1927
GOSPO
m m
S t. 22
Ob stoletnici pSusa.
Basen pripoveduje, da so se zbrale nekdaj vse žive stvari, da bi razsodile prepir med mečem, peresom in plugom. Ti trije veljaki so se namreč pričkali, kateri ima večjo oblast in veljavo. Meč misli, da je on gospodar sveta, ker pred njim vse trepeta. Pero meni, da ono največ stori, ker preganja temo nevednosti in razsvetljuje um človeški. Zadnji pa se vzdigne plug ter prav pohlevno govori: »Mirno rijem pod zemljo, pa sem svet že preobrazil. Tiha sreča je z menoj!« — Na te besede — pripoveduje basen dalje — podarijo vse zbrane žive stvari plugu zasluženi venec.
Izumitelj pluga.
Dne 3. marca 1799 se je rodilo v Ru-bitvah pri Pardubicah siromašno kmečko dete, Franc Veverka, V tistih časih češki poljedelec ni užival svobode in je bil od gospode odvisen — delavec. Veverka je Bil dolgo samec-samotar in vedno zamišljen. Po svojem značaju je bil trd in čvrst. Neumorno je deUl in neprestano je razmišlja, kako bi izpopolnil kmečko orodje in tako olajšal kmetom trud in trpljenje na gosposkih posestvih. Že v svojih mladih letih je iznašli orodje za odstranjevanje plevela ter je izboljšal mnoge druge poljedelske priprave, ki so se uporabljale. Popravljal je mline in ure v celem kraju, a kmetje so se hodili k njemu posvetovat, kadar se jim je kaj pokvarilo ali kadar so hoteli napraviti kaj novega. Mnogo se je bavil Veverka tudi z mislijo, kako bi izdela bolj dovršeno orodje za oranje,
V tiste dobi so orali povsod z neke vrste klinom. Začeli so tu pa tam uporabljati angleške pluge, ki pa niso bili dovršeni, saj so zemljo razruvali, niso je pa drobili. Veverka sploh ni poznal angleškega pluga. Vedel je samo za običajni — klin. Umevno, da je bilo oranje s samim klinom zelo težko. Veverka je dodal klinu ročice, kakor jih vidimo na današnjih plugih. Razen tega je postavil sprednji del pluga na kolesi. Na ta način je že mogel Svoj plug premikati, ga pravilno voditi in tudi več ali manj globoko orati. Sploh je plug Veverke zemljo razrival in jo obenem tudi drobil.
Glavni pomagač Veverke je bil njegov sorodnik Večeslav, po svojem stanu kovač, ki je po Francetovem lesenem vzorcu skoval črtalo in druge železne dele pluga. Ko je bil tako gotov prvi plug in preizkušen pred iznenadenimi kmeti, pripomnil je Veverka po češko, da novi plug »dobro rucka« (dobro drobi), nakar je dobil ta plug od kmetov ime »ruchadlo« (drobilo), kakor se plug na ČeSkem še danes znanstveno naziva. Glas o izumu preprostega čeSkega kmeta se )e hitro razširil po Češkem in Moravskem i« čeprav niso 6 iznajdbi pisali časopisi, vendar se je znamenita novica z bliskovo naglico kmalu zvedela tudi po ostalem »vetu. Na vzhod-
nem Češkem so kmetje orali z novim plugom že leta 1827, nazivajoč ga po izumitelju »veverče«. Od tedaj je prodrl plug v Nemčijo in ostali svet.
Leta 1832. so kazali na praški gospodarski razstavi Veverkov plug, a za izumitelja se je izdajal neki Nemec po imenu Kainz, poljedelski uradnik iz Choltica, ki je sebi prisvajal Veverkin izum, toda posebna komisija je na podlagi prič ugotovila, da je pravi izumitelj pluga kmet Veverka.
Vendar izumitelj pluga, ki hrani svet, ni imel sreče: prišel je v največjo revščino in nazadnje je moral prodati svoje malo posestvo in se je skoraj kot siromak nastanil v Brehu pri Prelovču. Kot skromen, nepohlepen človek ni nikdar zahteval, da se njegov izum nagradi in resnično ni nikdar zanj ničesar dobil. Leta 1847, je Ve-verski požar uničil še zadnje ostanke premičnin in ko mu je umrla žena, je šel kmalu tudi on za njo kot prosjak, od vseh zapuščen.
Ker avstrijska vlada ni bila dovolj bistroumna in dalekovidna, izkoristili so Veverkin izum Nemci, izdelali milijone plugov in jih razpošiljali po vsem svetu, Z novim plugom je začel kmalu orati tudi najbolj siromašen kmet. Poljedelstvo se je z neverjetno hitrostjo dvigalo. Na Češkem in tudi drugod se je torej prav za prav vsled izuma novega pluga po Veverki začelo blagostanje, in vpliv kmetskega ljudstva je postajal vedno večji.
L. 1883, so odkrili Francetu Veverki spomenik v Pardubicah, Pri tej priliki je rekel veliki voditelj češkega naroda Rie-ger, da je zasluga Veverke, da je češki kmet vzdržal in zmagal, saj je dal Veverka svojim rojakom v roke najmočnejše orožje proti zatiralcem svobode kmetskega stanu — železni plug.
