecih pred izvedbo raziskave je pre- 3 % alkoholnih pijač nehalo kaditi 7,5 % kadilcev4. Vir: CINDI 2016, 25–74 let Rekreativno gibanje Med čezmerno hranjenimi in debelimi2 je ko- ličino rekreativnega gibanja v zadnjem letu 7,5 % povečalo 37,9 % oseb, starih med 25 in 34 let. Najmanj (25,5 %) čezmerno hranjenih in debelih, ki so se v prostem času pričeli gibati več, je med najstarejšimi. Kako skrbimo za zdravje? SPREMINJANJE Z ZDRAVJEM POVEZANEGA Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 VEDENJSKEGA SLOGA 47 Zdravo prehranjevanje Delež prebivalcev, ki se ne prehranjuje v skladu s smernicami in so se v preteklem Delež prebivalcev, ki se ne prehranjujejo v letu pričeli prehranjevati bolj zdravo skladu s smernicami3 in so se v preteklem letu Spremenili začeli prehranjevati bolj zdravo, znaša 30,4 17 % prehranjevanje %. Dokaj visok je tudi delež prebivalcev (17,2 31 % %), ki menijo, da se že prehranjujejo zdra- Brez sprememb prehranjevanja vo, hkrati pa njihovi odgovori na vprašanja o prehrani v vprašalniku nakazujejo ravno Brez sprememeb 52 % obratno. prehranjevanja, ker menijo, da se prehranjujejo zdravo Vir: CINDI 2016, 25–74 let Pomoč pri spreminjanju nezdravih življenjskih navad, katere lahko vodijo v nastanek kroničnih bolezni, lahko poiščete pri svojem družinskem zdravniku, osebnem zobozdravniku ali zdravstve- nih delavcih in sodelavcih v zdravstvenovzgojnih centrih, ki delujejo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Opombe za bralca 1 Čezmerni pivci so moški, ki zaužijejo več kot 20 g čistega alkohola dnevno, in ženske, ki zaužijejo več kot 10 g čistega alkohola dnevno. 10 g čistega alkohola je vsebovanega v 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. 2 Čezmerna hranjenost in debelost sta opredeljeni z indeksom telesne mase (25 kg/m2 in več). Indeks tele- sne mase je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih. 3 Nezdravo prehranjevanje oziroma prehranjevanje, ki ni v skladu s smernicami, smo opredelili z modelom splošnega nezdravega prehranjevanja, ki je opisan v poglavju Prehranjevanje. 4 Upoštevani so bili vsi anketiranci, ki so se opredelili kot aktivni kadilci. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Dodatno branje • Cirila Hlastan Ribič. Zdrav krožnik, 2009. • Marko Kolšek. Ali vem, pri čem sem s svojim…?, 2012. • Dominika Novak Mlakar. Recite cigareti ne, 2012. • Andreja Drev. Gibanje – telesno dejavni vsak dan, 2013. • Andreja Drev. V gibanju tudi v starosti, 2010. Literatura 1. Action Plan for implementation of the European Strategy for the Prevention and Control of Noncommu- nicable Diseases 2012−2016. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2012. Zdravstvene storitve Obiski pri zdravniku Avtor: Matej Vinko Delež odraslih prebivalcev Slovenije, ki zdravnika obišče trikrat letno ali pogosteje, se je od leta 2008 povečal za 7,0 %. Velika večina odraslih prebivalcev Slovenije ima izbranega osebnega zdrav- nika, do katerega lahko prosto dostopajo. Ta običajno predstavlja prvi stik z zdravstveno službo, opravlja preventivne preglede, svetuje, zdravi in usmerja posameznika v zdravstvenem sistemu. Osebni zdravnik posameznika po potre- bi napoti do zdravnika specialista (1). Podobno ima večina prebivalcev Slove- nije tudi izbranega osebnega zobozdravnika, ki med drugim izvaja preventivne preglede (2). Obiskovanje zdravnika skozi čas Delež prebivalcev po številu obiskov pri družinskem zdravniku v preteklem letu Od leta 2008 se je povečal delež odraslih prebivalcev, ki so zdravnika v obdobju ene- ga leta obiskali trikrat ali pogosteje (iz 41,3 % 21 % 0-krat v letu 2008 na 48,3 % v letu 2016). 35 % 1-krat 2-krat Delež prebivalcev po številu obiskov 3-krat ali pogosteje zdravnika v preteklem letu skozi čas 50 % 24 % 18 % 40 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 30 % 20 % Obiskovanje zdravnika specialista 10 % 2008 2012 2016 V obdobju enega leta je zdravnika specia- 0-krat 1-krat 2-krat 3-krat ali pogosteje lista obiskalo 56,6 % prebivalcev Slovenije, Vir: CINDI 2008–2016, 25–74 let ženske (61,1 %) pogosteje kot moški (52,2 %)2. Obiskovanje družinskega zdravnika V obdobju enega leta je po podatkih iz leta 2016 družinskega zdravnika1 trikrat letno ali pogosteje obiskalo 35,2 % prebivalcev. Prib- ližno četrtina (24,5 %) je obiskala družinskega zdravnika enkrat, 18,6 % dvakrat, 21,7 % pa ga v obdobju enega leta ni obiskalo. 62 % 61 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 OBISKI PRI ZDRAVNIKU 51 Opombe za bralca 1 Izbrani osebni zdravnik za odrasle prebivalce je v Sloveniji najpogosteje zdravnik splošne medicine ali specialist družinske medicine oziroma družinski zdravnik. 2 Podatkov o obiskovanju zdravnika in potrebe po zdravstvenih storitvah ne smemo enačiti, saj je lahko potreba v določeni skupini prebivalstva večja kot jo prikazuje stanje obiskov (ali tudi obratno). Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Literatura 1. Albreht T, Pribaković Brinovec R, Jošar D, Poldrugovac M, Kostnapfel T, Zaletel M et al. Slovenia: Health System Review. 2016. 2. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J, ur. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija; 2004. Uporaba preventivnih zdravstvenih storitev Avtorici: Sanja Vrbovšek, Jerneja Farkaš Lainščak Preventivnega pregleda za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni v ambulanti družinske medicine se je vsaj enkrat v življenju udeležila dobra polovi- ca odraslih, na različne delavnice za spreminjan- je nezdravih življenjskih navad oziroma krepitve duševnega zdravja v zdravstvenovzgojne centre pa jih je bilo povabljenih nekaj manj kot 15 %. Izvajanje preventivnih pregledov za odrasle poteka v ambulantah družinske medicine od leta 2002, ko smo v Sloveniji pričeli z izvajanjem Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB). Sprva so bili na- menjeni preventivi in zgodnjemu odkrivanju bolezni srca in žilja, sladkorne bo- lezni tipa 2 ter dejavnikov tveganja zanje. Od leta 2011, ko so s svojim delom pričele referenčne ambulante družinske medicine, pa sta se preventiva in zgo- dnje odkrivanje bolezni razširila še na nekatere druge najpogostejše kronične bolezni (KB) v populaciji odraslih, starih 30 let in več (1, 2). V okviru NPPPSŽB se je v Sloveniji vzpostavila nacionalna mreža 61 zdravstvenovzgojnih centrov (ZVC), ki delujejo v zdravstvenih domovih in izvajajo Program svetovanja za zdravje. Gre za izvajanje skupinskih zdravstvenovzgojnih in psihoedukativnih delavnic ter individualnih svetovanj na področjih zdravega življenjskega sloga, zdrave- ga prehranjevanja, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja, krepitve duševnega zdravja in opuščanja kajenja. V ZVC posamezniki pridobijo znanja o zdravem življenjskem slogu ter veščine in podporo za dolgotrajno spremembo življenj- skih navad in krepitev duševnega zdravja, katera vodi do boljšega počutja in zdravja ter do kakovostnejšega življenja s KB. Delavnice in svetovanja v ZVC izvajajo za to posebej usposobljene diplomirane medicinske sestre, diplomirani fizioterapevti in univerzitetni diplomirani psihologi (3, 4). V letu 2015 smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje nadgradili orga- nizacijo, delovanje in vsebino programa v ZVC ter tako nadgrajen koncept ZVC poimenovali Center za krepitev zdravja (CKZ). Postopoma se bodo vsi ZVC preoblikovali v CKZ in izvajali razširjeni program. Od leta 2015 delujejo 3 CKZ, in sicer v zdravstvenih domovih Celje, Vrhnika in Sevnica, v drugi polovici leta 2018 pa bo vzpostavljenih novih 25 CKZ. Preventivni pregled za zgodnje se vsaj enkrat v življenju udeležile preven- odkrivanje kroničnih bolezni pri tivnega pregleda, se kažejo tudi glede na odraslih starost. Preventivnega pregleda1 pri osebnemu iz- branemu zdravniku, oziroma v referenčni ambulanti družinske medicine2, se je (enkrat ali večkrat) udeležilo 52,1 % in sicer znatno več oseb s končano osnovno šolo ali manj (60,3 %) kot tistih, ki imajo končano višjo šolo ali več (45,6 %). Razlike v deležu oseb, ki so Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 UPORABA PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV 54 Zdravstvenovzgojna delavnica Udeležba na preventivnem pregledu »Zdrava prehrana« 80 % V zdravstvenovzgojni delavnici »Zdrava pre- 60 % hrana« udeleženci pridobijo najpomemb- nejša znanja o zdravi prehrani in njenem 40 % pomenu za zdravje ter veščine za postopno uvajanje sprememb v svoje prehranjevanje. 20 % Te delavnice se je enkrat ali večkrat udeleži- lo 10,4 % odraslih, in sicer nekoliko več žensk 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let (12,5 %) kot moških (8,4 %). Razlike je zaznati Vir: CINDI 2016, 25–74 let tudi glede na starost udeležencev. Prav tako je zaznati razlike med regijami, in Udeležba na delavnici Zdrava prehrana sicer se je preventivnega pregleda udeležil največji delež prebivalcev iz goriške zdra- 25 % vstvene regije (60,7 %), medtem ko je naj- 20 % nižji delež opaziti pri prebivalcih iz ljubljanske (47 %) in koprske (49,5 %) zdravstvene regije. 15 % Tudi vabilo na preventivni pregled k svoje- 10 % mu osebnemu izbranemu zdravniku oz. v referenčni ambulanti družinske medicine je 5 % prejel največji delež odraslih iz goriške in naj- 0 % manjši delež odraslih iz ljubljanske in koprske 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let zdravstvene regije. Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let Program svetovanja za zdravje v zdravstvenovzgojnih centrih Udeležba se prav tako razlikuje glede na izo- brazbo, saj se je te delavnice udeležilo 13,5 V ZVC je bilo na delavnice za spreminjanje % oseb z osnovno šolo in manj ter 8,8 % oseb nezdravih življenjskih navad oz. za krepitev z višjo stopnjo izobrazbe in več. Prav tako so duševnega zdravja povabljenih3 14,6 % od- razlike med regijami, in sicer se je delavnice raslih prebivalcev Slovenije, in sicer nekoliko udeležil največji delež odraslih iz ravenske manj oseb z višjo izobrazbo ter več (11,1 %) s (18 %) in najmanjši delež iz kranjske zdra- poklicno (18,3 %) in osnovnošolsko izobrazbo vstvene regije (7 %). in manj (18 %). Delež povabljenih narašča s starostjo. Zdravstvenovzgojna delavnica »Telesna dejavnost – gibanje« Povabljeni v zdravstvenovzgojni center 25 % Namen zdravstvenovzgojne delavnice »Te- lesna dejavnost – gibanje« je motivirati ude- 20 % ležence ter jim nuditi strokovno podporo 15 % in pomoč za spreminjanje gibalnih navad oziroma za vzpostavljanje aktivnega življenj- 10 % skega sloga. Te delavnice se je vsaj enkrat udeležilo 7,3 % odraslih, pri čemer se kažejo 5 % razlike glede na spol in starost. 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kažejo se tudi razlike glede na regijo biva- nja. Najvišji delež povabljenih v ZVC je med prebivalci ravenske zdravstvene regije (24,6 %), najnižji pa med prebivalci kranjske zdra- vstvene regije (8,8 %), tri četrtine (75,3 %) vprašanih še nikoli ni prejelo vabila v ZVC. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 UPORABA PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV 55 Udeležba na delavnici Delavnice s področja duševnega Telesna dejavnost - gibanje zdravja 25 % 20 % V ZVC se izvajajo tri vrste psihoedukativnih delavnic: »Podpora pri spoprijemanju z de- 15 % presijo« (vzpostavljena leta 2014), »Podpora 10 % pri spoprijemanju s tesnobo« in »Spoprije- manje s stresom« (vzpostavljeni leta 2016), v 5 % katerih udeleženci spoznajo osnovne značil- 0 % nosti depresije/tesnobe/stresa, vzroke zanje 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let in se seznanijo s potekom in načini zdravlje- Moški Ženske nja. Prav tako pridobijo znanja in veščine, s Vir: CINDI 2016, 25–74 let katerimi si lahko pomagajo sami in izboljšajo svoje počutje. Teh delavnic se je udeležilo Enako kot pri zdravstvenovzgojni delavnici 2,6 % odraslih. Glede na starost se je delav- »Zdrava prehrana« tudi pri delavnici »Teles- nic udeležil najvišji delež odraslih med 55. in na dejavnost – gibanje« medregijske razlike 64. letom starosti (3,8 %) in najnižji delež oseb, kažejo, da se je delavnice udeležil največ- starih med 25 in 34 let (1,6 %). Tudi pri udelež- ji delež odraslih iz ravenske (11,7 %) in naj- bi na psihoedukativnih delavnicah se kaže- manjši delež iz kranjske zdravstvene regije (5 jo medregijske razlike, saj se je teh delavnic %). udeležil največji delež odraslih iz koprske re- gije (3,7 %) in najmanjši iz novomeške (1,6 %). Zdravstvenovzgojna delavnica »Zdravo hujšanje« Skupinsko in individualno svetovan- je za opuščanje kajenja Namen zdravstvenovzgojne delavnice »Zdravo hujšanje« je motivirati udeležence, Skupinskega oziroma individualnega sve- jim nuditi strokovno podporo in pomoč pri tovanja za opuščanje kajenja v ZVC se je zdravem hujšanju ter znanje in veščine za udeležilo 1,3 % odraslih, vključenih v raziska- spreminjanje prehranskih in gibalnih navad, vo, in sicer najvišji delež moških s poklicno iz- prav tako pa tudi podporo v procesu huj- obrazbo (2,1 %) in moških v starostni skupini šanja in vzdrževanju zdravega življenjskega od 55 do 64 let (1,9 %). Svetovanj za opušča- sloga. V to delavnico se je vsaj enkrat vklju- nje kajenja pa se je udeležilo najmanj žensk čilo 4,1 % odraslih, od tega več žensk (5,6 med 25. in 34. letom starosti (0,4 %) ter oseb %) kot moških (2,6 %), delež udeleženih pa z višjo stopnjo izobrazbe in več (0,7 %). Gle- narašča s starostjo. de na regijo bivanja so se teh svetovanj v najmanjšem deležu udeležile osebe iz mur- skosoboške (0,9 %), celjske in mariborske re- Udeležba na delavnici Zdravo hujšanje gije (1 %), v največjem deležu pa osebe iz 25 % novomeške (2,4 %) in ravenske regije (2,1 %). 20 % Individualno svetovanje za 15 % opuščanje tveganega/škodljivega pitja alkohola 10 % 5 % Individualnega svetovanja za opuščanje tveganega/škodljivega pitja alkohola, ki ga 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let izvajajo osebni izbrani zdravniki, se je vsaj Moški Ženske enkrat udeležilo 1,3 % odraslih, in sicer več Vir: CINDI 2016, 25–74 let moških (2 %) kot žensk (0,5 %) ter več oseb v starostnih skupinah od 55 do 64 let (2,1 %) in Glede na regijo bivanja je najmanjši delež od 65 do 74 let (2,2 %) v primerjavi z oseba- oseb, ki so se udeležile delavnice »Zdravo mi v starostni skupini od 25 do 34 let (0,5 %). hujšanje«, iz kranjske (2,7 %), največji pa iz ra- Razlike v udeležbi na tem individualnem sve- venske regije (6,8 %). tovanju se kažejo tudi glede na izobrazbo. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 UPORABA PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV 56 Udeležba na individualnem svetovanju za Glede na regijo bivanja se je tega individu- opuščanje tveganega pitja alkohola alnega svetovanja udeležil najmanjši delež po izobrazbi oseb iz kranjske (0,6 %) in največji delež oseb 2,5 % iz ravenske regije (2,7 %). 2 % 1,5 % 1 % 0,5 % 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Vir: CINDI 2016, 25–74 let Znanja, veščine in podporo pri spreminjanju nezdravih življenjskih navad, katere lahko vodijo v nastanek kroničnih bolezni, nudijo zdravstveni delavci in sodelavci v zdravstvenovzgojnih cen- trih, ki delujejo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Opombe za bralca 1 Preventivni pregled za odrasle v ambulanti družinske medicine je namenjen odkrivanju dejavnikov tveg- anja za razvoj KB (še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni) ali že prisotnih KB. Ugotavljanje de- javnikov tveganja in posameznikove ogroženosti za razvoj KB (srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni, dednih rakavih bolezni, depresije) v okviru preventivnega pregleda poteka na podlagi laboratorijskih testov, meritev in usmerjenega pogovora s posameznikom o njegovem življenjskem slogu (s pomočjo izpolnjevanja vprašalnikov). Del preventivnega pregleda je tudi kratko svetovanje za zdrav življenjski slog in opuščanje zdravstveno tveganih vedenj. S pravočasnim ugotavljanjem dejavnikov tveganja ali ogroženosti za KB je namreč mogoče preprečiti oziroma odložiti razvoj bolezni. Bolezen, ki je odkrita na zgodnji stopnji razvoja, pogosto zahteva tudi manj radikalno zdravl- jenje. Vse odrasle osebe, stare 30 let in več (z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem), vsakih 5 let izbrani osebni zdravnik, oziroma diplomirana medicinska sestra iz ambulante družinske medicine, povabi na preventivni pregled za zgodnje odkrivanje KB. Preventivne preglede v referenčni ambulanti družinske medicine izvaja diplomirana medicinska sestra, ki ob ugotovljeni ogroženosti, oziroma obolelo- sti, posameznika usmeri k zdravniku družinske medicine. V ambulanti družinske medicine, kjer ni diplomi- rane medicinske sestre, pa celoten preventivni pregled izvaja zdravnik družinske medicine. 