Dne 18. junija je bila 50 letnica smrti moža Nemca, ki je odkril širšemu svetu ameriško pokrajino ki je razde« ljena na pripadnost med Zedinjene države in Mehiko — Kalifornijo. Ta zaslužni mož je bil Avguštin Sutter, rojen 28. februarja 1803 v Kandenu na Badenskem v Nemčiji. Njegovi roditelji so se pozneje preselili v Švico in Avguštin je imel knjigarno. v Burgdorfu pri Bernu. Nesreča v denarnem poslovanju ga sje prisilila, da se je preselil v Missouri v Ameriko. Tukaj je imel srečo, ko je spremljal trgovske karavane v Santa Fe, ki je bilo tedaj glavno trgovsko mesto med Zedinjenimi drža« vami ter Mehiko. Pridobil si je precejšnje premoženje, ki ga je sililo, s« podati na pot in razkriti trgovini tei prometu še do tedaj neraziskane severnoameriške pokrajine. Od lovcev, je zvedcl o Kaiiforniji, ki je čudovito bogata na naravnih zakladih, ki pa počivajo nedvignjeni ter neizrabljeni. Dne 4. julija 1839 je izstopil Sutter z jadrnice v kaliforniškem glavnem mestu Montrevey. Videl -je na lastne oči, kako je Kalifornija, ogromni del Mehike, v vsakem oziru popolnoma' v propasti. Vse dobro, kulturno teri blagodejno, kar so bili ustvarili misi-| joni, je že bilo uničeno, ker se je pO' lastila cvetočih misijonskih postaj državna oblast. Cela pokrajina je bila tedaj v oblasti nekaj sto mehikanskih veleposestnikov, ki so pa delali le toliko, da so sami živeli dobro, za drugo <se pa niso zmenili. Tedajni kalifornijski guverner Alvarado je pcdelil podjetnemu Nemcu dovoljenje za naselitev. Sutter se je podal iz San Franciska z nekaj čolni navzgor po reki Sacramento. V Sacramentu, ki je danes imenitno kalifornijsko mesto, si je postavil dve leseni stavbi in eno hišo iz kamenja. Svojo naselbino je imenoval kot Nemec-Švicar »Nova Helvecija«. Pozneje je pozidal na naselbini še trdnjavo, ki bi naj odbijala napade Indijancev in mehikanskih roparjev. Skraja je imel nepopisne težave, ker nl maral ostati pri njem uslužben nobe« den bclokožec. Vztrajali so v kolonijl le še Crnci Kanaki iz Hawai. Sutter je kmalu spoznal rodovitnost zemlje, katere se ni bil lotil do tedaj nikdo z obdelavo. Naselbino je pretvoril kmalu v vrt, uvedel vsakovrs.no industrijo in paslo se je po njegovih pašnikih na tisoče ter tisoče govede, konj ter ovac. Sutterjevo delo je uvidela mehikanska vlada in mu podarila neizmerne zemeljske površine v Kaliforniji in ga postavila tudi za sodnika ter zastopfilka Mehike junija 1841. Povrh je imel podjetni Nemec toliko prihrankov, da je kupil iz lastnega jrusko tamošnjo trdnjavo Ros s 40 topovi in farmo Bodege z ogromnimi govejskimi čredami ter konji. Novi mehikanski guverner Michetorena mu je izročil leta 1845 še dvakrat toliko državne zemlje, kakor jo je posedal do tedaj. Sutter se je moral zavezati, da bo pomagal guvernerju v slučaju kake vstaje ali sovražnih napadov. Kmalu za tem darilom je priSlo do upora enega dela Kalifornije proti Mehiki. Ko je prihitel Suter gujrernerju na pomoč s 400 možmi, so ustaši že opravili svoj posel. Severni del Kalifornije, kjer se je raztezala Sutterjeva posest, je pripadel pod Združene države. Nemec se spremembi državne oblasti ni upiral in je dosogel kot izboren diplomat, da mu je tudi nova država priznala posest in mu šla na roko. Bil je uverjen, da bo spremenil pod Zedinjenimi državami Kalifornijo v vsestransko cvetočo nemško kolonijo. Povsod po Evropi, kjer bivajo Nemci, je razposlal razglase, v katerih je pozival svoje rojake, naj zapustijo domovino in se preselijo v bogato Kalifornijo. Zadel je na gluha ušesa. To ga je ujezilo in se je začel pogajati, da proda pokrajine bogatim Mehikancem za 100.000 in prejme v zameno veliikansko misijonišče San Jose. Tozadevna pogajanja so se razbila in Sutter )je obdržal še nadalje svojo posest, dasi so mu pričele Zedinjene države precej gledati na prste. Poleg poljedelstva in živinoreje se je začel pečati še z lesno trgovino. — Uvidel je, da jo sicer bogata dolina ob reki Sacramento revna glede lesa. Ob reki Amerikan River, kjer so gozdovi, je postavil žago in spravljal rezan les v luko San Francisko. Dne 24. januarja 1848 so odkrili v jezu Sutterjeve žage nekaj zlatih zrn. Vesti o najdenih zlatih zakladih, ki so še neodkriti, ni bilo mogoče potlačiti. Z bliskavico se je razširila vest po Severni Ameriki. Pohlep po zlatu na Sutterjevi posesti je bil tako neugnan, da so bile naenkrat v San Francisko prazne vse šole, ker so vreli ter drveli učenci z učiteljl vred na Sutterjeve farme, kjer je zlato na goli površini. Tem so sledili tisoči in tiso.i zlata željnih postopačev iz vseh držav Soverne Amerike in Mehike. Naenkrat so bile poprej tako redko naselj'ene Sutterjeve farme najbolj obljudene, a ne od poštenjakov, ampak najbolj nasilnih ljudi, ki niso vprašali lastnika, ali jim dovoli brskanje po zemlji, ampak so si vzeli tozadevno dovoljenje sami. V par mesecih je bila neizmerna Sutterjeva posest popolnoma uničena. Nemški milijarder je na mah obubožal in da bi prišel do pravice, je začol s pravdami pri višjem zveznem sodišču Zedinjenih držav. To mu je priznalo ozemlje, katerega mu je podaril prvi mehiški guverner Alvarado, glede poznejših daril pa je razsodilo, da je ta zemlja last množice iskalcev zlata. Leta 1865 je zbežal Sutter iz Kalifornije in se naselil na naselbini raoravskih bratov v Pennsilvaniji v mestecu Litiz. Od tukaj je vodil pravde za pravico. Na 16 ameriških kongresih so razpravljali o Sutterjevi zadevi in 16 krat so bili njegovi predlogi preglasovani in je propadcl. Sutter je umrl kot siromak v Waschingtonu leta 1880 in je moral v živIjenju prcbridko občutiti resnico pregovora, ki pravi, da je nehvaležnost — plačilo sveta. Kratko pred izbruhom svetovne voj- ne se je osnovala posebno družba, ki je spravila vso nekdanjo Sutterjevo naselbino v stanje, kakor je bilo pred pogubonosnim prihodom iskalcev zlata. Stroški za popravilo so znašali 100.000 dolarjev. Pionirju Kalifornije Sutterju bodo na nekdaj njegovih farmah ob 50 letnici smrti postavili spomenik.