Plug je danes simbol (znak) češkega političnega življenja. Letos so praznovali v Pardubicah na Češkem stoletnico, odkar je bil izumljen in uporabljen prvi plug. Pri tej priliki so imeli tudi kovači iz cele Češke slavnostno zborovanje skupno z zastopniki kmetijskih zadrug. — Slava spominu izumitelja pluga, slava kmetu Francetu Veverki!
slava, plusu čast!
Kar zlata krona je vladarju,
kar uradniku je pero, enako častno je ratarju orodje davnih dni — drevo, A. Medved.
Ozrimo se ob stoletnici pluga samo za trenutek tja v naš kmečki dom in njegovo stolico, kjer kraljuje to najvažnejše kmetijsko orr Jje. Kakor za svojega otroka skrbi poljedelec za plug: vestno ga varuje ln neguje in odloča mu najdostojnejše mesto v svoji poljedelski shrambi. Dobro se naš kmet zaveda, da daje plug njemu, njegovi družini in tisočim drugim življenje, zato ga ljubi in ceni nad vse,
Poljedelčevo delo je naporno, mučno, utrudljivo, tudi naloga, ki jo vrši s plugom,
ni najlažja. Milijoni znojnih kaplic padejo raz ratarjev obraz na zmeljo, predno dn njemu in tebi košček kruha. Vendar;
znoj na čelu — sveta rosa kamor na žemljico kane, kot bi Bog jo blagoslovil, tam življenje novo vstane.
Plug obrne in zrahlja zemljo, da je sprejemljiva za — seme. Iz zrna pa je kruh, brez katerega ni življenja, tudi tisti kruh ki mu je Gospod sam vzel podobo, kadar nas hoče krepiti in blagosloviti,,.
Plugu slava, plugu čast!
Sadni škodljivci.
Kakor na vsdh naših kulturnih rastlinah, se žal tudi na sadnem drevju širijo vedno bolj razni škodljivci in bolezni. Spomladi drevje lepo cvete, ali cvetoder le prepogosto uniči vse naše nade na dobro sadno letino; pa še ono par jabolk, ki jih ipak dobimo, je vse črvivo po zaslugi drugega največjega sadnega škodljivca, jabolčnega zavijača. Poleg teh dveh pa imamo seveda še mnogo drugih škodljivcev kakor: krvava uš, listne uši, mali zimski pedic, za vrtač itd. Pameten sadjar ne bo stal križem rok, temveč začel odločno borbo proti vsem tem raznim škodljivcem in boleznim, da mu ne uničijo sadn?ga drevja, plod njegovega večletnega truda in skrbi, temveč da doseže res obilen in prvovrsten sadni pridelek.
Večina škodljivcev sadnega drevja, zlasti pa cvetoder in jabolčni zavijač, prezi-muje na drevju samem v razpoklinah debla pod staro skorjo, mahom in lišajem, odkoder začne spomladi svoje pognbonosno delo. Tu jih tudi najlažje uničimo, in sicer z mazanjem debla in spodnjih vej ter s škropljenjem gornjih vej z drevesnim kar-bolinejem. Najboljši čas za to je v zimskem času, ko je že vse listje odpadlo in drevo miruje, pa do spomladi, ko zopet ozeleni. V nobenem slučaju pa ne smemo škropiti z drevesnim karbolinejem mladih poganjkov spomladi in listja.
Danes najboljši drevesni karbolinej je »Drvorin, ki je z posebno pazljivostjo sestavljen ln vsestransko preizkušen.
»Drvorin« pomešamo z vodo, na 100 1 vode 10 kg »Drvorina«, ter z to zmesjo poškropimo veje in namažemo deblo, in sicer prvič sredi novembra, ko je že vse listje odpadlo, ali še predno začne zmrzovati. Ako belimo sadno drevje jeseni z apnenim be-ležem, lahko primešamo Drvorin tudi enostavno tej mcšanici, na 100 1 beleža 10 kg »Drvorina«, seveda pa tudi vse vejevje poškropimo z zmesjo : Drvorina«. Za škropljenje upotrebimo navadno vinogradniško škropilnico, še boljša pa je škropilnica za sadje z podaljšano cevjo, ki nese res dosti visoko. Drugič namažemo deblo in poškropimo vejevje spomladi, meseca marca, vsekakor preje, predno začne drevje odganjati. Ako je mila zima ln ne zmr/.uje, jo dobro storiti to tudi cnVra.1 sredi zime, meseca januarjft.
>Drvorin« ne samo da uniči temeljito vse škodljivce, temveč uniči tudi ves mah in lišaj, drevo se pomladi ter dobi lepo gladko skorjo. Delo z Drvorinom« se nam lepo izplača, ker se tudi škodljivci le neradi naselijo zopet na drevo, ki je bilo mazano in škropljeno z »Drvorinom«. Pri mladem drevju je to mazanje in škropljenje potrebno tudi radi krvave uši, katero »Drvorin« docela uniči; znano pa je, da nam več pomaga uničiti pozimi eno samo krvavo uš kakor poleti na tisoče. Tudi proti raku >Dr-vorin« izvrstno deluje, treba pa je rak-rane pred mazanjem do živega izrezati.