2 Referenčna ambulanta družinske medicine je naziv za ambulanto družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja. Poleg zdravnika in srednje medicinske sestre paciente v referenčni ambu- lanti družinske medicine spremlja tudi diplomirana medicinska sestra, ki skrbi za vodenje bolnikov z urejen- imi KB in za sistematično preventivno obravnavo opredeljenih oseb (2). Referenčne ambulante družinske medicine so od 1.1.2018 poimenovane kot ambulante družinske medicine. 3 V ZVC so povabljene osebe, ki sta jih po opravljenem preventivnem pregledu tja usmerila izbrani oseb- ni zdravnik, oziroma diplomirana medicinska sestra, iz referenčne ambulante družinske medicine. To so osebe s prisotnimi dejavniki tveganja, osebe, ogrožene za razvoj KB ter tiste z že prisotno KB. V nekatere delavnice in individualna svetovanja se osebe lahko vključijo le po predhodno opravljenem preventiv- nem pregledu, pri drugih pa to ni potrebno. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 UPORABA PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV 57 Dodatno branje • Jug B, Farkaš Lainščak J, ur. Živeti z aterosklerozo. Ljubljana: NIJZ, 2016. • Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju. • Vrbovšek S, ur. Pridružite se aktivnim in uživajte v zdravju. Skupinske delavnice in individualna svetovanja v centru za krepitev zdravja. Lju- bljana: NIJZ, 2016 Literatura 1. Fras Z, Maučec Zakotnik J, Govc Eržen J, Vrbovšek S, Leskošek B. Srčno-žilna preventiva v Sloveniji – zgodba o uspehu in/ali kako smo lahko še boljši. V: Fras Z, urednik. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije – Slovenska hiša srca, 2012: 10–29. 2. Govc Eržen J, Čuš B, Vračko P. Referenčne ambulante družinske medicine – opis projekta. V: Govc Eržen J, Petek Šter M, uredniki. Izvajanje integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni v referenčnih ambulantah družinske medicine. Priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017: 26–30. 3. Jug B, Vodopivec Jamšek V, Vrbovšek S, Farkaš Lainščak J, Simpson Grom P. Kje poteka preprečevanje bolezni srca in žilja? V: Jug B, Farkaš Lainščak J, uredniki. Živeti z aterosklerozo. Priročnik za bolnike s kor-onarno boleznijo in drugimi oblikami ateroskleroze. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016: 61–6. 4. Vrbovšek S, Rebernik K, uredniki. Navodila za organizacijo in delovanje zdravstvenovzgojnih centrov in izvajanje Programa svetovanja za zdravje. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018. Zdravstveno stanje Samoocena zdravja Avtor: Matej Vinko Prebivalci Slovenije v zadnjih letih v večjem deležu ocenjujejo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro. Samoocena zdravja je enostavna in uveljavljena mera splošnega zdravja, ki zajame različne komponente zdravja (telesno, duševno, družbeno) in napo- veduje številne z zdravjem povezane dogodke ali stanja (duševno in telesno manjzmožnost, obolevnost, umrljivost idr.) (1). Samoocena zdravja skozi čas Delež prebivalcev po samooceni zdravja po starosti Samoocenjeno zdravje se od leta 2001 iz- 100 % boljšuje. Leta 2016 je svoje zdravje kot dobro ocenilo za petino več odraslih prebivalcev 80 % kot leta 2001, za skoraj polovico pa se je 60 % zmanjšal delež prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo. 40 % 20 % Delež prebivalcev po samooceni zdravja 0 % skozi čas 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let 100 % Slabo Srednje Dobro 80 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 60 % Samoocena zdravja in 40 % samoocenjeni sloj 20 % Delež prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjuje 0 % kot dobro oziroma zelo dobro, je najvišji med 2001 2004 2008 2012 2016 tistimi, ki se umeščajo v najvišji družbeni sloj. Slabo Srednje Dobro Med prebivalci, ki se umeščajo v nižji druž- Vir: CINDI 2001–2016, 25–64 let beni sloj, je takih, ki svoje zdravje ocenjujejo kot (zelo) dobro, več kot dvakrat manj kot v višjem sloju, skoraj desetkrat več pa je tis- Samoocena zdravja in starost tih, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot (zelo) slabo. Kot najbolj zdrave se ocenjujejo najmlajši – v skupini od 25 do 34 let jih 84,2 % meni, da je njihovo zdravje dobro. Z višanjem starosti se ta delež zmanjšuje – med najstarejšimi je takih zgolj dobra tretjina. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 SAMOOCENA ZDRAVJA 61 Delež prebivalcev po samooceni zdravja Delež prebivalcev z veliko verjetnostjo za in samoocenjenem družbenem sloju težave v duševnem zdravju 100 % 80 % 15 % 60 % 21 % Moški 40 % Ženske 20 % Vir: CINDI 2016, 25–74 let 0 % Nižji sloj Srednji sloj Višji sloj Verjetnost za duševne težave1 je večja pri (Zelo) Slabo Srednje (Zelo) Dobro prebivalcih z nižjo izobrazbo. Delež prebival- Vir: CINDI 2016, 25–74 let cev brez težav v duševnem zdravju je prib- ližno enak pri tistih s poklicno, srednjo in višjo izobrazbo (od 43,1 % do 43,5 %). Duševno zdravje Poleg samoocene splošnega zdravja pri- Delež prebivalcev po verjetnosti za kazujemo tudi stanje duševnega zdravja težave v duševnem zdravju po izobrazbi prebivalcev Slovenije, ki predstavlja temelj 100 % kakovostnega življenja in izpolnjujočega udejstvovanja posameznika v družbi. 80 % Duševne težave so med prebivalci Slovenije 60 % pogosteje prisotne pri ženskah (57,5 %) kot 40 % pri moških (42, 5 %). 20 % 0 % OŠ in manj Poklicna Srednja Višja in več Velika verjetnost, da imajo težave Na meji Brez težav Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Verjetnost za duševne težave je izračunana na podlagi kratkega vprašalnika, s katerim se ocenjuje pogostost anksioznosti, depresivnosti ter pozitivnih čustev. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Literatura 1. Bombak AE. Self-Rated Health and Public Health: A Critical Perspective. Front Public Health. 2013; 1. Izbrane bolezni in zdravstvena stanja Avtor: Matej Vinko Več kot dve tretjini (70,0 %) odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 55 do 74 let, ima prekomerno telesno težo – delež je nekoliko manjši pri mlajših, vendar je kljub temu zaskrbljujoče visok. Med kronične bolezni, ki predstavljajo veliko breme slovenski družbi, spadajo bolezni dihal, sladkorna bolezen, depresija, bolezni in okvare hrbtenice ter bo- lezni srca in ožilja (1). Poglavitni dejavniki tveganja za njihov razvoj so prekomer- na telesna teža, arterijska hipertenzija in zvišane maščobe v krvi (2). Od prikazanih bolezni so med odraslimi pre- srca in ožilja). Veliko pogostejša od bolezni bivalci Slovenije najbolj pogoste bolezni in so zdravstvena stanja, ki predstavljajo de- okvare hrbtenice (21,0 %). Preostale bolez- javnike tveganja za razvoj številnih bolezni. ni so po pogostosti veliko bolj izenačene – Prekomerno težkih je tako več kot polovica zdravniki so jih ugotavljali pri 6,0 % (sladkor- (58,4 %) prebivalcev Slovenije. na bolezen) do 8,7 % prebivalcev (bolezni Delež prebivalcev s posameznimi boleznimi in zdravstvenimi stanji 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Bolezni Bolezni in Depresija Sladkorna Bolezni Prekomerna1 Arterijska Zvišane srca in ožilja okvare bolezen dihal telesna teža hipertenzija maščobe hrbtenice v krvi Vir: CINDI 2016, 25–74 let Zaradi bolezni in okvar hrbtenice so v več- Tudi depresija je s strani zdravnika pogosteje ji meri prizadete ženske. Pogostost slednjih ugotovljena pri ženskah. Ponovno je največ- je namreč večja v vseh starostnih skupinah ja razlika med spoloma v starostni skupini od – največja razlika se pojavi med prebivalci, 45 do 54 let, kjer je depresija približno dvakrat starimi med 45 in 54 let (8,2 %). pogosteje prisotna pri ženskah (13,1 %) kot pri moških (5,1 %). Depresija je tudi edina od Delež prebivalcev z boleznimi in prikazanih bolezni, kjer delež ugotovljene okvarami hrbtenice bolezni pri zdravniku ni največji v najvišji sta- 40 % rostni skupini (od 65 do 74 let). 30 % 20 % 10 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 IZBRANE BOLEZNI IN ZDRAVSTVENA STANJA 64 Delež prebivalcev z depresijo Bolezni srca in ožilja2 so pogostejše pri moš- 40 % kih. Porast v pogostosti s strani zdravnika 30 % ugotovljenih bolezni je opazen v starostni skupini od 45 do 54 let, z višanjem starosti pa 20 % pogostost še nadalje narašča. Najpogostej- še so v starostni skupini od 65 do 74 let, kjer 10 % jih ima ugotovljene 24,9 % moških in 17,8 % 0 % žensk. 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let Delež prebivalcev z boleznimi srca in ožilja 40 % Sladkorna bolezen je mnogo pogostejša pri 30 % moških. Razlike so največje v najstarejših sta- rostnih skupinah (od 55 do 64 let in 65 do 74 20 % let). Najpogosteje je s strani zdravnika ugo- tovljena pri moških, starih med 65 in 74 let 10 % (17,0 %). 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Moški Ženske Delež prebivalcev s sladkorno boleznijo Vir: CINDI 2016, 25-74 let 40 % 30 % Več kot dve tretjini (70,0 %) prebivalcev, sta- rih od 55 do 74 let, ima prekomerno teles- 20 % no težo. Delež je nekoliko manjši pri mlajših, 10 % vendar je kljub temu zaskrbljujoče visok. S starostjo narašča tudi delež prebivalcev, ki 0 % ima s strani zdravnika ugotovljeno arterijsko 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let hipertenzijo in zvišane maščobe v krvi. Delež Moški Ženske slednjih sicer v najstarejši starostni skupini ne- Vir: CINDI 2016, 25–74 let koliko upade (s 40,2 % na 36,1 %). Bolezni dihal so med spoloma približno ena- ko pogosto ugotovljene s strani zdravnika. Pogosteje so prisotne med starejšimi prebi- valci, pri katerih so bolezni dihal ugotovlje- ne približno dvakrat pogosteje v primerjavi z najmlajšo starostno skupino. Delež prebivalcev z boleznimi dihal 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Moški Ženske Vir: CINDI 2016, 25–74 let Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 IZBRANE BOLEZNI IN ZDRAVSTVENA STANJA 65 Delež prebivalcev s posameznimi zdravstvenimi stanji 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let Prekomerna telesna teža Arterijska hipertenzija Zvišane maščobe v krvi Vir: CINDI 2016, 25–74 let Opombe za bralca 1 Prekomerna telesna teža zaobjema čezmerno hranjenost in debelost, ki sta opredeljeni z indeksom te- lesne mase (25 kg/m2 in več). Indeks telesne mase je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih. 2 Pri boleznih srca in ožilja smo upoštevali s strani zdravnika postavljene diagnoze prebolele srčne kapi ali miokardnega infarkta, bolečino v prsih pri mirovanju ali med telesno dejavnostjo (angino pektoris), srčno popuščanje in možgansko kap. Podatki, prikazani v poglavju, so samoporočani. Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. Predstavljeni podatki veljajo za prebivalce, stare 25–74 let, razen v prim- erih, ko je izrecno navedena drugačna starostna skupina. CINDI je kratica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Literatura 1. Slovenia - Global Burden of Disease, country profile. Institute for Health Metrics and Evaluation (spletni vir). Dostopno na: http://www.healthdata.org/slovenia (Zadnji dostop: 9. avgust 2017). 2. Ezzati M, Lopez AD, Rodgers A, Vander Hoorn S, Murray CJ. Selected major risk factors and global and regional burden of disease. The Lancet. 2002; 360(9343): 1347–60. Metodologija Avtorja: Aleš Korošec in Tina Zupanič Kombiniran način anketiranja omogoča doseg večjega števila različnih oseb, izbranih v vzorec raziskave, in s tem zvišuje končno stopnjo odgovora ter zanesljivost populacijskih ocen. Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije je bila v letu 2016 izvedena že petič. Spodnja slika prikazuje starostno strukturo končnega uteženega vzorca. Vzorčenje in odzivnost Vzorčni okvir za pripravo vzorca je predsta- Starostna struktura vzorca, skupaj in po spolu vljal Centralni register prebivalstva. Vzorec je 100 % pripravil Statistični urad Republike Slovenije 20,0 % 19,0 % 19,5 % na podlagi stratificiranega enostavnega slu- 80 % čajnega vzorčnega načrta. V vzorec je bilo 25-34 let 23,1 % 21,6 % 22,4 % vključenih 15.639 prebivalcev Slovenije, ki so 60 % 35-44 let bili na dan začetka anketiranja stari od 25 22,0 % 21,8 % 21,9 % 45-54 let do vključno 74 let. Terenska faza ankete je 40 % 55-64 let potekala od 15. maja do konca septembra 21,1 % 21,6 % 21,3 % 20 % 65-74 let 2016. 13,7 % 16,1 % 14,9 % 0 % moški ženske skupaj Vir: CINDI 2016, 25-74 let Stopnja odgovora v času poteka terenske faze izvedbe raziskave 80 % Način anketiranja in kontrola vprašalnikov 60 % 40 % Vprašalnik so v vzorec izbrane osebe, tako kot v predhodnih raziskavah, prejele po 20 % pošti, in sicer prvič 15. maja 2016. Podobno 0 % kot v letu 2012 smo tudi v tokratni izvedbi 23.05.2016 23.06.2016 23.07.2016 23.08.2016 23.09.2016 raziskave anketo izvedli s kombiniranim na- pošta splet skupaj činom anketiranja, s kombinacijo poštne in spletne ankete. Izbrane osebe so vprašal- Vir: CINDI 2016, 25-74 let nik na papirju s povratno kuverto z naslovom pripadajoče območne enote Nacionalne- Zgornja slika prikazuje rast stopnje odgovora ga inštituta za javno zdravje (NIJZ) prejele v obdobju izvedbe terenske faze raziskave. skupaj z obvestilnim pismom in nato še ob Končna skupna stopnja odgovora je 54,9 1. in 3. opomniku. Tako v obvestilnem pismu %, pri čemer je stopnja odgovora po pošti kot tudi v vseh treh opomnikih je bila vsem 42,7 %, stopnja odgovora po spletu pa 12,2 izbranim osebam ponujena tudi dodatna %. Celotno obdobje terenske faze raziskave možnost spletnega anketiranja, ki je poteka- je potekala tudi intenzivna komunikacijska lo celoten čas trajanja raziskave. Vsaka ose- kampanja, kateri pripisujemo pomemben ba, izbrana v vzorec raziskave, pa je lahko vpliv na doseženo stopnjo odgovora. svoje odgovore podala le enkrat, pisno ali preko spleta. Območne enote NIJZ so med izvajanjem te- renske faze raziskave izvajale osnovno kon- trolo po pošti prejetih vprašalnikov in ocenile stopnjo odgovora spremenljivke za vse pre- Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 METODOLOGIJA 68 jete vprašalnike. Vprašalnike so nato vnesli datkov: osebe, ki so odgovorile na spletno v spletno aplikacijo za vnos anket. Spletno anketo, ter osebe, ki so odgovorile pisno. Po anketiranje in vnos odgovorov, pridobljenih poenotenju imen spremenljivk in osnovnih na papirnatih vprašalnikih, prejetih po pošti, popravkih se je preverilo vsako spremen- sta potekala s pomočjo spletnega orodja ljivko oz. sklop spremenljivk glede notranje EnKlikAnketa (1ka)1. veljavnosti podatkov. V primerih, ko je bilo vprašanje odprtega tipa (npr. količina po- Primerjava poštne in spletne ankete pitih alkoholnih pijač, št. ur sedenja …), se je tekstovno vrednost smiselno zamenjalo s S spletno anketo smo dosegli mlajšo, s po- številsko vrednostjo (npr. 2–5 ur v 3,5 ur). V štno anketo pa starejšo populacijo. Kombini- primerih, ko je oseba označevala samo pri- ran način anketiranja omogoča pridobitev trdilne odgovore (npr. prisotnost težav) in odgovorov vseh izbranih podpopulacijskih nobenih negativnih dogovorov, se je manj- skupin, saj v primerjavi s klasičnim načinom kajoče vrednosti zamenjalo z negativnimi anketiranja z uporabo samo enega načina vrednostmi. Zagotovili smo, da spolno-speci- anketiranja določenih podpopulacij npr. fična vprašanja niso vsebovala odgovorov mladih ne dosežemo. Uporaba kombinira- pri osebah, na katera niso smeli odgovoriti. nega načina zvišuje stopnjo odgovora in Podatki o telesni višini, masi in obsegu pasu zagotovi ustrezno zastopanost vseh podpo- so bili pregledani samostojno in v kombina- pulacij v zbranih podatkih ter s tem zvišuje ciji (ITM-indeks telesne mase, razmerje med zanesljivost populacijskih ocen. obsegoma pasu v višini popka in telesno vi- šino). Neobičajne kombinacije vrednosti the vprašanj so bile pregledane in odpravljene. Izbrani način anketiranja po starostnih skupinah Interno skladnost podatkov o kajenju je roč- 100 % no pregledala strokovnjakinja s področja 80 % kajenja. V delu o prehranskih navadah je bil razvit in opisan model točkovanja, s katerim 60 % smo opredelili, katere osebe se prehranjuje- 40 % jo v skladu s smernicami. 20 % Tako prečiščeni anketni podatki so bili ute- 0 % 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let 65-74 let ženi po spolu, 5-letnih starostnih skupinah, pošta splet zdravstveni regiji ter vseh dvojnih kombi- Vir: CINDI 2016, 25–74 let nacijah. Podatke o sestavi prebivalstva na dan 30. 06. 2016 smo pridobili na spletnih straneh Statističnega urada RS (SURS). Ana- Priprava analitične zbirke podatkov liza podatkov je upoštevala anketno nara- vo podatkov ter njihovo uteževanje (npr. z Priprava analitične zbirke podatkov za leto uporabo Complex Samples v SPSS ali druge 2016 je potekala na primerljiv način kot za primerljive metode). leto 2012. Na začetku sta bila dva vira po- Opombe za bralca 1 Orodje za spletno anketiranje 1ka je dosegljivo na povezavi https://www.1ka.si/. 2 Odgovori anketirancev na vsa vprašanja v vprašalniku so v odstotkih prikazani na strani 70. CINDI je krat- ica raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 69 Priloge Preglednica 1: Merila za opredelitev splošnega nezdravega načina prehranjevanja Merila za opredelitev splošnega nezdravega načina prehranjevanje komponente vprašanje v vprašalniku kriterij točk1 priporočilo2 dnevno šte- Koliko obrokov običajno 2 obroka ali manj (0) Štiri do pet obrokov vilo obrokov pojeste na dan? več kot 2 obroka do vključno 3,5 dnevno obroka (30) več kot 3.5 obroka do manj kot 5 obrokov (70) 5 obrokov (100) zajtrkovanje Kako pogosto uživate zajtrk? 1-3-krat na mesec ali redkeje (0) Vsak dan 1-3-krat na teden (30) 4-6-krat na teden (70) Vsak dan (100) zelenjava Kako pogosto običajno 1-3-krat na mesec ali redkeje (0) Vsak dan, 2-3-krat na dan uživate surovo zelenjavo? 1-3-krat na teden (30) 4-6-krat na teden (50) sadje Kako pogosto običajno 1-krat na dan (70) Vsak dan, 1-2-krat na dan uživate sveže sadje? Več kot 1-krat na dan (100) mlečni izdelki Kakšne mlečne izdelke Ne uživam mlečnih izdelkov (0) Vsak dan; prednostno najpogosteje uživate? Uživam polnomastne mlečne izdelke izdelki z manj maščob (30) Uživam mlečne izdelke z manj maščob (100) kruh Koliko kosov kruha običajno Izključno beli kruh (0) Vsak dan, prednostno pojeste na dan? Beli in polnovredne vrste kruha (50) polnozrnati izdelki Izključno polnovredne vrste kruha (100) ribe Kako pogosto običajno Nikoli (0) 1-2-krat na teden, uživate ribe in morske 1-3-krat na mesec (50) prednostno mastne sadeže? 4-6-krat na teden ali pogosteje (70) morske ribe 1-3-krat na teden (100) soljenje Ali že pripravljeno hrano pri Hrano brez poskušanja dosolim (0) Zmerna uporaba soli, hrane mizi dodatno solite? Hrano najprej poskusim in po potrebi prednostno jodirana sol dosolim (50) Nikoli ne dosolim pripravljene hrane (100) maščoba pri Kako pogosto v vašem Zmerna uporaba maščob; kuhi gospodinjstvu uporabljate Uporaba dnevno (0) živalske maščobe v večji navedene maščobe pri prip- Uporaba tedensko (50) meri zamenjati z rastlinskimi ravi hrane? (trdne margarine Uporaba mesečno ali redkeje (100) olji za peko in/ali masla in/ali smetane in/ali svinjske masti) mesni izdelki Kako pogosto običajno Čim redkeje, prednostno uživate mesne izdelke izdelki z manj maščob in (klobase, šunke, salame…)? vidno strukturo mesa ocvrte jedi Kako pogosto običajno Čim redkeje uživate ocvrte jedi (pomfrit, 4-6-krat na teden ali pogosteje (0) ocvrto meso, ocvrtke…)? 1-3-krat na teden (30) sladke jedi Kako pogosto običajno 1-3-krat na mesec (70) Čim redkeje uživate sladko pecivo, torte? Nikoli (100) sladke pijače Kako pogosto običajno uži- Čim redkeje, prednostno vate aromatizirane gazirane pitna voda in nesladkani in negazirane brezalkoholne napitki pijače (kole, ledeni čaj, sadne napitke, vode z okusom ipd.)? 1 Oseba na podlagi zgornjih kriterijev doseže lahko skupaj 1300 točk. Končna ocena za opredelitev splošnega nezdravega prehranjevanja leži na območju 0 - 100 (seštevek točk / 13), kjer pomeni ocena 100 odsotnost možnih dejavnikov in ocena 0 prisotnost vseh možnih dejavnikov nezdravega prehranje- vanja. 2 Prirejeno po navedenih virih 1-8 v poglavju Prehranjevanje. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 70 Preglednica 2: Rezultati raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2016 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 11. Ali se vam je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste bili zaradi dolge čakalne dobe pozno deležni zdravstvene storitve? da 22,7 22,7 22,7 23,4 23,5 22,8 20,8 23,2 21,5 20,9 22,0 24,8 23,7 22,9 21,8 19,6 23,4 24,0 20,5 22,1 21,9 ne 53,2 52,9 53,6 47,2 48,9 55,1 58,7 57,3 55,8 57,0 54,6 49,0 51,3 55,9 53,2 57,0 51,4 52,2 56,1 55,4 59,8 ni bilo potrebe po zdravstveni storitvi 24,0 24,4 23,7 29,4 27,5 22,1 20,5 19,5 22,6 22,1 23,4 26,2 25,0 21,2 25,0 23,3 25,2 23,8 23,4 22,5 18,3 15. Ali ste v zadnjih 30 dneh imeli katero od naštetih težav? bolečine v prsih med telesno dejavnos- tjo? 9,8 10,8 8,8 10,4 8,4 9,6 10,4 10,7 13,8 11,9 10,5 6,7 11,4 7,9 10,2 9,8 9,1 9,8 8,6 10,6 12,2 bolečine v križu? 53,0 50,8 55,2 50,0 50,8 55,2 55,8 52,9 57,6 58,1 53,3 48,4 54,9 49,6 47,9 44,9 51,9 57,7 59,1 56,7 54,5 bolečine v vratu/ramenih 42,8 37,5 48,3 42,6 45,4 46,6 41,1 36,1 42,5 43,4 42,3 43,1 44,0 45,0 40,8 39,2 42,8 43,3 39,7 44,2 49,0 bolečine v drugih sklepih? 37,4 35,9 39,0 27,4 32,7 40,4 43,7 44,1 42,2 42,4 38,3 32,4 38,5 36,9 35,0 36,2 37,0 37,8 38,5 40,5 35,1 vztrajne napade kašlja z izkašljevanjem sluzi? 11,4 11,2 11,7 13,0 9,7 10,9 11,7 12,4 13,0 12,2 12,2 9,6 12,7 9,7 12,0 12,7 11,7 11,2 8,4 10,4 9,3 otekanje nog? 15,8 10,1 21,6 11,3 13,7 17,3 17,8 19,7 21,1 17,6 15,4 13,3 16,0 13,9 17,0 12,2 15,7 15,9 16,5 18,4 18,6 alergijo? 14,6 12,3 16,9 19,1 17,0 13,9 11,8 10,0 9,8 11,1 14,0 18,6 14,0 12,9 17,9 13,0 16,0 15,2 12,1 10,3 13,4 zaprtje? 11,1 6,4 16,1 14,7 10,9 9,6 10,1 10,7 11,1 9,7 10,1 12,9 11,4 12,5 10,7 9,7 11,6 10,5 10,5 13,0 9,3 glavobol? 38,9 31,0 47,1 54,9 50,2 39,0 27,3 17,3 31,5 34,7 36,6 46,0 36,1 33,1 41,9 37,1 40,7 39,1 42,0 38,3 37,3 nespečnost? 27,7 23,1 32,5 29,3 26,2 28,1 28,7 26,1 27,1 25,4 28,7 28,4 28,1 25,0 26,9 28,1 28,8 25,2 25,0 32,2 28,8 depresivno stanje (potrtost, žalost)? 21,3 17,4 25,3 25,9 22,5 22,2 19,8 14,3 21,1 21,4 21,8 20,8 21,0 19,0 23,8 18,8 21,7 22,1 22,2 20,5 19,9 zobobol? 13,0 12,8 13,2 17,9 14,4 11,9 11,2 8,3 12,0 13,4 13,1 12,9 13,1 10,3 13,9 12,4 12,6 13,7 15,1 11,7 14,4 težave pri uriniranju? 8,7 9,6 7,7 4,4 6,0 7,4 11,4 16,2 10,8 10,2 8,6 7,2 8,5 5,6 9,6 7,8 8,7 8,5 9,5 11,2 8,9 16 Ali imate katero od navedenih bolezni ali stanj, za katere je diagnozo postavil zdravnik? zvišan krvni tlak več kot 140/90 mmHg (hipertenzijo) 25,2 28,4 21,9 6,0 12,5 21,9 41,2 51,8 41,5 34,2 25,1 14,9 28,9 23,5 24,0 22,5 22,1 26,4 27,4 31,8 28,2 zvišane maščobe v krvi (holesterol in/ ali trigliceridi) 26,0 27,4 24,6 8,2 18,2 29,5 40,2 36,1 30,8 31,2 26,0 21,8 27,2 25,0 29,2 23,3 25,0 26,5 25,3 26,0 31,5 sladkorno bolezen (nosečnostna (gestacijska) 6,0 7,1 4,9 1,3 2,2 5,5 9,7 13,7 10,7 8,6 5,6 3,5 7,3 5,4 7,5 5,0 5,8 5,3 7,6 5,4 5,8 sladkorna bolezen ni vključena) prebolelo srčno kap ali miokardni infarkt 2,1 3,1 1,1 0,3 0,7 1,7 3,6 5,1 4,0 3,5 1,7 1,2 2,4 2,3 2,7 2,1 2,2 1,1 2,0 1,9 3,5 bolečino v prsih pri mirovanju ali med telesno dejavnostjo (angino pektoris) 4,6 4,9 4,3 2,7 2,5 4,3 5,6 9,1 9,9 6,3 4,2 2,2 6,7 3,2 5,1 4,6 3,4 4,7 4,0 4,9 6,3 srčno popuščanje 3,7 4,1 3,3 0,8 1,2 2,7 5,1 10,8 6,6 5,4 3,8 1,8 5,3 3,1 4,3 3,3 3,2 3,1 4,2 3,7 3,8 možgansko kap 1,6 1,8 1,4 0,3 0,6 1,7 2,0 4,2 2,9 2,4 1,4 1,0 2,1 1,1 1,1 1,4 1,9 0,9 1,6 1,9 1,9 bolezni ali okvare hrbtenice 21,0 18,5 23,6 9,0 16,3 24,4 28,2 29,0 26,7 27,1 21,3 15,8 25,1 16,6 21,5 15,7 18,7 24,1 21,5 23,1 25,5 bolezni sklepov (artritise ali artroze) 12,6 9,7 15,6 2,1 6,1 12,4 20,3 26,0 19,0 15,5 12,6 9,2 13,6 10,7 14,0 11,8 11,7 13,3 15,9 11,4 13,5 kronični bronhitis, emfizem (KOPB) 3,2 3,3 3,1 1,5 2,0 2,6 4,5 6,0 5,2 3,8 3,6 1,8 3,7 1,8 4,2 3,0 3,6 2,6 3,1 2,0 2,6 bronhialno astmo 4,8 4,5 5,1 4,4 4,7 4,2 5,0 6,1 6,8 4,7 5,1 3,8 4,3 2,9 4,8 5,2 5,4 5,1 4,2 2,5 7,0 razjedo (ulkus) na želodcu ali dvana- jstniku 6,1 5,5 6,8 3,0 4,0 7,5 8,5 8,1 7,6 7,5 6,6 4,5 8,1 4,4 6,6 5,4 6,4 4,9 5,4 5,4 7,6 jetrno cirozo 0,8 0,9 0,8 0,3 0,3 0,8 1,2 1,9 1,7 1,3 0,7 0,4 1,2 0,8 1,2 0,7 0,7 0,6 1,1 0,8 1,1 depresijo 7,4 5,7 9,1 4,7 6,0 9,0 9,6 7,6 12,4 9,0 7,3 5,1 7,1 8,8 8,2 6,5 7,1 8,2 8,2 7,4 5,6 bolezen ščitnice 6,4 2,0 10,9 3,7 5,0 7,4 7,0 9,6 7,9 6,1 6,2 6,1 7,7 4,8 8,0 5,8 6,2 5,3 7,1 4,2 9,8 kronično ledvično odpoved 1,0 1,2 0,9 0,4 0,9 1,2 0,8 2,1 1,1 1,9 1,0 0,6 1,4 0,9 1,9 0,9 0,9 0,5 0,4 1,1 2,5 končno ledvično odpoved 0,5 0,5 0,4 0,2 0,5 0,6 0,4 0,7 0,9 0,8 0,4 0,2 0,8 0,0 0,7 0,6 0,4 0,1 0,2 0,7 0,9 17 Ali ste v zadnjih 7 dneh jemali/ uporabljali naslednja zdravila ali zdravilna sredstva? za znižanje krvnega tlaka 21,6 23,3 19,8 2,1 5,7 16,4 37,4 56,1 40,6 30,0 20,8 11,3 23,5 21,6 19,3 17,5 19,7 22,7 26,4 26,1 24,7 za znižanje maščob v krvi (holesterola in/ ali trigliceridov) 10,7 11,8 9,5 0,4 1,5 7,3 19,8 29,9 20,1 15,3 9,9 5,7 10,3 10,8 10,8 8,6 10,6 10,5 14,0 11,8 10,6 za znižanje sladkorja v krvi 5,1 5,8 4,4 1,2 1,1 3,6 8,0 14,2 9,5 7,5 4,6 2,7 6,2 3,7 4,7 4,6 5,3 4,5 6,3 4,5 3,8 proti glavobolu 27,1 20,8 33,7 30,7 32,8 30,0 22,5 16,2 27,4 28,1 27,4 26,2 25,2 22,0 29,3 26,7 26,9 28,9 32,7 24,5 28,8 proti drugim bolečinam 23,6 18,7 28,6 19,3 19,8 25,9 27,2 26,2 32,9 27,7 24,6 17,1 24,2 17,2 23,6 21,9 21,9 27,2 25,4 24,3 28,3 proti kašnju 5,7 4,8 6,6 5,7 4,9 5,9 5,8 6,2 7,5 6,1 5,5 4,9 6,2 4,6 6,5 5,6 5,0 6,9 4,6 5,3 6,4 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 71 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več pomirjevala in uspavala 6,8 4,6 9,0 2,6 4,0 7,3 10,2 10,9 11,9 8,3 6,7 4,3 6,6 8,7 6,6 5,7 6,5 8,1 7,3 6,4 4,2 prehranska dopolnila in zeliščne pripravke 19,9 13,1 26,8 23,8 21,2 19,5 17,2 17,2 9,3 12,8 19,5 27,6 18,9 21,5 19,5 22,6 21,7 17,8 15,7 18,2 18,5 kontracepcijska sredstva 9,2 0,0 9,2 17,2 15,3 7,4 0,8 0,3 2,1 7,3 9,2 11,7 8,8 6,7 9,1 10,3 9,8 9,7 7,4 6,6 10,7 antidepresive 5,2 3,8 6,6 2,4 4,1 6,6 7,4 4,9 8,1 6,1 5,1 3,7 4,1 5,4 6,5 4,1 4,8 6,6 6,9 4,6 4,4 homeopatska zdravila 2,5 1,5 3,5 2,3 3,8 2,3 2,0 1,6 0,6 1,3 2,4 3,8 1,5 2,7 3,9 3,2 2,8 2,5 1,6 0,8 3,4 druge vrste zdravil 12,0 10,7 13,3 7,8 10,9 11,7 13,8 16,8 11,4 13,0 11,4 12,2 10,3 8,4 12,9 11,6 12,8 11,5 11,2 15,1 14,0 18 Ali ste kdaj redno jemali zdravila za nižanje krvnega tlaka? da 23,3 24,8 21,7 3,0 6,8 17,9 39,9 60,3 44,2 31,8 22,8 12,2 26,4 23,5 21,1 20,1 20,9 23,8 28,1 26,4 27,9 ne 76,7 75,2 78,3 97,0 93,2 82,1 60,1 39,7 55,8 68,2 77,2 87,8 73,6 76,5 78,9 79,9 79,1 76,2 71,9 73,6 72,1 19 Ali so vam kdaj izmerili zvišano koncentracijo krvnega sladkorja (kadarkoli)? da 20,8 21,8 19,8 5,9 10,9 19,4 32,4 42,5 36,2 28,0 20,4 12,3 24,7 20,6 23,1 18,2 19,4 20,3 19,4 21,0 24,2 da, vendar samo v nosečnosti 3,7 0,0 7,5 5,9 7,3 2,8 1,0 0,4 1,5 2,5 3,1 5,6 4,0 2,7 4,2 2,7 4,1 3,0 5,0 4,2 1,8 ne 75,5 78,2 72,7 88,2 81,9 77,8 66,6 57,1 62,3 69,4 76,5 82,1 71,4 76,7 72,8 79,1 76,4 76,7 75,5 74,7 73,9 20 Ali je imel kdo od sorodnikov sladkorno bolezen (diabetes tipa 1 ali 2)? Stari starši, teta, stric, bratranec, sestrična 29,0 26,7 31,3 40,0 32,7 27,6 21,4 17,8 22,4 24,8 29,4 32,4 28,3 34,6 30,3 26,7 30,0 27,6 26,3 25,6 36,3 Starši, brat sestra, otrok 23,2 22,0 24,4 11,9 20,5 25,6 29,3 30,5 26,9 25,8 24,1 19,8 21,2 23,5 24,4 19,9 24,8 23,5 19,7 23,6 25,5 21a Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Krvni tlak V zadnjih 12 mesecih 73,8 72,3 75,3 64,7 68,7 73,8 80,1 85,7 76,3 72,7 73,9 73,5 74,2 72,5 72,6 69,1 73,1 77,5 71,8 77,1 75,0 Pred 1 do manj kot 3 leti 15,5 16,1 14,9 20,3 17,7 16,6 12,4 7,6 12,8 16,0 14,9 16,5 15,1 16,4 13,6 18,0 16,2 13,8 15,0 15,9 14,0 Pred 3 do manj kot 5 leti 4,0 4,3 3,6 4,5 5,1 4,2 3,0 2,3 3,1 3,5 4,4 4,1 3,7 4,6 4,4 5,2 4,2 2,7 5,1 3,4 2,3 Pred več kot 5 leti 2,2 2,4 2,1 1,8 2,4 2,0 2,7 2,3 2,8 2,4 2,2 1,9 2,4 2,9 3,9 3,1 1,9 1,9 1,8 0,9 2,7 nikoli 1,4 1,3 1,4 3,3 1,5 0,8 0,6 0,5 1,5 1,9 1,3 1,1 1,5 1,0 2,2 0,6 1,5 1,2 1,7 1,3 1,7 ne vem 3,2 3,6 2,7 5,3 4,5 2,6 1,2 1,6 3,5 3,5 3,3 2,8 3,1 2,6 3,3 4,0 3,1 2,9 4,6 1,4 4,3 21b Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Maščobe v krvi (holesterol in/ali trigliceridi) V zadnjih 12 mesecih 51,2 51,5 50,9 35,1 44,4 53,5 61,3 69,1 59,4 53,2 51,8 47,4 53,4 49,9 51,7 44,3 51,0 53,6 50,8 51,6 52,2 Pred 1 do manj kot 3 leti 24,5 25,1 23,9 23,6 28,1 27,6 22,7 16,8 19,5 23,3 24,7 26,3 23,7 26,6 23,4 25,1 24,7 22,6 26,4 27,2 24,6 Pred 3 do manj kot 5 leti 6,6 6,3 6,9 4,9 7,5 7,5 7,3 5,1 5,7 7,1 6,7 6,6 5,8 7,1 6,0 8,8 6,7 6,2 5,5 6,0 7,7 Pred več kot 5 leti 3,4 3,3 3,5 2,9 4,2 3,4 3,4 3,1 3,9 3,2 3,4 3,4 2,7 4,2 5,8 3,6 3,0 3,7 4,0 3,1 2,9 nikoli 6,3 5,7 7,0 15,9 7,0 2,8 2,2 2,7 5,2 5,8 6,3 6,9 6,4 6,2 8,3 7,0 5,9 7,2 4,3 5,2 6,0 ne vem 7,9 8,0 7,8 17,5 8,9 5,2 3,1 3,2 6,4 7,4 7,2 9,3 8,0 6,0 4,9 11,2 8,7 6,7 9,0 6,9 6,6 21c Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Sladkor v krvi V zadnjih 12 mesecih 52,6 52,3 52,9 40,6 45,6 52,4 61,8 70,9 58,9 54,6 51,5 50,9 55,1 52,8 50,7 47,1 52,2 55,6 51,7 52,6 52,3 Pred 1 do manj kot 3 leti 22,9 22,6 23,2 23,1 26,3 26,1 20,6 14,2 18,9 21,5 23,6 23,9 21,9 23,4 20,8 24,1 23,2 21,5 23,7 24,6 26,0 Pred 3 do manj kot 5 leti 6,5 5,8 7,3 6,5 6,8 7,3 6,3 5,0 5,1 6,0 6,2 7,4 5,8 7,4 7,2 7,8 6,3 6,5 6,7 7,0 5,0 Pred več kot 5 leti 3,9 3,3 4,4 4,0 5,1 3,3 3,4 3,0 3,7 3,4 4,1 4,0 4,2 4,3 5,3 4,3 3,5 3,9 2,9 3,1 4,1 nikoli 5,9 6,3 5,5 12,4 6,3 3,9 2,9 3,0 6,5 6,1 5,9 5,7 5,5 6,3 9,0 5,0 5,5 5,6 6,3 6,4 6,7 ne vem 8,2 9,7 6,7 13,4 9,9 7,0 5,0 3,8 6,9 8,4 8,7 8,1 7,5 5,8 7,1 11,8 9,3 6,9 8,7 6,3 6,0 21d Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Pregled blata na prikrito krvavitev V zadnjih 12 mesecih 22,7 21,9 23,5 4,8 5,3 26,3 43,0 47,3 30,1 26,9 24,0 17,6 22,1 23,7 21,7 21,5 22,7 24,5 26,0 19,2 23,2 Pred 1 do manj kot 3 leti 16,0 15,7 16,3 7,7 6,9 17,3 29,0 23,9 25,2 17,1 16,3 12,6 16,8 13,9 17,8 12,2 15,9 17,2 14,1 16,8 17,9 Pred 3 do manj kot 5 leti 6,5 6,8 6,2 4,3 5,2 6,2 8,4 10,1 6,1 7,3 7,4 5,4 6,5 6,5 6,0 7,0 6,5 6,0 4,8 7,0 9,7 Pred več kot 5 leti 7,0 7,1 6,8 7,9 8,9 6,8 4,9 5,4 5,0 6,1 6,7 8,1 5,7 7,5 7,9 7,2 7,2 6,1 7,1 8,4 7,4 nikoli 35,1 33,6 36,6 55,9 54,1 32,5 9,7 9,1 22,6 29,8 33,6 42,3 36,3 35,2 34,6 38,7 35,3 32,0 34,9 35,6 31,4 ne vem 12,8 15,0 10,6 19,5 19,6 11,0 5,0 4,3 11,1 12,8 12,1 13,9 12,5 13,3 12,0 13,4 12,4 14,2 13,1 13,0 10,3 21e Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Kolonoskopijo V zadnjih 12 mesecih 5,6 5,6 5,6 1,4 2,6 6,0 9,2 13,2 8,8 7,0 5,7 4,1 5,6 5,6 5,4 5,8 5,8 5,3 5,0 5,8 4,6 Pred 1 do manj kot 3 leti 5,9 5,7 6,0 1,9 2,3 6,5 9,9 13,3 9,6 6,9 5,2 5,0 7,0 4,8 6,5 5,3 6,0 4,8 6,4 5,4 6,1 Pred 3 do manj kot 5 leti 5,3 5,1 5,4 1,2 2,4 5,2 9,9 11,6 6,3 6,6 5,5 4,0 4,9 5,5 5,0 6,3 5,3 5,4 3,9 5,8 4,1 Pred več kot 5 leti 6,5 5,7 7,4 1,7 4,7 6,1 11,6 12,1 8,8 7,2 6,1 6,0 4,9 8,6 7,6 6,0 7,2 5,9 5,1 6,7 7,5 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 72 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več nikoli 67,0 65,0 69,0 80,8 78,0 66,8 51,0 43,1 54,8 60,5 66,7 73,1 67,0 66,5 66,7 66,4 65,7 67,5 69,3 70,2 68,8 ne vem 9,9 13,0 6,6 13,0 10,0 9,4 8,3 6,7 11,7 11,7 10,8 7,8 10,6 9,0 8,9 10,2 9,9 11,1 10,3 6,1 9,0 