Naši sadjarji, ki se toliko pritožujejo ioper razne škodljivce, zlasti cvetodera, za-vijača in krvavo uš, naj se sedaj pridno poslužujejo >Drvorina< ker je sedaj najboljši čas, da te sovražnike našega sadnega drevja do korena iztrebimo. Vsak sadjar, ki je enkrat poskusil >Drvorini., je bil nad uspehom presenečen ter ga stalno uporabl ja. Za 10 srednjih dreves je potrebno približno 5 kg >Drvorina<\
^Drvorin« izdeluje naša domača tvor-/lica: Kaštel d. d. Karlovac—Hrvatska, rvornica, ki izdeluje razna zdravila sploh, ima svoj poseben kmetijski oddelek z prvovrstnimi kmetijskimi in kemičnimi strokovnjaki, kjer se izdelujejo razna sredstva zoper škodljivce in bolezni naših kulturnih rastlin sploh z največjo pazljvostjo in natančnostjo; razni strokovni nasveti in navodila se dajejo brezplačno, na kar naše kmetovalce posebno opozarjamo; odgovarja se v vseh jezikih.
Drvorin« se more naročiti vsako najmanjšo količino naravnost iz tvornice, v zalogi pa ga imajo tudi nekateri trgovci in lekarne, predvsem pa Kmetijska družba v Ljubljani in .Mariboru, ki ima stalno v zalogi sploh vsa sredstva omenjene tvornice.
JAD.
Izboljšaimo in pomnožimo sadni pridelek.
Zadnjič smo pojasnili kakšno bi moralo biti pravzaprav namizno sadje in kaj je krivo, da pridelamo tako malo res lepega, nepokvarjenega sadja. Našteli emo tri glavne vzroke in sicer: pomanjkljivo negovanje sadnega drevja sploh, pose-sebej pa še nezadostno gnojenje in zanemarjanje sadnih zajeda 1 c e v. Vse to pa ne vpliva samo na kakovost, ampak tudi na rednost rodovitnosti oziroma na vsakokratno množino pridelka.
Če ho," emo imeti torej bolj redne sadne letine in debelejši, čistejši hi enakomernejše razvit pridelek. moramo začeti že sedaj v jeseni takoj, ko listje odpade.
Prvo delo: Temeljito snaži sadno drevje I Začni v vrhu ter požagaj vse suhe, nalomljene ali kakorkoli pokvarjene a!i bolne in pa vse pregoste veje! Suhe in pokvarjene veje je odstraniti najprej. Odžagati jih je toliko, da pride rez v zdrav les, kajti le take rane se morejo zaceliti. Navadno odžagamo vejo tik tam, kjer raste iz debla ali iz druge debelejše veje. Živih vej odstrani le tiste, ki res delajo B*
preveliko goščavo, ki se križajo, ki rastejo na znotraj, ki so preveč pobešene k tlom itd. Pri žaganju debelejših vej je paziti, da se ne začesnejo in da se ne puščajo po drevju grdi in škodljivi štrclji in štrem-lji, ki so očitni znak neveščega ali pa zanikrnega sadjarja.
Kaj je v vrhu odžagati, kaj pustiti, tega ne more presoditi tisti, ki je na drevesu. To se mora odločiti od tal, kjer opazujemo drevo in njegovo obliko od vseh strani in iz primerne daljave. Zato je zelo priporočeno, da opravljata to delo dva. Tisti, ki je bolj izurjen in vajen takega dela, naj bo spodaj pod drevesom, odkoder naj z dolgim tankim drogom kaže onemu, ki je na drevesu, kaj in kje naj žaga. Gospodar naj kaže, hlapec žaga, oče naj bo pod drevesom, sin z žago in škarjami pa v vrhu itd.
Ko je to delo končano, je treba vse robove večjih ran z ostrim nožein gladko obrezati in potem rane namazati s ccpilno smolo ali z mažo, ki jo nalašč v to svrlio pripravimo, ako v raztaljeno smrekovo smolo vlijemo in dobro vmešamo nekoliko čistega vinskega cveta in presejanega pepela. Maža mora biti mehka, da se izlnhka razmaže prav na tanko po vsej ploskvi rane. Z ilovico mazati rane ne izda nič, ker to izpere dež, ali pa odpade, ko se razsuši. Večje rane, ki ostanejo nozamazane, zlasti na starejšem drevju, se ne zacelijo rade, ampak začne les v sredini gniti in votlina v deblu ali na veji je gotova.
Nazadnje je od vrha do tal ostrgati vse debelejše veje in deblo, da se odstrani mah, lišaji in stara odmrla skorja. Vse to nudi namreč sadnim zajedalcem ugodna skrivališča in prezimovališča. Gladka in zdrava koža po vejah in deblu je viden znak zdravja celega drevesa in najboljše izpričevalo umnega in skrbnega sadjarja. Zato naj se vsa ta dela izvrše vestno in natančno, ker zaležejo za več let. Kdor bo letos temeljito na opisani način osnažil svoje sadno drevje, bo imel prihodnje leto kaj malo posla z njim, tem več pa veselja s spravljanjem obilega in lepega sadnega pridelka.
Po naprednejših deželah so tako natančni, da vse vejevje, ki ga izžagajo iz vrhov in ves trebež z vej in debla sproti sežigajo, da na ta način zanesljivo uničijo golazen, ki so jo s trebežem vred spravili z drevja.
Vinarske zadruge.
„ Nobena vrsta zadrug ni pri nas tako težko izvedljiva kakor vinarske zadruge. Vzrok temu pa ne leži toliko v pomanjkanju smisla za zadružništvo, kakor v tem, da je vsak vinogradnik zaljubljen v svoj vinograd in v svoje vino. Moje vino je najboljše, bo trdilo najmanj 90 odstotkov vinogradnikov, pa najsi ima eden ali drugi pravo kiselco ali zavrelko. Ker ima pa posamezen posestnik že pokvarjen okus po svojem slabem vinu, mu ni dano, da bi znal pravilno presojevaft tudi druga vina. Zato se tudi boji, da bi vinarska zadruga, ki bi naj podelala tudi njegovo grozdje, >pokva-nla« mu megov pridelek.
Nadaljni vzrok nezaupanja d0 Vina skih zadrug leži v takozvani vinski n ziji« naših krajev, ki je pa povzročila^ obilo gorja. Vinogradnik mora imeti svoi! zidanico, svojo klet in v njem svoje vino J! lahko gre sam ali s povabljenimi prijatelU tja, navadno daleč od svojega domovania in prebije v veselem razpoloženju nekoliko blaženih uric. Če bi pa takoj ob trgatvi mo-ral oddati vse svoje grozdje v zadružno klet bi ostala njegova zidanica prazna in — ve.' selje preč je preči
V splošno slabih vinskih letinah m vojni je naš vinogradnik skoraj vedno iZ-vzemši eno leto, precej lahko in primeroma dobro prodal svoj pridelek, ker ga je bilo povsod — malo. Če je sam vsled pičlega pridelka slabo odrezal in se mu je njegovo delo v vinogradu slabo izplačalo, to nit ne de, saj je za to malo, kar ga je pridelal vendar le nekaj denarja prejel. Kaj pa bo e vinom, če bodo le dvo dobri vinski letini zaporedoma, tega ne pomisli. Ko mu bo ležalo vino v kleti brez kupca, tedaj bo morda začel misliti na zadrugo, da mu odvzame vino. Toda tedaj bo že prepozno.
To so glavni vzroki, zakaj vin; rske zadrugo v Sloveniji no morejo najti pravih tal. In vendar bo treba tu«I i na to sčasoma misliti, kajti našemu vinogradništvu grozijo hudi sovražniki, ki ga bodo sčasoma trdo pritisnili ob zid. Prvi sovražnik jo splošna gospodarska kriza, pomanjkanje <1 narja, vsled česar ljudske množice, posebno (in-lavstvo, vedno man j pijejo. Drugi sovražnik je treznostno gibanje in abstinenca ter pospeševanje prosvete, ki odvrača posebno mladino od pijančevanja. Četrii sovražnik je pa dalmatinsko in banatsko vino. ki vedno bolj prodira v Slovenijo in vsled svoje milobe in prijetnega ekstrakla, predvsem
?ia nižje cene, pridobiva med pivci na pri-jubljenosti in spreminja njih dosedanji okus, ki je bil do sedaj bolj navajen kislih vin. Če se pa enkrat spremeni okus ljudskih množic v prid milejšim vinom, bo naš cviček in Haložan, pa tudi Ljutomerean ostal neprodan. Ti sovražniki slovenskega vinogradništva bodo sčasoma prisilili našega vinogradnika, ua bo začel misliti na vinarsko zadrugo. Samo ta bo v stanu se uspešno boriti proti njim, ker bo lahko proizvajala vina boljše in enotne kakovosti in po primerno nizkih cenah. Če bo pa vinska kriza tako huda, da ne bo mogla spraviti v promet, bo pač moral svoj obrat spremeniti tako, da bo delala brezalkoholne pijače, ki najdejo dandanes odjemalce p« celem svetu.
Nismo danes še tako daleč, da bi lahko že pristopili k ustanovitvi vinarskih ali kitarskih zadrug, pač pa moramo že na to opozarjati vinogradnike, ki naj o tem razmišljajo, da bodo pripravljeni ob času, ko jih bodo razmer prisilile k temu koraku.