21f Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Mamografijo (slikanje) dojke (samo ženske) V zadnjih 12 mesecih 21,7 - 21,7 1,2 5,9 30,1 41,6 33,3 30,4 26,6 23,0 16,4 21,0 16,5 22,6 18,9 23,9 23,8 15,0 20,2 20,6 Pred 1 do manj kot 3 leti 18,3 - 18,3 0,2 5,3 24,9 35,6 29,4 28,3 23,5 19,3 13,0 19,7 22,1 17,2 18,9 19,8 14,5 20,5 15,4 14,0 Pred 3 do manj kot 5 leti 6,7 - 6,7 1,5 2,2 7,3 10,1 15,4 11,2 7,0 6,5 5,4 5,9 7,9 6,3 8,4 6,0 7,6 6,1 5,8 9,1 Pred več kot 5 leti 5,4 - 5,4 1,6 3,3 5,9 5,7 13,2 7,8 4,7 6,2 4,2 4,9 6,5 5,9 6,5 4,1 6,7 5,8 6,0 6,3 nikoli 45,2 - 45,2 90,8 80,5 29,7 5,3 6,2 19,4 34,0 42,5 58,8 44,8 43,7 46,2 44,8 44,0 44,1 50,1 50,7 47,4 ne vem 2,7 - 2,7 4,7 2,8 2,0 1,6 2,5 3,0 4,1 2,6 2,2 3,7 3,2 1,7 2,6 2,3 3,5 2,6 1,7 2,6 21g Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Bris materničnega vratu (samo ženske) V zadnjih 12 mesecih 35,8 - 35,8 41,1 40,1 36,0 32,8 23,9 34,0 32,4 36,6 37,0 36,4 39,9 42,3 34,7 33,6 38,8 33,7 34,4 29,4 Pred 1 do manj kot 3 leti 38,6 - 38,6 40,6 41,6 43,1 36,4 25,3 30,3 38,2 36,6 42,6 40,0 37,7 35,1 41,0 39,5 36,0 38,7 36,9 43,3 Pred 3 do manj kot 5 leti 13,0 - 13,0 8,7 11,7 12,0 16,7 18,4 13,7 13,8 13,9 11,9 11,7 12,1 9,4 12,1 14,7 14,0 12,0 12,4 12,7 Pred več kot 5 leti 6,6 - 6,6 2,3 3,3 5,7 7,5 19,8 11,8 7,1 7,6 4,2 5,2 5,5 6,5 7,7 5,8 6,6 9,1 10,4 7,8 nikoli 3,5 - 3,5 5,5 2,1 2,3 3,0 5,8 4,9 5,0 3,2 2,8 3,8 3,1 4,0 2,6 4,1 2,3 3,7 3,2 3,5 ne vem 2,4 - 2,4 1,7 1,2 0,9 3,5 6,8 5,3 3,4 2,1 1,4 2,9 1,7 2,8 1,9 2,2 2,3 2,8 2,6 3,3 21h Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Pregled prostate z določitvijo PSA v krvi (samo moški) V zadnjih 12 mesecih 16,5 16,5 - 1,1 4,5 14,0 32,0 49,0 19,7 18,7 16,0 15,0 16,9 18,7 18,1 14,5 16,0 17,6 17,9 12,6 20,4 Pred 1 do manj kot 3 leti 8,0 8,0 - 1,8 3,2 7,7 15,9 16,7 7,5 9,0 7,1 8,4 6,9 6,3 9,0 7,8 8,1 9,0 5,9 10,5 7,9 Pred 3 do manj kot 5 leti 3,3 3,3 - 0,4 1,2 4,2 6,7 5,9 3,1 3,0 3,7 3,2 4,0 2,9 2,3 2,9 3,3 2,8 2,7 4,8 5,0 Pred več kot 5 leti 2,8 2,8 - 0,6 1,3 2,8 6,0 4,2 3,5 3,3 2,9 1,9 2,7 2,7 2,5 4,6 2,8 1,6 3,5 2,7 1,9 nikoli 61,3 61,3 - 86,9 81,0 63,2 32,4 18,2 58,0 57,9 61,4 64,4 61,0 63,5 60,3 61,6 61,9 59,5 59,8 64,5 60,6 ne vem 8,0 8,0 - 9,2 8,8 8,0 7,0 5,9 8,1 8,1 8,8 7,1 8,6 5,9 7,8 8,6 7,9 9,6 10,2 4,8 4,2 21i Kdaj ste nazadnje opravili naslednje meritve/preglede? Pregled prostate z ultrazvokom (samo moški) V zadnjih 12 mesecih 10,9 10,9 - 2,8 5,2 9,5 18,4 28,6 13,0 11,4 10,0 10,9 8,1 12,3 12,9 11,1 11,8 13,4 8,3 7,9 6,4 Pred 1 do manj kot 3 leti 7,6 7,6 - 1,1 5,1 6,7 14,2 15,9 9,8 8,9 7,3 6,4 5,7 6,2 9,3 6,0 8,7 7,6 8,6 8,9 4,8 Pred 3 do manj kot 5 leti 4,6 4,6 - 1,0 2,0 5,0 7,9 10,7 4,7 3,5 4,7 5,2 4,5 2,1 6,7 3,5 4,6 5,6 4,2 5,1 2,5 Pred več kot 5 leti 3,4 3,4 - 1,7 1,3 3,0 5,9 7,8 1,6 4,6 3,3 3,2 2,9 2,9 3,7 3,9 3,8 3,2 4,1 1,7 3,7 nikoli 66,8 66,8 - 86,7 79,9 68,4 47,5 30,5 63,7 63,2 68,5 68,3 71,0 72,5 60,5 67,9 64,6 63,5 66,4 71,6 77,5 ne vem 6,7 6,7 - 6,8 6,5 7,4 6,2 6,4 7,2 8,5 6,1 5,9 7,8 4,0 6,9 7,5 6,4 6,8 8,5 4,9 5,2 22a Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Krvni tlak zaradi mojih zdravstvenih težav 23,5 22,5 24,5 11,5 16,6 22,9 32,6 41,0 37,5 30,0 22,5 16,9 22,1 21,9 25,3 22,3 21,9 24,4 25,9 25,8 31,4 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 63,6 64,1 63,1 70,1 67,1 65,1 58,6 52,7 48,8 57,3 64,4 70,4 64,3 68,9 60,8 63,9 64,9 63,6 57,0 64,5 57,3 22b Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Maščobe v krvi zaradi mojih zdravstvenih težav 15,3 15,3 15,3 6,1 11,6 14,3 22,6 28,5 24,5 20,2 15,2 10,6 14,4 15,3 18,1 13,4 14,6 16,0 18,7 12,8 19,8 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 65,1 65,5 64,7 56,4 66,6 72,3 66,6 61,6 55,3 62,4 65,5 68,8 66,6 67,1 64,0 62,0 65,7 64,7 59,9 70,8 61,4 22c Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Sladkor v krvi zaradi mojih zdravstvenih težav 14,1 14,3 13,9 7,0 12,0 12,9 19,0 25,3 22,0 18,4 13,7 10,4 13,9 13,5 15,2 11,9 13,6 15,3 17,4 12,3 17,7 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 65,3 63,6 67,1 60,6 64,5 70,3 66,7 63,3 56,5 61,6 65,0 69,6 66,3 68,0 64,6 65,4 64,8 65,7 59,4 69,5 62,7 22d Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Pregled blata na prikrito krvavitev zaradi mojih zdravstvenih težav 9,3 9,4 9,3 6,9 8,0 9,7 10,1 14,4 13,0 9,3 9,0 8,6 7,9 7,2 8,5 9,6 10,1 9,3 8,8 9,5 13,0 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 36,0 35,4 36,6 9,9 10,0 40,0 71,2 67,4 46,0 42,7 37,6 28,7 36,9 39,9 38,4 31,8 34,6 38,0 37,8 34,8 36,1 22e Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Kolonoskopija zaradi mojih zdravstvenih težav 12,0 10,3 13,7 4,4 8,1 14,0 17,7 22,3 17,3 14,2 11,7 10,0 11,1 14,2 10,9 12,0 12,7 11,4 9,9 12,4 12,8 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 73 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 9,9 10,5 9,2 1,2 2,4 8,5 21,6 26,8 14,1 12,6 8,9 8,5 9,7 7,3 12,1 9,9 10,4 9,2 8,9 10,0 8,6 22f Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Mamografija (slikanje) dojke (samo ženske) zaradi mojih zdravstvenih težav 9,7 - 9,7 2,4 7,5 15,0 11,5 13,5 13,8 12,3 9,8 7,6 11,8 9,8 9,8 7,2 8,7 11,5 7,0 11,8 10,2 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 40,9 - 40,9 2,8 8,8 50,8 80,8 76,6 60,6 48,0 44,3 30,3 38,7 41,0 41,7 43,6 43,9 38,6 37,3 34,1 41,1 22g Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Bris materničnega vratu (samo ženske) zaradi mojih zdravstvenih težav 9,3 - 9,3 6,5 9,5 11,8 7,9 11,8 14,2 11,5 9,8 7,0 10,3 5,7 9,5 8,7 9,0 10,6 10,0 11,5 4,9 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 80,8 - 80,8 82,3 82,1 81,6 82,6 70,9 71,1 77,7 79,8 85,2 77,6 86,4 80,7 83,1 80,7 81,1 78,8 79,9 84,0 22h Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Pregled prostate z določitvijo PSA v krvi (samo moški) zaradi mojih zdravstvenih težav 11,8 11,8 - 1,2 4,2 12,5 21,2 31,3 11,8 16,0 11,7 9,1 11,7 12,2 12,0 10,0 11,4 13,0 12,8 11,8 13,5 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 17,1 17,1 - 2,6 5,1 14,5 37,2 41,0 15,8 18,0 15,7 18,4 17,5 20,3 18,8 16,9 17,2 16,4 13,0 17,6 16,5 22i Če je ta meritev/pregled bil/a opravljen/a, ali je bil/a opravljen/a zaradi vaših zdravstvenih težav ali na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu (vključno s programi ZORA, DORA, Svit)? Pregled prostate z ultrazvokom (samo moški) zaradi mojih zdravstvenih težav 13,1 13,1 - 3,1 7,2 13,7 20,1 32,1 16,2 15,9 12,5 11,0 10,8 13,4 15,9 12,3 14,2 13,2 13,8 12,8 7,3 Na rednem preventivnem zdravstvenem pregledu 12,4 12,4 - 3,4 5,6 9,3 24,9 29,2 10,9 12,5 11,5 13,7 11,3 10,8 15,4 10,2 13,4 14,5 10,2 11,7 6,3 23 Kdaj ste sami nazadnje sami - izmerili krvni tlak? Pred manj kot 1 mesecem 45,7 44,1 47,4 26,5 31,2 44,2 61,6 75,1 61,4 51,9 46,9 36,4 50,2 44,3 44,9 38,1 39,7 52,2 52,6 51,0 54,1 Pred 1 do 6 meseci 19,5 19,5 19,6 21,3 21,9 21,4 17,7 12,9 16,1 17,6 19,9 21,1 20,0 19,6 18,5 18,9 19,4 18,8 22,1 20,1 20,1 Pred več kot 6 meseci 17,1 17,5 16,7 26,6 22,5 17,4 9,8 5,5 9,3 14,2 15,7 22,5 13,8 18,9 18,8 20,2 18,7 16,4 14,5 14,8 14,9 Nikoli 17,6 18,9 16,4 25,6 24,4 17,0 10,9 6,5 13,1 16,2 17,5 19,9 16,0 17,2 17,8 22,8 22,3 12,7 10,7 14,0 10,9 23 Kdaj ste sami nazadnje sami - samopregledovali dojke (samo ženske) Pred manj kot 1 mesecem 49,2 - 49,2 34,5 43,8 54,7 56,2 59,7 59,5 55,6 53,3 40,4 53,7 49,2 51,5 44,3 43,9 52,9 56,6 51,0 53,6 Pred 1 do 6 meseci 25,4 - 25,4 28,5 26,9 24,8 23,4 22,2 19,7 21,5 24,6 29,3 24,5 26,3 19,6 26,9 26,1 25,7 26,1 25,8 25,3 Pred več kot 6 meseci 12,9 - 12,9 19,4 14,0 11,0 10,6 8,0 7,3 8,7 11,1 17,3 12,4 12,3 15,6 14,6 14,5 8,9 10,0 12,5 14,0 Nikoli 12,6 - 12,6 17,7 15,4 9,5 9,7 10,1 13,5 14,2 11,0 13,0 9,4 12,3 13,2 14,3 15,5 12,5 7,3 10,7 7,1 23 Kdaj ste sami nazadnje sami - samopregledovali moda (samo moški) Pred manj kot 1 mesecem 35,6 35,6 - 32,0 31,6 36,0 41,7 39,9 36,0 38,6 33,1 36,3 38,8 35,2 35,0 28,4 33,2 38,2 42,1 36,0 42,8 Pred 1 do 6 meseci 15,9 15,9 - 21,7 15,9 14,8 12,5 13,2 11,9 15,1 16,9 16,5 14,8 15,5 17,6 14,9 14,5 17,5 20,3 15,2 20,8 Pred več kot 6 meseci 9,4 9,4 - 13,0 10,4 8,4 7,7 5,7 3,9 7,5 10,6 10,8 9,4 10,3 12,3 10,2 9,4 6,8 9,4 11,5 8,1 Nikoli 39,0 39,0 - 33,3 42,1 40,8 38,2 41,2 48,3 38,9 39,4 36,4 37,0 38,9 35,2 46,5 42,9 37,4 28,2 37,3 28,3 24 Ali ste bili kdaj povabljeni na preventivni pregled k vašemu osebnemu zdravniku ali v referenčno ambulanto? da, večkrat 17,3 18,1 16,6 5,1 8,7 19,4 28,1 28,9 23,9 20,4 16,8 14,1 18,9 17,7 14,6 19,2 16,2 16,7 14,1 22,1 20,7 da, enkrat 29,3 27,3 31,5 14,6 30,1 36,1 34,9 29,9 31,9 32,5 30,2 26,0 32,2 42,5 26,7 34,8 25,4 27,0 32,5 32,3 24,3 nikoli oz. ne vem 53,3 54,6 52,0 80,3 61,2 44,5 37,0 41,3 44,2 47,1 53,0 59,9 49,0 39,8 58,8 46,0 58,5 56,4 53,4 45,6 54,9 25 Ali ste se kdaj udeležili preventivnega pregleda pri vašem osebnem zdravniku ali v referenčni ambulanti? da, večkrat 21,5 23,2 19,7 7,7 10,7 23,5 33,7 36,5 27,8 24,8 21,5 17,6 21,6 21,4 18,9 23,1 20,3 21,4 22,5 25,5 23,6 da, enkrat 30,7 28,4 33,0 17,2 32,5 37,1 34,3 30,9 32,5 32,1 31,9 28,0 34,7 39,3 30,6 33,8 26,7 30,2 30,1 31,0 29,5 nikoli oz. ne vem 47,9 48,4 47,3 75,1 56,8 39,4 31,9 32,6 39,7 43,1 46,6 54,4 43,7 39,3 50,5 43,1 53,0 48,4 47,3 43,5 46,8 26 Ali ste bili kdaj povabljeni na delavnice za zdrav življenjski slog v zdravstvenovzgojni center? da, večkrat 4,4 3,9 4,9 2,0 2,9 3,8 6,9 7,6 4,9 5,3 4,3 3,8 4,7 5,0 5,8 2,4 4,1 4,2 5,7 4,5 6,4 da, enkrat 10,2 9,4 11,0 4,4 6,9 10,9 14,7 15,5 13,1 13,0 10,6 7,2 12,1 8,6 12,9 6,4 9,5 9,0 8,4 12,9 18,1 nikoli oz. ne vem 85,4 86,7 84,1 93,6 90,2 85,3 78,4 76,9 82,0 81,7 85,0 88,9 83,2 86,4 81,2 91,2 86,5 86,7 85,8 82,6 75,4 27a Ali ste se kdaj udeležili delavnic/svetovanj v zdravstvenovzgojnem centru? Delavnica ‘Zdrava prehrana’ da, večkrat 2,8 2,1 3,5 1,0 1,9 2,4 4,5 5,1 3,7 2,7 3,0 2,3 3,4 2,2 3,9 2,0 2,2 2,9 3,9 2,6 4,2 da, enkrat 7,7 6,3 9,1 5,0 4,6 6,8 11,3 13,0 9,7 9,4 7,3 6,5 7,9 6,8 10,6 5,0 8,4 6,4 6,6 5,5 13,8 nikoli oz. ne vem 79,6 81,9 77,2 79,0 82,8 82,6 76,8 74,1 78,1 80,9 81,3 77,8 79,1 83,9 76,4 82,7 77,7 80,4 83,4 81,6 77,3 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 74 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več ne poznam 10,0 9,7 10,2 15,0 10,7 8,1 7,4 7,8 8,4 7,0 8,4 13,4 9,6 7,2 9,1 10,2 11,7 10,4 6,1 10,3 4,7 27b Ali ste se kdaj udeležili delavnic/svetovanj v zdravstvenovzgojnem centru? Delavnica ‘Telesna dejavnost - gibanje’ da, večkrat 2,3 1,8 2,8 0,8 1,3 2,4 3,5 4,4 3,3 1,9 2,3 2,2 3,2 2,2 1,8 1,6 2,0 2,5 1,6 2,3 3,7 da, enkrat 5,0 4,4 5,7 3,2 3,9 4,9 7,3 6,9 5,4 6,2 4,9 4,4 5,2 4,7 5,6 3,4 5,2 4,3 7,5 3,9 8,0 nikoli oz. ne vem 82,4 83,6 81,1 80,5 84,4 84,1 81,3 80,3 81,7 84,8 84,1 79,8 81,9 86,0 82,6 84,8 80,5 82,8 84,2 83,3 82,7 ne poznam 10,3 10,2 10,4 15,5 10,4 8,6 8,0 8,4 9,6 7,1 8,7 13,6 9,7 7,1 10,0 10,2 12,3 10,3 6,6 10,5 5,6 27c Ali ste se kdaj udeležili delavnic/svetovanj v zdravstvenovzgojnem centru? Delavnica na področju duševnega zdravja da, večkrat 1,1 0,7 1,4 0,4 1,2 1,2 1,8 0,5 1,1 0,9 1,1 1,0 1,4 1,0 1,0 0,7 0,8 1,1 1,2 1,6 1,4 da, enkrat 1,5 1,4 1,6 1,1 1,1 1,6 2,0 1,8 1,5 1,1 1,8 1,5 1,8 1,5 2,7 1,5 1,4 1,4 2,0 0,0 2,0 nikoli oz. ne vem 86,5 87,4 85,4 82,9 86,4 87,8 87,6 88,4 87,4 90,5 87,6 83,3 86,7 89,8 86,6 87,1 84,6 86,8 88,2 87,6 88,8 ne poznam 11,0 10,4 11,6 15,5 11,3 9,4 8,6 9,3 10,0 7,6 9,5 14,3 10,1 7,7 9,7 10,8 13,2 10,7 8,6 10,8 7,8 27d Ali ste se kdaj udeležili delavnic/svetovanj v zdravstvenovzgojnem centru? Delavnica ‘Zdravo hujšanje’ da, večkrat 1,1 0,6 1,6 0,7 0,6 0,7 2,0 1,7 1,1 0,9 1,2 1,0 1,5 1,0 1,6 0,8 0,8 1,1 0,5 1,6 1,4 da, enkrat 3,0 2,0 4,1 1,8 2,0 2,9 4,3 5,2 3,3 3,6 3,4 2,3 3,5 3,3 4,1 1,8 2,3 3,8 2,9 2,5 5,4 nikoli oz. ne vem 86,1 87,7 84,4 83,3 87,6 88,2 85,8 84,4 86,8 88,6 86,6 84,2 86,1 88,5 84,1 87,4 85,1 85,5 89,4 86,9 87,1 ne poznam 9,8 9,7 10,0 14,2 9,8 8,2 7,9 8,7 8,8 7,0 8,8 12,5 8,9 7,1 10,2 10,0 11,8 9,5 7,1 9,0 6,1 27e Ali ste se kdaj udeležili delavnic/svetovanj v zdravstvenovzgojnem centru? Delavnica oz. individualno svetovanje za opuščanje kajenja da, večkrat 0,2 0,2 0,3 0,1 0,3 0,3 0,3 0,2 0,0 0,2 0,4 0,1 0,4 0,0 0,0 0,2 0,3 0,3 0,0 0,2 0,6 da, enkrat 1,0 1,1 0,9 0,8 0,7 1,0 1,6 0,9 0,9 1,6 1,2 0,6 0,6 1,8 1,4 0,9 0,9 0,7 0,9 2,3 1,5 nikoli oz. ne vem 89,9 90,4 89,3 87,5 90,2 91,1 90,5 90,0 90,1 91,8 90,6 88,3 91,2 91,5 89,2 90,1 88,7 90,2 92,1 88,3 92,4 ne poznam 8,8 8,2 9,5 11,5 8,8 7,6 7,6 8,9 9,1 6,4 7,8 10,9 7,8 6,7 9,4 8,7 10,2 8,8 7,0 9,3 5,5 27f Ali ste se kdaj udeležili delavnic/svetovanj v zdravstvenovzgojnem centru? Individualno svetovanje za opuščanje tveganega/škodljivega pitja alkohola pri osebnem zdravniku da, večkrat 0,4 0,6 0,2 0,1 0,1 0,4 0,8 0,9 0,7 0,7 0,4 0,1 0,5 0,2 0,4 0,2 0,4 0,5 0,6 0,2 1,0 da, enkrat 0,9 1,4 0,2 0,4 0,8 0,6 1,3 1,2 1,5 1,1 1,0 0,4 1,8 1,5 1,3 0,4 0,6 0,4 0,3 0,8 1,7 nikoli oz. ne vem 89,8 89,6 90,0 86,9 90,3 90,9 90,6 90,0 89,3 91,5 90,6 88,2 89,7 92,0 89,8 90,3 88,3 89,9 92,5 90,1 92,2 ne poznam 9,0 8,5 9,5 12,6 8,7 8,1 7,3 7,8 8,4 6,6 7,9 11,3 8,0 6,3 8,5 9,0 10,7 9,2 6,5 8,9 5,0 28a Koliko se strinjate s trditvami v zvezi s cepljenjem? Cepljenje učinkovito zaščiti bred boleznijo. se sploh ne strinjam 4,3 4,4 4,2 5,6 4,1 3,7 4,2 3,8 6,6 5,1 4,1 3,4 4,7 3,2 4,3 3,4 4,7 4,8 2,9 3,8 4,0 v glavnem se ne strinjam 8,5 8,8 8,1 8,2 8,8 8,2 8,9 8,2 9,5 9,8 8,9 7,1 8,6 9,3 7,2 7,9 8,6 8,0 8,6 10,6 7,8 niti se ne strinjam, niti se strinjam 22,3 21,7 23,0 23,0 23,0 22,9 21,1 20,8 24,6 25,8 24,0 18,5 23,7 21,4 23,6 21,3 20,5 22,5 24,3 27,4 21,0 v glavnem se strinjam 47,9 48,4 47,4 47,0 50,7 49,0 46,9 44,0 40,9 44,4 46,9 52,5 45,8 51,0 47,0 49,5 49,2 47,1 45,6 44,1 52,9 povsem se strinjam 17,0 16,6 17,4 16,2 13,4 16,2 18,8 23,2 18,5 14,8 16,1 18,4 17,2 15,1 17,9 17,9 17,0 17,6 18,7 14,2 14,3 28b Koliko se strinjate s trditvami v zvezi s cepljenjem? Zaupam v cepljenje. se sploh ne strinjam 6,0 5,8 6,1 8,8 6,1 4,9 4,9 4,8 6,8 6,8 5,8 5,5 6,0 4,9 5,8 6,2 6,5 5,8 3,6 6,3 6,2 v glavnem se ne strinjam 9,5 9,6 9,5 11,5 10,0 8,4 9,1 8,0 9,8 9,8 9,4 9,5 11,1 8,6 9,9 7,8 9,2 9,6 9,8 10,9 8,9 niti se ne strinjam, niti se strinjam 23,2 22,9 23,6 24,9 26,2 23,0 21,1 18,8 23,7 25,3 24,6 20,9 24,1 25,6 23,7 21,8 22,4 24,4 21,8 25,8 20,0 v glavnem se strinjam 43,9 44,4 43,3 39,2 44,2 46,7 45,4 43,3 41,4 43,4 43,5 45,0 41,6 46,1 41,2 46,1 43,8 43,4 48,3 42,3 48,5 povsem se strinjam 17,4 17,2 17,5 15,6 13,4 17,0 19,4 25,1 18,3 14,6 16,8 19,0 17,3 14,9 19,3 18,1 18,2 16,8 16,4 14,7 16,4 28c Koliko se strinjate s trditvami v zvezi s cepljenjem? Strah me je cepljenja, ker se bojim stranskih učinkov. se sploh ne strinjam 24,1 27,7 20,3 21,9 20,6 25,1 26,4 29,5 25,0 24,6 26,0 21,8 24,7 23,3 24,2 23,9 22,9 26,9 23,2 24,9 20,9 v glavnem se ne strinjam 22,3 24,1 20,4 24,9 23,7 23,0 19,5 17,8 14,8 17,8 21,4 27,2 20,7 22,1 22,0 24,8 23,8 19,8 22,8 20,3 23,1 niti se ne strinjam, niti se strinjam 22,6 22,7 22,4 21,2 24,7 23,2 22,0 20,5 24,4 25,4 22,8 20,6 24,2 22,9 22,9 21,7 22,0 20,8 27,2 23,7 20,6 v glavnem se strinjam 21,9 18,3 25,7 20,8 22,1 21,3 22,9 22,8 23,3 23,7 21,1 21,5 20,8 22,9 20,1 22,7 22,3 22,2 20,1 22,3 23,5 povsem se strinjam 9,1 7,2 11,2 11,2 8,8 7,3 9,2 9,4 12,4 8,6 8,7 9,0 9,6 8,9 10,7 6,9 8,9 10,2 6,7 8,8 11,9 28d Koliko se strinjate s trditvami v zvezi s cepljenjem? Veliko bolje preboleti nalezljivo bolezen po naravni poti kot biti cepljen. se sploh ne strinjam 25,6 25,1 26,1 21,8 23,5 27,5 27,9 28,8 24,0 22,4 25,1 27,9 25,8 24,2 24,3 25,2 26,6 26,1 22,8 24,0 26,0 v glavnem se ne strinjam 23,3 23,8 22,8 24,2 25,9 22,7 21,7 20,1 17,1 20,0 22,1 27,7 22,3 27,8 24,3 24,5 24,5 23,0 21,2 19,5 17,1 niti se ne strinjam, niti se strinjam 27,1 26,3 27,9 32,1 29,5 25,6 23,7 21,7 25,2 25,8 27,8 27,5 26,8 27,0 29,5 28,7 26,0 24,5 26,2 30,7 34,7 v glavnem se strinjam 16,2 16,0 16,5 13,2 14,2 16,2 19,2 20,8 22,5 22,0 16,5 11,7 17,6 14,9 13,2 14,6 15,1 18,3 20,4 18,0 13,2 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 75 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več povsem se strinjam 7,8 8,9 6,8 8,7 6,9 7,9 7,5 8,5 11,3 9,7 8,6 5,3 7,5 6,0 8,8 7,0 7,8 8,1 9,4 7,9 9,0 28e Koliko se strinjate s trditvami v zvezi s