Kč va je dobra in zdrava -pripravljena les Kolmsko cikorijo
Sprememba našega kme-
ti
Na izredni skupščini Glavnega zadruž-iicga saveza SHS, dne 22. oktobra je med dragimi točkami savezni tajnik dr. Prolia-Bka govoril o ozdravljenju krize našega kmetijska potom državnega programa ter o pospeševanju izvoza. Današnja kriza kmetijstva ni nastala samo zaradi novih pogojev, ki so v kmetijski produkciji nastali po vojni. Ta kriza ima svoj trajni vzrok še iz predvojnega časa. Prekomorske konkurenčne dežele imajo znatno manjše stroške za obrestovan je zemljiškega kapitala nego naša država, kar jo temeljni vzrok krize našega kmetijstva, ki v prvi vrsti proizvaja žito za izvoz. Naš konkurenčni položaj v inozemstvu otežujejo še drugi stranski vzroki. Edina možnost za odstranjevanje glavnih vzrokov bi bila relativna sprememba načina gospodariva našega kmetijstva za izvoz. V dosego tega cilja bi treba: 1. Z vsemi primernimi sredstvi dvigniti kal ^ vost proizvodov naše živinoreje na ono višino. ki najbolj odgovarja zahtevam inozemstva. Za tako kakovost bi mogli doseči najvišje cene. 2. Z vsemi primernimi sredstvi je treba povečati proizvodnjo živinske krme v naši državi.
Kar se tiče povečanja in Izboljšanja živinske krme in izboljšanja kakovosti živine za izvoz je najprej mogoče doseči uspeh s spremembo naše prašičereje. — Glavni zadružni savez je že ob priliki lanskega občnega zbora opozarjal na potrebo spremembe kmetijskega gospodarstva v smeri pospeševanja živinoreje, ker nam prekooce-anske države v tem pogledu ne morejo občutno konkurirati.
fie v večji meri veljajo ta načela za Slovenijo, ki je glede dohodkov itak navezana edinole na živinorejo. Iz te bi morala črpati večino svojih prejemkov in sicer na ta način, da upošteva načelo: ne mnogo živine, ampak malo, to pa vse prvovrstno. Inozemstvo zahteva samo dobro blago, slabega ima doma dovolj in po nizkih cenah.
Denar.
g Uradni teča ji za november. Finančno ministrstvo je dovolilo za november s edeče uradne tečaje za inozemske valute: 1 angleški iunt 276.60 Din, 1 turška lira 247.40 Din, 1 napoleondor 219 Din, 1 dolar 56.70 Din, 1 kanadski dolar 56.40 Din, 1 zlata nemška marka 13.55 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 madžarski pengo 9.90 Din, 1 španska pereta 9.73 Din, 1 belgijskih belg 7.90 Din, 1 Šved. krona 15.28 dinarjev, 1 norveška krona 14.90 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 poljski zlot 6.35 Din, 1 italijanska lira 3.10 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 grška drahma 1.7o5 dinarjev, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski le j 0.353 Din, 1 češka krona 1.68 dinarjlev. — Ti aečaji veljajo od 1. do 30. novembra. Po njih se plačujejo tudi
pristaniške takse.	. .
g Ljubljanska devizna borza. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v minulem tednu precej živahen in je znašal 13.6 milijonov dinarjev. Večina inozemskih va-
lut je ostala neizpremenjena, le rumunski le j je nekoliko nazadoval, kar je v zvezi s homatijami glede prestolonasledstva. Živahnost prometa na tej borzi dokazuje, kako potreben je bil ta zavod za Slovenijo, ki ji ni več treba iskati dragih inozemskih valut v Zagrebu in Belgradu. Opača se tudi, da vpliva ljubljanska denarna borza na visoko zagrebške tečaje.
g Ljiibljansko tržišče. Položaj na ljubljanskem trgu je neizpremenjen in tudi cene so prilično stalne. Rastejo edino-le jajcem in zelenjavi, kar je v zvezi s pozno jesensko dobo. Cene so v prošlem tednu bile te-le: Perutnina po komadu: kokoši 40—45 Din, piščanci 16—30 Din, gosi 50 do 90 Din, purani 60—100 Din; domači zajci 5—30 Din. Sadje: jabolka 4—7 Din, hruške 5—8 Din. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 36—40 Din, čajno maslo 50—55 Din, kuhano maslo 48 do 50 Din kg. Jajca 1.75 Din kos. Med 20 do 30 Din kg. — Ajda za kg 2.50—2.80 dinarjev, proso 2—2.20 Din; pričakuje se padca cen, ker prihaja vedno več blaga na trg. — Fižol: cene so nekoliko popustile, ker Francija ne rabi več našega blaga. Koks postavljen v Postojno po 5.60 do 5.70 kg, mandalon po 4.60 Din, bohinec 4.50 Din. — Kr o m p i r beli gorenjski za 100 kg 80—85 Din. Na Hrvatskem in v Sloveniji je zelo veliko blaga, ki gre po tej ceni! — Zelje sveže za 100 kg 100 Ddn, kislo po 300 Din. — Seno in slama: Seno v balah prešano franko nakladalna postaja 60—65 Din za 100 kg, v Mariboru na trgu po 70—80 Din, slama 35—40 Din.