cepljenjem? Cepljenje posameznika je zelo pomembno za zaščito sebe in drugih. se sploh ne strinjam 4,1 4,5 3,7 4,8 4,2 3,6 3,9 4,0 6,0 4,3 3,9 3,7 4,4 4,2 4,5 3,6 4,3 4,5 2,4 3,8 3,0 v glavnem se ne strinjam 6,9 7,4 6,3 7,0 7,6 5,6 7,6 6,3 7,4 7,8 7,2 6,0 6,5 5,7 8,7 6,7 6,2 7,0 6,8 8,6 8,5 niti se ne strinjam, niti se strinjam 21,4 21,3 21,6 25,0 23,2 21,8 19,0 15,5 22,7 23,8 21,6 19,8 23,0 18,2 23,2 22,3 20,0 20,9 20,5 24,6 24,0 v glavnem se strinjam 39,1 39,4 38,8 37,2 40,2 39,1 38,2 41,8 35,1 37,7 40,3 39,8 37,5 45,2 36,6 38,3 39,0 41,8 41,9 36,0 35,9 povsem se strinjam 28,5 27,4 29,6 26,0 24,9 29,9 31,3 32,5 28,8 26,4 27,0 30,7 28,6 26,7 27,0 29,0 30,6 25,8 28,5 27,0 28,5 29 Ali imate priznano katero od stopenj invalidnosti? ne 88,6 88,1 89,0 98,7 96,3 88,7 77,4 78,5 74,0 81,2 89,5 96,5 86,8 89,6 88,6 91,1 91,0 87,7 88,4 84,3 78,2 I. stopnjo 2,7 3,0 2,5 0,5 0,8 2,4 5,1 6,1 5,1 4,6 2,7 0,9 3,4 2,3 2,6 2,6 1,9 3,1 2,3 4,5 4,0 II. stopnjo 1,7 1,4 2,1 0,1 0,6 1,0 3,6 4,2 4,5 2,5 1,5 0,6 1,7 2,7 2,5 1,3 1,8 0,9 1,5 1,3 4,3 III. stopnjo 7,0 7,5 6,4 0,7 2,3 7,9 14,0 11,1 16,4 11,7 6,3 2,0 8,0 5,4 6,2 4,9 5,4 8,3 7,7 9,9 13,5 30 Kakšno je vaše splošno zdravstveno stanje? zelo dobro 14,9 15,8 13,9 29,9 20,2 11,7 6,4 3,5 4,5 8,0 13,9 23,0 13,3 15,0 17,1 17,3 16,2 14,3 10,9 12,7 11,1 dobro 47,8 49,1 46,6 54,2 57,2 50,5 40,0 32,2 28,7 41,9 47,8 57,7 45,4 51,4 47,9 48,8 49,3 46,9 47,0 46,4 45,5 srednje 32,1 30,4 33,8 14,7 20,3 31,8 46,3 53,2 54,0 43,3 32,9 17,9 35,2 30,1 29,7 29,2 29,9 33,2 36,3 34,7 36,6 slabo 4,4 3,9 4,9 0,9 1,9 5,0 6,1 9,3 10,7 5,6 4,4 1,3 5,3 2,5 4,7 3,8 3,8 4,5 4,9 5,3 6,2 zelo slabo 0,9 0,9 0,8 0,3 0,5 0,9 1,1 1,8 2,2 1,1 1,0 0,1 0,9 1,0 0,7 1,0 0,8 1,1 0,9 0,9 0,5 31 Kako skrbite za svoje zdravje? zelo dobro 8,5 8,7 8,4 11,9 10,0 7,7 6,5 5,9 6,6 5,2 8,1 11,4 7,8 9,1 10,0 8,1 10,1 8,5 4,3 6,8 6,4 kar dobro 57,3 55,7 58,9 53,9 55,8 57,5 56,6 64,8 51,8 56,1 56,5 60,6 58,3 57,5 57,8 58,6 55,9 58,7 60,7 51,0 59,7 bolj malo, premalo 27,6 28,8 26,4 29,7 29,3 28,2 28,2 20,5 27,7 29,6 29,0 25,3 27,3 27,0 25,6 27,6 27,1 26,9 28,2 34,5 27,9 skoraj nič 1,6 1,8 1,3 2,3 2,0 1,3 1,1 0,8 2,2 1,5 2,0 0,9 2,1 0,3 1,4 1,7 1,8 1,0 1,0 2,4 0,9 ne vem, kaj bi rekel 5,0 5,0 5,1 2,2 2,9 5,3 7,6 8,0 11,7 7,6 4,5 1,8 4,5 6,1 5,3 4,0 5,2 4,9 5,8 5,4 5,1 32 Koliko zob vam manjka? nič 25,3 25,0 25,6 61,3 37,1 14,4 6,5 3,4 5,9 11,2 22,5 42,3 27,4 26,5 24,5 26,7 27,0 24,2 18,8 19,9 24,1 1-5 47,1 49,4 44,8 36,1 57,5 61,7 43,8 28,9 35,8 49,5 50,2 46,7 46,6 49,3 49,4 45,3 45,4 49,4 46,5 49,7 48,0 6-10 11,0 10,3 11,6 1,9 3,5 12,9 19,8 18,5 18,0 15,6 11,5 5,6 10,4 10,7 10,4 11,0 11,0 9,3 15,8 13,5 9,2 več kot 10, toda ne vsi 10,7 9,6 11,8 0,2 1,7 8,3 19,6 28,7 24,0 14,8 10,6 4,0 9,9 8,6 9,1 11,9 10,4 11,6 12,3 11,5 10,5 manjkajo mi vsi zobje oziroma nosim totalno protezo 5,9 5,6 6,2 0,4 0,2 2,7 10,2 20,5 16,2 8,8 5,2 1,5 5,7 5,0 6,7 5,1 6,2 5,6 6,5 5,3 8,1 33 Kako pogosto si umivate zobe? nikoli 0,8 1,5 0,1 0,2 0,1 0,6 1,4 2,0 1,3 1,6 0,7 0,2 0,4 0,9 0,6 1,0 0,6 1,2 1,3 1,1 0,2 ne vsak dan 6,4 10,0 2,7 4,7 4,3 6,8 8,7 8,1 14,5 9,9 6,6 1,8 7,7 5,5 5,5 5,5 5,8 5,7 8,2 10,4 4,9 enkrat dnevno 28,5 34,6 22,1 25,4 24,6 28,5 32,3 32,8 35,5 34,6 29,9 21,4 32,4 28,3 26,3 27,1 26,4 28,3 30,6 33,5 26,0 dvakrat dnevno 52,2 46,0 58,6 60,4 59,6 52,9 43,8 41,4 38,3 43,5 50,9 62,9 50,0 52,5 53,4 52,5 54,4 52,7 50,4 44,0 56,0 večkrat dnevno 12,1 7,8 16,5 9,3 11,4 11,2 13,7 15,8 10,4 10,4 11,9 13,7 9,5 12,8 14,3 13,9 12,8 12,0 9,5 11,1 12,9 34 Kako pogosto se počutite napete, pod stresom ali velikim pritiskom? nikoli 5,0 6,9 3,0 2,9 3,4 4,2 6,3 9,4 7,5 6,6 5,2 3,0 4,0 6,0 5,9 6,0 5,3 4,6 4,1 4,8 3,7 zelo redko 24,6 29,1 19,9 23,4 22,3 21,1 27,6 30,2 22,0 26,8 25,7 23,2 25,7 24,2 23,7 24,4 23,5 25,7 26,6 21,2 30,1 občasno 47,3 44,7 50,0 45,4 47,3 48,0 47,2 48,8 50,3 46,5 47,2 46,8 47,4 47,6 46,4 44,1 46,7 48,8 49,4 51,1 43,9 pogosto 18,6 15,0 22,3 23,2 20,9 21,6 15,1 9,7 16,7 16,2 16,8 22,2 19,1 18,4 18,7 21,1 19,3 16,7 16,6 17,1 18,6 vsak dan 4,6 4,4 4,8 5,2 6,1 5,2 3,7 1,9 3,5 3,9 5,1 4,7 3,8 3,9 5,3 4,4 5,2 4,2 3,4 5,8 3,8 35 Če se počutite napete, pod stresom ali velikim pritiskom, kaj menite, da je vzrok temu? Obremenitve na delovnem mestu 54,7 57,7 51,7 72,1 78,0 70,1 32,6 5,4 25,0 42,5 54,8 71,5 53,7 52,8 53,9 53,9 57,4 53,5 50,1 55,0 54,7 Slabi odnosi med sodelavci 19,1 18,0 20,2 26,2 27,9 22,6 11,1 2,6 9,2 14,2 19,1 25,2 18,4 20,0 22,5 16,6 21,3 18,0 16,7 16,7 14,3 Problemi v družini 28,7 21,9 35,7 33,0 31,0 24,7 28,0 26,4 21,6 23,8 28,9 33,6 27,1 29,4 29,7 29,2 32,0 25,6 26,4 25,3 26,1 Slabi materialni pogoji za življenje 27,6 27,5 27,6 29,1 26,1 27,5 30,8 23,1 36,8 36,5 29,0 18,1 29,8 23,4 25,4 25,8 25,0 31,7 31,6 29,0 28,3 Osamljenost 11,0 9,8 12,1 15,9 9,8 7,9 10,0 12,1 13,1 8,8 11,5 10,8 11,8 11,2 12,8 10,1 10,3 11,0 10,3 12,3 9,6 Hrupno okolje 12,3 12,1 12,4 14,0 12,9 13,4 10,2 10,4 11,8 12,7 11,9 12,6 13,7 12,8 12,2 11,1 12,8 11,8 9,9 11,3 12,4 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 76 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več drugo 12,0 10,4 13,7 12,6 9,6 8,5 13,6 16,7 11,9 11,4 12,0 12,2 13,7 12,3 11,2 10,5 13,6 8,3 12,5 14,0 8,3 36 Kako obvladujete napetosti, stres in pritiske, ki jih doživljate v življenju? zlahka jih obvladujem 17,2 20,9 13,4 16,0 15,8 16,5 17,6 21,6 19,0 19,2 18,7 14,1 18,8 19,3 15,6 18,6 16,0 17,1 18,2 14,3 22,7 z nekaj truda jih obvladujem 66,2 64,7 67,6 68,8 68,3 64,6 64,5 64,0 61,9 63,8 64,4 70,8 63,6 64,2 66,6 66,3 67,4 66,1 66,5 68,6 62,2 z večjim naporom jih obvladujem 13,3 11,1 15,6 12,2 12,8 15,5 13,6 11,9 13,8 12,7 13,7 13,1 14,6 13,4 13,3 12,1 13,2 13,5 13,0 13,4 11,8 s hudimi težavami jih še obvladujem 2,8 2,5 3,0 2,6 2,3 2,9 3,6 2,1 3,8 3,7 2,7 1,8 2,8 2,5 3,7 2,1 2,7 2,9 2,0 2,8 3,4 ne obvladujem jih, moje življenje je skoraj neznosno 0,5 0,7 0,4 0,4 0,8 0,4 0,7 0,4 1,4 0,6 0,4 0,3 0,1 0,6 0,8 0,9 0,7 0,4 0,3 0,9 0,0 37 Koliko ljudi vam je tako blizu, da lahko nanje računate, če imate resen osebni problem? noben 3,5 4,1 2,9 1,9 3,2 3,5 4,6 4,5 6,9 3,9 3,1 2,5 4,3 2,8 3,2 3,1 3,5 3,2 4,0 3,4 3,8 1 ali 2 47,7 49,7 45,6 40,0 47,4 50,2 50,4 50,5 49,6 51,3 51,2 41,8 48,4 46,3 47,2 48,8 47,3 46,1 50,3 50,9 44,4 3 do 5 35,1 33,1 37,1 42,8 36,2 32,9 31,1 32,2 26,9 30,4 33,3 42,0 34,9 37,4 33,6 35,3 36,1 36,1 29,2 32,4 36,8 več kot 5 13,8 13,2 14,3 15,2 13,2 13,5 13,9 12,8 16,6 14,5 12,4 13,7 12,4 13,5 16,0 12,9 13,2 14,6 16,5 13,3 14,9 38a Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili zelo nervozni? ves čas 1,0 0,8 1,1 0,9 0,8 0,9 1,0 1,6 2,6 1,0 1,0 0,6 0,9 0,9 0,9 1,7 1,1 0,9 0,9 0,3 1,2 večino časa 5,1 4,2 5,9 6,1 6,5 4,9 3,5 3,0 6,3 4,9 5,0 4,7 5,0 4,7 6,2 4,6 5,6 4,8 2,5 4,5 5,9 nekaj časa 26,7 24,1 29,5 26,4 27,0 27,2 27,5 24,4 30,7 26,8 25,0 27,3 28,2 28,8 29,4 24,7 26,6 24,7 26,8 29,1 23,7 zelo malo časa 40,8 41,7 39,9 43,3 40,0 40,8 39,7 39,6 37,7 39,3 41,7 41,5 39,7 40,8 40,9 40,7 38,9 42,5 47,2 41,6 42,6 nikoli 26,4 29,2 23,6 23,3 25,6 26,2 28,2 31,4 22,7 28,0 27,3 25,9 26,3 24,8 22,6 28,3 27,8 27,1 22,6 24,5 26,6 38b Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili malodušni, potrti? ves čas 0,8 0,7 0,9 0,5 0,9 0,5 1,1 1,1 1,0 1,2 0,8 0,4 0,8 0,9 1,5 1,0 0,6 0,8 0,2 0,6 0,3 večino časa 4,3 3,8 4,8 4,9 3,7 4,0 4,4 4,9 8,0 4,5 4,4 3,2 4,8 4,1 4,9 3,0 4,2 4,8 5,3 4,0 2,3 nekaj časa 22,1 18,4 25,9 21,2 19,2 21,9 24,3 25,8 28,9 21,6 22,1 20,4 22,7 18,0 22,3 22,4 21,8 21,9 24,5 21,6 23,8 zelo malo časa 38,9 38,9 39,0 41,9 39,3 38,2 36,7 38,1 33,6 38,2 38,0 41,7 39,8 44,7 37,6 38,3 37,3 39,7 39,8 38,4 42,2 nikoli 33,9 38,3 29,4 31,5 36,9 35,5 33,5 30,1 28,5 34,6 34,7 34,3 31,9 32,3 33,6 35,2 36,0 32,8 30,2 35,4 31,4 38c Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili sproščeni, umirjeni? ves čas 3,9 4,4 3,4 3,6 2,7 3,5 4,2 7,5 5,9 6,2 3,9 2,4 4,0 4,0 4,5 3,7 4,0 4,0 4,1 2,7 3,8 večino časa 52,0 54,4 49,3 52,6 50,7 47,5 54,8 57,3 44,6 48,8 50,7 56,4 50,2 57,2 49,5 54,6 51,7 51,6 51,8 51,5 54,5 nekaj časa 29,9 28,0 31,9 31,0 31,5 33,4 27,2 22,6 30,6 29,1 29,7 30,3 32,5 26,5 30,0 28,3 29,4 29,2 30,4 33,0 29,2 zelo malo časa 11,7 10,4 13,2 11,1 12,5 13,2 11,0 9,7 14,8 13,3 12,7 9,3 10,8 10,9 13,5 11,2 12,2 12,5 10,9 10,0 11,7 nikoli 2,5 2,8 2,2 1,7 2,6 2,4 2,9 2,9 4,2 2,6 2,9 1,6 2,5 1,3 2,5 2,1 2,7 2,7 2,7 2,9 0,8 38d Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili na tleh, nič me ni moglo razveseliti? ves čas 0,6 0,6 0,6 0,4 0,5 0,6 0,7 1,2 1,0 1,0 0,7 0,2 0,5 0,8 0,7 0,4 0,6 0,8 1,1 0,3 0,6 večino časa 2,2 2,2 2,2 2,1 1,9 1,9 3,0 1,7 3,6 2,6 2,3 1,5 2,6 1,0 2,2 2,1 2,0 2,4 2,6 2,1 1,5 nekaj časa 8,9 8,3 9,6 6,8 8,1 10,0 9,7 11,1 13,8 10,7 9,5 6,4 10,8 6,6 10,2 7,9 8,5 8,7 10,2 8,1 8,3 zelo malo časa 23,0 21,6 24,6 24,3 21,4 23,3 23,3 23,2 26,3 25,1 22,5 21,9 24,1 22,7 20,7 21,9 21,3 24,3 27,0 25,9 24,6 nikoli 65,3 67,4 63,1 66,4 68,1 64,2 63,3 62,7 55,3 60,6 65,0 70,0 62,1 68,8 66,3 67,7 67,6 63,8 59,0 63,5 65,0 38e Koliko časa v preteklih 4 tednih ste se počutili srečni? ves čas 6,0 6,5 5,5 8,7 6,2 4,6 4,8 5,4 7,5 7,4 5,8 5,2 5,6 6,1 7,9 5,8 5,6 6,6 6,3 4,9 6,5 večino časa 46,3 47,2 45,3 50,8 47,0 42,7 44,7 46,4 38,9 45,8 45,6 48,9 45,2 49,7 45,1 48,5 44,3 47,7 46,9 48,2 49,2 nekaj časa 34,0 33,4 34,6 29,8 34,3 37,3 34,5 33,4 34,7 33,0 33,5 34,7 35,3 29,4 31,6 32,0 35,7 32,8 35,2 33,4 34,5 zelo malo časa 11,1 10,0 12,3 9,4 9,8 12,6 12,7 11,5 14,4 10,8 12,5 9,3 10,9 12,9 12,3 11,1 11,6 10,9 9,3 10,1 9,0 nikoli 2,6 2,8 2,4 1,3 2,6 2,8 3,4 3,3 4,5 3,1 2,6 1,9 3,0 1,8 3,1 2,6 2,8 2,0 2,2 3,4 0,8 39 Ali ste v zadnjih 12 mesecih kdaj poiskali strokovno pomoč zaradi duševnih težav? da 6,7 5,6 7,8 6,0 6,6 7,1 8,2 5,0 8,0 7,6 6,4 6,0 5,6 7,4 8,4 5,6 6,8 7,8 7,4 4,8 6,3 ne 93,3 94,4 92,2 94,0 93,4 92,9 91,8 95,0 92,0 92,4 93,6 94,0 94,4 92,6 91,6 94,4 93,2 92,2 92,6 95,2 93,7 40 Koliko ur na dan običajno spite med delovnim tednom? več kot 8 ur 8,3 8,3 8,3 5,8 6,4 6,9 9,6 14,8 15,4 11,6 6,9 5,6 9,4 6,4 8,3 7,4 7,6 9,3 10,0 7,7 9,5 8 ur 24,9 23,1 26,6 26,2 22,9 22,3 25,4 29,1 24,0 23,7 23,9 26,7 25,8 27,4 23,9 22,0 24,9 26,2 24,4 22,5 25,2 6-7 ur 54,2 55,1 53,2 57,8 58,4 57,1 50,9 43,5 44,2 51,8 55,5 57,4 52,8 55,9 52,8 57,3 55,0 53,2 53,6 54,3 49,9 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 77 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več manj kot 6 ur 12,7 13,5 11,8 10,2 12,3 13,7 14,2 12,6 16,5 12,9 13,7 10,3 12,0 10,2 14,9 13,3 12,5 11,3 12,0 15,5 15,4 41 Kako hrupno se vam zdi okolje, v katerem bivate? Zelo hrupno 3,1 2,8 3,5 3,1 2,8 3,2 3,3 3,4 5,0 2,8 2,9 2,8 3,3 3,3 3,3 2,7 3,7 2,5 2,1 2,9 2,3 Srednje hrupno 20,6 20,2 21,1 21,6 20,8 21,5 19,6 19,4 21,3 20,7 22,4 18,7 21,4 17,5 19,4 20,0 23,0 19,8 16,5 20,0 18,0 Malo hrupno 35,4 37,8 32,9 37,6 36,1 35,9 33,7 33,1 31,1 35,6 35,0 37,0 36,3 35,7 36,5 35,1 33,6 34,4 44,3 35,1 35,1 Sploh se mi ne zdi hrupno 40,9 39,3 42,5 37,8 40,3 39,5 43,4 44,1 42,6 41,0 39,6 41,4 39,0 43,5 40,8 42,2 39,7 43,3 37,1 42,0 44,6 42 Ali vi ali katerikoli drug član vaše družine kadi v stanovanju ali v bivalnih prostorih? Da 15,3 15,2 15,4 19,3 13,1 15,7 16,7 10,5 20,2 18,3 16,3 11,1 15,3 11,0 19,3 12,5 16,0 15,3 15,9 13,8 15,5 43 Ali vi ali katerikoli drug član vaše družine kadi v družinskem prevoznem sredstvu? Da, a le takrat, kadar v avtomobilu ni otrok/a 6,9 7,4 6,4 12,3 7,5 6,1 4,7 3,2 6,2 7,5 9,1 4,7 7,5 7,8 10,8 6,7 6,3 7,1 5,1 6,3 4,2 Da, ne glede na to, kdo se vozi v avto- mobilu, tudi če je v njem otrok 0,7 0,8 0,6 1,2 0,5 0,5 0,8 0,6 0,9 0,8 0,5 0,7 0,5 0,7 1,1 0,3 0,9 0,8 0,8 0,6 0,0 44 Koliko ur na dan preživite v okolju, kjer nekdo kadi? Skoraj nikoli nisem izpostavljen/a to- bačnemu dimu 65,3 60,5 70,2 52,5 63,9 63,7 69,6 80,8 62,7 58,9 59,7 75,0 65,1 72,6 62,0 66,1 65,7 64,7 64,4 64,3 63,3 Manj kot 1 uro na dan 22,4 24,9 19,8 31,1 24,0 23,3 18,2 12,8 22,6 24,3 25,9 17,9 23,3 17,2 22,7 20,7 21,8 23,4 24,7 23,5 23,6 1-5 ur na dan 7,1 8,4 5,9 9,6 7,3 7,4 6,8 3,6 7,2 9,5 8,3 4,8 6,7 4,2 9,0 8,9 7,6 6,5 4,3 7,6 7,2 več kot 5 ur na dan 5,2 6,2 4,1 6,8 4,9 5,5 5,4 2,7 7,6 7,4 6,1 2,3 4,9 6,0 6,4 4,2 4,9 5,4 6,6 4,7 6,0 45 Ali ste v zadnjih 30 dneh na prodajnih mestih videli razstavljene tobačne izdelke, npr. škatlice cigaret, zavojčke tobaka? da 49,9 54,2 45,5 61,8 58,4 47,6 41,4 36,8 34,6 46,2 51,6 55,4 49,5 50,5 58,0 46,1 51,1 49,6 45,8 46,1 49,6 46a Kateri od spodaj navedenih izdelkov ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Vodno pipo Vsak dan 8,8 9,1 8,5 4,6 6,7 8,9 11,3 14,7 17,7 12,8 8,7 4,4 13,9 9,4 14,1 6,4 7,5 2,2 8,3 14,4 13,2 Redkeje kot vsak dan 0,6 1,0 0,2 0,8 0,9 0,3 0,5 0,7 0,9 0,9 0,6 0,4 0,9 0,2 1,0 0,5 0,4 0,5 0,8 0,6 1,4 Ne uporabljam 90,6 89,9 91,3 94,5 92,4 90,8 88,3 84,6 81,3 86,3 90,7 95,3 85,1 90,4 85,0 93,1 92,1 97,3 90,9 85,0 85,4 46b Kateri od spodaj navedenih izdelkov ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Tobak za njuhanje, žvečenje ali sesanje Vsak dan 0,5 0,6 0,3 0,9 0,4 0,4 0,3 0,2 0,6 0,7 0,5 0,3 0,8 0,0 0,8 0,8 0,4 0,3 0,2 0,4 0,3 Redkeje kot vsak dan 0,4 0,6 0,3 0,4 0,8 0,5 0,3 0,1 0,8 0,4 0,6 0,2 0,7 0,2 0,2 0,2 0,5 0,3 0,5 0,4 0,9 Ne uporabljam 99,1 98,8 99,4 98,7 98,8 99,1 99,4 99,7 98,7 98,9 98,9 99,5 98,5 99,8 99,0 98,9 99,1 99,5 99,3 99,2 98,8 46c Kateri od spodaj navedenih izdelkov ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Tobak za oralno uporabo (snus, fuge) Vsak dan 0,9 1,2 0,6 1,0 1,2 0,7 0,9 0,6 1,6 1,2 0,9 0,6 1,3 0,7 1,0 1,9 0,9 0,5 0,6 0,6 0,3 Redkeje kot vsak dan 0,4 0,5 0,3 0,7 0,5 0,4 0,1 0,4 0,6 0,2 0,4 0,5 0,6 0,0 0,2 0,8 0,5 0,5 0,0 0,3 0,0 Ne uporabljam 98,7 98,2 99,1 98,4 98,2 98,9 99,0 99,1 97,7 98,7 98,7 98,9 98,1 99,3 98,9 97,3 98,6 99,1 99,4 99,1 99,7 46d Kateri od spodaj navedenih izdelkov ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Elektronsko cigareto Vsak dan 0,3 0,4 0,1 0,3 0,2 0,5 0,2 0,1 0,2 0,2 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,4 0,5 0,2 0,2 0,2 0,4 Redkeje kot vsak dan 0,5 0,8 0,2 0,8 0,7 0,4 0,2 0,1 0,8 0,5 0,5 0,4 0,9 0,0 1,4 0,2 0,5 0,5 0,3 0,0 0,0 Ne uporabljam 99,2 98,8 99,7 98,9 99,1 99,1 99,6 99,8 99,0 99,3 99,2 99,4 99,1 100 98,6 99,5 99,0 99,3 99,6 99,8 99,6 46e Kateri od spodaj navedenih izdelkov ste uporabljali v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Drugo Vsak dan 5,1 5,5 4,6 7,8 5,5 5,0 3,7 2,8 5,7 5,9 6,2 3,4 4,0 3,0 7,0 6,7 5,9 2,9 5,9 5,6 6,3 Redkeje kot vsak dan 0,9 1,2 0,6 1,9 0,7 0,6 0,8 0,7 0,4 0,5 1,2 1,0 0,7 0,9 1,1 0,7 1,4 1,0 0,3 0,3 0,0 Ne uporabljam 94,0 93,3 94,8 90,2 93,8 94,4 95,5 96,5 93,8 93,6 92,6 95,6 95,3 96,1 91,9 92,6 92,7 96,2 93,8 94,1 93,7 47 Ali sedaj kadite, ste kdajkoli kadili tobak (cigarete, cigare, cigarilose ali pipe tobaka)? ne kadim in nisem nikoli kadil 51,3 45,1 57,7 52,7 53,4 50,1 45,3 56,7 54,1 44,2 44,9 60,4 55,1 53,5 47,1 49,4 50,4 50,3 53,6 53,5 50,2 sedaj ne kadim, a prej sem kadil 25,6 29,7 21,3 18,3 20,3 25,4 34,1 31,5 22,5 28,6 27,8 22,8 22,6 25,0 27,4 25,3 26,9 25,6 23,6 24,6 29,9 sedaj kadim 23,1 25,2 20,9 29,0 26,3 24,5 20,6 11,8 23,4 27,2 27,3 16,8 22,3 21,5 25,5 25,4 22,7 24,1 22,8 22,0 20,0 48 Kakšen kadilec ste (ali ste bili)? (samo bivši ali trenutni kadilci) reden, kadim (kadil sem) vsak dan 71,6 76,3 65,2 67,0 69,3 73,7 75,3 71,5 80,1 77,7 73,6 61,3 72,2 68,3 73,1 72,2 71,4 71,9 68,1 72,8 71,6 občasen 28,4 23,7 34,8 33,0 30,7 26,3 24,7 28,5 19,9 22,3 26,4 38,7 27,8 31,7 26,9 27,8 28,6 28,1 31,9 27,2 28,4 49a Katere tobačne izdelke ste kadili v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Tovarniške cigarete vsak dan 37,1 35,5 39,2 41,8 42,7 39,6 32,2 23,0 47,0 42,3 38,5 27,9 39,5 33,4 37,2 41,7 34,1 36,4 41,5 41,5 34,1 Redkeje kot vsak dan 10,7 9,2 12,7 15,9 13,2 10,5 6,6 5,5 5,0 6,8 11,6 14,3 11,7 11,1 8,7 9,1 11,2 11,1 11,4 11,4 6,4 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 78 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več ne uporabljam 52,3 55,3 48,1 42,3 44,1 49,9 61,3 71,5 48,0 50,9 49,9 57,9 48,9 55,5 54,1 49,2 54,8 52,5 47,1 47,1 59,4 49b Katere tobačne izdelke ste kadili v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Ročno zvite cigarete vsak dan 6,5 7,3 5,5 9,5 7,1 6,3 5,6 2,5 6,2 7,1 7,6 4,9 6,5 7,3 8,0 8,0 7,0 6,0 5,3 3,8 3,8 Redkeje kot vsak dan 5,8 6,6 4,7 12,0 7,0 4,3 2,3 1,8 6,2 5,3 5,7 6,1 7,2 7,4 8,0 6,6 5,2 4,5 6,2 5,9 2,4 ne uporabljam 87,7 86,0 89,9 78,5 85,9 89,4 92,1 95,8 87,6 87,6 86,7 89,0 86,3 85,3 84,0 85,4 87,8 89,5 88,5 90,2 93,8 49c Katere tobačne izdelke ste kadili v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Cigarilose vsak dan 0,4 0,7 0,0 0,0 1,0 0,4 0,2 0,4 1,4 0,8 0,1 0,2 0,2 0,7 0,3 0,0 0,4 0,2 2,6 0,0 0,0 Redkeje kot vsak dan 1,3 1,9 0,6 2,7 1,5 1,0 0,7 0,4 1,0 1,4 1,0 1,8 0,9 0,6 1,0 2,6 1,7 1,0 1,8 0,0 0,9 ne uporabljam 98,3 97,4 99,4 97,3 97,4 98,7 99,2 99,1 97,7 97,8 98,9 98,0 98,9 98,7 98,7 97,4 97,9 98,8 95,6 100 99,1 49d Katere tobačne izdelke ste kadili v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Cigare vsak dan 0,5 0,6 0,5 0,5 0,7 0,9 0,3 0,0 2,0 0,2 0,7 0,1 0,5 1,4 1,3 0,0 0,6 0,3 0,9 0,0 0,0 Redkeje kot vsak dan 1,1 1,4 0,7 1,3 1,5 1,2 0,9 0,4 1,2 1,2 1,2 1,0 1,4 1,3 1,5 2,7 0,6 1,2 0,6 0,9 0,9 ne uporabljam 98,3 98,0 98,8 98,2 97,8 97,9 98,9 99,6 96,8 98,6 98,1 98,9 98,2 97,2 97,2 97,3 98,8 98,5 98,5 99,1 99,1 49e Katere tobačne izdelke ste kadili v zadnjih 30 dneh in kako pogosto? Pipe tobaka vsak dan 0,1 0,2 0,0 0,2 0,0 0,0 0,3 0,2 0,0 0,2 0,1 0,2 0,3 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Redkeje kot vsak dan 0,5 0,8 0,1 0,3 0,3 0,5 0,8 0,5 0,7 0,4 0,6 0,4 0,7 0,0 0,8 0,9 0,6 0,2 0,0 0,5 0,0 ne uporabljam 99,4 99,0 99,9 99,5 99,7 99,5 98,9 99,3 99,3 99,4 99,3 99,4 99,0 100 99,2 99,1 99,1 99,8 100 99,5 100 54 Če ste še vedno kadilec, ali bi radi opustili kajenje? (samo trenutni kadilci) Ne, kajenja ne nameravam opustiti 12,2 12,7 11,6 11,1 9,5 11,1 15,2 21,4 17,8 10,8 12,0 10,8 9,1 6,7 9,8 11,5 13,8 14,7 11,4 15,4 8,6 Da, kajenje nameravam opustili v nasled- njih 30 dneh 6,7 6,9 6,5 7,5 5,9 6,9 7,2 5,4 7,0 5,6 6,5 8,2 9,9 5,8 6,7 2,2 6,2 7,6 6,7 7,4 8,3 Da, kajenje nameravam opustiti v nasled- njih 6 mesecih 13,4 13,6 13,1 14,4 16,4 10,2 12,6 11,5 8,4 15,1 12,1 16,2 16,9 14,7 10,2 13,6 14,3 12,0 12,2 10,3 9,9 Da, kajenje nameravam opustiti nekoč v prihodnosti 45,1 46,3 43,7 49,3 48,3 44,6 40,5 33,0 36,0 45,3 48,0 44,8 38,3 40,7 49,7 50,4 46,0 42,6 46,7 49,7 45,3 Nisem še razmišljal/a o tem 22,6 20,5 25,1 17,8 19,9 27,2 24,5 28,8 30,8 23,1 21,5 20,0 25,8 32,1 23,6 22,3 19,7 23,1 23,1 17,2 27,8 56 Kdaj ste nazadnje resno poskusili prenehati kadili pred dokončno opustitivijo kajenja? (samo trenutni kadilci) v zadnjem mesecu 16,1 16,4 15,7 18,6 17,6 13,5 15,5 10,8 14,6 9,9 15,4 23,9 18,0 11,3 12,7 20,3 16,0 16,1 12,3 15,7 18,8 pred več kot 1, a manj kot 6 meseci 15,2 15,5 14,7 17,0 14,0 10,6 18,3 21,1 8,8 16,4 15,7 16,0 16,2 11,0 14,4 14,0 13,0 17,3 18,5 22,3 11,6 Pred več kot 6, a manj kot 12 meseci 10,4 11,2 9,4 13,7 9,3 10,4 8,8 6,5 10,6 11,5 10,0 9,7 12,1 11,1 11,4 10,8 8,8 10,8 7,2 11,5 14,9 Pred več kot 1 letom 58,3 56,9 60,1 50,7 59,1 65,6 57,5 61,5 66,0 62,2 59,0 50,4 53,7 66,6 61,6 54,9 62,2 55,8 62,0 50,5 54,7 57 Ali vas skrbijo škodljive posledice kajenja za vaše zdravje? Zelo sem zaskrbljen/a 14,1 13,5 14,9 13,3 12,8 14,3 15,2 15,8 13,6 15,5 13,5 14,1 15,5 9,8 13,0 12,7 14,6 13,3 13,0 14,9 20,5 Nekoliko sem zaskrbljen/a 38,6 39,3 37,6 39,8 41,2 40,4 36,5 30,5 37,1 37,1 39,8 38,9 38,4 40,3 39,0 34,4 39,0 38,3 43,9 36,8 38,8 Nisem pretirano zaskrbljen/a 30,0 28,8 31,7 33,0 31,5 28,7 28,5 27,0 27,2 30,7 31,0 29,2 29,9 29,2 30,8 33,6 28,0 30,6 32,3 33,8 25,3 Sploh nisem zaskrbljen/a 17,3 18,4 15,9 14,0 14,5 16,6 19,9 26,6 22,1 16,7 15,6 17,9 16,3 20,7 17,2 19,4 18,4 17,8 10,7 14,5 15,3 58 Ali vam je v zadnjih 12 meseich katera od naštetih oseb svetovala, da opustite kajenje? Zdravnik 35,2 38,7 30,8 24,5 29,8 40,5 47,0 42,2 41,7 36,3 36,4 28,8 34,0 26,5 39,4 29,6 39,4 33,1 35,8 32,4 33,9 Zobozdravnik 9,4 10,3 8,2 7,8 7,9 12,3 10,9 6,4 8,0 8,8 10,3 9,2 9,0 7,5 10,4 8,0 11,3 8,7 7,0 6,7 9,0 Medicinska sestra 8,8 9,6 7,8 4,9 8,6 10,8 12,1 8,0 11,2 9,2 9,7 6,1 11,0 9,6 11,0 7,4 9,9 5,1 10,1 7,2 6,2 Drug zdravstveni delavec 7,5 8,5 6,3 6,8 7,0 8,9 8,4 5,2 6,7 8,6 9,1 4,4 8,4 6,0 9,5 7,2 8,9 5,9 4,8 7,2 1,2 Družinski član 56,1 56,6 55,4 56,3 59,2 57,8 54,0 44,3 51,4 60,0 58,8 50,4 52,2 55,1 60,5 55,3 56,7 58,2 50,9 56,0 59,3 Prijatelj 33,8 34,9 32,5 39,1 33,1 32,7 31,5 28,0 25,8 32,5 36,4 34,7 36,3 26,7 31,0 30,1 33,7 35,9 43,7 26,3 39,9 Drugi 19,3 20,8 17,4 19,3 16,8 22,0 18,3 22,8 22,3 17,5 21,8 15,7 21,7 19,8 21,8 21,1 18,6 16,4 27,6 9,2 28,9 60a Kako pogosto uživate naštete dnevne obroke? Zajtrk vsak dan 62,2 57,2 67,3 54,0 53,7 53,9 70,5 87,7 72,3 59,4 58,7 63,6 61,7 65,1 59,5 62,4 62,4 62,7 66,5 60,2 56,2 4-6-krat na teden 9,2 8,7 9,7 12,7 11,2 9,5 7,0 4,1 6,6 7,4 9,4 10,8 8,0 9,9 9,5 9,5 9,5 8,2 10,9 9,8 9,9 1-3-krat na teden 15,2 18,3 11,9 17,7 19,4 19,4 11,4 3,8 9,9 16,5 17,3 14,2 16,7 12,1 15,1 15,4 14,9 15,3 11,0 14,5 22,5 1-3-krat na mesec 5,5 6,2 4,7 6,5 7,0 6,9 4,0 1,5 3,7 6,0 6,0 5,3 5,4 5,1 6,0 5,8 5,4 5,5 5,2 6,2 3,7 nikoli 8,0 9,5 6,4 9,1 8,8 10,3 7,1 2,9 7,4 10,7 8,6 6,1 8,2 7,8 9,8 6,9 7,7 8,3 6,3 9,3 7,6 60b Kako pogosto uživate naštete dnevne obroke? Dopoldanska malica Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 79 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več vsak dan 34,1 32,3 35,9 28,4 31,6 37,6 37,0 37,3 41,7 39,2 32,7 30,8 36,3 31,4 35,0 28,6 31,9 37,4 35,6 37,4 37,1 4-6-krat na teden 20,2 20,2 20,1 25,4 22,0 21,9 16,4 10,9 13,1 18,2 19,6 23,7 18,3 14,8 16,9 20,8 21,7 19,5 22,5 22,8 22,1 1-3-krat na teden 17,8 17,3 18,3 19,0 18,8 16,8 17,2 16,5 14,7 16,1 17,8 19,4 17,9 16,6 17,4 19,2 17,5 17,9 17,4 18,7 17,2 1-3-krat na mesec 8,4 9,4 7,3 10,4 8,2 7,1 8,4 7,3 7,1 6,3 9,0 9,1 6,7 10,2 8,7 9,5 8,5 9,4 8,1 7,7 4,3 nikoli 19,6 20,9 18,3 16,8 19,4 16,6 21,0 28,1 23,4 20,2 20,9 17,0 20,8 27,0 22,0 21,9 20,4 15,8 16,5 13,3 19,3 60c Kako pogosto uživate naštete dnevne obroke? Kosilo vsak dan 81,7 77,7 85,8 78,1 75,1 78,1 86,7 95,2 89,7 82,2 79,9 80,5 82,7 82,6 83,7 80,9 80,0 82,4 83,6 78,7 87,7 4-6-krat na teden 9,9 11,7 8,1 11,4 13,8 11,2 7,3 3,4 5,2 8,8 10,8 11,1 8,4 10,0 8,6 10,4 11,0 9,6 8,2 12,0 7,8 1-3-krat na teden 6,2 7,8 4,6 7,3 8,4 8,2 4,5 0,7 3,4 6,8 6,6 6,4 6,9 6,3 4,8 7,1 6,1 5,9 6,6 7,0 4,3 1-3-krat na mesec 1,2 1,6 0,8 1,7 1,5 1,5 0,7 0,3 0,8 1,0 1,4 1,3 0,8 0,3 0,9 1,1 1,8 1,4 0,8 0,8 0,3 nikoli 1,0 1,2 0,8 1,5 1,2 1,0 0,7 0,5 0,9 1,2 1,4 0,6 1,2 0,8 1,9 0,6 1,1 0,7 0,8 1,4 0,0 60d Kako pogosto uživate naštete dnevne obroke? Popoldanska malica vsak dan 23,0 17,8 28,1 19,5 18,2 19,6 28,6 35,2 33,4 25,9 21,9 19,9 22,8 23,1 24,6 20,5 21,9 25,1 24,7 23,8 22,6 4-6-krat na teden 12,4 10,8 14,0 15,1 14,0 11,0 10,0 11,1 10,5 11,1 12,0 13,8 10,8 13,6 9,4 13,5 13,9 12,0 13,9 13,1 6,3 1-3-krat na teden 23,5 23,5 23,5 25,4 27,3 24,0 21,0 16,1 17,5 21,1 24,1 25,8 20,8 25,8 25,0 22,3 24,3 23,1 23,8 24,9 24,0 1-3-krat na mesec 14,0 15,3 12,8 17,9 14,7 13,7 11,9 10,1 10,6 10,8 14,9 15,7 13,1 12,8 13,5 14,3 15,0 12,9 14,2 12,8 18,0 nikoli 27,1 32,6 21,6 22,2 25,9 31,6 28,5 27,5 28,1 31,2 27,1 24,9 32,5 24,7 27,4 29,4 25,0 26,8 23,5 25,5 29,1 60e Kako pogosto uživate naštete dnevne obroke? Večerja vsak dan 59,7 61,8 57,5 57,4 54,2 51,9 64,8 77,3 71,0 65,4 58,0 54,8 58,3 72,5 62,1 59,3 58,4 58,4 62,5 56,8 62,3 4-6-krat na teden 15,3 15,9 14,7 19,5 18,5 16,4 11,6 7,7 8,4 13,2 15,2 18,6 13,5 11,6 15,1 16,2 16,8 15,1 15,0 15,3 13,8 1-3-krat na teden 14,3 14,4 14,3 14,7 16,2 18,0 12,3 7,6 10,3 11,4 16,0 15,7 16,4 8,1 13,4 14,7 13,8 14,9 12,8 15,8 17,8 1-3-krat na mesec 6,7 5,2 8,3 5,6 7,3 8,5 7,5 3,2 5,9 6,0 6,6 7,4 6,8 5,1 6,2 6,0 7,1 7,2 5,6 8,1 4,1 nikoli 4,0 2,8 5,2 2,9 3,8 5,2 3,8 4,2 4,4 4,1 4,2 3,5 5,0 2,7 3,2 3,9 3,9 4,4 4,2 4,0 2,0 60f Kako pogosto uživate naštete dnevne obroke? Priložnostni obrok (npr. pred televizijo) vsak dan 10,9 10,1 11,7 11,9 8,4 9,0 12,5 15,0 13,9 13,4 11,0 8,9 10,6 10,5 12,8 7,6 10,6 12,7 9,2 12,1 13,2 4-6-krat na teden 8,1 8,7 7,5 11,9 8,2 7,5 6,5 4,8 5,4 8,2 8,2 8,7 6,2 7,0 8,1 9,2 8,7 8,0 11,0 6,9 8,4 1-3-krat na teden 25,6 28,1 23,1 31,1 28,2 26,1 21,2 16,8 18,7 24,0 26,4 27,5 23,1 20,9 24,0 28,3 26,2 28,4 26,1 24,3 23,9 1-3-krat na mesec 31,3 30,0 32,6 34,6 35,8 32,0 26,7 22,1 24,1 25,0 31,4 35,7 29,0 32,2 29,7 31,4 33,4 29,4 30,7 32,6 30,4 nikoli 24,1 23,1 25,1 10,4 19,4 25,3 33,0 41,4 37,9 29,3 23,0 19,1 31,0 29,5 25,4 23,4 21,2 21,5 22,9 24,2 24,1 61a Kje uživate naslednje obroke? Zajtrk Doma 82,3 81,7 82,8 78,1 75,7 77,6 88,2 96,7 88,6 81,4 80,6 82,2 81,6 84,9 80,6 81,2 81,7 82,3 87,6 83,1 82,2 Izven doma 7,7 6,3 9,2 10,2 11,9 9,6 3,9 0,3 3,3 5,6 9,0 9,1 7,8 5,5 7,4 9,1 9,0 7,2 3,8 6,9 5,9 Obroka ne jem 10,0 12,0 8,0 11,7 12,4 12,7 7,9 3,0 8,1 13,0 10,4 8,7 10,6 9,6 12,0 9,7 9,3 10,5 8,6 10,0 11,9 61b Kje uživate naslednje obroke? Dopoldanska malica Doma 31,8 26,3 37,6 21,4 18,4 20,9 49,5 67,3 51,3 38,2 32,0 23,4 32,3 33,1 31,6 31,5 29,4 33,2 39,3 32,0 33,4 Izven doma 48,0 52,2 43,7 58,7 61,5 62,1 29,7 6,9 27,4 42,2 46,8 57,3 46,4 36,3 44,5 46,0 50,4 49,2 44,1 54,7 49,5 Obroka ne jem 20,2 21,5 18,8 19,9 20,1 17,0 20,7 25,8 21,3 19,7 21,2 19,3 21,4 30,6 23,9 22,5 20,2 17,5 16,6 13,4 17,1 61c Kje uživate naslednje obroke? Kosilo Doma 81,4 79,6 83,2 72,4 70,1 81,4 90,6 97,5 93,6 90,6 82,1 72,0 84,4 70,2 78,5 84,8 76,5 85,7 85,4 85,7 90,5 Izven doma 17,1 18,6 15,7 25,7 28,0 17,1 8,1 2,1 5,4 7,6 15,7 27,3 13,6 29,5 19,9 13,9 21,8 13,3 13,0 12,4 9,2 Obroka ne jem 1,5 1,8 1,1 1,9 1,9 1,5 1,3 0,4 1,1 1,8 2,1 0,8 2,0 0,3 1,6 1,3 1,7 0,9 1,6 1,9 0,3 61d Kje uživate naslednje obroke? Popoldanska malica Doma 54,8 48,5 61,1 50,6 51,9 49,1 60,3 69,6 59,3 54,0 53,2 55,5 49,6 54,1 52,6 54,7 55,8 57,8 57,9 58,0 49,6 Izven doma 14,0 14,4 13,7 20,0 16,6 15,4 8,9 4,6 12,9 12,8 15,7 13,4 13,4 15,9 13,9 13,1 14,6 13,4 15,3 13,6 13,7 Obroka ne jem 31,1 37,0 25,2 29,5 31,5 35,5 30,8 25,9 27,7 33,2 31,0 31,1 36,9 30,0 33,5 32,3 29,5 28,8 26,8 28,4 36,6 61e Kje uživate naslednje obroke? Večerja Doma 91,8 93,5 90,1 92,6 92,0 89,3 91,9 94,2 91,8 92,0 90,6 92,9 90,3 93,3 93,2 91,4 92,1 91,7 91,4 91,2 94,7 Izven doma 2,3 2,6 2,0 2,7 2,3 3,2 2,2 0,6 1,7 2,3 3,2 1,7 2,7 2,6 3,3 2,5 1,9 2,3 3,3 1,5 1,2 Obroka ne jem 5,9 3,9 7,9 4,7 5,7 7,5 5,9 5,2 6,5 5,7 6,2 5,4 7,0 4,1 3,6 6,1 6,0 6,0 5,3 7,4 4,1 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 80 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 62 Kakšne mlečne izdelke najpogosteje uživate? Polnomastne mlečne izdelke 47,9 47,8 47,9 56,9 56,1 45,3 40,3 37,5 39,4 47,1 46,4 52,6 46,5 50,9 43,0 54,4 50,4 44,3 45,9 42,1 49,2 Mlečne izdelke z manj maščobe 42,9 41,8 44,0 34,4 36,6 44,7 48,8 52,7 47,3 43,1 44,3 39,9 43,3 41,2 49,7 38,0 41,0 46,1 39,7 46,8 42,1 Ne uživam mlečnih izdelkov 9,3 10,4 8,0 8,7 7,2 9,9 10,9 9,8 13,3 9,8 9,3 7,6 10,3 7,9 7,3 7,6 8,5 9,6 14,4 11,1 8,7 64 Koliko vode običajno popijete na dan? do 2 dl 6,8 6,5 7,1 4,0 5,0 6,7 8,9 10,5 11,7 8,7 6,7 4,3 7,6 5,2 6,6 5,9 6,6 8,3 6,9 5,7 5,8 2 dl - 0.5 l 10,0 10,2 9,8 6,1 7,7 12,0 12,3 12,5 11,2 11,2 10,1 8,9 11,1 9,9 9,7 11,1 8,9 10,2 8,1 11,6 12,1 0,5 -1l 27,8 27,3 28,4 21,9 23,9 29,6 30,9 34,5 28,2 27,7 27,4 28,1 27,7 31,0 27,4 27,1 27,5 26,6 27,0 30,0 31,5 1-2 l 37,4 36,2 38,7 40,6 41,3 35,4 35,2 33,4 33,9 33,2 37,4 40,9 36,4 39,1 37,8 35,9 38,3 38,7 38,9 32,8 35,6 2 l in več 16,4 17,5 15,2 26,2 20,5 14,6 10,7 7,7 13,4 16,7 16,5 17,0 15,6 13,3 16,7 17,5 17,3 14,6 17,6 18,2 14,1 vode sploh ne pijem 1,6 2,3 0,8 1,2 1,5 1,8 2,0 1,4 1,6 2,6 1,9 0,8 1,6 1,5 1,8 2,4 1,4 1,5 1,5 1,6 0,8 65a Kako pogosto običajno uživate: Mleko in mlečne izdelke (mleko, sire, jogurt, skuto,…) nikoli 3,2 3,4 2,9 2,6 2,8 3,1 3,8 3,8 4,5 3,8 3,1 2,5 3,3 3,3 2,1 3,0 3,0 3,1 5,5 3,7 2,2 1-3-kratna mesec 9,4 10,7 8,0 7,8 7,8 10,4 11,0 10,1 14,0 12,2 9,2 6,7 10,0 7,6 8,4 7,6 8,0 11,4 13,3 11,9 8,2 1-3-kratna teden 26,7 28,7 24,6 23,4 24,6 30,6 29,2 25,0 30,2 30,5 29,2 21,2 33,0 18,6 21,7 27,6 24,5 28,0 26,4 29,0 29,0 4-6-kratna teden 18,5 20,2 16,9 21,6 21,8 17,7 15,9 14,2 13,5 17,4 17,2 22,1 17,8 16,9 16,2 21,0 18,1 18,5 20,5 20,6 19,4 1-krat nadan 31,2 28,5 34,1 29,6 31,6 28,7 31,1 37,0 27,8 27,8 31,3 34,0 27,7 36,1 38,0 29,4 32,7 30,5 27,1 28,6 32,9 več kot1-krat na dan 11,0 8,5 13,5 14,9 11,4 9,5 9,0 10,0 10,0 8,4 10,1 13,5 8,2 17,5 13,6 11,5 13,8 8,5 7,1 6,1 8,2 65b Kako pogosto običajno uživate: Sveže sadje nikoli 0,8 0,9 0,7 1,1 0,6 0,8 0,8 0,7 2,0 1,2 0,6 0,3 1,0 1,2 0,9 0,9 1,1 0,1 0,6 0,6 0,5 1-3-kratna mesec 6,1 8,6 3,5 9,6 7,8 5,7 3,9 2,3 8,3 6,9 6,3 5,0 6,8 5,1 6,3 7,6 5,3 5,6 7,4 7,0 7,3 1-3-kratna teden 19,9 25,6 14,0 23,9 23,0 20,7 16,2 13,2 18,2 22,8 21,1 17,9 22,1 14,2 17,3 18,5 19,8 21,5 21,5 17,9 23,6 4-6-kratna teden 18,0 19,7 16,2 22,2 19,8 17,9 14,9 13,6 12,6 17,2 18,2 19,8 17,4 19,6 16,1 18,4 17,8 19,3 18,5 17,7 15,9 1-krat nadan 31,3 28,3 34,4 25,9 30,4 32,2 33,2 36,3 31,9 29,5 30,7 32,6 30,2 31,0 32,0 30,4 31,5 32,3 27,2 34,6 31,3 več kot1-krat na dan 23,9 16,9 31,2 17,3 18,4 22,6 30,9 33,9 26,9 22,5 23,0 24,3 22,6 28,9 27,5 24,2 24,5 21,2 24,8 22,3 21,4 65c Kako pogosto običajno uživate: Predelano sadje (kompoti, sadje v pločevinki, 100 sadni sokovi ipd) nikoli 25,3 21,7 29,0 22,7 23,2 25,4 27,6 29,3 28,7 22,7 25,6 25,2 20,4 28,6 34,2 24,2 29,1 21,2 20,0 25,0 18,8 1-3-kratna mesec 49,1 48,7 49,5 52,7 53,3 50,3 45,9 38,8 41,6 48,8 49,9 50,7 53,1 45,9 40,5 51,2 47,3 51,2 49,5 50,7 51,5 1-3-kratna teden 15,7 18,6 12,6 15,6 15,2 15,6 15,0 17,8 15,1 15,7 16,3 15,2 16,9 16,3 14,9 14,7 14,1 17,3 18,2 14,3 18,9 4-6-kratna teden 4,6 5,6 3,6 5,1 4,2 4,0 4,7 5,6 4,6 4,7 4,4 4,7 4,2 1,9 5,9 4,3 4,5 5,3 4,0 5,4 5,9 1-krat nadan 3,7 3,7 3,7 3,2 2,9 3,2 4,6 5,5 5,7 5,5 2,8 3,1 4,2 4,5 3,4 3,7 3,5 3,3 5,2 3,5 2,8 več kot1-krat na dan 1,6 1,8 1,5 0,7 1,3 1,5 2,2 3,1 4,3 2,6 1,0 1,0 1,2 2,7 1,1 1,8 1,5 1,7 3,1 1,1 2,0 65d Kako pogosto običajno uživate: Surovo zelenjavo nikoli 3,6 4,2 3,0 5,3 2,9 3,2 3,1 3,6 5,4 4,9 3,5 2,4 3,9 2,7 4,2 4,4 4,4 2,7 1,0 2,4 3,3 1-3-kratna mesec 8,2 10,0 6,3 11,3 10,0 7,5 6,3 4,5 8,5 9,9 8,4 6,9 7,6 3,1 5,5 8,7 10,1 6,4 9,3 10,4 7,1 1-3-kratna teden 20,3 24,1 16,3 23,3 21,3 19,4 18,8 18,0 20,2 20,5 21,8 18,7 24,5 11,7 19,1 23,2 19,8 20,8 15,9 17,1 24,6 4-6-kratna teden 23,5 25,2 21,8 24,8 24,6 25,4 21,6 19,8 20,2 21,4 23,5 25,7 23,6 20,5 22,6 24,7 23,0 23,4 26,4 24,5 25,3 1-krat nadan 32,0 28,1 36,1 24,5 29,8 31,7 36,3 40,4 34,2 31,0 30,7 33,2 29,6 39,6 33,5 28,5 31,3 35,1 30,3 33,9 29,8 več kot1-krat na dan 12,4 8,5 16,5 10,7 11,3 12,8 13,9 13,8 11,5 12,3 12,1 13,0 10,9 22,4 15,1 10,6 11,4 11,6 17,1 11,5 9,9 65e Kako pogosto običajno uživate: Predelano zelenjavo (kuhano, dušeno, konzervirano) nikoli 4,1 5,0 3,1 4,1 2,7 4,1 4,6 5,8 8,3 5,1 4,5 2,0 4,6 4,8 4,0 3,8 3,8 3,5 4,9 5,1 3,1 1-3-kratna mesec 16,5 20,2 12,6 15,1 16,1 16,7 18,4 15,9 19,9 20,2 17,4 12,8 17,1 16,9 16,9 15,5 13,9 19,6 20,5 15,2 20,0 1-3-kratna teden 34,0 36,9 30,9 31,6 34,9 35,3 34,3 33,2 33,4 35,6 36,5 30,7 36,1 37,8 33,3 33,0 33,3 35,4 32,2 30,6 32,7 4-6-kratna teden 24,4 22,9 25,9 27,6 26,8 23,0 22,2 20,5 18,3 22,8 22,0 29,2 23,1 21,4 23,1 25,6 25,8 23,1 21,8 27,7 23,5 1-krat nadan 17,3 12,9 22,0 17,5 15,8 17,5 16,3 21,1 15,1 12,7 16,4 21,2 15,9 14,6 18,0 18,7 18,9 15,2 17,2 17,7 16,6 več kot1-krat na dan 3,8 2,2 5,5 4,1 3,7 3,4 4,1 3,6 5,0 3,7 3,2 4,1 3,2 4,4 4,7 3,5 4,3 3,2 3,3 3,6 4,1 65f Kako pogosto običajno uživate: Perutnino (piščančje ali puranje meso) nikoli 4,1 3,2 5,0 4,5 4,1 3,4 4,1 4,2 2,8 3,1 3,5 5,5 3,2 6,1 3,6 4,1 5,3 3,2 2,8 2,8 3,3 1-3-kratna mesec 21,0 21,3 20,7 12,1 14,4 22,3 29,6 29,4 27,8 26,8 19,6 17,3 22,0 26,9 22,3 21,0 20,8 18,2 18,1 20,2 26,7 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 81 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 1-3-kratna teden 57,7 57,7 57,7 56,0 62,4 59,6 54,6 54,0 51,3 54,7 58,7 60,2 58,5 54,2 57,7 56,7 55,5 60,0 61,4 62,4 55,5 4-6-kratna teden 12,9 13,4 12,3 21,7 15,3 10,7 8,4 6,5 10,6 10,9 13,4 14,2 11,9 9,5 10,8 15,2 13,6 14,4 12,2 11,7 9,6 1-krat nadan 3,6 3,6 3,5 4,3 3,2 3,2 2,8 4,9 6,0 3,7 3,8 2,6 3,8 2,0 4,7 2,3 3,9 3,8 4,5 2,1 3,7 več kot1-krat na dan 0,8 0,8 0,7 1,4 0,5 0,7 0,5 0,9 1,4 0,8 1,1 0,3 0,6 1,3 0,8 0,6 0,9 0,5 