g Žitno tržišče. V minulem tednu so žitne cene na ameriških borzah, ki so prej stalno nazadovale, zopet nekoliko poskočile kar pa na naš trg ni vplivalo, ker so naše pšenične cene itak nad svetovnimi cenami. Zato je tudi domači trg popolnoma mrtev. Koruza se n. pr. kupuje le za sproti, večj;h kupčij pa ni. Edino Dalmacija m Bosna kupujeta nekaj več, ker je tam splošno pomanjkanje krušnega žita. £a pšenico ni zanimanja, vendar cene ne^ nazadujejo., ker producenti blago zadržujejo. Danes stane vagonsko blago v Ljubljani za 100 kg: pšenica 78-79 kg težka 335 Din, koruza stara 240—250 Din, umetno sušena 245 Din, nova promptna 225 dinarjev (v Baoki 190 Din), oves bosanski 250 Din, moka »0« baška 465-470 Din za
100 kg. , M . .
g Novosadska blagovna borza. Na tej borzi so se plačevale za žita in drugo pri vagonski dobavi za 100 kg blaga postavljenega v vagon na nakladalni postaji te- e cene: pšenica bačka in sremska 290 do 292.5 Din, banatska 285-387.5 Dm, rz bačka 280-290 Din, oves bački 215-217.5 dinarjev, ječmen bački 60-61 kgtezk.225 do 230 Din, bački 65-66 kg težki 245 do 270 Din, koruza bačka 210 Din, naravno suha 192.5-195 Din, fižol bački novi beli 370—380 Din, moka bačka »Og« 415 -425 dinarjev; otrobi bački 170-175 Din. Promet je bil v zadniem tednu splošno zelo
pičel.
g Hmeljsko tržišče. Cene hmelja so pri nas in v inozemstvu neizpremenjene. V Savinjski dolini se kupčija le šibko razvija, vendar so cene za prvovrstno blago trdne in se držijo okrog 55 Din za kg. Dobro blago se plačuje od 40—50 Din, slabše okrog 30 Din. V Vojvodini se plačuje prvovrstno blago, po katerem je živahno povpraševanje, po 50—55 Din, srednje po 35—45 Din, slabo pa po 20—30 Din kg.
g Tržišče z lesom. Lesna kupčija je razmeroma živahna in se obeta še nadalje tako. Predvsem rabi Italija hrastove pragove svojih normalnih mer. Kakor poročajo, jih kupujejo po deželi po 44—45 Din komad franko nakladalna postaja, prodajajo jih pa naprej po 58—60 Din. Tu je producent znatno oškodovan. Po bukovih pragih je precej povpraševanja, večje kupčije se pa še ni sklenilo. Strokovnjaki računajo, da bi Slovenija sama lahko izdelala 300—500 tisoč bukovih pragov. Kar jih ne bi šlo v Italijo, bi jih izdelala Nemčija, seveda bi jih morali izdelati v nemških dimenzijah. Zanimanje za drva raste od dne do dne. Tudi italijanski trg postaja bolj živahen. Še uspešnejše bi lahko konkurirali z inozemstvom, če bi bila naša obdelava boljša. — Promet lesa v tržaškem pristanišču je znašal v prvih osmih mesecih t. 1. 151.000 ton napram 187.000 ton y! isti dobi lani, letos za 19 odstotkov manj. Leta 1925. je tvoril promet lesa 8 odstotkov vsega tržaškega prometa, lani 6 odstotkov, letos pa samo 4.7 odstotkov. —< Izvoz drv iz naše države je v septembru 1927 dosegel 70.737 ton v vrednosti 16.9 milijonov dinarjev. Odkar obstoja naša država, je bil samo enkrat izvoz večji in sicer v avgustu 1926, ko je znašal 82.148 ton v vrednosti 24.9 milijonov dinarjev. Povprečno je stal 1 kg drv pri izvozu letos 24, lani 20.5 par.
g Cene kožam na ljubljanskem trgu. Minuli teden so na ljubljanskem tigu veljale za sirove kože te-le cene: goveje težke I. 16 Din, lahke I. 13 Din, telečje I. 23 Din, svinjske domače I. 8—9 Din, II. in hrvatske 4—4.50 Din za kg. Kupčija je bila trdna.
g Živinski sejem v Ljubljani. Na zadnji živinski sejem v Ljubljani je bilo prignanih: 143 konj, 7 žrebet, 76 volov, 43 krav, 13 telet in 96 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 14 konj, 32 volov, 35 krav, 11 telet in 50 prašičkov. Cene so ostale neizpremenjene. Plačevalo se je za kilogram žive teže: voli prvovrstni 8.5 Din, drugovrstni 8 Din, vprežni 7 Din, krave debele 5—6 Din- klobasarice 3—4 Din, teleta 12—14 Din. Prašički mladi po 100 do 300 Din po velikosti, konji različno po komadu. — Slabo vreme je povzročilo, da je bil dogon manjši, pa tudi kupčija je bila zelo slaba, še posebno mrtva pri konjih.