1,0 0,8 1,2 65g Kako pogosto običajno uživate: Rdeče meso (govedino, svinjino, konjsko meso) nikoli 5,1 2,9 7,5 6,6 5,7 4,7 4,1 4,4 4,7 3,4 4,6 6,6 4,0 5,7 5,0 5,5 6,4 5,0 2,9 3,4 4,5 1-3-kratna mesec 31,0 24,9 37,3 27,4 27,8 29,6 35,4 37,1 33,9 29,9 31,4 30,3 28,1 28,8 27,8 33,1 32,1 33,5 33,0 25,9 33,5 1-3-kratna teden 50,9 54,6 47,0 50,2 53,6 52,5 48,9 47,7 46,0 50,3 50,8 52,9 53,3 51,1 52,8 50,4 49,8 48,8 49,2 56,1 48,9 4-6-kratna teden 9,3 12,7 5,6 11,9 9,3 9,7 7,8 7,0 9,6 11,8 9,3 7,8 10,3 10,4 9,1 8,3 8,4 9,2 10,7 10,0 10,4 1-krat nadan 3,1 4,0 2,2 3,5 2,9 2,9 3,1 3,5 4,9 3,6 3,4 2,1 3,7 3,4 4,6 2,2 2,7 2,8 4,0 4,0 1,4 več kot1-krat na dan 0,6 0,8 0,4 0,5 0,8 0,6 0,7 0,4 0,9 1,0 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,4 0,6 0,7 0,3 0,6 1,4 65h Kako pogosto običajno uživate: Ribe in morske sadeže nikoli 8,8 7,4 10,2 10,7 6,2 8,3 8,5 11,5 14,0 10,1 8,1 7,1 8,8 8,5 6,5 9,8 10,0 7,7 6,6 7,8 9,7 1-3-kratna mesec 62,1 61,9 62,2 58,1 62,9 64,3 63,5 60,6 61,9 65,2 63,1 59,5 65,6 60,8 50,1 63,0 60,2 65,6 60,3 68,5 62,9 1-3-kratna teden 25,2 26,0 24,3 25,6 27,7 24,0 24,5 23,2 18,6 19,8 24,9 30,2 21,1 28,0 38,4 24,0 25,8 22,7 28,5 20,5 21,9 4-6-kratna teden 2,4 3,0 1,7 3,8 1,8 2,0 2,1 2,1 2,4 3,1 2,2 2,2 2,5 2,0 3,7 2,0 2,2 2,1 2,3 2,5 3,0 1-krat nadan 1,4 1,5 1,3 1,7 1,1 1,1 1,2 2,0 2,3 1,5 1,5 1,0 1,7 0,2 1,0 0,9 1,5 1,9 1,7 0,4 2,2 več kot1-krat na dan 0,3 0,2 0,3 0,1 0,3 0,4 0,2 0,5 0,8 0,4 0,3 0,1 0,4 0,5 0,3 0,3 0,2 0,1 0,6 0,3 0,2 65i Kako pogosto običajno uživate: Krompir, riž, testenine nikoli 0,8 0,7 1,0 0,9 0,9 0,8 0,6 1,0 1,2 0,5 0,9 0,8 1,1 0,4 0,8 1,1 0,9 0,7 0,7 0,7 0,0 1-3-kratna mesec 9,1 8,3 9,8 6,9 8,1 8,9 11,8 9,7 12,6 9,2 9,4 7,5 8,8 6,7 8,2 8,9 9,4 9,8 10,2 7,3 10,8 1-3-kratna teden 45,4 46,1 44,8 38,6 47,7 45,9 47,9 46,9 42,8 48,5 47,8 42,5 47,9 46,8 47,9 45,7 43,6 45,9 46,4 40,7 49,2 4-6-kratna teden 28,8 29,6 27,9 34,6 28,5 30,4 23,9 25,5 26,5 25,7 27,4 32,3 26,1 30,5 26,5 29,4 29,2 28,3 32,4 32,1 26,4 1-krat nadan 14,7 14,0 15,4 17,2 13,7 12,9 14,6 15,6 14,8 14,6 12,9 16,3 14,7 13,5 15,3 14,1 15,7 14,2 9,4 17,7 11,9 več kot1-krat na dan 1,2 1,3 1,2 1,8 0,9 1,1 1,2 1,3 2,1 1,5 1,5 0,6 1,3 2,2 1,3 0,8 1,1 1,1 0,9 1,6 1,6 65j Kako pogosto običajno uživate: Jajce kot samostojno jed nikoli 7,9 6,4 9,5 8,2 7,5 6,9 8,6 8,8 10,6 7,2 6,9 8,4 6,4 10,6 11,3 8,3 8,3 6,8 5,8 6,8 9,5 1-3-kratna mesec 50,8 51,5 50,0 45,1 50,5 54,7 52,8 50,0 52,2 51,6 51,9 48,8 51,4 46,0 50,1 51,4 49,7 53,6 48,5 51,0 54,4 1-3-kratna teden 32,6 32,6 32,5 33,4 34,6 31,0 31,5 32,2 27,5 32,2 32,8 34,1 32,1 36,1 28,5 31,8 33,4 31,3 35,9 35,8 28,1 4-6-kratna teden 5,6 6,0 5,2 9,5 4,6 4,5 4,5 4,8 5,6 5,9 5,1 5,9 6,4 3,9 5,7 6,0 5,3 5,8 5,9 4,0 7,1 1-krat nadan 2,9 3,2 2,6 3,5 2,7 2,5 2,4 3,7 3,6 2,6 2,9 2,7 3,4 3,4 3,5 2,2 3,2 2,3 3,4 2,3 0,7 več kot1-krat na dan 0,3 0,3 0,3 0,4 0,1 0,5 0,2 0,5 0,5 0,5 0,3 0,1 0,4 0,2 0,8 0,3 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2 65k Kako pogosto običajno uživate: žita (kosmiče, muslije, kaše) nikoli 32,4 40,8 23,8 21,8 25,5 35,9 40,8 42,0 47,2 41,6 34,1 21,9 33,8 38,6 37,6 32,7 29,1 33,5 29,2 32,6 35,5 1-3-kratna mesec 31,6 31,6 31,6 31,5 35,0 29,5 30,9 30,3 29,9 30,9 32,7 31,4 31,1 28,6 29,0 30,1 31,9 33,2 36,2 30,7 31,5 1-3-kratna teden 20,7 17,0 24,5 25,7 23,6 19,3 17,1 15,8 15,0 16,8 19,1 25,8 20,5 17,5 19,3 20,3 21,6 20,6 24,5 20,6 16,7 4-6-kratna teden 7,5 5,3 9,8 10,3 8,8 7,7 4,5 5,3 3,2 5,2 7,1 10,3 6,5 8,4 5,1 8,4 8,5 6,9 5,5 8,0 9,1 1-krat nadan 7,1 4,7 9,4 9,7 6,5 6,7 6,2 6,0 3,6 5,0 6,1 10,0 7,3 6,0 8,4 7,6 8,0 5,5 4,2 7,1 6,1 več kot1-krat na dan 0,7 0,5 1,0 1,0 0,7 0,9 0,5 0,6 1,1 0,4 0,9 0,6 0,8 0,9 0,5 0,9 0,8 0,4 0,4 1,1 1,1 65l Kako pogosto običajno uživate: Ocvrte jedi (pomfrit, ocvrto meso, ocvrtke,...) nikoli 12,7 9,1 16,4 10,3 9,8 12,0 14,8 18,8 14,3 9,7 11,6 14,6 11,7 13,5 14,0 13,4 16,1 8,9 5,6 13,2 8,6 1-3-kratna mesec 64,5 61,8 67,3 57,7 64,1 65,6 69,9 65,3 61,5 63,6 65,2 65,4 63,7 61,0 61,4 70,1 64,4 64,6 56,8 68,0 70,2 1-3-kratna teden 19,5 25,0 13,8 27,1 22,6 19,8 13,0 12,7 19,0 22,2 19,9 17,8 21,1 21,8 19,9 13,8 16,4 23,5 32,7 17,1 17,0 4-6-kratna teden 2,3 2,9 1,7 3,7 2,9 1,6 1,6 1,5 2,7 3,3 2,3 1,7 2,2 2,7 3,6 1,8 2,3 2,1 3,2 1,3 2,2 1-krat nadan 0,7 0,9 0,6 1,0 0,4 0,8 0,6 1,2 1,6 0,8 0,8 0,4 1,0 0,8 0,7 0,6 0,5 0,9 1,5 0,2 1,3 več kot1-krat na dan 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,5 0,8 0,3 0,2 0,1 0,3 0,2 0,3 0,2 0,3 0,1 0,2 0,2 0,8 65m Kako pogosto običajno uživate: Sendviče, hot dog, pico, burek, kebab nikoli 16,2 12,5 20,1 7,7 8,2 12,3 23,9 37,7 24,9 16,0 15,6 14,2 17,5 16,2 18,0 16,3 16,1 14,3 13,0 18,6 15,6 1-3-kratna mesec 60,5 57,9 63,1 57,0 63,4 63,7 62,0 52,7 57,4 58,8 60,8 61,8 61,7 59,1 56,8 57,8 59,8 61,3 65,6 62,2 62,7 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 82 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 1-3-kratna teden 17,2 21,4 12,7 25,8 21,3 18,1 9,7 7,0 11,0 17,0 17,7 18,6 14,4 17,2 17,6 19,9 18,2 17,2 16,8 15,1 15,7 4-6-kratna teden 4,2 5,6 2,7 7,5 4,5 3,9 2,8 1,3 3,0 5,6 4,1 4,0 3,7 5,0 4,3 5,1 4,1 5,0 3,3 3,6 3,0 1-krat nadan 1,7 2,2 1,1 1,8 2,3 1,5 1,2 1,2 2,7 2,0 1,5 1,4 2,2 2,3 2,7 0,7 1,6 1,4 1,3 0,5 2,5 več kot1-krat na dan 0,3 0,4 0,2 0,2 0,2 0,6 0,3 0,2 1,0 0,6 0,4 0,0 0,5 0,2 0,6 0,2 0,2 0,7 0,0 0,0 0,5 65n Kako pogosto običajno uživate: Gotove jedi iz pločevink, juhe iz koncentratov, omake za testenine ipd. nikoli 55,4 48,4 62,8 41,5 50,2 56,8 65,4 67,9 61,7 57,1 55,1 53,0 57,8 60,5 63,4 51,4 54,2 54,4 46,5 57,1 59,4 1-3-kratna mesec 36,6 41,1 31,8 44,6 41,5 36,5 30,2 25,7 28,9 34,5 36,9 39,6 34,1 31,7 29,1 41,1 38,1 35,7 44,6 35,8 35,4 1-3-kratna teden 6,0 8,0 4,0 10,6 6,4 5,1 3,1 4,7 5,9 5,9 6,2 6,0 6,2 6,1 5,9 6,1 5,6 7,3 7,2 5,0 4,1 4-6-kratna teden 1,2 1,8 0,6 2,7 1,1 1,1 0,6 0,4 1,6 1,6 1,3 0,9 1,0 0,9 1,4 0,7 1,4 1,4 1,4 1,9 0,3 1-krat nadan 0,5 0,5 0,5 0,6 0,5 0,3 0,4 0,7 1,1 0,6 0,4 0,3 0,6 0,2 0,3 0,4 0,5 0,8 0,2 0,1 0,3 več kot1-krat na dan 0,3 0,3 0,3 0,1 0,2 0,2 0,3 0,6 0,9 0,3 0,2 0,1 0,3 0,5 0,0 0,2 0,2 0,4 0,2 0,1 0,5 65o Kako pogosto običajno uživate: Mesne izdelke (klobase, šunke, salame, paštetem hrenovke ipd.) nikoli 6,9 4,0 9,8 7,3 6,3 6,4 7,1 7,5 5,9 5,3 6,2 8,6 5,9 7,8 8,3 7,1 8,3 5,4 5,4 5,3 4,5 1-3-kratna mesec 39,0 31,4 46,8 30,0 33,2 39,1 47,3 48,4 46,8 36,0 40,0 36,9 40,0 46,1 44,1 35,0 40,5 32,6 37,8 44,0 31,1 1-3-kratna teden 37,7 42,4 32,9 39,1 40,8 39,9 34,0 33,0 33,5 40,8 36,8 38,4 37,0 34,5 34,0 41,9 36,0 40,3 39,1 36,5 46,1 4-6-kratna teden 11,2 15,1 7,2 17,1 13,9 9,6 7,5 6,9 8,1 10,8 11,5 12,2 11,8 8,1 9,2 10,9 11,2 13,6 11,0 8,9 13,1 1-krat nadan 4,3 5,8 2,7 5,1 4,9 4,1 3,4 3,7 4,5 6,1 4,5 3,1 4,1 2,2 3,7 4,4 3,1 6,7 6,5 4,6 5,0 več kot1-krat na dan 0,9 1,3 0,5 1,4 0,9 1,0 0,7 0,5 1,4 0,9 0,9 0,8 1,2 1,3 0,7 0,8 0,9 1,3 0,2 0,5 0,2 65p Kako pogosto običajno uživate: Sladko pecivo, torte nikoli 6,9 7,7 6,0 6,0 5,5 5,3 8,2 11,2 9,0 8,1 7,1 5,3 8,1 7,0 7,5 6,2 7,0 6,1 6,1 8,2 3,6 1-3-kratna mesec 54,7 54,3 55,3 48,6 53,8 53,6 59,9 59,4 58,2 54,5 57,6 51,2 56,1 56,3 52,9 54,3 53,9 53,5 52,4 58,4 62,2 1-3-kratna teden 28,4 28,3 28,5 33,6 30,6 31,0 22,4 21,8 22,5 26,5 26,3 33,1 26,7 23,7 26,2 28,2 29,6 31,4 32,3 24,3 24,9 4-6-kratna teden 6,2 6,3 6,1 7,2 7,2 6,4 5,6 3,8 5,0 6,4 5,6 7,1 5,9 6,9 8,4 7,4 5,8 5,9 6,3 6,2 4,3 1-krat nadan 3,1 2,9 3,3 3,8 2,8 3,0 2,8 3,2 3,7 3,6 3,0 2,8 2,8 4,2 3,3 3,5 3,2 2,7 2,3 2,6 4,5 več kot1-krat na dan 0,6 0,4 0,8 0,7 0,3 0,6 1,0 0,5 1,7 0,8 0,4 0,5 0,4 1,9 1,7 0,4 0,6 0,4 0,6 0,3 0,5 65r Kako pogosto običajno uživate: Sladkarije (bonbone, čokolado) nikoli 11,9 11,8 12,1 6,3 8,9 10,7 15,0 23,3 18,1 13,9 11,4 9,5 12,0 14,7 14,6 10,7 10,9 11,1 12,0 14,1 13,8 1-3-kratna mesec 44,4 45,0 43,9 35,1 40,1 47,3 52,5 48,7 51,9 46,3 47,4 38,7 48,3 45,8 43,2 42,8 43,5 44,4 43,6 44,8 41,9 1-3-kratna teden 28,1 28,2 28,0 35,9 31,5 28,7 22,2 18,4 18,4 24,5 27,8 33,0 24,3 23,8 26,5 28,7 29,6 30,1 27,9 30,1 25,4 4-6-kratna teden 8,3 8,5 8,0 12,4 11,6 6,7 4,7 4,5 4,6 7,8 7,1 10,8 8,7 8,3 8,2 10,3 8,1 8,0 7,6 6,0 8,9 1-krat nadan 5,6 5,2 6,1 8,1 5,9 5,1 4,5 4,1 4,4 6,0 5,0 6,4 4,7 5,8 4,5 6,0 6,2 5,0 7,5 4,0 8,8 več kot1-krat na dan 1,6 1,4 1,9 2,2 2,1 1,5 1,1 1,0 2,6 1,5 1,4 1,7 1,9 1,6 3,0 1,3 1,6 1,5 1,4 1,0 1,1 66a Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Oljčno (olivno) olje vsak dan 38,1 33,1 43,2 32,7 34,9 39,4 40,2 46,2 31,3 32,2 36,4 44,5 25,1 65,2 65,5 42,9 45,6 21,6 18,1 33,6 26,0 tedensko 31,6 33,8 29,2 37,6 36,5 28,9 29,1 22,3 25,2 26,7 31,7 35,8 35,3 22,2 21,6 34,4 32,4 32,7 30,2 31,9 32,7 mesečno 7,2 7,8 6,6 8,5 7,8 7,9 5,9 5,3 7,6 7,2 8,0 6,4 9,1 3,7 3,8 5,2 6,2 9,7 10,1 7,8 9,6 redkeje 13,0 14,0 11,8 11,5 12,6 14,4 13,5 12,6 15,7 17,7 14,5 8,3 16,7 5,5 5,6 9,8 9,3 19,3 22,0 15,7 18,0 nikoli oz. ne vem 10,2 11,2 9,1 9,7 8,3 9,3 11,3 13,6 20,2 16,3 9,3 5,0 13,8 3,4 3,5 7,5 6,5 16,7 19,6 11,0 13,6 66b Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Druga rastlinska olja (bučno, sončnično,..) vsak dan 39,0 35,2 43,1 31,1 33,3 39,2 45,3 50,3 47,9 42,7 39,4 34,0 43,6 26,6 24,3 35,6 36,6 47,1 44,0 45,2 43,5 tedensko 43,2 46,0 40,3 46,4 48,2 43,9 38,8 35,7 35,7 39,9 43,3 47,1 43,9 40,8 36,5 44,2 42,9 45,6 48,1 38,1 47,1 mesečno 6,3 6,9 5,6 8,5 7,0 6,3 4,9 3,7 4,2 5,7 5,9 7,6 5,8 8,1 11,4 8,2 7,3 2,8 3,6 4,9 2,7 redkeje 7,4 7,3 7,5 8,3 7,2 7,7 7,2 6,3 6,7 7,6 7,5 7,4 4,7 17,0 17,1 7,0 8,3 2,9 3,3 7,0 5,8 nikoli oz. ne vem 4,1 4,7 3,6 5,7 4,3 2,8 3,9 4,0 5,5 4,2 3,9 3,9 2,0 7,5 10,8 5,0 4,9 1,6 1,0 4,8 0,8 66c Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Smetano (kislo ali sladko) vsak dan 3,7 3,9 3,5 3,7 3,2 3,3 3,5 5,3 6,0 2,8 3,5 3,5 3,4 3,4 3,7 3,5 3,8 4,3 4,2 2,5 3,1 tedensko 45,6 44,8 46,3 43,4 50,0 48,1 43,4 40,5 42,0 45,1 46,0 46,5 43,2 30,8 32,6 48,7 46,3 50,1 65,7 38,4 46,6 mesečno 24,9 25,2 24,6 29,5 24,3 24,0 23,8 22,7 21,2 22,6 25,5 26,6 25,8 26,2 21,8 25,0 25,5 25,4 17,2 29,1 22,9 redkeje 19,0 17,4 20,7 16,1 16,8 19,3 21,6 22,6 22,4 21,3 18,4 17,5 20,4 27,5 28,8 16,7 18,1 15,1 9,3 22,8 22,7 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 83 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več nikoli oz. ne vem 6,8 8,7 4,9 7,3 5,7 5,4 7,7 9,0 8,4 8,2 6,6 5,9 7,2 12,2 13,1 6,2 6,2 5,1 3,6 7,3 4,7 66d Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Maslo vsak dan 12,5 11,0 14,0 10,6 12,1 11,6 12,0 18,2 10,6 10,1 11,7 15,0 11,3 12,4 9,6 14,5 12,9 13,8 15,1 7,6 13,3 tedensko 42,6 41,6 43,6 40,6 46,7 43,7 40,6 40,0 35,0 39,6 43,5 45,6 41,2 46,2 37,2 44,1 44,3 41,7 42,8 43,7 37,0 mesečno 18,6 19,0 18,3 22,4 19,0 18,9 17,8 13,2 19,6 19,9 18,9 17,5 19,3 13,5 17,1 19,4 18,8 19,1 18,7 18,4 21,7 redkeje 18,8 19,0 18,7 19,6 14,7 19,1 21,5 20,2 22,4 22,1 18,5 16,4 19,8 21,9 26,1 15,9 16,9 18,1 17,1 20,3 22,7 nikoli oz. ne vem 7,5 9,4 5,5 6,9 7,5 6,8 8,2 8,4 12,5 8,2 7,4 5,6 8,3 6,0 10,0 6,1 7,1 7,3 6,4 10,0 5,3 66e Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Trdna margarina za peko vsak dan 1,8 1,8 1,8 0,9 1,3 1,2 2,6 3,8 3,0 1,8 1,7 1,5 1,9 1,7 1,3 2,5 1,8 1,3 2,2 1,6 2,4 tedensko 10,7 12,8 8,6 9,8 10,2 12,2 10,8 10,4 15,4 14,6 10,5 7,7 12,3 6,8 5,9 10,1 8,6 12,8 18,4 13,5 13,0 mesečno 19,6 20,7 18,5 22,2 20,3 19,3 19,0 16,1 22,2 21,6 20,1 17,3 21,8 11,8 13,4 19,7 16,5 25,7 30,8 20,3 15,4 redkeje 30,1 28,6 31,6 32,3 29,5 32,1 29,7 24,8 30,7 32,0 31,7 27,5 32,2 29,4 27,2 28,7 27,9 32,6 30,0 32,6 36,3 nikoli oz. ne vem 37,8 36,1 39,5 34,8 38,7 35,2 37,8 44,8 28,8 30,0 36,0 45,9 31,9 50,4 52,2 39,0 45,2 27,6 18,5 32,1 32,9 66f Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Mehka margarina za mazanje vsak dan 5,2 4,6 5,8 3,0 3,2 4,8 7,0 9,6 9,5 6,6 4,6 3,6 4,8 3,3 2,9 5,8 4,3 6,9 11,3 3,2 5,6 tedensko 18,9 21,8 15,9 15,9 18,0 20,7 20,0 20,3 27,1 24,2 19,0 13,7 21,7 11,3 9,6 17,6 15,4 23,0 28,4 27,0 23,5 mesečno 13,4 14,8 12,0 17,0 14,3 14,2 11,6 8,1 13,3 14,9 14,8 11,3 15,7 7,3 8,0 11,2 12,5 15,8 19,3 15,7 13,3 redkeje 23,5 24,7 22,2 27,9 22,8 22,5 23,6 19,3 24,6 24,9 24,2 21,8 24,7 23,4 25,4 23,8 22,5 24,4 19,1 22,3 27,7 nikoli oz. ne vem 39,1 34,2 44,1 36,2 41,7 37,9 37,7 42,7 25,6 29,3 37,4 49,6 33,1 54,7 54,0 41,7 45,3 29,9 21,9 31,8 29,9 66g Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate: Svinjsko mast vsak dan 5,5 5,4 5,7 3,5 3,5 5,3 7,4 9,4 15,1 7,3 4,6 2,7 9,9 3,0 1,4 3,8 3,0 5,5 10,6 10,9 7,0 tedensko 18,0 20,3 15,6 14,0 16,2 17,9 21,0 22,4 23,8 25,0 18,4 12,3 26,7 13,3 9,0 13,0 14,5 17,9 25,9 26,1 22,9 mesečno 13,6 15,2 11,9 14,6 13,3 14,6 13,7 11,0 10,8 14,7 13,9 13,7 15,4 10,4 10,7 14,7 12,7 12,7 16,2 15,0 19,1 redkeje 25,5 25,2 25,7 24,1 23,2 26,6 26,3 28,4 23,1 25,0 26,5 25,3 24,2 30,4 27,8 24,5 25,3 26,4 20,8 23,3 30,7 nikoli oz. ne vem 37,4 33,9 41,1 43,8 43,8 35,7 31,6 28,8 27,2 27,9 36,6 46,1 23,7 43,0 51,1 44,0 44,5 37,5 26,6 24,8 20,3 67 Ali že pripravljeno hrano pri mizi dodatno solite? nikoli ne dosolim pripravljene hrane 49,3 45,2 53,6 49,2 47,0 48,5 49,2 54,5 52,9 48,1 46,4 51,7 46,1 62,8 53,7 51,0 49,4 42,4 47,0 55,4 52,5 hrano najprej poskusim in po potrebi dosolim 49,0 52,3 45,6 49,0 51,5 49,7 49,1 44,0 44,2 49,7 52,3 47,0 52,1 35,6 45,3 47,6 48,9 55,8 50,2 43,2 46,5 hrano brez poskušanja vedno dosolim 1,7 2,5 0,9 1,9 1,5 1,8 1,7 1,5 2,9 2,1 1,4 1,4 1,9 1,6 1,1 1,4 1,7 1,8 2,7 1,4 1,0 68 Ali vam je katera oseba svetovala, da iz zdravstvenih razlogov spremenite način prehranjevanja Zdravnik 26,8 31,7 21,8 16,2 20,3 27,6 37,1 34,7 34,3 32,8 27,6 20,1 28,4 22,5 27,0 21,2 25,4 29,7 26,9 31,5 32,0 Medicinska sestra 9,3 10,1 8,4 3,7 6,9 10,9 13,7 11,4 10,5 11,4 10,3 6,8 12,0 10,6 9,1 7,7 8,2 8,4 9,0 10,6 12,1 Drug zdravstveni delavec 5,1 5,5 4,8 4,2 5,3 5,3 5,9 4,6 5,3 6,7 5,1 4,2 6,3 4,7 6,3 4,7 4,7 4,5 3,9 6,2 6,3 Družinski član 28,0 32,8 23,0 27,9 27,5 29,5 28,8 25,2 24,5 29,2 27,7 28,7 28,7 21,6 27,4 25,2 28,6 28,6 27,8 32,7 24,9 Prijatelj 14,3 14,1 14,5 19,0 16,1 14,8 11,4 8,5 8,9 11,6 15,7 16,2 15,3 9,5 14,9 12,5 14,8 14,3 13,0 15,4 15,2 Drugo 5,3 5,6 5,0 5,3 5,9 6,0 5,4 3,5 4,3 5,7 5,7 5,1 6,4 4,7 6,1 4,8 6,0 4,8 3,2 4,0 3,9 69 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih začeli bolj zdravo prehranjevati? ne 39,0 42,7 35,1 39,3 41,6 43,6 36,6 31,2 39,1 42,5 39,7 36,6 38,9 40,3 36,1 41,5 38,0 38,7 37,5 43,6 41,2 da 34,8 33,4 36,3 40,1 36,4 31,5 34,1 31,3 33,8 34,9 35,4 34,6 35,8 31,6 34,2 31,4 34,5 36,8 40,4 32,6 35,9 ne nisem, ker se prehranjujem zdravo 26,1 23,8 28,5 20,6 22,0 24,9 29,3 37,6 27,0 22,5 25,0 28,8 25,3 28,2 29,8 27,1 27,5 24,5 22,1 23,8 22,9 70 Kako ste v zadnjih 12 mesecih spremenili svoje prehranjevalne navade? (samo če je vpr. 69=da) Jem manj mastno hrano 72,7 74,6 71,0 59,7 64,9 79,0 84,4 82,4 82,8 83,0 77,2 59,7 75,9 69,9 73,2 63,6 71,1 73,2 76,1 79,0 78,4 Uporabljam drugo vrsto maščob 40,6 39,2 41,9 34,0 40,9 44,1 47,8 34,5 37,4 42,8 43,3 37,5 46,4 35,4 37,3 38,0 40,3 38,4 40,6 40,5 47,4 Jem več zelenjave 79,4 79,2 79,6 77,5 76,5 81,6 83,5 77,8 78,6 79,7 82,2 76,5 80,7 74,1 78,1 77,4 77,0 84,0 79,2 84,0 79,0 Jem več sadja 70,4 70,9 69,9 69,6 64,8 72,0 75,8 70,7 72,4 74,3 72,4 65,6 73,5 65,8 72,9 65,6 68,6 71,8 76,2 70,4 65,8 Jem manj slano hrano 50,8 53,9 47,9 41,6 41,2 55,4 63,0 58,7 59,6 65,1 55,3 36,2 55,0 45,9 45,8 44,3 49,3 54,5 55,6 49,0 55,3 Jem manj sladko hrano 66,7 65,4 68,0 59,6 66,6 70,2 73,3 64,0 64,2 71,8 69,3 62,0 70,0 61,3 63,9 60,8 68,0 68,5 64,0 64,2 70,4 Jem več manjših obrokov 49,0 45,0 52,9 42,5 43,6 50,1 58,9 52,9 49,5 55,7 51,0 43,5 51,8 45,2 53,4 49,9 47,9 45,9 51,7 44,4 58,2 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 84 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več Jem manj mesa in mesnih izdelkov oz. jih ne jem več 35,5 32,1 38,7 24,0 30,1 37,4 46,9 44,5 40,8 39,8 35,6 31,4 42,0 33,7 38,9 26,6 31,8 40,0 36,3 31,0 41,2 71 Ali ste v zadnjih 12 mesecih kdaj pili pijače, ki vsebujejo alkohol? ne 19,6 13,2 26,5 16,8 16,4 20,8 22,3 23,2 31,8 23,1 18,4 15,0 19,6 18,0 22,6 17,4 19,6 17,6 25,5 21,7 17,0 da 80,4 86,8 73,5 83,2 83,6 79,2 77,7 76,8 68,2 76,9 81,6 85,0 80,4 82,0 77,4 82,6 80,4 82,4 74,5 78,3 83,0 72 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol? (samo če je vpr. 