g živinski sejem v Mariboru. Na 25. m. m. je bilo na živinski sejem v Mariboru prignanih: 9 bikov, 149 volov, 516 krav, 7 telet, 12 konj, skupaj 693 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.50—8 Din, poldebell 6—7 Din, krave debele 7—8 Din, plemenske 5—0 Din, klavr
ne 3.50—4 Din, molzne 5.50—6.50 Din, mlada živina 5.50—8.25 Din, teleta 10 Din. Prodana sta bila 302 komada, od teh za izvoz v Avstrijo 51 glav. — Cene raesu za kg 10—18 Din, teletina 17.50—22 Din, svinjsko meso 17.50—30 Din.
g Prašičji sejem v Mariboru. Na zadnji prašičji sejem 29. oktobra v Mariboru so pripeljali 359 prašičev in 1 ovco. Povprečne cene za komad so bile: Pujski 5 do 6 tednov stari 115—125 Din; prašički 7—9 tednov stari 150—200 Din, 3—4 uie-6pce 320—400 Din, 5—7 mesecev 420 do 480 Din, 8—10 mesecev 550—0x50 Din, eno leto stari 1000—1250 Din. Za 1 kg žive te/e se je plačevalo 10—11.50 Din, mrtve teže 15—17 Din. Prodanih je bilo 245 komadov. Kupčija je bila živaluia.
Kmetijska zakonodaja.
g Davčna prostost zadrug. Člen 96 srb. za lružnega zakona o zemljoradniških in zanatskim (obrtnim) zadrugama od 3. decembra 1898 ustanavlja za te zadruge davčno prostost. Ta zakon je bil s finančnim zakonom za 1922-23 razširjen na vso kraljevino SliS. Določila tega zakona veljajo za vse one zveze, ki imajo najmanj 20 zadrug in seveda tudi na vse njih zadruge. To pa le tedaj, ako dotična zveza in njene zadruge po svojih statutih ne dele ilanom na zadružne deleže dividende, niti ne dajo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov tantijem in vrhu tega, ako 6e njih rezervni zakladi nikakor in nikoli ne smejo deliti med člane. Pod besedilom >vse zadruge« ni razumeti samo poljedelskih in obrtnih zadrug, ampak vobče vse zadruge, ki so ustanovljene v smislu določenega pokrajinskega zadružnega zakona. *Tako j? razsodilo upravno sodišče z razsodbo z dne 31. marca 1927 F 82'26—10 na tožbo neke zadruge zoper delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, ki ni hotela priznavati te ugodnosti vsem zadrugam, in je to razsodbo potrdil tudi državni svet v Bvojem II. oddelku z odlokom z dne 29. septembra 1927 štev. 17.560.
g Poštna izjema za zadruge v Sloveniji. -Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani poroča: >Vprašali smo vse Zadružne zvezje v državi, ali plačujejo zadruge za denarna pisma na zvezo dostav-tiino 3 Din. Vse zveze so nam sporočile, da nikjer zadruge ne plačujejo te dostavnine. Le za Slovenijo velja ta zahteva poštnega ravnateljstva, dasi vse tri zveze v Sloveniji uživajo tudi poštninsko prostost in dasi se jim vrednostna pisma nikoli ne dostavljajo na dom, ker plačujejo vse tri zveze pre-dalnino.
g Nov pravilnik za točenje pijač. Finančno ministrstvo izdeluje nov pravilnik za točenje pijač. Opozarjamo merodajne kroge, da se zavzamejo za to, da ne bodo
vinogradniki pri vnovčevanju svojega pridelka prikrajšani ali ovirani.
Izvoz in uvoz.
g Zvišanje uvozne carino na bučno olje v Avstrijo. Carinski odbor avstrijskega parlamenta je sprejel zvišanje uvozne carine na bučno olje in sioer za šestkratno dosedanjo višino. Ta naredba pomeni za slovensko industrijo bučnega olja prodajno izgubo t>0 odstotkov, to znači isto, kakor uničenje industrije. S tem je pa hudo prizadeto tudi naše kmetijstvo, posebno v slavonskih in hrvatskih krajih, ki so prodajali svoje bučnice (letno več sto vagonov) po dobrih cenah tovarnarjem bučnega olja. Slovenske tvornice bučnega olja so že danes previdne pri nakupovanju bučnic, kar je popolnoma upravičeno, ker še ne vedo, kdaj se bo uveljavilo zvišanje avstrijske uvozne carine na bučno olje.
g Otožkočen prevoz krompirja skozi Trst. Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je sklenilo, da dovoli prevoz krompirja avstrijskega, češkoslovaškega, poljskega, matijarskega in jugoslovanskega izvora, določenega za vkrcanje v luki Trst ter naslovljenega izven Italije pod sledečimi pogoji: 1. Vsaki pošiljki mora biti priloženo spričevalo o izvoru in izpričevalo, da je krompir prost naslednjih para3itov: Pho-rimaea operculella, Synchytrium endobi-oticum, Doriphora deceinlineata, epitrix cucumeris. 2. Razkladanje vagonov s krompirjem je dovoljeno izključno v prosti luki Trst. Blago, ki bi se eventualno razložilo izven proste luke, so mora sežgati. 3. Železniški vagoni in vozovi, ki so služili za prevoz, se morajo takoj po razložitvi razkužiti. 4. Blago se bo deponiralo v posebnih skladiščih proste luke, v katerih se ne bo smelo skladati drugega blaga. Po izvoru blaga se bo moralo skladišče razkužiti ter ostanke, vključno smeti sežgati. Stroške za razkuženje in za drugo nosijo interesenti. — To je čisto prav, da Italija tako ovira promet skozi Trst, bo pač naš Sušak s tem pridobil, ker se bo izvoz po morju semkaj usmeril. Fašisti res ne vedo, kako bi najhitrejše uničili Trst.
Razno.
g Ccnovnik za trte iz državnih nasadov. Po odloku kmetijskega ministrstva od 23. septembra 1.1. št. 89.004;V. velja v vseh državnih kmetijskih zavodih jeseni 1927 in spomladi 1928 za 1000 kosov trt tale ce-novnik: a) Ključi ameriške trte, 35—40 cm dolgi: I. vrsta po 100 Din, II. vrsta po 35 dinarjev; b) korenjaki (sajenke) ameriške trte: I. vrsta po 250 Din, II. vrsta po 75 dinarjev; c) cepljenke: I. vrsta po 1500 Din, II. vrsta se ne prodaja; d) ključi domače trte (za cepiče) poljubne dolžine, po 100
Ali že veš,
da nameravajo v Novem mestu postaviti Ljudski dom ? da so napravili v ta namen efektno loterijo? da bo žrebanje letos na Martinovo nedeljo? da lahko zadeneš ne samo Martinovo gos, ampak še vse kaj boljšega, kakor n. pr.: mlatilnico z gepljem, konja z vozičkom, šivalni stroj i. t. d. 5Mi si fce kupil srečko, ki stane 5 Din? Če ne veš. kje se kupi, vzemi dopisnico in piši hitro na: Akcijski odbor zr zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu, da ti pošlje. Izžrebane srečke bo obinvil tudi Domolinh"
r
Izredna prodaja zimskega blaga
po skrajno znižanih cenah. Že za mali deUar j bita volneno blago Za žensko obleko „ij ,a°-sukno za moško obleko ali vrhnjo suknjo, pjj 4* kupo volnenega ženskega blaga preko 500 ry" dobite zaston| 1 svileno rutol
A. POTOKAR - LJUBLJANA
VODNIKOV TRG.
JO
dinarjev. — Naročnikom trt letos ni treljj predložiti potrdil županstva, da rabijo trte za sajenje izključno na svojem zemlji^ Tudi jim ni treba potrdila okrajnega ekonoma (kmetijskega referenta) o vsebini apna v dotičnih tleh, ki so določena a razširitev vinograda. Zadostuje, da v prošnji navedejo vrsto do sedaj rabljene podlage in izjavijo, uli dotični vinograd na tej podlagi uspeva. Naročila na vse vrsta označenih trt sprejemajo upraviteljstva državnih trtnic in drcvesnic v Novem mestu Kostanjevici in Brežicah ter ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novera mestu. Prošnje naj se čimpreje predlo/,e eni iz-med označenih ustanov,
g Brezplačna razdelitev plemenskih petelinov v mariborski oblasti. Tekom meseca novembra bo veliki župan mariborske oblasti zanesljivim rejcem porazdelil brezplačno plemenske peteline rjave štajerske pasme. Samo oni, ki imajo resno voljo pričeti s čistokrvno rejo teh živali, naj se takoj ustno ali pismeno prijavijo na pristojnem okrajnem glavarstvu, ker dobijo nadaljno insormacije od sreakega živino-redkega referenta.
g Vinska razstava in sejem v Ivanj kovcih. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih bo v sredo 7. decembra t. 1. v restavracijski dvorani tik domačega kolodvora priredila svojo III. vinsko razstavo in sejem. Prireditev bo z novim in starim blagom iz ormoško-ljutomerskih goric dobro založena. Na sejmu bo najlepša priložnost za sklepanje kupčij.
S^mnji.
od 7. uo 19. novembru.
Kranjsko. Metlika (15.); Moravče (11.) Sv. Gothard (11.); Kranj (7.); Bučka (11.); Bušeča vas (12.); Raka (19.); Kadeče (14.); Št. Jernej (7.); Šmartin pri Litiji (14.)i Višnja gora (7.); Ig "(11.); Ljubljana (9); Senožet ob Savi (18.); Grahovo (15.); Kan-dija (17.); Spodnje Gorje (11.).
Štajersko. Rečica ob Savinji (7.); Bra-slovče (7.); Laško (11.); Marberk (ll.)i Sv. Mohor (11.); Ormož (11.); Oplotnica (11.); Gomilica (14); Poljčane (15.); Vransko (15.); Radgona (15.); Podsreda
Za morebitne pomote ali opustitve uredništvo ni odgovorno.
AKO HOČETE DENAR
prihraniti pri nakupu raznega blaga za obleke,
pojdite k »ZVONU«
J^- poleg škofove palače y Ljubljani «
Trgovina se Vam zaradi dobrega blaga in re«n'W solidnih cen najtopleje priporoča. — Prepf«! se r Valo koristi