71=da) 1-krat na mesec ali redkeje 23,3 13,7 35,5 28,1 22,3 20,5 24,1 21,3 28,6 23,1 23,4 22,1 21,7 21,0 23,1 24,4 25,1 24,7 21,2 17,6 23,2 2 do 4-krat na mesec 32,2 28,6 36,7 34,5 37,9 32,0 27,1 26,2 23,5 30,3 32,3 34,9 31,6 31,1 29,6 34,5 31,3 34,1 31,7 30,5 37,7 2 do 3-krat na teden 32,2 40,3 22,1 30,4 31,6 34,2 32,8 32,2 31,3 32,4 32,3 32,5 33,7 34,2 32,4 32,1 32,0 29,8 32,1 37,1 27,7 4-krat na teden ali pogosteje 12,3 17,4 5,7 7,0 8,2 13,3 16,0 20,4 16,6 14,2 12,0 10,6 13,0 13,6 14,9 9,0 11,6 11,5 14,9 14,8 11,3 73a Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: Vino (samo če je vpr. 71=da) nikoli 10,5 10,2 10,8 14,5 12,4 9,5 8,4 5,1 14,3 13,9 12,5 6,3 9,3 5,3 8,7 16,7 12,5 8,7 8,2 6,5 10,5 nekajkrat na leto 27,7 23,1 33,5 32,2 30,3 23,8 27,2 22,8 28,7 27,4 28,2 27,3 25,7 19,4 25,1 32,4 29,5 28,3 28,2 22,4 31,5 1-krat na mesec 14,7 13,9 15,7 19,0 16,1 14,8 10,7 11,2 10,7 14,9 14,4 15,8 14,6 16,5 15,3 13,8 14,4 14,5 13,9 13,2 21,9 2-3-krat na mesec 19,7 19,5 19,9 19,2 20,9 20,5 18,9 18,4 16,3 15,2 19,2 22,9 20,2 21,6 17,6 18,4 19,5 21,5 19,1 19,7 17,0 1-2-krat na teden 16,2 19,0 12,8 10,8 14,7 19,1 18,1 19,9 17,4 16,5 14,5 17,4 17,8 19,6 15,4 12,4 14,9 17,0 19,6 19,0 13,8 3-6-krat na teden 7,5 9,0 5,6 3,7 4,5 8,1 11,1 12,7 5,9 7,8 7,3 7,9 7,6 11,8 11,4 4,7 6,5 7,2 6,5 11,5 4,5 vsak dan 3,7 5,4 1,6 0,6 1,2 4,2 5,6 9,8 6,9 4,3 4,0 2,5 4,8 5,9 6,5 1,6 2,6 2,8 4,6 7,7 0,8 73b Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: Pivo (samo če je vpr. 71=da) nikoli 16,8 8,1 28,0 15,9 15,6 15,7 18,0 21,1 18,6 14,9 16,2 17,7 14,8 21,8 17,1 17,0 18,6 15,8 15,7 13,3 14,0 nekajkrat na leto 21,9 14,5 31,5 18,9 22,4 21,3 23,8 24,2 26,7 19,8 21,9 21,8 23,8 21,3 21,0 20,9 22,9 20,9 20,8 20,3 19,6 1-krat na mesec 14,0 13,2 15,1 15,3 14,2 14,0 13,0 13,1 12,0 15,0 13,5 14,4 13,2 14,3 17,7 12,9 13,5 14,0 12,8 15,8 15,6 2-3-krat na mesec 21,4 25,8 15,7 23,4 22,9 21,4 19,0 18,4 18,6 19,4 21,1 23,1 20,4 22,4 19,9 22,7 19,7 24,8 24,0 20,1 21,6 1-2-krat na teden 17,4 24,6 8,0 17,9 17,6 17,9 17,5 14,8 14,6 18,4 17,8 17,1 18,7 15,2 14,1 16,9 16,9 16,9 19,8 23,1 14,6 3-6-krat na teden 6,8 11,0 1,5 7,2 6,4 7,2 7,0 6,0 7,3 8,9 7,8 5,0 7,4 5,0 7,9 7,1 6,8 6,5 5,3 5,6 10,7 vsak dan 1,7 2,9 0,2 1,4 1,0 2,5 1,8 2,4 2,2 3,6 1,7 0,8 1,7 0,0 2,3 2,3 1,7 1,1 1,7 1,8 3,8 73c Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: Žgane pijače (samo če je vpr. 71=da) nikoli 29,5 25,3 34,8 22,9 28,4 28,8 33,8 38,3 39,1 33,9 30,0 25,1 33,2 28,0 32,4 26,6 29,6 26,3 22,5 36,3 28,5 nekajkrat na leto 38,5 36,3 41,2 44,1 41,2 36,8 35,6 30,0 33,5 36,1 39,6 39,4 37,8 36,9 37,7 40,0 37,6 38,9 43,6 36,8 42,1 1-krat na mesec 14,4 16,2 12,0 16,7 14,4 15,9 12,3 10,3 13,1 12,6 13,1 16,6 12,2 16,5 14,9 16,0 14,7 15,4 13,7 11,3 13,9 2-3-krat na mesec 12,1 14,2 9,4 13,2 11,0 13,1 10,7 12,5 7,0 10,5 12,0 13,8 10,6 11,6 10,0 12,9 12,8 13,7 11,8 9,4 12,4 1-2-krat na teden 4,2 5,9 2,0 2,6 4,6 3,8 5,1 5,9 4,4 5,0 3,9 4,1 4,6 5,9 3,9 3,7 4,0 4,3 6,1 4,2 2,0 3-6-krat na teden 0,9 1,3 0,4 0,3 0,4 1,0 1,6 1,5 1,0 1,3 1,0 0,6 0,7 0,8 1,2 0,6 0,9 0,8 1,5 1,2 0,8 vsak dan 0,5 0,8 0,2 0,2 0,1 0,6 0,8 1,6 1,9 0,6 0,4 0,3 0,9 0,3 0,0 0,1 0,5 0,6 0,8 0,7 0,3 73d Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: Radler (samo če je vpr. 71=da) nikoli 41,9 39,4 45,0 29,6 34,4 44,1 50,5 63,2 45,1 40,8 42,2 41,6 46,4 39,8 48,7 40,0 43,8 34,8 37,6 38,6 44,6 nekajkrat na leto 25,6 23,9 27,8 28,7 26,7 25,1 25,5 18,4 21,4 25,8 25,0 26,8 25,5 27,9 21,8 24,7 26,2 26,4 31,8 22,7 20,7 1-krat na mesec 11,7 11,4 12,1 16,9 12,6 10,7 8,8 6,8 13,0 11,2 12,2 11,4 10,1 12,3 10,4 12,2 10,6 14,5 10,7 14,3 13,1 2-3-krat na mesec 13,2 15,1 10,8 15,6 17,1 13,0 9,0 7,0 10,2 14,0 13,1 13,4 12,0 11,1 12,4 17,7 11,8 15,0 10,7 14,2 15,0 1-2-krat na teden 5,9 7,8 3,5 7,5 7,3 5,1 4,8 3,3 7,4 5,9 5,7 5,8 4,7 5,8 4,8 4,6 6,0 7,7 6,6 7,6 4,0 3-6-krat na teden 1,4 2,0 0,7 1,3 1,8 1,7 1,2 0,9 1,9 2,0 1,6 1,0 0,6 2,7 1,8 0,8 1,3 1,5 2,6 2,4 1,4 vsak dan 0,2 0,4 0,0 0,3 0,1 0,3 0,1 0,5 0,9 0,3 0,2 0,0 0,6 0,3 0,0 0,0 0,1 0,2 0,0 0,2 1,1 73e Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili: Mešane gazirane alkoholne pijače (npr. Bandidos...) (samo če je vpr. 71=da) nikoli 74,2 72,4 76,6 63,6 70,2 77,1 82,3 84,7 73,9 76,7 74,8 72,8 72,5 79,2 79,4 80,0 77,2 67,1 67,8 71,9 67,2 nekajkrat na leto 18,5 19,1 17,9 25,8 22,2 16,9 12,8 8,9 15,6 15,9 18,6 20,2 19,0 16,2 14,8 15,6 16,0 22,4 24,6 22,6 25,7 1-krat na mesec 3,6 4,1 3,0 6,0 3,6 3,3 2,2 2,0 2,8 3,6 3,4 4,0 3,5 2,1 3,2 2,5 3,9 5,5 3,1 2,3 2,6 2-3-krat na mesec 1,8 2,1 1,6 2,8 2,3 1,3 0,7 2,2 2,4 1,8 1,8 1,8 3,3 0,8 1,8 1,2 1,5 2,4 1,5 1,1 1,2 1-2-krat na teden 1,0 1,4 0,6 1,0 1,2 0,7 1,2 0,9 1,7 1,2 0,7 1,0 1,0 1,8 0,2 0,3 0,7 2,0 2,0 1,2 0,8 3-6-krat na teden 0,4 0,6 0,2 0,6 0,2 0,2 0,6 0,5 1,5 0,6 0,4 0,1 0,4 0,0 0,3 0,1 0,4 0,3 0,2 0,8 1,9 vsak dan 0,3 0,4 0,2 0,2 0,2 0,5 0,1 0,9 2,0 0,2 0,3 0,1 0,4 0,0 0,3 0,3 0,3 0,3 0,9 0,0 0,6 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 85 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več 75 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih ob eni priložnosti popili 6 ali več meric alkoholnih pijač? (samo če je vpr. 71=da in moški) nikoli 30,6 30,6 - 22,5 31,6 31,1 32,7 37,2 25,2 26,5 30,1 35,0 27,3 34,3 32,0 36,1 35,1 25,2 25,0 25,2 23,7 manj kot 1-krat na mesec 45,7 45,7 - 52,6 46,2 43,8 42,6 42,0 42,0 48,0 46,0 44,8 53,3 47,2 43,8 42,5 42,5 49,0 43,2 42,1 50,5 1 do 3-krat na mesec 18,4 18,4 - 20,2 18,2 19,7 18,3 13,9 20,6 18,0 19,5 16,8 14,3 14,9 17,3 17,6 17,5 20,0 23,6 27,7 19,6 1 do 3-krat na teden 3,9 3,9 - 3,7 3,4 4,4 4,6 3,2 7,1 5,6 3,3 2,7 3,0 2,7 6,3 2,8 3,7 4,4 4,8 3,7 5,2 dnevno ali skoraj vsak dan 1,4 1,4 - 0,9 0,6 1,0 1,8 3,7 5,2 1,9 1,0 0,7 2,0 0,9 0,7 1,1 1,2 1,3 3,4 1,3 1,0 76 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih ob eni priložnosti popili 4 ali več meric alkoholnih pijač? (samo če je vpr. 71=da in ženske) nikoli 48,3 - 48,3 35,8 47,9 51,4 55,9 52,5 45,9 45,8 46,7 50,6 44,5 48,0 49,8 51,6 51,3 44,7 46,8 48,7 43,5 manj kot 1-krat na mesec 42,0 - 42,0 52,6 45,1 39,8 34,5 34,6 38,8 42,5 43,7 41,6 45,1 38,7 37,0 42,6 40,6 44,0 40,9 40,8 49,6 1 do 3-krat na mesec 8,1 - 8,1 9,5 6,4 7,9 7,9 9,8 10,3 10,2 8,1 6,9 7,8 12,6 10,6 5,3 6,9 9,8 11,9 7,4 5,1 1 do 3-krat na teden 1,4 - 1,4 2,1 0,4 1,0 1,5 2,8 4,5 1,3 1,4 0,8 2,2 0,6 2,5 0,5 1,2 1,5 0,4 2,0 1,8 dnevno ali skoraj vsak dan 0,1 - 0,1 0,0 0,1 0,0 0,2 0,4 0,5 0,2 0,1 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,1 0,0 77a Ali vam je v zadnjih 12 mesecih oseba svetovala, da spremenite navade pitja alkoholnih pijač Zdravnik 3,2 5,0 0,8 1,1 2,1 3,2 5,2 5,0 6,5 4,9 3,3 1,3 2,7 2,9 5,2 2,3 3,3 3,1 2,6 2,8 4,4 Medicinska sestra 1,0 1,6 0,2 0,3 0,4 1,3 1,7 1,4 1,8 1,8 1,0 0,4 1,8 1,1 1,6 0,3 0,9 0,4 1,2 0,6 1,2 Drug strokovnjak 0,7 0,9 0,4 0,2 0,4 1,0 1,4 0,5 1,7 1,1 0,6 0,3 0,7 1,3 1,1 0,4 0,7 0,1 1,1 0,9 1,0 Družinski član 8,1 12,8 2,2 6,1 6,6 9,7 9,3 9,4 10,5 11,3 8,5 5,5 7,9 6,3 11,7 5,2 7,9 8,7 10,1 8,4 7,7 Prijatelj 2,2 3,2 1,0 2,7 1,8 2,4 2,4 1,4 2,3 3,2 2,6 1,4 1,7 1,0 3,9 2,0 2,6 1,8 3,0 1,6 1,3 Drugi 0,9 1,3 0,3 0,7 0,2 1,0 1,5 1,1 0,8 1,8 0,8 0,5 0,5 1,1 1,9 0,6 0,9 0,5 0,9 1,3 0,3 78 Ali ste v zadnjih 12 mesecih spremenili navade pitja alkohola? ne 79,8 75,0 85,2 79,7 82,7 80,4 77,2 76,7 69,0 72,9 78,9 85,7 80,5 82,5 75,7 82,3 80,6 78,2 73,8 80,5 80,3 da, alkoholnih pijač sploh ne pijem več 3,0 2,1 4,1 2,4 1,4 3,0 4,7 4,8 8,3 4,6 2,7 1,5 2,9 2,9 1,8 2,5 3,1 2,9 5,5 2,4 3,8 da, pijem manj alkoholnih pijač 16,4 21,9 10,0 16,2 15,2 16,0 17,5 17,7 21,8 21,8 17,7 11,7 15,6 13,0 21,5 14,0 15,2 18,4 19,3 17,1 15,9 da, pijem več alkoholnih pijač 0,9 1,0 0,7 1,7 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 0,7 0,7 1,2 1,0 1,6 0,9 1,2 1,1 0,4 1,5 0,0 0,0 79 Ali ste lahko telesno dejavni (kjerkoli)? telesno dejaven ne morem biti zaradi bolezni 3,1 3,2 3,0 1,3 1,4 2,9 4,2 7,3 8,6 4,4 2,8 1,0 4,0 3,1 2,4 2,9 2,7 3,4 3,7 3,5 2,7 telesno dejaven ne morem biti zaradi invalidnosti 0,9 1,1 0,7 0,3 0,2 1,1 1,7 1,7 3,1 1,9 0,6 0,1 1,4 0,2 1,1 0,8 0,3 1,1 2,1 1,9 1,3 kljub omejitvam sem telesno dejaven 15,1 14,9 15,3 6,7 9,3 14,1 22,2 27,0 24,6 19,2 15,1 9,7 16,6 12,4 15,5 14,1 14,0 16,2 16,3 15,6 16,2 nisem telesno dejaven, kljub temu, da nimam omejitev 12,2 10,7 13,7 13,5 17,4 12,0 9,2 6,5 10,4 11,3 13,2 12,2 10,6 14,2 17,8 9,5 12,5 12,1 12,1 12,1 9,5 sem telesno dejaven in nimam omejitev 68,7 70,0 67,3 78,2 71,7 69,9 62,7 57,4 53,3 63,2 68,3 77,0 67,3 70,2 63,2 72,7 70,5 67,3 65,8 67,0 70,3 85 Kolikokrat ste se v zadnjih 12 mesecih v času športnih aktivnosti poškodovali tako, da ste potrebovali zdravniško pomoč? nisem se poškodoval/a 93,6 91,7 95,6 90,6 92,2 94,3 95,7 95,9 95,5 95,5 93,8 91,9 94,3 93,0 93,8 93,2 93,0 94,2 96,0 92,8 92,4 enkrat 5,1 6,5 3,6 7,4 6,2 4,5 3,7 2,9 3,1 3,4 5,1 6,6 4,1 6,7 5,4 6,2 5,9 3,6 2,7 5,7 6,0 dvakrat 0,8 1,0 0,5 1,2 1,1 0,6 0,3 0,6 0,6 0,6 0,6 1,1 0,5 0,3 0,5 0,3 0,7 1,7 0,2 0,9 1,0 trikrat ali večkrat 0,5 0,7 0,3 0,8 0,5 0,6 0,2 0,6 0,8 0,5 0,5 0,5 1,0 0,0 0,4 0,3 0,4 0,5 1,1 0,6 0,6 86 Ali vam je v zadnjih 12 mesecih katera oseba svetovala, da se v prostem času gibljete več? Zdravnik 19,4 21,7 17,0 13,0 16,1 20,3 24,6 23,5 27,4 23,9 19,7 13,8 20,2 17,5 21,7 14,8 18,9 21,0 19,4 20,2 21,0 Medicinska sestra 6,3 6,6 6,0 3,4 5,3 6,8 8,7 7,5 8,4 7,7 7,0 4,1 8,6 8,3 6,7 4,7 5,7 5,4 5,1 7,1 6,6 Drug zdravstveni delavec 3,9 3,9 3,8 2,5 4,2 4,1 5,1 3,0 4,9 5,2 3,3 3,3 4,6 4,2 5,5 3,4 3,7 3,6 1,9 4,3 3,8 Družinski član 24,1 23,5 24,8 24,2 24,1 26,5 23,5 21,7 21,9 24,0 24,0 25,0 23,5 21,7 26,1 21,5 25,1 25,2 21,3 25,7 21,6 Prijatelj 14,8 14,1 15,4 16,4 16,7 17,0 12,2 10,1 11,1 13,3 15,6 16,0 16,1 13,4 18,7 13,8 14,4 15,2 11,5 13,4 14,7 Drugi 4,4 4,5 4,4 4,4 5,0 4,2 4,2 4,2 4,2 5,2 4,4 4,1 5,4 4,5 5,9 4,0 4,1 4,5 2,4 5,0 2,8 87 Ali ste v zadnjih 12 mesecih spremenili količino rekreativnega gibanje v prostem času? ne 63,3 67,4 59,1 52,5 60,9 66,3 67,7 71,1 61,9 70,0 64,0 59,6 62,4 64,2 62,5 64,5 62,4 63,2 66,5 65,2 64,3 da, v prostem času se gibljem več 30,1 26,7 33,7 37,3 32,5 27,3 28,4 23,2 31,7 26,8 29,6 31,9 31,7 28,0 30,5 28,0 30,4 30,7 30,8 26,9 31,3 da, v prostem času se gibljem manj 6,6 6,0 7,2 10,2 6,5 6,4 3,9 5,7 6,4 3,2 6,4 8,5 5,9 7,8 7,1 7,5 7,2 6,1 2,7 7,9 4,4 88 Koliko oddaljeno je mesto zaposlitve/študija od vašega trenutnega mesta bivanja? nič, delam doma 6,6 7,2 5,9 5,9 5,9 7,0 8,2 42,6 5,4 7,7 7,1 6,0 6,5 6,5 5,9 9,1 6,6 5,9 6,8 6,5 4,0 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 PRILOGE 86 Spol Starostne skupine, 10-letne Izobrazba, 4 skupine Zdravstvene regije Vprašanje v raziskavi (rezultati prikazani 35- 45- 55- 65- OŠ in pok- sred- višja v %) vsi M Ž 25- 34 44 54 64 74 manj licna nja in CE GO KP KR LJ MB MS NM RA več do 2 km 15,1 13,9 16,5 13,8 13,5 16,2 19,0 30,7 24,8 16,3 14,0 14,3 17,2 15,9 18,3 11,7 14,1 12,8 17,7 15,9 23,0 2 km do 10 km 33,0 32,1 33,9 32,0 30,5 34,8 37,3 20,5 34,0 31,7 33,7 32,8 30,2 35,4 33,3 29,6 35,3 33,5 27,7 32,0 35,6 11 do 30 km 29,9 29,6 30,2 29,6 32,4 30,2 23,6 0,0 25,0 32,2 30,9 28,9 28,6 28,3 26,3 32,2 30,0 32,8 32,3 27,8 24,5 31 km ali več 15,5 17,1 13,5 18,6 17,6 11,9 11,9 6,3 10,8 12,2 14,3 18,0 17,5 13,9 16,2 17,4 14,0 15,1 15,6 17,8 12,9 89 Kako običajno pridete od mesta bivanja do mesta zaposlitve/študija? (možnih je več odgovorov) Delam doma 7,7 8,2 7,2 6,1 7,1 8,6 11,7 42,0 6,9 8,9 8,3 7,1 7,4 9,0 8,8 11,3 7,4 6,1 9,0 7,4 7,8 Peš 15,1 12,5 18,2 14,3 11,9 18,1 19,6 15,8 27,0 15,6 13,7 14,8 16,8 10,4 18,3 16,3 16,4 10,4 15,4 11,3 28,8 Kolo, skiro, rolerji 12,0 12,2 11,7 13,2 9,3 13,3 13,7 9,5 13,8 11,5 11,6 12,3 8,5 14,0 9,4 11,1 16,7 8,8 15,6 4,4 13,2 Javno motorno prevozno sredstvo 9,7 6,7 13,2 10,4 7,2 10,4 13,8 0,0 17,5 8,5 8,3 10,3 4,5 5,3 8,3 11,2 16,1 7,3 3,5 4,2 3,1 Osebni avtomobil ali drugo osebno motorno prevozno sredstvo 82,1 84,3 79,4 81,2 84,2 81,9 79,1 61,2 75,0 82,7 84,3 80,9 83,5 87,6 90,2 83,7 77,7 80,7 85,0 85,3 85,8 93 Kakšen je vaš odnos do vaše telesne mase oz. teže? vseeno mi je 2,4 3,0 1,8 2,9 1,7 1,8 2,6 3,1 5,4 2,5 1,7 2,0 2,0 1,2 3,0 2,3 3,0 1,5 2,4 2,2 3,3 zadovoljen/na sem s svojo telesno težo 46,3 51,1 41,3 48,1 44,7 44,6 45,8 49,5 46,7 47,1 45,1 46,7 47,6 48,8 44,2 49,0 46,1 44,6 47,0 45,2 43,9 rad/a bi bil/a bolj suh/a 49,5 43,8 55,3 45,6 51,8 52,5 50,2 45,4 45,3 48,1 51,7 49,6 48,8 46,7 51,2 47,5 48,8 51,9 49,2 50,2 51,8 rad/a bi bil/a bolj debel/a 1,9 2,1 1,7 3,4 1,8 1,0 1,4 2,0 2,5 2,3 1,6 1,7 1,6 3,3 1,6 1,2 2,0 2,0 1,5 2,5 1,0 94 Ali se v avtu pripnete z varnostnim pasom, kadar vozite ali ste sopotnik na prednjem sedežu? nikoli 0,3 0,4 0,1 0,3 0,4 0,3 0,1 0,1 0,8 0,2 0,3 0,1 0,3 0,6 0,1 0,1 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 v manj kot polovici primerov 0,8 1,2 0,4 1,2 0,8 0,6 0,8 0,8 1,1 0,8 1,1 0,5 1,8 0,7 1,5 0,4 0,5 0,5 0,7 0,8 0,8 v več kot polovici primerov 3,0 4,5 1,5 4,2 3,3 3,5 2,1 1,7 2,7 4,8 2,8 2,4 2,9 4,5 3,5 4,0 2,1 3,6 3,5 3,5 1,3 vedno 95,9 93,9 97,9 94,2 95,4 95,6 97,0 97,4 95,4 94,2 95,7 97,0 94,9 94,2 94,9 95,5 97,1 95,6 95,6 95,4 96,8 nikoli se ne vozim z avtom 0,0 0,1 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,9 95 Ali se v avtu na zadnjem sedežu pripnete z varnostnim pasom? nikoli 9,5 10,9 8,1 11,2 11,5 9,8 7,8 6,3 8,2 7,9 11,1 9,3 11,0 10,4 19,3 11,5 9,6 6,5 4,9 5,8 2,9 v manj kot polovici primerov 10,8 10,9 10,8 17,3 11,8 10,1 8,0 6,1 5,6 8,5 11,5 13,2 12,4 15,2 12,7 11,8 10,3 9,2 7,0 11,2 9,7 v več kot polovici primerov 14,0 13,0 15,0 18,8 15,8 12,4 12,4 9,7 8,1 11,5 13,9 17,5 14,9 10,6 13,6 14,9 15,3 13,0 12,1 14,4 9,2 vedno 53,5 48,8 58,4 46,3 51,7 53,9 55,4 62,6 65,3 56,0 50,1 51,4 49,4 50,4 40,4 49,0 52,1 61,4 67,4 54,1 69,1 na zadnjem sedežu ni varnostnega pasu 0,3 0,3 0,4 0,3 0,0 0,2 0,4 0,9 0,8 0,7 0,3 0,0 0,2 0,8 0,4 0,4 0,3 0,3 0,2 0,3 0,3 nikoli se ne vozim na zadnjem sedežu 11,8 16,2 7,3 6,2 9,2 13,6 16,0 14,4 12,0 15,5 13,2 8,5 12,1 12,6 13,6 12,3 12,5 9,7 8,5 14,1 8,8 Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 SEZNAM AVTORJEV 87 SEZNAM AVTORJEV Vida Fajdiga Turk, univ. dipl. inž. živ. tehnol., spec. klin. dietet.; Nacionalni inštitut za javno zdravje doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., specialistka javnega zdravja; Splošna bolnišnica Murska Sobota in Nacionalni inštitut za javno zdravje doc. dr. Matej Gregorič, univ. dipl. san. inž.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Karmen Hribar, mag. psih. dr. Sonja Jeram, univ. dipl. biol.; Nacionalni inštitut za javno zdravje doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, mag. soc. ped.; Nacionalni inštitut za javno zdravje prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med., specialistka epidemiologije prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med., specialistka socialne medicine; Nacionalni inštitut za javno zdravje Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Aleš Korošec, univ. dipl. mikrobiol.; Nacionalni inštitut za javno zdravje prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrije; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Izola Christos Oikonomidis, dr. dent. med., specialist javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Maja Petrič, mag. fiziot.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Martin Ranfl, dr.dent.med., specialist javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Manica Remec, dipl. fiziot., Master in promozione della salute ed educazione sanitaria, Republika Italija, EUMAHP, Nacionalni inštitut za javno zdravje prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Sonja Tomšič, dr. med., specialistka javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje dr. Veronika Učakar, dr. med., specialistka javnega zdravja; Nacionalni inštitut za javno zdravje Matej Vinko, dr.med.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Sanja Vrbovšek, dipl. m. s., univ. dipl. soc.; Nacionalni inštitut za javno zdravje Mitja Vrdelja, mag. odn. jav., univ. dipl. kom.; Nacionalni inštitut za javno zdravje mag. Tina Zupanič, dipl. soc; Nacionalni inštitut za javno zdravje